r
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - •> • $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
r
List slovenskih ^delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian t>aily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
-U	irr-------
TELEF0N: C0KTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 112. — ŠTEV. 112.
NEW YORK, MONDAY, MAY 12, 1924. — PONDELJEK. 12. MAJA, 1924.
VOLUME XXXII.
LETNIK XXXIL^
C00LIDGE0V PROTEST JE ZAVRNJEN
■ ' ■ ——^
Priseljeniška predloga bo ostala taka kot je bila sprejeta. Člani skupne konference obeh zbornic vztrajajo pri tem, da mora postati klavzula, ki določa izključitev Japoncev, pravomočna dne 1. julija tekočega leta. — Predsednik bi se rad izkopal iz zagate, pa mu ni mogoče.
Washington, 1). C., 10. maja. — Olani skupne konference senata in poslanske zbornice so danes r rt ali iz priseljeniške predloge določbo predsednika, s katero bi se izkljneenje Japoncev zavleko na poznejši čas. in vsled tega 1 m> izključitev uveljavljena že dne 1. julija tekočega leta.
Tu akcija, katero je pospešil nastop poslanske zbornice. k<> ji* vrnil priseljeniško predlogo skupni konferenci. spravlja predsednika Coolidge-a v položaj. da mora ali opustiti svoje dosedanje stališče, ki je obenem tudi stališče državnega tajnika Hughesa, ali pa vetirati predloga.
Senatorji, ki stoje na strani administracije, niso mnenja, da lm predsednik vdiral predlogo. Prepričani so, da si je predsednik na vse mogoče načine prizadeval zmanjšati silo udarca, ki je bil zadan japonskemu narodnemu ponosu in da bo podpisal predlogo, — mogoče z izrazom obžalovanja, da ni Inl sprejet njegov predlog, naj se preloži na poznejši čas uveljavljenje izključit vene klavzule.
Odredba bo v ponedeljek ali torek sprejeta v poslanski zbornici skoro brez vsake opozicije ter bo šla nato skozi senat v enem ali dveh dneh. Še pred koncem prihodnjega tedna bo prišla v roke predsednika v konečno odobrenje.
Predsednik < 'oolidge ni dobil dosedaj še nobenega udarca, ki hi se dal primerjati z udarcem, katerega mu je zadal v tej zadevi kongres, ('lani skupne konference nisi« niti za trenutek razmišljali o njegovem predlogu, naj se stavi na mesto izključitvene klavzule kak drugi dogovor. ki naj bi bil sklenjen diplomatičnim potom.
Ko pa je predsednik opustil svojo prvotno idejo, da se pogaja glede nove pogodbe z Japonsko ter naprosil le za preložitev uveljavljenja izključitvene klavzule do 1. marca so bili člani skupne konference soglasno zadovoljili s tem, ker so bili mnenja, da ho do onega časa dospelo v Ameriko le nekako osemdeset Japoncev, — na temelju do sedanjih dogovorov, — da pa bo na ta način dobila administracija dovolj časa za diplomatične formalnosti, ki bodo spojene z razveljavljenjem takozvanega "dogovora med gentlemeniT\
Kongres pa ni trpel niti te majhne koncesije katero j«- hotel dati predsednik Japonski kot prijateljski sili, ter zanteval, naj se uveljavi izključit veno klavzulo takoj, to je z dnem 1. julija.
Voditelji administracije v kongresu niso dosedaj vprizorili niti najmanjšega boja, da izvedejo nazore predjed n k a. iti glavna ter edina opozicija proti priseljeniški predlo-i ho prišla iz vrst onih, ki nasprotujejo iz principa razločevalnim določbam nove priseljeniške postave, ki temelje na ljudskem štetju iz leta 1890. Vsaka posamezna evropska dežela ho prizadeta od te določbe, z izjemo Anglije.
glasno mnenje kongresa predsedniku vsako priliko, vdira priseljeniško predlogo in sicer raditega, ker bi vrlo predsednika itak preglasen.
Xi šo jasno, če bo prišlo radi legn vprašanja do spo-ra med predsednikom in državnim tajnikom Hughcsom,
SLAVNA KATEDRALA V NEVARNOSTI.
FRANCOSKI KMETJE PODPIRAJO POINCAREJA
*COI>Yftl6MT^UNOEftWOOO « .UNDERWOOD. M- V ,
Pogled na krasno katedralo v Kolinu, eno najstarejših in najkrasnej-šili nemških stavb. V zadnjem f-asu ji pa preti nevarnost, da se bo porušila. Posebna družba zbira prostovoljne prispevke, da s«* stavbo pravočasno popravi."
TATOVE IZPUŠČAJO - DEMONSTRACIJE TEKOM
TATICI SE OBEŠAJO
Mož, ki je pošteno delal dolgu leta ter preživljal družino, je i2gubil službo, ukradel štruco kruha ter se obesil v celici, ko so ga prijeli.
Frank Okonski je živel dolgo vrsto let v Weehawken. X. -J., dela! kot pristaniški nosač ter si zaslužil sloves dobrega očeta ter zaželjivega državljana. Pred krat kini pa je izgubil svojo službo.
V soboto zjutraj se je vračal proti svojemu domu na Willow Avenue, pa n e uspešni h neporih. tla dobi novo službo v skladiščih New York Central železnice. Niti centa ni imel v svojem žepu. Nobene hrane ni bilo v hiši. Vedel je. da njegova žena in štirje otro ei stradajo.
Policist John Fisher ga je videl. kako st.' je splazil v vežo nc kega soseda ter ga retiral. ker je vzel štruco kruha, par žemelj ter steklenico mleka. Na policijski postaji so ga obdolžili tatvine.
Ob eni včeraj popoldne je šel poročnik John McNulty mimo celice edinega jetnika v \Vet-hauken jetuišnici. Našel je Okon-skija obešenega. Poročnik ga je takoj odrezal, a policijski zdrav nik je kmalu nato izjavil, da je bil mož mrtev že d ve uri.
JAPONSKIH VOLITEV
Več kot osemsto ljudi je bilo aretiranih tekom velik-h izgredov, ki so se završili tekom japonskih vol.'tev.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. $13.50 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tiso« dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druse stroške.
_RaipoSilja na zadnje pošle in izplačuje "Poštni čekovni zavod".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 H* ......... $10.10 • 300 lip...... ... $14.85
500 to........ ... $24.25 1000 lir ........... $47.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir račonamo posebej po 15 centov ta poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadaje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji in Zadrn.
Za počil jat ve, k! presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATTSOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti ge poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; te topa vadoga nam ni mogoče podati natančne tene vnaprej, računamo po eeoi tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POftlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSEB STATE BAKE 82 Cartlaadt Street,	New York, N. Y.
Tel. Oortlandt 4687. Ofctvna zastopstvo Jadranske Banke.
NOV FRANCOSKI "IZUM".
Pariz, Francija. 11. maja. — Francoski tobak j<* znan po celem svetu kot najslabši poleg italijanskega. Laboratorij državne tobačne uprave pa je baje sedaj iznašel proces, s pomočjo katerega se bo baje spravilo iz tobaka ves nikotin, a obenem oh ran U o tlub ali arorno tobaka.
Vlada je pričela graditi novo tvornico. v kateri bodo izdelovali to novo vrsto tobaka, ki bo prišla na trg približno v dveh mesecih.
SOVJETSKA VLADA ODLOČNA NASPROTNICA KORUPCIJE.
Leningrad, Rusija, 11. maja. — V ponereljek se bodo začele tukaj obravnave proti osebam, ki so obtožene špijonaže, tatvine, umora in proti revolucionarnega delovanja.	I	'*
Državno pravdništvo ho zahtevalo za kršilce postav najstrožje kazni. Sovjetska vlada hoče v javnosti pokazati, da je odločna na-Jsprotnica grafta in korupcije.
Tokio, Japonska. 11. maja. — Vvodne cenitve glede izida splošnih volitev, kojih namen je hil izvoliti 4(54 članov nove japonske poslanske zbornice. so pokazale, da bo nova zbornica neprijazna sedanji vladi in celo člani kabineta priznavajo, da nimajo niti najmanjšega upanja, da bi dobili v zbornici večino.
Zaključek ene naj ostrejši h kam panj. kar se jih je kedaj vršilo v parlamentarni zgodovini Japonske so označili neredi v številnih mestih in posledica teh neredov je bila, da je bilo več ljudi ubitih in dosti več poškodovanih in da je policija aretirala več kot 800 ljudi radi kršenja volilnih postav.
Opozicija trdi, da se je poslu žila vlada volilnega stroja in policije v svoj prilog.
Glavno zanimanje, naroda se je osredotočevalo na volitve, negle-de na poročila časnikov, da ni hotel ameriški kongres odobriti predloga predsednika, naj se preloži uveljavljenje izključitvene klavzule na dan 1. marca prihodnjega leta. Volilna borba se je na-mreč tikala izključno le domačih n osebnih zadev.
PITTS BURŠKE ŽELEZNICE SE BODO POSLUŽILE STAVKO-KAZOV.
Pittsburgh, Ta., 11. maja. —
Pittsburgh Railways Company bo »bnovila v pondeljek službo na pouličnih karali ter se poslužila pri tem skebov iz drugih mest, ki bodo stopili na mesta 3'200 stavku joči h motormanov in sprevodnikov.
Kompanija je objavila, da ima na razpolago več kot 500 skebov iz drugih krajev, ki bodo zavzeli mesta stavkarjev. Stavka je izbruhnila, ker so zahtevali delavci nekoliko višje plače.
BIVŠI ŽUPAN — BANČNI ROPAR.
San Diego, Čal.," 11. maja. — Tukaj so aretirali A. R. Morfor-da. ki je bil svoj čas župan v St. Joseph, Mich. Pri njem so našli $3000, katere je nropaj v neki banki,. revolver ter .brizgalko za amonij ak.
Volitve bodo izpadle najbrž v prilog sedanje vlade in sicer s pomočjo bogatih in konservativnih kmetov.
Pariz, Francija. 11. maja. — Voditelji vladne kampanji* so Trdno merjeni, da bo takozvani far-mrrski blok zopet utrdil stališče sedanje vlade Paincareja tekom parlamentarnih volitev, ki >e bo do vršile danes.
Francija ima štiri milijone in pol zemljiških posestnikov in pretežna večina teh obstaja v/, kmetov, ki predstavljajo nekako eno tretino vseh francoskih volilcev. FarmerskI interesi, nijenem s tr-goskimi in indnstrijalnimi silami bruto preskrbeli sedanji vladi potrebno večino.
Partnerji so v preteklih dveh letih napravili več denarja kot kedaj poprej, in težko je najti kak poljedelski okraj, ki bi se ne zavzemal za Poineareja in njegovo politiko.
Splošno pa prevladuje tudi mnenje, da bosta napredovali obe skrajni stranki, — rojalistiena in komunistična. — in da bodo dobili rojalisti še enkrat toliko sedežev v poslanski zbornici kot so jih imeli dosedaj.
Te izpremeinbe med posameznimi parlamentarnimi skupinami bo<?o najbrž pustile ministrskega predsednika brez tako enolične večine kot jo je dobil pri volitvah leta 1919.
V takem slučaju bo Francija v političnem oziru slična Angliji in Nemčiji, kajti niti v angleškem parlamentu, niti v nemškem državnem zboru nima nobena stranka zadostne večine za kontrolo.
Presenečenje dneva je predstavljal konečni poziv radikaln« stranke na svoje pristaše, naj glasujejo za soeijaliste v okrajih, v katerih nimajo radikale i dosti u-panja na zmago in v katerih ni bil stvor jen koalicijski tiket.
