UtoUV Poftnlna ptaEana » gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 21. julija 1937 šlev. 163 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* »tvo 40 Din — ue-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Ček. račnn: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni nredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razea ponedeljka in dneva po praznika Tudi spričevalo Ko je Francija po prelomu, ki je trajal 20 let, obnavljala svoje redne diplomatske od-nošaje s sv. Stoljco, je zunanji minister Ari- stide Briand pred parlamentom zagovarjal do tični zakonski osnutek. Cela vrsta poslancev vladne večine in opozicije se jc vpisala za debato. Tedaj se je Briand dvignil in s samo njemu lastnim pretresujočim patosom vrgel v dvorano zbornice sledeče besede: »Gospodje predstavniki francoskega naroda, v imenu vlade tretje republike, ki je jamstvo naše svobode, izjavljam, da vam svobode govora nikdo ne bo omejeval. Toda kot minister, ki sem pred vami in pred francoskim narodom odgovoren za čast in ugled Francije, vam moram položiti na srce, da svoboda vse prenese, samo anarhija jo ubija. Tako ima Francija v sebi tudi neizčrpne vire odpornosti, samo ponižanje svoje časti pred mednarodno javnostjo bi ne mogla preboleti. To imejte pred očmi, ko boste govorili o predloženem zakonskem osnutku.« V zbornični dvorani je zavladala globoka tišina. Francoski parlament je razumel. Poslanci so v imenu časti in ugleda svoje domovine spravili svoje bojne govore v žepe in zakon je_ bil sprejet v kulturnem ozračju zbornice, ki se zaveda svoje dolžnosti, da je njena prva služba služba domovini. Tako kulturni narodi sprejemajo mednarodne pogodbe, ki nosijo podpise zastopnikov države, ki so bili v ta namen pravomočno pooblaščeni. Nehote uhajajo misli na ta nepozabni prizor v francoskem parlamentu, če beremo poniževalna poročila o načinu, kako se konkordat, to je mednarodna pogodba med sv. Stolico in našo drža,vo, obravnava v našem narodnem predstavništvu. Naš parlament je sicer imel svojega Brianda, ki je v začetku razprave z velikim dostojanstvom razložil pomen te pogodbe za našo državo kot tvoren doprinos za kulturni napredek naše domovine ter za njeno dokončno uveljavljen je med kulturnimi narodi. Naš Stojadinovič, sam pravoslavne vere in po rodu Srb, se je v ljubezni do velike skupne domovine, ki je v svoje meje objela tudi druge veroizpovedi, dvignil na visoko ploskev čuvarja ugleda in časti naše države ter zastopnike naroda opozoril na škodo, ki bi jo domovina utrpela na znotraj in na zunaj, če bi obravnava konkordata, ki zadeva interese 6 milijonov katoliških državljanov, prekoračila meje, ki jih je potegnilo medsebojno spoštovanje vseh v mejah države kakor tudi čast države v družini kulturnih narodv. Kaj pomaga Briand, če pa ni tudi Francozov! In tako se je zgodilo, da smo pred Fvropo pokazali obraz, prerl katerim nas je lahko sram. Obraz_ naroda, ki ••ima parlamentarno ustanovo, da ji med evropskimi narodi zlepa ni najti primere. Kdor le količkaj bere mednarodno zgodovino, bo priznal, da so silno, silno redki primeri, da bi mednarodne pogodbe, pravilno sklenjene med dvema oblastema in slovesno podpisane od opolnomočenih zastopnikov teh oblasti, postale predmet javnega prepira ali celo predmet strankarsko politične gonje, ki je žaljiva za sopodpisnika, ki je računajoč na lojalnost svojega partnerja stavil svoj podpis pod njo. Niti mirovne pogodbe, ki so navadno zaključene pod hudim pritiskom poraza, niso pri kulturnih narodih, četudi so podlegli, izzvale tako ne-čuvenega postopanja, kot ga je deležen naš konkordat od strani parlamentarne opozicije. In vendar je naš konkordat pogodba, ki po dolgem preudarku in po prostovoljni odločitvi urejuje medsebojne odnošaje med državo m katoliško cerkvijo na način, ki se je zdel za obe stranki najbolj koristen. V dolgi vrsti mednarodnih pogodb, ki so bile podpisane in v miru ratificirane v povojni dobi — njihovo število gre danes že v tisoče — naj torej nas konkordat tvori žalostno izjemo, tako rekoč edini in edinstveni primer netaktnosti, ki jo more zagrešiti samo narod, ki nima pojma o mednarodnih manirah. Vsa Fvropa