To se smatra za skrajno značilno, kajti radikalna stranka je hrbtišče koalicije levice, stvorje-ne od radikalcev in soeijalistov v namenu, da porazi vlado in .radikalna stranka ima približno trikrat toliko glasov kot jih imajo socijalisti.
VELIKE ZMEDE V NEMŠKI POLITIKI
Zapleteni notranji poLožaj Nemčije ovira vsako akcijo £ lede izvedenja Dawesovega načrta. — Stroj za izvedenje je popolen, a zmešnjava vsled strankarskega boja je je zavlekla dejansko iz vršen je načrta. — Stresseman ni hotel sprejeti službe nemškega poslanika v Washington.
Poroča S. Spewack.
RESOLUCIJA GLEDE IZPRE-MEMBE VERSAILLSKE MIROVNE POGODBE.
Washington, D. C.. 11. maja. — Edini socijalist v kongresu, po-slanec Berger iz Wisconsina. bo jutri vložil resolucijo, ki pooblašča predsednika CJoolidge-a naj skliče mirovno konferenco zastopnikov vseh onih vlad, ki so podpisale versaLILsko mirovno pogodbo. Na tej konferenci naj bi se spravilo pogodbo v večje soglasje z Wilsonovimi štirinajstimi točkami.
Berger jeva resolucija najbrže ne bo sprejeta.
POPLAVA ZAHTEVALA ŠEST ŽRTEV.
Washington, D. C., 9. maja. — Potomac reka je te dni jako narasla ter odnesla v tukajšni bližini hišo, v. kateri se je nahajalo šest oseh. Vseh šest je utonilo.
AMERIŠKI LETALCI NA VARNEM.
Washington, D. C., 11. maja. — Ameriški zrakoplovec Frederick L. Martin, katerega so deset dni pogrešali, je srečno dospel v Port Moller, Aleutian Island, Alaska.
Tozadevno brzojavko je dobil tukaj šili mornariški urad.
Berlin, Nemčija. 11. maja. — Stroj. ki l»i .spravil v tek liaert zavezniških in drugih izvedetnev v Nemčiji, j«-sieer popolen. a notranji politirni položaj ovira vsako delo v tem oziru. Po številnih medstrankarskih konlViviii-ah je položaj naslednji:
—■ Stranke, ki zastopajo sedanjo vlado, se noeejo u-makniti. dokler se ne bo sestal novi državni zl»«»i\ in ko h-ho ta sestal, upajo, da hodo obdržale nekaj mest v novem kabinetu.
Nemška naeijonalna stranka, ki je nekoliko številnejša kot katera izmed ostalih tri in dvajsetih strank v Nem eiji, je razcepljena v dve fakeiji. Leviea. kaieri nae. ln je Oskar Herj;t. jeza vstop v vlado ter sprejem l>:i\v»- o\. m poročila, a z gotovimi reservaeijami.
Desno krilo pa nasprotuje vsem tem gibanjem. Ih.ee nove volitve, ker je prepričano, da po pomenjalo to oj.-tče-njejiaeijonalistiene stranke. A' takem slučaju hi bilo n eba razpustiti državni zbor, kar bi se zgodilo, če hi ne hi! . mogoče najti dve-tretinske veeiue za sprejem naeHa izvedencev.
S svojim glasovanjem bi na ta način lahko naeijonali-sti izsili razpust državnega zmota. Soeijalisti. ki hor.-jo dobiti nazaj ugled, katerega so izgubili tekom volitev, pa bi se v takem slueaju oprijeli Dawesovega naerta ko • jega lastnega ter zahtevali splošno ljudsko glasovanje.
Hergt, ki vodi levo krilo nemške naei jonalist i«-in-stranke, ki se hoee polastiti vajeti-vlade, je ponu«lil Stressemanu mesto nemškega poslanika v Zdiuženih državah. Stresseman pa ni hotel sprejeti tega. kajti koi voditelj nemške ljudske stranke ima vee priložiio>ii za delovanje doma kot pa v inozemstvu, kot poslanik, «>dvi>en od vlade.
Iz tega procesa zapletenega barantanja se h«, uajhr/ razvila buržujska koalicija z nemškimi naeijonalei- Ivi ho do skoro gotovo sprejeli naert izvedencev kot ekonom- !.«« rešitev ter zahtevali v povračilo opust za-edeoja Rubra in Porenske.
Pariz, Franeija, 11. maja. — Na prošnjo angle kega ministrskega predsednika MaeDonalda je fratieoski ministrski j»redsed*.iik Poineare doloeil. (Ui se ho vršila .-kupna konferenca glede reparacijskega vprašanja dne 1!'. in 20. maja.
London, Anglija, 11. maja. — Oficijelni kro^i na Downing Street so I>i 1 i. vzradoščeni. ker je franeuski mi nistrski predsednik hitro sprejel ]>o\al»ilo svojega angleškega tovariša ter obljubil, da bo prišel proti koneit maja meseca na konferenco v London. (M'ieijelni ki-ogi so prepričani, da znači to, da je Poineare za Dawesov naČrt.
Ministrska predsednika se bosta posvetovala v Chequers Court in posvetovanja se bodo gibala v mejah konferenc, ki so se že vršile z belgijskim ministrskim pred sednikom Theunisom.
Filip Snowden, finančni miinster. bo navzoč pri posvetovanjih med obema ministrskima i>re«lsednikoma.
Berlin, Nemčija, 11. maja. Stari nemški militaristi<"-ni pomp se bo pokazal jutri v Halle. ko se bo zbralo približno •100,000 nemških fašistov pod vodstvom gen. Ludendorffa.
Komunisti so izjavili, da bodo vprizorili proti-de-monstracijo in oblasti so poslale v mesto večje oddelke reicliswehrja, da vzdrže mir in red.
ARGENTINSKI ŠTRAJKARJI SE VRAČAJO NA DELO.
Buenos Aires, 9. maja. — Delavci so se začeli vračati na delo. LTliije so izjavile, da so proizvedli delavci s svojimi demonstracijami dovolj pritiska na vlado, ki se je bavila s predlogom starostnega zavarovanja in da je s tem njihova naloga rešena. Obrežni par-niki bodo zaceli danes zopet voziti.
POSEBEN DOM ZA OTROKE JETNIKOV.
Detroit, Mich., 11. maja. — Sofija Lyons Burke je zapustila 300,000 dolarjev ter. izjavila v svoji oporoki, naj se s tem denarjem zgradi dom, a* katerem bodo preskrbljeni oni otroci, katerih oče ali mati sta v ječi.
Z gradnjo bodo vkcatkem zaceli.
NEMŠKI POLICISTI SO USMRTILI DEVET KOMUNISTOV.
Halle, Nemčija. 11. m:i.i:i. Ob priliki odkritja Molt k<\j. \ ,•■> .i spomenika mi se vršile inkaj velike sla\"no.>,l i. Popoldne so se 11 n svečanosti izpremeniic v krvave poboje. En ]>olicist je bil nsmtveu, trije so bili pa Murtiuincvarno r.n-njeni. Nadalje je mrtvili drvet-komunistov in 40 ranjenih. -loO komunistov so aretirali.
Komunisti so vprizorili prot I-demonstracije proti naei.jonali-stoin. česar posledica so bili krha vi nemiri.
SMRT SVETOVNOZNANEGA PISAELJA.
Medina, N. V., 11. maja. — Včeraj zvečer je umrl tukaj sve-tovnoznani pisatelj in jx>topisee, George Kennan. Stiir je bil osemdeset let.
Posebno je bil znan v Rusiji.
GLAS NAHODA. 12. MAJA 1924
GLAS NARODA"
*A|LY|
IAXIK«, n*C«Of
«11« Publish*« fey
Fwblithinf Oonftxf
tA »trnftlw>
It BENKDIK,
Plač« ■» iutlntM H tU« Corporation an* AMnnn »f Abrr« OfflMrai
W Portland tv««t aoreugh of Manhattan. N»w Yorfc Ctty, N. V.
L A • NARODA" (Vala« af tha Paoplt)
(mM! Krary Pay .Except Sunday an« Holiday.
vat« hrt« v«<i« tla* m Amarlk*
I« kauN »d:«...---- M*
«a »m lata ____*..„.......... 13.14
V*	M> .............. I1.M
Za Naw York sa lata lat«
Za M lata ..........
Za Inozamatva u aala Za pol lata ..........
Subacrlptlon Yearly $4.0«
Atfvartltamant an Agreement.
"«■«• Narc#a" Izhaja vsaki dan Irvzamil nedalj In praanlliaa._
Donar aa] a« klac«v#ll #o
a-sa^at ara« »odpisa La MUnuaU te ne prlobčujejo 4<i»*4 «a Mooa? (>r4ar. Pn apremenbl kraja raroCnikoT, pnoolaio. i« ai t»«i zn«t*n)« »lira. lift** nunanl, d« hitre)« najdeno aaalomlka.
B L A « NARODA" ■oroufh af Manhatttan, ▼alaphona; Cortiandt ZS7f
ma VaEh, gb V,
FRANCOSKE VOLITVE
raj so so vršile v Fnmciji volitve za parlament.
Kot jo v.v obiraj, trdno vki »renin jen v francoskem znanju. kažejo vsa znamenja, da je zmagal takozvani nacijo-nalisliriii Mok, ki nasprotuje vsakemu sporazumu z Nem-c jo. v-:tkenm sporazumu h sovjetsko Rusijo ter zahteva dolu sedno izpolnitev naravnost nemogočih pogojev ver-saill ke mirovne pogodbe.
klavna opora sedanje politike francoske vlade, kate-ro za -lopa nekdanji predsednik republike ter sedanji predsednik Poineare. j<* kmeeki stan.
Znano je. da je franeoski kmet konservativen do skrajnosti. Holj konservativen je kot je angleški ali nemški kmet. in manj je pripravljen dati koncesije siJam V javnem živl jenju, ki bi skušale nasprotovati njegovim življen-skim interesom.
KN*s je. da je franeoski kmet, kot vsak drugi, obremenjen z davki, da se mora mučiti od jutranje zore pa dc poznega večera, da je skromen v svojih potrebah 111 zadovoljen z obstoječim redom.
Izjemo delajo le gotovi krogi kmečkega prebivalstva I'Yan«-ije, oni krogi, ki so prišli v stik s širšim svetom ter pridejo v stik z ostalimi narodi sveta.
< i lavna opora sedanje politike francoske vlade pa je prist iti franeoski^ kmet , ki se ni premaknil s svoje rodne ; rude. katero spoštuje in naravnost obožuje.
Nudi mu namreč potrebni kruh in to je vse. kar zahteva od svoje zemlje. Ni mu mar, kaj "so godi zunaj po svetu. Dokler je sam deležen sadov svojega napornega dela, je zadovoljen.
I:sto velja o vsakem drugem kmetu v vsaki drugi državi na svetu. Poincare ima najmočnejšo oporo v francoskem kmečkem stanu, ki je prepričan/da je sedanji red stvari najboljši in da je politika Poincareja, izvirajoča iz blaznega strahu pred nemško silo, najboljši način kako rešiti zapleteni evropski položaj ter konečno uveljaviti takozvani milenij. o katerem sanjajo še vedno svoje sanje dobromisleči misleci — ali mogoče fantasti, — tega sveta.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(For*!*« L*n*ua«a InfoimaUo« Barvic«. — JugoalaT Baraaa.)
PRAVILNA VZGOJA ZAČENJA V ZIBELKI.
—i___
Na vat h« in njihovo ustvarjanje s ohvaležuo polje za proučevanj«-. .0 vs. vz-rojevatt-lji se jako zanimajo za vprajanje, kako naj <l.-tHu pomaga, tla pridobi dobre navade in se i znebi slabih.
I)UM'slovje j,- velikansko napredovalo tekom zadnjih desetih l.-t. Dana,Janes znamo veliko več o delovanju človeškega uma in eu-sivovanja J!nogo starih nazorov smo anorali popolnoma izpreme-
Danes se zavedamo, da mnogo navad, ki nas obvladujejo 1e-«m vsega našega življenja, izvirajo takorekoe iz zibeli _ gotovo pa iz prvih It t našega življenja.
Navade so posledica ponovljenega dejanja. Dete se rodi brez na^ad. vs, pa vemo, kako hitro si jih pridobi. Dete zajoee, ko se nepr.jHno zaeiiii. m najde, da njegov jok ima za posledico, da se mu ustreze. Občutjm možgani navorojeneka zaznamujejo ta vtis m kmalu stvori se navada jokanju, čim mu nekaj manjka
padi so navade deteta dobre ali slabe, je večinoma odvisno od oskrhovatelja samega. Prvi dve leti sta važna doba v vzgoji človeka. J rvi poduk je dan tedaj obvladovanju telesnih organov in stvarja se podlaga za navade poznejšega življenja.
Treba prav rano privaditi na red v spanju, jedi, kopanju i-ra-
rju itci. N. pametno i-rati preveč ali presilno z deteti \e le da
siancjo razburjena, kar utegne ovirati prebave in spanje- marveč
to tudi razvija v njih navade odvisnosti. Izmed vseh navad pa so
one neodvisnosti najbolj zaieJjive in nikdar ni prerano, da začne-
1.10 dete pri vzgajati k neodvisnosti, da se navadi skrbeti sam za febe.	,	„
Ko se dete uči sedeti ali hoditi, ga ne smemo nikoli prisiliti dado začne, prodno ni pripravljeno za to. Na neki nerazložljiv na-c n dete zna veliko boljše kot odrasli človek, kdaj je njegovo okost-
r	lno, no- da Izpira svojo težo, in obejfcfcni to zmožnost,
c:m je cas za t<• prišel.
Nevrjetno je. koliko mater dovoljuje spojim detetom da ra-jo cueelj (pacifier). Ne le da kvari obhko ust in zob marveč je baktenologično nesnažen in vzrok mnogim okužen jem grla in bezga vk.
Cuzanje palca ali prstov je nevarno iz Lstih razlogov Ako je dete se jako mlado, je prav lahko odvaditi ga, ako se ix>kavi košu-ij ee pripnejo k mat raci z varnostno zaponko.
Nikdar ni prerano, da začnemo zabiča vati v otroka navade obzirnosti proti drugim in željo biti dragim »a uslugo. Čim bolj za-
poslen je otrok in čim več misli on posvečuje drugim, tem manj časa ima ^premišljevati o samem sebi in razvijati navade, ki so škodljive in te/ko odpravljive.
Od največje važnosti je, da nikdar ne zažugamo ali obljubimo otroku nečesa, kar ne mislimo 'izpolniti. Otrok verjame v resnicoljubnost osvojili staršev. Malokdaj se zavedamo, koliko škode je storjene mladi in dovzetni duši. ako odkrije, da roditelj, v katerega je zaupal, ni mož beseda. Dostikrat je prav lahko za odraslega, k; daje otroku kako povelje, da mu pove razlog take napovedi. To prispeva k otrokovi razumnosti in ga dela bolj pripravljenega k uboganju.
Vlivati strah in bojazljivost v mlado dušo je morda najhujša stvar, ki >e more storiti. Nic bržkone nima bolj trajne ]>oslediee na podzavest kot strah. Nervoznost v poznejšem življenju izvira dostikrat iz strahu, ki ga je odrasli zabičal v dušo otroka.
Novice iz Slovenije.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je umri Friderik Ki* r, p-isest.nik na Pridali. vp«-k-.jeni jnagisfratn; ofieijal, star (i~» !et. Delal je v mestni legist rat uri ni v vložiii-m zapisniku, Uii je prijeten družabnik, izvrsten šalji-v-e 111 za* o med znanci ^p hišno pr.ljubljen.
Na Vrhniki so pokopali oh veliki udeležbi občinstva in v spremstvu Sokola nadebudnega mladeniča Si:111ka Korknčana, ki je podlegel zahrbtni bolezni, katero si j" nakopal v italijanskem ujetništvu Pokojnik je b:l velik up in •pora Frana K »r-Ničaua, mesarja :t p« -est 111 ky, ki je zgubil v enem !etn t!v« srna in eno hčerko.
Na -ležiei pri Ljubljani je umrl sirom Slovenije dobro znani go->:i!ničar "l'ri Alešu", Anton fdir bivši dolgoletni tamkajšnji /.»ipan. Pokojnak je bil izredno jubezniv. prikupljivega značaja :ii umen gospodar. Njegova gostilna je uživala pri izletnikih -jpl<;ši-n sloves
V	Celju j_* umrl v najlepši dobi Anton Močnik, trgovec na (llav-:iem trgu. Podlegel je jetiki.
Nesreče pri velikonočnem streljanju.
Od raznih si ran i prihajajo zopet poročila o večjih in manjših nesrečah, ki s;» se zbudile o 'priliki velikonočnih praznikov pri streljanju možna rji. V celjsko javno '»jliiieo s*> ]>ripeljali o jioškodova-nili, koliko je pa takih slučajev, ao ravno ni bilo treba zdravniške pomoči Med težje poškodovanimi je ?'el\i Frane Jagodic, 15 let siari •b»žei' licrvar iz Libi;j, ki je dobil težko poškodbo med streljanjem pri cerkvi iz rogaškega okraja. J-mez Sotošek s poškodovano lobanjo i ji Aut. Kodelič iz Kesi.riv-nice. Kes je, da je pri našem 1 jud-stvi na kmetih že ukoreninjeno mnenje, da brez hrupnega pokanja ni vstajenja. Koliko denarja pa se zapravlja po nepotrebnem. 111 kar je še bolj žalostno, kako lahkomiselno se izpostavlja pri takih prilikah Življenje mladih !iu-Ji smrtni nevarnosti. Vsako leto, ko že padejo žrtve, se kliče na odgovorno^ politična oblast, ki pa /•'»pet in zopet mimo trpi, da v najvišjo čast božjo izigravajo ne-zreii fantiči svoje življenje.
Smrtna nesreča.
Iz Sevnice poročajo: V sredo 23. aprila se je na zelo tragičen načini ponesrečil tukajšnji tržan, občinski svetovalec J »sip Kladnik. Vozeč težko natovorjen voz po ozki ulici, mu je spodrsnilo pred kolesi, ki so ga povozila ter mu poha-
bila roke iji noge ter stri a prsni koš. V strašnih mukali je izdihnil .aprila /.jutr.ij. Kladnik je bi! maikautna o»ebn< st sevniškega fiz.i, narodnjak, m. Ž stare korenine. ki je žrtvoval ves svoj čas lavnim poslom ter imIIič-ni preskrbi svo.»:b otrok. Kil sin je inženir, drugi učitelj, tretji bančlii uradnik. četrti pa trgovski sot rudnik, ena hčerka, je st>]>roga sodnega svetnika dr. /iln-rja. druga ti-naučnega Jumeščenea Štora, tretja je bančna uradnica in četrta privatna nameščenka. Cela Sevni-aa sočustvuje z žaluj« čo n.dbino.
Tečke nesreče.
postaji v Dravt»gradu dne 2"i. aprila prijela bvkomotiva vlaka. ki je j^rivozil i/. Slovetijgradca. mariborskega sprevodnika Martina ^Ienčcka. Stroj ga je vlekel neka j t-asa s ;>eboj ter mu popi.In lila odrezal desno n ko. na le\i |>a vse prste razen pab-a. Menčei:. katerega so takoj prepeljali v bolnico v Sloven jgradec, je dobil tudi 5e več drugih, j»re«ivsem .lotrail jih poškodb.
France Cemažar voznik ]>ri "Balkanu" v Ljubljani, je obračal vprežen voz. Pri tem je prišel preblizu zidu, ob katerega sta tra konja pritisnila s tako silo, da je dobil močne poškodbe po vsem životu.
Maks Sterle. državni mojster v ljubljanskem arzenalu, si je pri padci a motorja zlomil nogo.
Uboj v Mnretincih.
V Muretiiici.h st» našli so.%fd.je nekeca dne zjutraj posestnika Fr. Janže!:c. iču mrtvega z razbito g! ivn in vsega v krvi. Kdo je pravi morilec, še ni znano, aretirani •n osumljeni pa so pokojnikova žena, njen brat in njun oče.
Uboj pri Sv. Barbari.
Na velik onoeni pondel jek so pijani fantje razgrajali v gostilni Kraner pri Sv. Bai'bari pri Mariboru. Gostilničar Kraner jih je skušal pomiriti, za plačilo pa s > ga pijanci zabodli in je kmalu umrl. Aretirali so jiii* okrog dvajset.
Uradnika napadel..
Fradnika v P.oli. Bistrici Karla Pštir-a je delavec Josip Pirolič na žagi ' Jmpex" v Bohinjski Bistrici udaril tako močno s k o! t m po nogi, da mu jo je zlomil.
GLEDALIŠKI VEČER JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Dopis.
Collmwocd-Cleveland, Ohio.
K a k j r vsaka tlčica rada frči po naravi, ravno tako smo tudi mi v naisi naselbini. Res človek bi se rad pridružil našim krilatcem. ki gf«tole zgodaj zjutraj: da nas drami jo iz spanja. Ista pesem nam doni na ušesa še pozno v noč, ko je že solnee zašlo za veliko planjave.
Tudi v Collinwoodu nam obetajo, da borno lahko vsaj za en dan sfrčali v prosto naravo. Mladinska gotloa, fK>dodseik Slovenskega Doma na Holmes Avenuet priredi piknik v nedeljo 18. maja. Posamezni odbori so pridno na deiu, da .se proslavi poldrugoletni obstoj mladinske godbe na dostojen način. Pravijo, da zabave bo za staro in mlado dovolj. Ha, ha' Nekdo mi je rekel, da bo nastopil tudi Pavliha v narodni noši. Zopet drugi mi je rekel, da se bo vlekla špaga, pa ni povedal, kakšna.
Torej vse na plan na dan piknika slovenske mladinske godbe!
* . .	- A- P.
V soboto zvečer je priredi! new-vorški Jugoslovanski Klub gledališki večer. Na programu so bile tri igre; slovenska, hrvatska in srbska.
Udeležba je bila nepričakovano velika. Poslušalci so se obnašali kot se spodobi. Najvažnejše pri tem je, da je imela jugoslovanska kolonija lep užitkapoln večer in da je Klubova blagajna narasle za par stotakov. Slovenci so bili skoraj v večin, kljub temu. da je ostalih Jugoslovanov v New Yor-ku in okolici najmanj petkrat več. Dosti bi se dalo govoriti o dvorani in veseličnih prostorih sploh ter o takozvanih "osvežilih'', kr so jih prodajali med odmori. Po igrah se je vršil ples, ki je trajal skoraj do treh zjutraj. Tisti del naše mladine, ki se je med igrami dolgočasil, je imel potem dovolj prilike za razvedrilo.
Upati je, da nam Klub v najbližji bodočnosti še kaj podobnega priredi.
Natančno porčilo o igrah in zabavi sploh, 'bo objavljeno jutri na tem mesto.
Tehnika napreduje. Tehnika bo rešita svet.
Iznajdba sledi iznajdbi. Ena je pomembnejša od druge.
Včeraj je dospelo iz Berlina poročilo «t najnovejši iznajdbi.
Neki nemški inženir je izumil plin, s katerim bo mogoče ra/.po-čiti pljuča vsakega letalca.
Da. tehnika napreduje. Da, tehnika bo rešila svet.
*
Neki statistik je izračunal, tla popije v Združenih državah vsak človek 11a letp povprečno po sto petdeset ga Ion vode.
Pri tem pa ni vračunana tista voda, ki jo popijejo ljudje pomešano z vinom, žganjem in pivom.
Ce bi še tisto množino prišteli, bi narasla množina za par sto ga-lon.
★
Pred kratkim sem čital članek učenega profesorja. Profesor zatrjuje, da so največja nevarnost za deželo oni volilci, ki ne /aiajo niti pisati niti čitati.
tlojova washingtonska gospoda zna prav dobro citati in pisriti. Pa kljub temu ni mogoče trditi o
nji. da bi bila v dobrobit deželi. *
Kdor je izgubil na poti življenja korajžo. naj še gobe/.danje vrže od sebe.
*
Jaz sem hitrejši kot si ti — je 1'ckcl konj polžll.
—	Jaz pa nisem hiter — jv odvrnil polž — toda pomisliti moraš, da nosim svojo hišo seboj.
—	Žlezi name — je zarezgetal j konj — pa bom dirjal ter nosil hišo in tebe.
★
K doktorju Poloni je prišel rojak z bolečim zobom.
Bal se je bolečin, toda dohtar ga je lepo potolažil.
—	Le nič se ne bojte. Jaz vam bom pokazal,' kako se dere jo zobje.
Zadri je klešče v čeljust ter potegnil prazne ven.
—- Vidite — je rekel — tako so drli zobe preti petindvajsetimi leti.
Vnovič je segel v čeljust, majal sem ter tja, gori in doli ter vtlrugič privlekel prazne ven.
—	Vidite — je rekel rojaku — tako tlerejo zobe drugi zobozdravniki.
V tretje je segel v čeljust in srečno izdrl zob.
—	Vidite — je rekel zmagoslavno, — tako jih pa jaz derem.
*
Zakonski par se je hotel ločiti.
Žena je dolžila moža, da jo pretepa.
—	Jvidaj vas je začel pretepati ' — jo vpraša sodnik.
—	2. oktobra leta 1912.
—	Kako se morete tako dobro spominjati.-
—	Si boni pa ja zapomnila dan, ko sva se poročila — se je glasil odgovor.
★
Po vseh newyorških katoliških cerkvah pobirajo za kardinala Havesa.
Stroški njegovega imenovanja znašajo približno šestdeset tisoč dolarjev.	1
V samem New Yorku se bo pa nabralo par stotisočakov. Svota bo poslana v Vatikan.
Vatikan prav dobro ve,'koga je
treba imenovati kardinalom.
★
Vsakdo se kdaj zaleti, največkrat se pa zalete advokati.
Zadnjič je rekel neki advokat obtožencu:
—	Saj vam mora vendar zdrava pamet povedati, da nisite pri pameti.
Sugflsimtcutaka
Ustanovljena L 1898
KaioL llpimnta
Inkorporirana 1. 190<*
L
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Qlavnl odborniki: PTMcdnlk: RUDOLF PERPAN, 111 k. 1SS RL, Cl«r*bu»4. O.
Podpredsednik: LuUlS JU A LAN T, Box 10| Pearl AT*., Igrala, ■«
»cjnik: JOSEPH 1 ISHLFUt, Ely. Minn. Blatfuji.lk: L.OUIH CHAMPA. Hux KI, Ely, Minn.
JllA«aJiUk neiziilu.Ca.mii aturtnln: JOU.N HOVBKN, Alf Un ItC DkIuU. Mina.
ttat IV
»Umom MM
Vrftavnl Urivnlki »r. 4OB. ORAHEK. IM Aaerluo SUkt« Atentt ■lmUi A v*..	Pa.
Nartzarnl tlbtri
AHTO5 *BA«N1K, Room Ml Bak«w«il BUf.,
Strbbtfe. Pil Lat ur® h. P»-MOHOR MI^VOIC, liti W. II Btreel, CUe««o, DL riLANK BKiLAlIKC. 4*21 Waaklnctos »treat. l>UfW,
Prretnl
UONAIP BLABODKIK. Bok 41». Mly. Mlnm. GREGOR J. PO RENTA, 110 Btevnnaon Bid«.. l'«yail»» r&ANK BO RICH. «217 HV CI«Ir At... Clevel«*«. Q.
Z4rui«valnl Mk*ri
▼AIjXNTTN PTRC. 71» I^onOon Rd.. N. M., Clevel***, K, PAULINE ERMKNC, X.M Park Str., Milwaukee. Wia. JOSIP tJTKHLE, 404 E. Kleu Avenue, Pueblo. Col«. AM TON CKLARC. tli Market Street. Waakeca*. im.
--JednotJno aradno (laalle: "0!u TI■¥»—*"_	i m m i
»trarl tikajoče uradnih Kadar kakor todl denaroe #oKlJatrv
Kaj ae podli J a Jo na glavnega taiiilka. Vae prltuibe naj ae puillja na »re4-•ednlka puiotneya tnlbora- Profinje aa »v>rejeaa novlk tianor la bolallkS •»rlčevala naj ae poillja na vrhovnega adi-avnlka.
Jngoalo van aka Katollflka Jed no ta se priporoma fMM JnKoaloranos m obilen pristop. Kdor teli postati član te organlsaclje, naj ae aglasl talnlkri blltnjera druStva J. B. K. J. Za uatanovllev novih drultev ae pa obrmlM na gL tajnoNovo drufttvo ae lahko vetanorl a I fclanl aU članleasnL
Orijentalski humor.
\e:>erra jutra vstane Nasrad-u-ln d/.a in h .-če ;n» opravkih
V	l: nje.ir »vi sn s.- do>.rovurili.
d:. s»- ž njun malo ]> »š:d'ji>. l\'> slojti Xasradiii-lu<ti>:i iz	^a
.•lisi "pijo s ><edj«' in vn-a.^aj" : " 1\.t;?i. hodža '** " \' vii.N *, j:m odvrne. "l'a kako v mi-..' Sn j v«*iular »M«!io."i umrli I'ri^li s-tio. da etl-iic^ 'Iiid in pokopi j,Minr. k:;r je "•edoni dolžnost, ii j>.-» ho.'-e,š vas'"
"I'll- m- zdaj v;e ' reč" X-israilindiotlža. "a ko »>■ m nom. naj ! -o!
Xe urr.š, brate'"" za L i '.*ij > so-sedje. "Kako l»i tr. ilopiist !li .' Ker v li>o |m jdi. da Te opravimo!"''
X isi-adindiodža se je branil, a 'iil< je vse zaman. Sost-djo lm oKo-
pajo. k:wkor delajo lo /. iuvt viri. •_»a p-di.žijo v krsto, pa liajdi ž njim v džamijo. Spotoma srečajo i!(k»'«:;i ziianea, ki je l»i! re->»»11 človek in mu ni nreostajalo
pr. govorit i, da na po«rrelt. \ieeval. ija ima nujne pn^le in da v«,-"'"
mu ne l»o niti Bo«; zameril. e»- s»>| .	___
ne udeleži poin« ba. A tiu'i i() mu .. .. . , ni p.»mahalo. Ko je vnovič p,.sku-| "
Šal, da se otrese Vinežev. vzdi-nei"! ' >l:l s" '"»Pravil, da «i po-
Xa>radindii«lža jrlavo iz K rste in I SI>",,,m:i	^love-
! 1,1 vpntša, ali je nemara kje
. ..	..,	^ .. M'idel ali kaj slišal o nje«oveni
/a man se j.li otepaš prijatelj.! UJilu nd.--.vori mi:
ee se jih nisem otresel uiti j;iz, sel .	. .
M. o:ii."n i r 7	•' , - i 1 v, j	.1«* l><»stal snduik v
Jill IlJieO ne lin ' /.riles sem Hli"l s<	•	...
ii - i i	• ... M i* "J J u;ori.
»olj nujno tlelo nej^o ti, a kaj mi
koristi, ko te nadleua ne pusti niti! .	Vl'ro- to -i'" P;» niojro-d » besede!" , • hodža, 4iker se _ I uo!»:-o spominjam, da je vselej
x. i- i i- • •	-	z ušes j, kadarkoli sem m-e-
\asraitm-lindza je kupil n:1 sei-i,. ... ,	■ . , ... .
. . .	,1 .	(lava I	m poiu-eval dijake,
mu vreeo toiieeiie pO<Hle m s, !i;i-
.i.im<» uosača. da mu j-- nese <lo-
	Nosa," ;	To ni j:	č, to vili ži* sam
\»	d.-l!		
	Naslad*	n-». -d.'.a	: Pa ti povem
P'	« )»ra\ ie	i, \ mo 1, os,! | ie [ v t l e-	
i J	elll.		
	Nos:,.-:	\'o pri	govori'
	\a ,rad	n-hodža	le ti kdo i eče.
d	1 .j-1 ! >. 1	e hodit	peš. nego ja!;-.it i
r i.	i l:«>:!ju. že'	lie veruj nut. ker zares	
	NosaČ ,	i- i.-:zjey	obstane, trešči
\	f '1, v I II	• v do r i	tla in reče:
	•A č.	tebi kd	> poreče, !a je
o»	►talo v	■'j VI ee	>e kaj eelo, ue
V«	•ru j IIM.	:-er 11	iMV <.i:es l:.že*\
1 "»t.	o'.rne	III Jj i e i	»o svoj* i)«,ti.
	Nekoč	vpra&i ji	• Nasradina-bod-
	koliko	uiu je	let. jia jiiu od go-
voida j		Ii ima š: i rii ie^ef. Ljudje	
se	in u s: ti	•'Jejo ill	reče [o :
	' Saj	milil v	udar /•• pred par
1 le	!i piiVH	lal, da	jih imaš štaide-
s«	t !"*		
i	'"A niai	•i ne ve-	1 e. da j>< en člo-
! ''	■k l.e Nt	le svojfi	beseile !' * jian
i	i vrne N	asr.idiii-	hndža. *'('e vam
' rt	čem /d:	.i. da je	le eden ]5oir, ali
Nasra ii.vl-odž i se odplavi i-, lir.
Ulov. Spotoma premi.s! »nje Nasra- """ "'"' ' >r "tip..! vi i-, n--din-liodza. krilc o bi oei-ini! no<,- k"!ru I»-'J«tteljii v vas in obsedi ča, da bi mu ne bilo treba nič pla-l1am ce1° Vikine do pozne noči,
.'•ali. in mu prične tak«:	a lll,,t.,; ^ .,,e .tIomis,i» *»»
ponudil kaj prigrizka. Xasradin-
Xasradin h"dža : Ka j Ji je Ijiib-t!a te plačam z.i tvoje delu, ali ti dam tri dobre nasvete if
Xos.tč: Xe vem, kakšni nasveti .so ♦<>.
iiodž-i prične zehati, dokler ua 1 prijatelj ue vpraša:
Jfodža, od česa prihaja zeha-
t*..
Xasradin licdža: Nasveti si ze-| 1 i;na s,a dva vzroka", rcee •) lepi in vsak izmed njih je med j	n-hodža. "Prvi vzrok je
)raii tisoč cekinov vreden.	i kikoia in drugi je drem<»ta, a meni
_ _	*	vi> vo n u i fion i.k * *
br
Nnsač: Ce je tako. jih pa povej raje naswte nego plačo
X*a-r-.ul:n-hodža : Prvi nasvet je ta-i": Ce ti kdo poreče, da je revščina bolja oil bogastva, ne veruj , m u ?
Nosač: Pa Iv do t o trn ne vej Nasradin-hr.dž i: K poslušaj še drugega f
X«sač : (lovori!
Nisradin-bodža: Oe ti kdo reče. da je bolje biti lačen nego sit, ne veruj mu'
se še ne dremlje
V Savi utonila.
Na velikonočni pondeljek se je .•'»nočna uradnica Vera Krstic iz 'ieogradu v družbi nekega v istem zavodu ilsI u žb enega tovariša v čolnu vozila po Siivi. Sredi reke je "e!n prevrnil. TTradnik si je ltšil življenje. Vera Krstičeva pa je izginila v valovih in j>> pozneje mrtvo potegnili iz Save.
VOVA ŽAKIMIVA KNJIGA rP EPLEN.TB in strahote i bojnih pohoda? biyftefii ^——x slovenskega planinskega polka,
V knjigi »o popisani vBi boji bivlega aloTenalig« |>olka od prvegt do zadnjega, dne svetovno vojne. Is Galicije, z DoberdoŠke planote, z gorovja s Tirol, Fajfe Jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavi tU i polkovem upom ter njega fcakletvi.
Mnjijgm trdo tmmm,	870 rtrod trn g^Mk h l^jj.
NA KRVAVIH POLJANAH
Spiaai;iTai£Mati&2

"OUU VilOOi" «1 Cortiandt ite—H


O T. A S NARODA. 12. MAJA 1924
Zagonetno, toda resnično.
Prvi doživljaj policistke.
Piše M. Hamiton.
V dnevih, ko sem hila šele malo časa uslužbena v policijski sili i» in ko ni večina Ne\vyorčanov ve-d»*la. da >o ženski policisti na delu, so nas par žensk v službi pogosto uporabili v .slučajih, v. katerih niso smele imeti osebe, proti katerim smo nastopale, niti najmanjšega suma, da smo v kakem stiku s policijo.
Taka zadeva, ki se je tikala neke gospodične i/. PhLladelphije, »ui je bila poverjena nekega dne leta 1917.
Čeprav sem domnevala, tla poznam svoj posel, vein sedaj zelo dobro, da sem bila takrat pojKiI-jioma neizkušena. Moji takratni doživljaji so bili direktna poledica dejstva, tla nisem imela potrebne izkušenosti in tudi po-trehnih navodil v policijskih poslih. V današnjih dneh so stvari povsem drugačne. Moja sedanja povest pa se tiče časa, ko smo bile ženske prave novinke v tem poslu.
Moj predstojnik me je poklical nekega jutra in našla sem ga v družbi neke ženske, ki je ravnokar dospeda iz Philadeljhije. N. treba navesti njenega imena, pač pa zadostuje izjava, da je njena družina splošno znana in uvaže-vana ter splošno delavna ^družabnih krogih Gerniantowna. Takrat je bila vdova, stara 42 do 4."> let. Ko sem jo prvič videla, je sklanjala glavo na mizo mojegn predstojnika ter jokala.
•— Kavnokar sem jo našla, kapitan. — je rekla, — a ne morem dospeti do nje. Nočejo me pustiti k njej in edina mogoča stvar je poslati kako žensko, da bo govorila z mojo Dorotejo.
— Ce bo le dobila najmanjše obvestilo, tla je vse odpuščeno, bo prihitela iz hiše ter v moje naročje. Ce bo vaša policistka lahko prišla do nje, ji boste lahko prihranili več let nesreče.
Predstojnik mi je nato pojasnil, da je hčerka te ženske. Doroteja, stara dvajset let, zbežala 'iz svojega tlom a v Philadelphiji a družbi nekega mladega človeka, ki je bil član neke dobre newyor-ške družine, a obenem t ml i črna ovca te družine. Dovršil je Harvard vseučilišče dve leti poprej ler se nato vdal razkošnemu življenju in hazardnim igram.
Posledica tega je bila, tla ga je njegova družina trikrat rešila aretacije radi izdajanja ničvrednih čekov, da je dvakrat izplačala zloglasne ženske, ki so ga imele v krempljih in tla ga je koneč-no zavrgla, ker je bil nepoboljšljiv^
Mladi mož, katerega hočemo imenovati George Bleeekerja. je poznal Dorotejo že več let ter jo znal tako očarati, da je zbežala /.njim v upanju, da jo bo poročil, kakorhitro lx>sta dospela v New York. Mladi mož pa je bil celo tako brezvesten ali hudoben, da ni hotel izpolniti niti te obljube in v letu, ki je poteklo izza bega, sta se oba potikala iz ene opremljene sobe v d nt go.
Detektivi, katere je poklicala na pomoč mati deklice, so ga zasledovali energično, a v vsakem slučaju, ko so izvedeli za njegov naslov, se je preselil s svojo žrtvijo in matr nikakor ni mogla priti v stik s svojo hčerko. Znano je bilo, da je deklica že davno obupala nad tem. da bi ji mati kedaj oprostila njeno zmoto, ko je pobegnila z onim ničvredne-žem in rojstvo troka, katerega je dobila dva meseca poprej, jo jt še bolj utrdilo v mnenju, da se ne bo smela nikdar več vrniti v svoj dom v Philadelphiji in ,da mora ustrajati pri svojem "možu" do konca.
Detektivom je bilo tudi -znano, da vodi mizerno življenje, a nikdar se jim ni posrečilo priti do nje ter ji sporočiti, da je mati pripravljena odpustiti vse.
Ti detektivi iz Philadelphije so »fsledili par en dan poprej v ne« ki mAjimi boarding bili n« zapad-
li i osem in trideseti cesti, malo preko Osme Avenue ter takoj obvestili mater l>oroteje. Mati je prišla v New York z jutranjim vlakom, šla naravnost v dotičuo hišo, a našla, da ji je zaihranjeii vsak dostop k hčerki od dehelu-haste, surove sta.re ženske, ki je odprla vrata v pritličju le toliko kot je dopuščala železna veriga ter absolutno zavrnila prošnjo matere, da pokliče hčerko na razgovor.
Mati deklice in jaz sva odšli na zapadno osem in trideseto cesto, kjer naj bi čakala na hčerko na nasprotni strani ceste, dočim naj bi šla jaz sama v hišo ter sporočila deklici, tla je mati pripravljena odpustiti vse.
—	Doroteja ne bo čakala niti sekundo, temveč pohitela v moje-naročje, če ima otroka ali ne. — je rekla mati. — Vse ji bom odpustila .če le zapusti onega lopova. s katerim živi sedaj.
Vstopila sem, potrkala na vrata ter vprašala za Mrs. Bleecker. Stara eopernica. ki je bila v onem trenutku popolnoma prijazna in sladka, mi je rekla, da jo lahko vidim v par trenutkih ter me izvabila, naj vstopim. Pojasnila mi je. da je Mrs. Bleecker zaposlena s svojim dojenčkom in da bo govorila z menoj, če stopim v neko sobo v pritličju. Tedaj se je oglasila Doroteja sama ter mi rekla naj čakam in sedla sem v neko stransko sobo.
stara ženska je prišla v sobo, govorila z menoj par minut ter me tudi vprašala, po kakšnih poslih prihajam. Rekla sem, da ■ so to osebne zadeve in da le hočem videti Mrs. Bleecker, ki je moja prijateljica. Stara ženska je stala ob onem času pri vratih. Način njenega govora se je naenkrat izpremenil.
—	Ce mislite, da nas boste varali, se motite. Ravnokar smo videli njeno mater preko ceste. Mrs. Bleecker ne bo šla ž njo, to vam lahko povem.
Ko je izrekla te besede, je zaloputnila vrata.
Nekaj minut sem sedela tam ter čakala na Dorotejo. Ker ni bilo nobene odprtine za zrak. nisem mogla vedeti, kaj se godi na drugi strani stene. Ta tišina me je vznemirjala in sklenila sem lotiti se dela. Stopila sem proti vratom, v trdnems klepu. da obišeem-Dorotejo v njeni sobi.
Prijel4 sem za kljuko, a vrata so bila zaklenjena od zunaj. Bila sem v pasti in sieer v taki pasti, o katerih sem sicer že dostikrat čitala, a nikdar domnevala, da
bom kedaj sama zašla vanjo. ★
Pričela sem razbijati po vratih, a niti najmanjša stvar ni kyza-la, da so čuli zunaj moje trkanje. To me je dovedlo do prepričanja, da ne bodo oni, ki .so me ujeli, popustili in pričela sem na sistematičen način pregledovati prostor.
Soba, v katero so me zaprli, ni bila slučajno izbrana. Očividno je bila skrbno namenjena sličnim svrham. Po natančni preiskavi sem dognala, da je ta soba prav tako varna kot celica kake po-boljševalnice ali sličnega zavoda. Soba je obstojala iz štirih zidov, stropa, tal in dveh odprtin.
Našla sem, da so vrata obita s ploščevino ter močno zaklenjena. Nekaj upanja sem imela, ko sem se prvikrat obrnila proti oknu, na drugi strani sobe, kajti mislila sem si: — Tukaj bom mogoče lahko pobegnila. — Ko pa sem preiskala okno, sem našla, da je vsako upanje izgubljeno. Poslopje je bilo zelo stare konštrukeije in okno se je odpiralo izklueno le na zračni tunel ali majhno dvorišče. Ko sem pogledala navzdol, sem videla le tla dvorišča, brčz
X.
vsakega izhoda, kajti edino okno, ki se je nahajalo spodaj, jej bilo zazidano. Če bi skočila na v-; zdol, bi «e znašla v drugi ječi, ki bi net bila, prav nič boljša kot
joga ljubimca radi njegovih kriminalnih nagiienj in grdega postopanja žnjo. V onem času je bila tako obupana, da si je drznila obiskati svojo mater v Philadelphiji. ki ji je seveda takoj odpustila ter«jo zopet sprejela v svojo hišo.
Od časa do časa čujem o Doroteji, ki živi še dovolj srečno in zadovoljno, kot pač more živeti zadovoljno ženska, ki je toliko prestala.
Moja povest pa s tem še ni končana. Končala se je šele takrat. ko sem aretirala ter poshila v Au! »urn staro baburo. ki je dajala takrat potuho ničvrednemu Bleeckerju. Tam se še vedno nahaja. kajti tekom soduijske preiskave se je dognalo, tla je bila dolgo vrsto let pro tešijo na lu a izsiljevalka.
Bivši kalif v denarni etiski.
Bivši turški kalil" Abdul Me-džid. ki se sedaj nahaja v Švici, je zabredel v denarne škripce. Sredstva, katera ima na razpolago, baje ne zadoščajo niti več za mesee dni življenja, a to ne povzroča Abdul Medžidu HoVUih skrbi, kajti on prebije ves tlan v zabavišču ali pa sedi ob klavirju, katerega glasbo posebno Ijil-lii in eeiii. Haremsko življenje te-če še vedno po starem in dvorska etiketa je takšna kakor poprej.
prejšna. Bila sem pravcata jet-
niea sredi New Yorka.
★ '
Preostali sta mi le še dve stvari in eno teh sem takoj preizkusila. Vzela sem stol te udarila ž njim po oknu. Steklo se je razbilo in drobei so padli navzdol na malo dvorišče, a njih ropot bil edini, ki je motil splošno tišino.
Očividno.ni nikdo čul ropota — in gotovo se ni nikdo toliko zanimal zanj, tla bi uvedel preiskavo. Gledala sem navzgor skoz" okno, a nisem mogla zapazit i no benega radovednega hišnika ali soseda, ki bi prišel na streho ti pogledal navzdol.
Moje edino orožje sta bila oba stola v sobi. S prvim, katerega sem rabila, ko sem razbila okno, sem pričela t oil e i po vratih, dokler nisem skoro opešala ter razbila stola.
Nato sem omahnila nazaj na zo-fo. vsa izmučena in malo je manjkalo, da mi niso stopile solze v oči. Brez dvoma bi mi tudi prišle solze, če bi se ne spomnila znaka, ki sem ga nosila na svoji bluzi.
.Spomnila sem se tudi. da je to moja prva preizkušnja kot poli-eistinja in sklenila sem biti možata in hrabra.
Kakorhitro sem se nekoliko odpočila, sem obnovila svoj napad na vrata in v tem slučaju sem razbila stol na drobne koščke. Pogledala sem na uro ter zapazila v svoje veliko presenečenje, da -.en. jet niča že skoro celo uro. Misel na to, kaj se je mogoče zgodilo ?. Dorotejo med tem časom ter m: sel na mater, ki je čakala zunaj me je ohrabrila k nadaljnim naporom in prijela sem za drugi stol.
V tem slučaju sem najprvo razbijala po zidovih, tleh in stropu v upanju, da obrnem na ta način pozornost nase. Sklonila sem sr* skozi okno ter pričela piskati na svojo policijsko piščalko, ne enkrat. temveč desetkrat.
Edini odgovor, katerega sem dobila, pa je bil globok molk. kot vlada na deželi v nedeljo popoldne. Solnce se je pomaknilo medtem že bolj proti zapadu in njegovi žarki so prihajali skozi razbito okno. Obnovila sem napad na vrata, a les ni mogel ničesar opraviti proti oviri, obiti s pločevino, _	"
ivn.m. a umi ia p^-ku-. >e je sp-veda izjalovil. Naenkrat pa --m >;.:a!a od zunaj.-v svoje veliko presenečenje, surov glas:
—	Kaj za vraga pa pomeni ves ta krava I.'
—	Kdo ste vi? - s.'iu ( d,rOVU-
t
j rila.
j — Prenašalee pohištva, j — Pokličite poiie'sta. — sem vzkliknila. — .Tjt/. sein polieistka ter potrebujem pomoči. — - -m d vrnila ter zaplskala na jmlieij-piščalko.
—	Prisinoda. v New Yorlcn ni nikaj-iih babjih policistov, — .se je glasil odgovor.
Cula sem. kako je moški odhajal.
Nisem pa hotela popolnoma iz-■-ru'i.ti svoj.'ga upanja. Sedla sem ter čakala n i prihod kakega tovariša v službi. Nekoliko utehe ^em tudi našla v mislih, kako bom onjela v roke Dorote'jo in r.jene-2a takozvanega "'moža", ko mi io prišel v roke.
Moški, ki se je odzval mojim klicem, pa ni poklical nobenega policista in nikdar več nisem cula njegovih korakov v veži. Na temelju tega. kar sem izvedela pozneje. si domišljam, da je moral dri to eden onih ljudi, ki nočejo :meti >ploh nobenega posla s po-ieijo. Kazver.tega pa je tudi skrajno vrjetno. da je bil dobro nlačan za svoj molk.
Potekli sta dve uri in pol in še vedno sem čakala ter domnevala.
me bodo v glavnem stanu <*t-lo ozmerjali.
I ra je bila že štiri popoldne, ko >em cula zunaj nadaljjii ropot, ttd je neki moški, sodeč p<i glasu.
—	Jaz sem policistka, — izpustite me ven. — sein rekla.
Mož zunaj je stresel vrata ter rekel:
x— Počakajte za trenutek, grem po ključ.
Vrnil se je. odprl vrata in bila sem prosta.
—	Ste se zaklenili, kaj ne? — je rekel moški, ki je bil očividno hišnik.
—	Ni res, — sem odvrnila. — Ti ljudje so me ujeli v past.
Pohitela sem v drugo sobo. da i z ved e m svoj načrt ter iztrgam Dorotejo iz rok fličvredneža. ki jo je zapeljal.
Ko sem stopila v sobo, je bila prazna. Nobene Doroteje, nobenega otroka, nobene postelje in no-
bila prazna ter kazala vse znake hitrega od-potovanja.
Ravno sem se hotela lotiti na-daljnih preiskav, ko mi je stavil hišnik povsem naravno vprašali je :
—	Kdo bo pa plačal za škodo, ki ste jo napravili ?
—	p; die j ski department plača, — sem odvrnila. — Kar z menoj ter predložite svoj račun na postaji.	*
M ož pa 7ii hotel iti. »laz sama j sein bila v taki naglici, da zapustim hišo ter pridem na varno, da se nisem nadalje brigala zanjo.
Par je izginil brez sledu, med časom, ko sem bila jaz ujeta. To je bila lepa godlja. Prvikrat pe važnih poslih in tako izjalovljenje !
Se hujše pa je prišlo. Ko sem dospela na. cesto v spremstvu hišnika. je mati Doroteje izginila. Bila sem v velikih stiskah in šla sem na policijsko postajo na za-padni sedem in trideseti cesti, da potožim kapitanu svoje gorje.
Tam pa nisem našla nikake utehe. Kapitan, ki je ostarel \ službi, mi je rekel naravnost \ obraz:
—	Zakaj pa niste vzeli kritja, če ste šli v tako hišo?
—	Kakšno kritje?
—	Vzeti bi morali s seboj policista, ki bi čakal zunaj ter šel za vami. če bi ne prišli ven ob pravem času.
Nikdar v svojem življenju ne J bom pozabila tega kratkega nauka starega kapitana in vedno si • preskrfrkn tako "kritje'V kadar j se lotim kakega sličnega posla. I
Bila sem v skrbeh, kaj se je i zgodilo z materjo Doroteje in' poklicala sem glavni stan. Takrat je prišel drugi udarec, kajti dospela je brzojavna vest, od policije v Philadelphiji, da so bogato žensko, izročeno moji skrbi, vzeli nezavestno in omamljeno iz nekega vlaka na Broad Street v Philadelphiji. 1
Po celi uri nestrpnega čakanja sem izvedela, da se je nekdo približal stari ženici, ko je čakala name na osem in trideseti cesti in da se je zopet zavedla šele na l>ostaji y Philadelphiji.
Pozneje smo Izvedeli, da je zapazil mladi Bleecker mater Doroteje na cesti. Odšel je v lekarno, dobi i nekaj kloroforma, stopil za mater Doroteje, ' ko je pozorno
motrila hišo ter ji pritisnil robce s kloroformom na nos in usta.
On in stara gospodinja sta nato brez vednosti Doroteje poklicala voz. naložila vanj mater in madi Bleecker jo je odpeljal na Pennsylvania postajo, kjer je kupil zanjo posebni oddelek. Stara babura se je pel jala žnjo. a je izstopila neopazen a na Hudson Terminal postaji.
Drznost mladega človeka, ki si je drznil peljati kloroforinirano žensko skozi ljudske množice na Pennsylvania postaji, je pomenja-la pričetek njegove zločinske kari jere. katere se je konečno tudi oprijel.
Par let pozneje sem pripomogla k temu, tla so ga poslali v Mateawan azil za blazne zločince, kjer se nahaja še danes.	i
V času moje povesti pa je zbe- j žal mladi par v Wilkesbarre, Pa.,! kjer je živel nato šest mesecev. | nakar je Doroteja zapustila svo-i
Korupcija v Turčiji.
V Turčiji se zdaj vodi velika časopisna kampanja proti kornpr-nim razmeram, ki vladajo v republiki Kemal paše. Po odhodu zavezniških čet iz Carigrada so namreč Armenci skoraj popolnoma ostavili mesto. Turške oblasti so jim povratek zabranile. toda kmalu se se izgnanci zopet vrnili na turška tla. Dovoljenja za povratek so jim izdali podkupljeni upravni organi, vsled česar zahteva javnost preko časopisja, da se uvede v zadevi najstrožja preiskava. Od vlade zahtevajo lisi i pojasnila, kako je pravzaprav prišlo do zlouporabe v tej stvari in če so tu sodelovali politični somišljeniki sedanje turške Vlade.
Njeno dete.
Bajtar Jernej je bil obsojen na leto dni zapora. Ko se vrne domov. najde ženo z nebogljenim.
"Čigav je ta. otrok?" vpraša ženo.
"Moj!" pravi ona. "Če bi se bil preje vrnil, bi bil pa tvoj!''
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 GreeTe St„ Conamaugh, Pa.
PIŠITE PO CENIK.
Spomladno potovanje v domovino.
Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani.
Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti.
Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti.
Opozarjamo Vas na —
VELIKO IZLETNO POTOVANJA 14. MAJA t. 1. S PARNIKOM "PARIS". - Pišite po navodila.
.Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje.
Frank Sakser State Bank
82 Cortl^ndt St.,	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
m
_____:_______
glas naroda. 12. maja 1924
Rusko prodiranje v Azijo.
liiti počasi! — j«- geslo probujajočega se ruskega, velikana, ki skrbno pazi na svoje interese na zapadu in noče žaliti evropske sa-inoz&vesti. ker hoče Evropo še rabiti in je obenem prepričan, da se bo pustila tudi Evropa (»d,njega rabiti; za to ima velike in majhne doka/«*, oda v Azijo hoče Rusija prodreti, tam vidi stopnice, po ka terih .se hoče povzdigniti nad Evropo. Sovjetska Rusija se smatra r.a revolufijonarno državo; napram evropskemu proletarijatu nastopa kot starejši "tovariš" na vzhodnih otokih, v Indiji in na Kitajskem pa hoče veljati za mojstrovko in izvor luči.
Ruska nada po združitvi z narodno vlado v An gori proti zapadlimi mogočnežem Se ni izjiolnila. Kar Ha imeli obe državi skup-iiega. je postalo trdna \ez: Toda angorska vlada je gledala neza-uupijivo na Moskvo. Nikjer pa ni vojna tako vihrala kot na iranski planoti. Od vseh narodov p;i >o najdalje vztrajali Angleži in skozi m kaj let >-0 »e smatrali srečne vladarje sprednje Azije. Nato je valovanje nekoliko jioleglo in nanovo zgrajene strategične ceste iz Me-z»»potamije si je !-iezj>lačno prilastil Perzijee meneč, naj si jili v nasprotnem slučaju vzamejo Angleži s seboj: Perzija je odklonila angleško pokroviteljsko pogodim in tako m- v Teheranu znova prepirata Rusija ''i Anglija. Sedanje stanje je sli č no onemu leta 1907. ko Anglija in Rusija razdelili Perzijo v dve interesni sferi. Severna Perz:ja je j.o svoji legi navezana na Kavkaz. Obnovitev ru-.ftkeg?i vpliva ]>a se je razb i ki na okornosti lastnega znnanje-trgo-vinskega monojfola.
.di skovska vlada pa ni obupana. V svojih rokah ima karte, ki j.h zelo spretno izigrava. V severni Perziji je pospešila agrarna kri/a razvoj veiepo-e-tev. .Mali kmetje se izseljujejo v Kavkaz in dalje do Astrahana in obali Ornega morja. Vračajo se v Perzijo s komunističnimi načeli. Toda to še ni vse. Za ruske sovjetske nauke je dovzetno tudi perzijsko >; narodnim duhom prepojeno meščanstvo. ki ima zelo malo zmisla za tuje vsiljivce. Perzija pa stoji pod vojaško diktat ni o Hiza Kana. ki je spravil s tujo pomočjo deželo < i» samostojnost. Tu nastopa Rusija s svojim programom narodne neodvisnosti vv-eh azijskih držav. Za ta program je doprinesla žrtve s 11	•-"* odpovedala v-em koncesijam in konzularnemu sod
st\u U-v eriala dotgo\.-. Moralen efekt take politike naj bi ji pripomogel do veejeoa ugle.la. ne^o so si	pridobili Angleži s svojimi denarnimi srodslvi.
Isto polit iko je zasledovala sovjetska Rusija tudi v vzhodno leži čem Afganistanu, ki ga je takoj j*, njegovi "osvobodilni vojni proti Indiji" priznala kot prva in obratno. Kabul je postal vsled vojm .lipi.-matični eentriim. Tudi na Afganistan s,- Rusija lahko .sklieiije. ako hoče .iokazati. da se krije njeno zadržanje z njenimi nazori o temeljni T»ii.i<n<-i razvoja azijskih narodov; dekolonizaei-ja. lo'eijonalizaeija.
Zanimiva j. rti-ka ]-o];tika napram tujim pokrajinam dalje proti vzhodu, kjer pričnejo meje kolebati. Tu se začenja svojevrstna lokai zaeija zunanje politike. .Moskva peha v ospredje oblast venske svojih obmejnih pokrajin. Vzhodni Turkestan med Mandžurijo u Tui kestanom razpravlja danes popolnoma samostojno s Ta-hkentohm ijalističuo >ovj.-tsko republiko Turkestanom kot tako o 1 .-e-i,vinskih jw-godbah in drugih vprašanjih. Sovjetska Rusija do-pusea, da govor" v t. h slučajih med seboj sorodna plemena, ker se zaveda, da bi vzbudila pogajanja z Moskvo pri primitivnih sosedih nezaupljiv ost. Take sendee ima Rusija ob vsej azijski meji. Slično nalogo ima i udi Poljsko meječa sovjetska republika Bela Rusija in proti Turčiji "avtonomna ruska Armenija".
Delavnost ru-ke zunanje politike se občuti tudi v Indiji in na Kitajkeni. čeravno ne gre tu za neposredno uveljavljenje. Indija se je v vojni mahoma razvila v industrijsko deželo. V mestih živi nad deset milijonov industrijskih delavcev. Poleg njih pa številno Mteralno. samozavestno meščanstvo, ki vedno težje občuti angleško tekmovanj. . V obeh slojih vidi Rusija nade za svoje cilje. In tudi ia Kitajskem nis., boljševiki neprijetni gostje. Baš nedavno je kitajska inteligenca demonstrirala za kita jsko-rusko zbliža nje proti tujemu vpiivu in "bolj.ševik" je na Kitajskem istoveten s "prijateljem človeštva". Olede razmerja Kitajske do Rusije id bilo omeniti še Naiidzurijo. ki je večno sporno jabolko med Rusijo in Japonsko. Slabotna n v slabosti umetno vzdržana Kitajska bi hoteli izkor-titi Rusijo kot nekak varnostni zapah, da bi s pomočjo Rn-vje obdržala to. kar lahko izgubi. Za Rusijo pa bi bilo to jmkrovi-teijslvo eminent««' važnosti, ker bi imela za hrbtom onih. ki jih hoče dobiti v svoje «-bmočje. mogočnega zaveznika.
Slika bi m* bila popolna, ko ne bi omenili še "univerze vzhoda", kjei s«» vzgajajo mladeniči vseh vzhodnih narodov v sovjetom naklonjenem duhu.
t;
Jugoslavia irredenta.
Untrla pole^ bolnega moža.
V Roja mi v Ti stn je bolehna ;n nap- I slepa Antonija Oernigej ž«* več I cd i lov zvesto stregla svojemu težki bolnemu možu. kočijažu An-d'e.iu. >tara zakonca sta živela v zelo s roinašnih razmerah. Ko je
na v t lik......... pondeljek neka s.»-
setla potrkala ?ia vrata Oernigoje-vega stanovanja. <la bi revežema prinesla kaj milega, se dolgo ni Lihče od/val. Končno je prišel bolni < e rui go j sjim odpret. Na ve-lir.o presenečenje je našel svojo zvest«lru/.ico na hodniku za vrat-mi miivo. Sc.vfdje so ubogega staica prepeljali v mestno bolnico.
Poskusen samomor.
V	Ljudskem vrtu v Gorici je v «mn o moril nem namenu izpil i 20-letna Frančiška Pintar steklenico karbolne kisline. Ker so ji pravočasno izpraznili želodec, je izven n« vani'Wvti. V smrt jo je menda gnala ne^ečna ljubezen.
V	Sočo je skočila iz obupa bera-eica Jerica Šolič iz Trsta, ker se !ii mog-1.1 več preživljati. Vendar pa so jo v* pravočasno potegnili in prepeljali v goriško bolnico.
Poslodica volitev.
Podžupan Mrak in občim ski od: bornik Kragelj, oba slovenska smoparja (fašista) v Tolminu, sta
p »dala ostavko iz "političnih vaz-Iogav' *. Ti pa obstojajo v tem. da sta izncnadena po volilnem izidu, (.•bčinski odbor pa ni vzel njune deiutsij.? na znanje; morda jima tisi reže politično oblastvo. V tem slučaj i pa demLsijonira ves občinski svet. Mrak najbrže računa, da postane občinski komisar.
Kdo vlada v Istri?
Na to bi nam lahko odgovorili prebivalci, iz Koperščine, ki so samo "predmet" večnega preganjanja i al Mrn il neodgovornih paglavcev. ki nimajo za človeštvo druge zaslug', kakor da so postali fašisti in strahmalei slovanskega istrskega ljudstva. Ti elementi Inxlijo po istrskih vaseh in groze ljudem z bombami in samokresi. se uapijejo, streljajo, dokler s<» jim ljubi, t tipe jo naše ljudi, ne ia bi se jim bilo treba bati t>o, stavnih oblaste v. Ljutje se s strahom vprašujejo, zakaj so v trimoš-njih krajih sploh orožniki. Morda zate, da »"itijo to rogovileže!
Solkan 31 zgradi vodovod.
V 10 svrho najame posojilo pri "M out" di pie ta" y znesku 55.000 lir. Deželni upravni odbor v Vidmu je sklep solkanskega občin akega odbora že potrdil.
Nova tehnika sleparjev.
Pred enim letom je zaprla prva mobilna brigada v Nois-le-Grendu na Francoskem nekega, kakor se je dozdevalo, nič iposebno intere-santnega pijanca, ki je .smatral ti-Knrekf.č za sport, ako je mogel ''bi-strost" svoje četrti opehairiti z-i steklenico vina. "Slučaj" ni vzbudil posebne pozornosti in policija je imela preveč drugega posla. da bi se mogla ukvarjati s take ordiuarno sodrgo. Ker pa je imel pivec. Lampreclits po imenu, na vesti ž«1 nekaj tucatov sličnih presti pkov, ga je sodišče obsodilo na parmesečni zapor v verza jski ječi.
Predstojnik zavoda je opazil, da d«.biva vagabond v določenih presledkih večje svote denarja, s katerim si slajša življenje v precejšnji m *ri Poizvedovanja so razkrila, da pošilja denar neka velika tvrdka s pohištvom v najobljude-ilcjši verzajs.ki ulici, čiie firma se je čudovito ujemala z imenom postopača,- "Lampreclits i Pomp." !'od*a -norda ie bil to samo slučaj. Lampreclits je najbolj znana iir-ina v Fauibourg Saint Anloine v Parizu in je imela v Verza ju svojo podružnico. Kako l»i mogla »it;iti v zvezi s pijancem in znanim postopačem Lauipri'chtsens
"Stiki" pa so postali kmalu .;asni: pariška svetovna tvrdka je odgovorila na to«.idevno vprašanje. da sploh v Vcrza.ju nima p«i-družnie«4. Policija je z vsakim dnem bul j strmela. "Tvrdka" Lainpre«dits je namreč obstojala samo iz dveh strojepisk .n enega korespondenta. k pa so dob li vsi po enomesečen do])llst , "šefa" pa niso mogli nikjer izslediti in 'udi "antičnega pohištva" ter iiugih dragocenosti ni bilo nikjer. Menični dolg je znašal 7UO.OOO i'r..r.kov, aktiva pa v obliki dobro ohranjene pisarne v približni \ rednosti 4<mm>. Zanimivo pri tem je to, d 1 je smatral vsakdo v Vcrza.ju. da gre za solidno trgovsko hišo, čeravno ni bilo najti najmanjšega komada pohištva, magija velikega imena...
N'aravno je. da so postopaču /nova prebrskali jetra. Izjavil je, da je :imel stike z raznimi "gen-Jcmani". ki so mu pošiljali denar za svoječasne usluge. Navedel jc tudi njihova imena, vendar pa opozoril k največji previdnosti: po njegovem mnenju utegnejo biti izmišljena in zapeljati policijo :>a napačne sled. _
Medtem pa je prišla policija na sled še raznim drugim sleparijam, ki j01 je spravil i radi velike slič-
II	ost i v zvezo s tem slučajem. Na ve liken-, boulevardu je pred šestimi meseci naznanil znani dirkač Christoj ho z velikansko reklamo, la je otvoril trgovino z avtomo-'•ih. Trgovina je že po šestih tednih likvidirala z dolgom 100 000 frankov — sleparji so namreč operirali samo ' zaokroženimi svota-
III	i. Začetkom tega leta je prišlo iz Tinina zaporno povelje za pa-rVke leparje, ki o ustanovili pod inenoni "Fiat" trgovino z avtomobili in garažo ter ju temeljito izr.ipali. Pasiva so dosegla v tem slučaju pol milijona lir. Meseca iVbruaija je likvidirala so tritedenskem obstoju tvrdka z avtomobili v Saint Quenu; primanjkljaj je znašal 200,000 frankov. Začetkom marca so bile pariškemu trgovskemu sodišču .predložene prve zapadle menice nanovo ustanovljene nianufakturne trgovine, baje podružnice neke t vid k e v Liverpool«. Ze po par tednih je trgovsko sodišče ugotovilo, da znaša primanjkljaj okoli 800,000 frankov.
Policija je bila uverjena da gre za dobro organizirano družbo p<»-klieiiih sleparjev, ki postopajo lo spretno in .jih je zelo težavno prijeti. Vsakdo jih je poonal, nihče pa ni vedel za. njihovo -bivališče. Končno je doxual policijski komisar Gabrielli, da občujeta lahkoživea Lacour in Girand z tnontmartrsko damo "fJinette^ v razkošnih lokalih Place Pigalle.
V	tem trenutku pa «sta že izginila tud' fiha lahkoživea. kakor da bi se pogreznila v zemljo in policija ju ni mogla izslediti kljub številnim "pastem", ki tvorijo neko posebnost pariške policije. Končno pa je prišel, kakor v slučaju Laiupreehts. na pomoč gol slučaj.
V	soboto -ste se sprehajala komisarja Belin in Baequeville pred kavarno Louis XEV. Tam sta opazila iskanega sleparja, ko je ravno stopil v avto.
"Parodi, sledite nama'" se je; oglasilo povelje.	r
Kljub imenu pa ni izgubil "gentleman" niti za trenutek «inio-premagovanja.
"Pustite moj avto. zelo se mi mudi i"
"Nama še bolj", sta odvrnila komisarja.
Sleparja so odpeljali v njegovem las:nem avtomobilu na pre-fekturo. Po pretek^ šestih ur se je znašel v zaporih njegov poslovni tovariš Ohainze.
Proces se bo vršil najbrže v Ver-zaju in b«- brezdvomno predstavlja! največjo sodno seiizccijo tega leta.
BABE RUTH
Iz Jugoslavije.
■ ~ . ^
Bela Velika noč.
Iz Sarajeva poročajo. Na vodiki petek zvečer je začel padati gost moker sneg in padal tudi še v soboto dopoldne, tako da so bile vm' si ivhe. vsi naši hiv'bi in doline belt. Naši kmetje vettiiuma še nisi> preorali svojih njiv in se bo vsletl I'.'.'a jarina letos jireeej zakasnila. Namesto zeleno smo imel' tukaj le«{.'.s belo Veliko n«ič.
Smrt veterana črnogorske vojske.
S ('etinja piihaja vest o smrti vojvode LakiČa Vojvod. v;čaT sta-t. ga veterana vojske junaške Orne gore. Bil j<* opetovano črnogorski minister in velrk prijatelj naioftnega edinstva.
Ponesrečena "črna" vožnj.i,
\ eas.11, ko j.- pokrajinski namestnik in oblastni veliki župan ilr-. Oimič ob velikonočnih pra-zni-!-ib bival na Snšaku }iri bivšem ministru Supilu. so njegovi uslužbenci vzeli avto in se odpeljali proti Ljubljani preko Kostanjevi-ee.oAvto pa je zdivah v jarek in .so »lobili vsi "izletnrki" več ali manj težko poškodb«-, med temi ti;tti dve ženski. Vsi so bili prepeljani po železnici v Zagrefb. Avtomobil je uničen.
Najdene stvari bivšega črnogorskega kralja.
Lansko leto je bil v Pet in ju najden arhiv *niogorskega dvora, ki je bil o priliki evakuacije po avstrijski vojski zakopan v zemljo. O ostalih stvareh se ni nič vedelo Pred nekaj časti je uradnik nuni-strstva limine povsem slučajno odkril .srebrno posodo kralja Nilcite, ki se je nahajala v velikem kov-čegu v sobi nekega državnega urada. Ta uradnik je zaprosil, da se 11111 da na razpolago ena soba za delo. I11 dali so 11111 sobo. v kateri so bile shranjene stvari bivšega črnogorskega kralja \ i kite. Uradnik je pregledal te stvari in tako odkril srebrno posodo. Takoj je cbve«rd ministra financ, ki jc odredil. da se prenese v.se v Beograd. V Beogradu ^o bile te stvari komisiji nalno prevzete in se je njih vrednost precenila na več 10 mi-.ijooov dinarjev. Vsa posoda je sedaj shranjena v skladišču ministrstva kot državna lastnina.
Kongres usnjarskih delavcev.
V pravoslavnih velikonočnih praznikih je bil v Beogradu kongres Zveze usnjarskih delavcev, nu katei.-m se je obravnavalo gospodarsko in so eijalno stanje delavstva jugoslovanske usnjarske industrije.
Važne izkopine v južni Srbiji.
Blizu Skoplja, v naselbini Bar-dovae so pei^ij na sled rimskim in
UlTtTCIII V1IW CO. H« »OH*

'Babe" Ruth, eden najbolj znanih ameriških baseball igralcev.
tezvnl Miskim grobovom, katere so že začeli odkopa vati. Strokovn jaki izjavljajo.* da bodo te izkoprne na.jvfčje-ja pomena za arher^oška razisl aejjn.ja v .Jugoslaviji.
Muzikalična Ljubljana.
V glasbeni dvorani klaviri znar-menit virtuoz. Pri drugi točki se nagne mlada dama k svoji sosedi:
"Oprostite, ali ni to Beethoven y
"Oprostite, ne vem. Še nikoli ga nisem videla."
('••njeni rojaki, ali je kateremu i'nan naslov mojega moža (JASPER KRNELA, doma iz Mate ti je vasi pri Postojni Pred enim l«">tom je bival v Olevelan-dn. Potem je š«-l neznanska m. Jaz želim nj« gov* povrnitve zaradi najine hčerke. Prip>-avnr sem mu odpustiti vse. kar mi j" hudega storil. Prosim kdor v>'* za nj«->a, naj mi javi njegov naslov. Ako pa sam čita ta oglas, iv..i se javi <voji ženi in hčerki. Kristin*! Krnel, vas Rakituik št. "iO, n. Prostrnnek. Venezia (riulia. Ilalia.	(1213—5)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KDOR Je namenjen potovati ▼
stari kraj, je potrebno, da j® natančno p«>u«~-en o potnih liatih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih lamoremo dati vsled nase d«ilgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo v eon o prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki še niso amerlSlcl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, to«Ia potrebno je, da. se povrnejo tekom gestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-Čeni sem zopet po 1. julija 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-:«ni sedaj potovati.
Ako želi keoo naroČiti vonl list Iz Jugoslavije ▼ C A N A D O naj nam piše za pojasnila.
Frank Sakser State Bank
JB2 Cortlandt St., New York
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v
New Yorku in Brooklynu.
}
FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortlandt Street New York
Kretanje parnikov - Shipping News
14.	maja:
Paris. Havre: Martha Washington, Trat; Berengraia, Cherbourg.
15.	maja:
Albert Ballln, Cherbourg In Hamburg; Stuttgart, Bremen.
16.	maja:
Prea. Roosevelt, Bremen.
17.	maja:
Majestic, Cherbourg.
21.	maja: France, Havre .
22.	maja:
Lapland, Cherbourg. 24. maja:
Leviathan, Cherbourg: Olympic._
Cherbourg; Tyrrhenla. Cherbourg; Colombo. Genoa.
27.	maja:
Kt.iance. Cherbourg, Hamburg; York. Bremen.
28.	maja: Aquitanla, Cherbourg.
30.	maja: America, Genoa.
31.	maja:
Homeric, Cherbourg; Conte Verde. Genoa; Pres. Hardlne. Cherbourg. Orca. Cherbourg; Veendam, Bologne;
3.	junija:
Cleveland, Cherbourg In Hamburg.
4.	junija:
Berengaria, Cherbourg; Rochambeau, Havre.
6.	Junija:
Belgenland. Cherbourg, Mongolia,— Cherbourg.
7.	junija:
Majestic, Cherbourg; La Savole, Havre: Orbita, Cherbourg, Hamburg Geo. Washington. Cherbourg, Bremen
10.	junija:
Resolute, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetiow, Bremen.
11.	Junija:
Paris, Havre; Mauritania, (Cherbourg.
12.	junija: Columbus, Bremen.
14. Junija:
Leviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg.
16.	junija: America, Bremen.
17.	junija:
Duilio. Genoa.
18.	Junija:
Frame, Havre; Aquitanla. Cht-r-bourg.
19.	junija:
Laplatid, Cherbourg; Stuttgart. Bremen.
21. junija:
Chicago. Havre; Homeric, Cherbourg, Sajconla, Cherbourg; urea. Cherbourg, Hamburg.
24.	junija:
Pres. WHson. Trst: Pres Har.llng, Bremen; Canupic. Cherbourg; liremen, Bremen.
25.	junija:
Berengurla, Cherl>ourg; T:if,rmlna, Genoa.
26.	junija:
Zeeland, Cherbourg.
28. junija:
Majestic. Cherbourg: Lafayette, Havre; Conte Rosso v Genoa.
Iz obupa v smrt.
I>: Stwniee peu-oeajo; Zunaj triia ua rta^-i so ^i;i<š!i olies'-nt^sa ue-ke»a IV"* na ka iz Petrov«"-. Zanust.il j«- ]»i<iu«i. v katerem f. '/.i. da s > j;a sv ji-i ilnuia s..vr;i,"/.li iti 11111 v jh«--pii u i;-k.. pohabili; radi i«'..'.;! m 't: uik.j«-r d«»l»iti dtdu in j»- iz obu».:i \z«l mlado življenja.
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni nabit ali uaroOnlno za dnevnik "Glas Narijda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je jirejel. Zastopnike rojakom toplo ijripontfamo.
Naročnina za "Glas Naroda" je;
Za eno leto $H.OO; za pol leta $.1.00; r.a .siiri mesce ?li.00; za četrt leta 1.50.
NaruCniiiH za Kvropo je za eno leto.
Pozor čitatelji.
Oposorfte trgovce In brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste a njih postrežbo xa dovolj *i, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 9 Um bosUl nstregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
California:
San Franeisco, Jacob J^iusin.
Colorado:
l»enver. Frank Skrabec; r^advllle, M. Yanmik: Pueblo, Peter Culig, John Gerrn. Frank Janesh; Salida, Louis Costello.	J i I'4
Indiana:
Indanapois, Louis Rudman. Illinois:
Aurora, J. Verbieh; Chicago. Joseph L*?is=h: Cicero. J. Fabian: Joliet, Fr. r-unibicli, T. Zaletel in John Kren: La Salle. J. Rpelieh; Mascoutah, Frank Au,*nistin: North Chicago, Anton Kobal, Math Ofrrin :Springfield, Matija Bar-bijrich; Waukegan, Frank PetkovSek. i
Kansas:
Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzniilier, Fr. Vodoplvec.	/
Minnesota:
ChLsholm, Frank GouZe; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; GU-: l»ert, Louis Vessel; Hibblng, John Pov-j 5e; Virginia, Frank Hrvatich.
Missouri:
St. Louis, Mike Grabrijan.
Montana:
East Helena, Frank Hrella; Klein, | Greogr Zobec.
New York:	|
Gowanda. Karl Sternisha.; Little Falls, Frank Masle.
Ohio:
Barberton, A. Okoish in J. Barich; Cleveland. Jakob Kesuik in Clias. Kar-liuger; Collinwood, Math. Slapuik; lamin, Louis.Balant in J. KumSe; Niles. Frank Kogov&ek; Yonngstowii. Anton Kikelj.
Pennsylvania:	>
Acosta, in okolico, Martin Abram; Ainbridga Frank Jakshe. Bessemer, Louis ■Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdine, John Demshar; Conemaush, Vid Rova uSe k in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov in A. Jerina; Dunlo, Anton Tauielj; Export, Louis Supacčič; Forest City, Math Kamin. Farrell, Jerry Ogrin; Imperial, Val. Peternel; Greens-burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton <»šolnik; LJoydell, Anton Malovrh. Moon Run, Frank Machek In Frank Pudinilsek; Pittslturgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich; Reading, J. Pezdirc; Rock wood, A. Hochevar; Steelton, Anton Hren; Turtle Creek in okolico, Frank Schifrer; V/cst Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Previch; Willock, J. Peternel.
West Virginia: Coketon, Frank Kocten.
Wisconsin:
Milwaukee. Joseph Tratnik, Racine, In okolico, Frank Jelene; Sheboygan. H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond. G. J. Porenta.
WxMBiqg:
Rock Springs, Louis Taucher.
Pots« .(oiinareckenih bo pooblaKenl 4 pobirati naročnino tudi vsi tajniki J. fl.JC._J..
[Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spom-| lad v atari kraj na obisk sli stalno, priporočamo, da Be odloči za parnik "PARIS", največji In najnovejši parnik francoske parobrod-
Ine družbe, ki odpluje iz New Yorka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Franclj Švice in Avstrije je za Jugoslovani najbolj pripravna po francoski pr gi, zlasti pa še s parnikom 'PARIS' in ee pride v devetih dneh v Ljul ljano; oni pa. ki potujejo v zas^ dno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost ▼ Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi nad uradnik, ki bo ppremljul potnike do Ljubljane, in bo j»azil tudi na prtljago, da bo 51a naprej vedno ■ istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parnik u v kabina po 2-t-O v eni kabini; kdor želi tovati takrat na tem parniku, n nam dop«>51je Čim T>rej f 10.00 are zn III. razred in $50 za drugi razred da mu preskrbimo dobro kabino že
I sedal, na ne bodo boljSi prostori vii oddani
Frank Sakser State Bask New York, N. T.
aovKjrriaa in «olai nahoda*.
i
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdei ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima je čudovit napak»-«
mati oglasi t "Glas IiniftV r-fwwff^——w—!
Tu je -Gramofon VICTOR
Najglasnejši in najčistejši kar jil sploh svet izdela. IME VICTOR POVE VSE.
Cene za prave (lasne Vlctrole z ro-fom ali brez roga Je: $22.50 do $480.00. Prave Victor plo§£e Slovenske. Hrvatske Jn Nemške za ples In petje je cena 7 Sc.
Victrola ne hrepf, ne fluml, ampak
poje tisto In plašno kot non. En po-
skus Vam ho dokazal. -
Ml sme> edini Slovenci v celi Ameriki ki prodajamo prave Vlctrole In Victor ploSfe. Cenilce v vseh Jezikih Vam poSljemo brezplačno.
imamo tudi v zalogi nove Piano roll Stovenske. Hrvatske In Nemške, cena 60c do »1,29.
IVAN PAJK Victor Deal* U Mahi St., CkHMmaqgb, Fa,
■ ■"