je s pakti prepredena, z dobrimi in slabimi, s srečnimi in takšnimi, ki nalagajo huda bremena. A do sedaj še ni doživela, da bi sc kjerkoli okrog kakšne pogodbe dvignilo toliko poniževalnega h rujia, kakor okrog konkordata, ki daje zadoščenje skoraj polovici državljanov in ki -i tvar-ja tvorno delovno zvezo z največjo duhovno šilo na svetu. Zares, svoboda vse prenese, samo anarhije ne. In naj ima narod še^ tolike kulturne energije, izpodkopavanja časti pa ne more preboleti! Ce bi ta strankarsko politična orgija. v katero je zavita obravnava o konkordatu pred našim narodnim predstavništvom, ostala doma. v mejah dr/ave same, naj bi že bila. Doma poznamo prilike in politične razmere 1 oz.na-mo ljudi, ki so vso to gonjo povzročil;, po; znamo njih moralno kvalifikacijo in motive, ki so njih pogonska sila. Jugoslovenska nacionalna stranka se je uprav do plegfl razgalila in se je pokazala takšno, kot to je narod v dno obtoževal, da v resnici je. Za nas njen nastop ob priliki debate o konkordatu ni nobeno presenečenje. To politično združenje pojma domovine ne pozna. Da bi tudi domovina imela svojo čast, ki jo je treba varovati mu je tuje. Da bi kot politična stranka, četudi v .pozic-ji proti vladi, imela celo dolžnost, da brez ozira na obstoječi režim služi domovini, njeni notranji dobrobiti in njenemu zunanjemu ugledu, ie za njo nerazumljivo. Da hi njeni poslanci, izbrani tako ali tako, ki tvorijo edino zakonodajno telo države, morali pozabiti na svoje lastne koristi in ambicije ter z vsemi žrtvami podpirati rast domovine in njeno dobrobit, to jim je neznano. Vse to doma dobro vemo .n skušamo tudi razumeti, ker poznamo . ljudi i bistvo tega združenja. Za nas njihovo obna-šanic ni nobeno novo razodetje. N ti temu se ne čudimo, da so se spdzab.il - al. predmiil. _ oblatiti v polnem pomenu besede osebno delo pokojnega kralja Aleksandra k, je člen "a členom konkordata. ki leži pred skupščino m osebno proučil in sam osebno pomagal spraviti v pravilno besedi o. Poznamo moralno oznako teh ljudi, ki so jim "ajvisje^ vrednote samo ohlapna krinka za protldržavno de o k načelno program njihovega zdru/e; Franco napoveduje monarhijo Namig na tretjega sina kralja Alfonza XIII Vlada v Burgosu bo temeljito preosnovana San Sebastian, 20. julija. Agencija Štefani poroča, da je predsednik nacionalistične Španije general Franco v listu ABC*', ki sedaj izhaja v Se-villi, napisal daljši članek, v katerem razlaga svoj politični program. V uvodu najioveduje važne spremembe v sestavu nacionalistične vlade v Burgosu. Nato nadaljuje: »Španija v socialnem pogledu ni nikdar zaostajala. .španske postave niso bile slabe. Samo slabo so jih izvajali in uporabljali. Naš socialni program lahko spravimo v naslednje I točke: I. Popolna in trajna onemogočitev razrednega hoja. 2. Stroga prepoved vsake stavke ali iiporov. it. Dosedanja mešana razsoditvena sodišča ostanejo še nadalje neokrnjena. 4. V najkrajšem času izide delovni zakon, ki bo natančno določil pravice in dolžnosti dclavcev in delodajalcev. O vprašanju obnove kraljevine pravi general Franco dobesedno: »Špansko kraljestvo bomo obnovili, kadar ho prišel pravi trenutek za to. Toda nova španska monarhija ho popolnoma različna od one, ki se je zrušila I. 1931. Razlikovala se bo od prejšnje ta- ko po vladarjevi osebi, kakor po svoji bistveni vsebini. Kraljevič Don Juan, tretji sin kralja Alfonza XIII., se nam je večkrat ponudil, da hi se boril v nacionalistični armadi. Toda njegove ponudbe smo brez nadaljnjega zavrnili. Kajti, kadar bodo v bodoči Španiji zopet samo Španci in bo Španija zopet klicala vladarja, potem mora ta kralj priti k nam kot nositelj miru, ne pa kot zmagoviti osvajalec. Po bojiščih M ar coni umrl Še zadnji dan pri sv. očetu Rim, 20. julija. A A. Reuter: Guglielmo Mar-coni je umrl zjutraj ob 3.30. Najbrž ga je zadela kap. Star je bil 63 let. Madrid, 20. julija, b. »United Press* poroča, da se je včeraj na osrednjem bojišču pričakovalo, da Ih> prišlo do zaključnih borb. Na obeh straneh se je borilo ogromno vojaštva, prasketanje tojiov in bomb pa se je slišalo 40 km daleč. Protinajiad, ki so ga nacionalisti pripravili v nedeljo, zaenkrat ni imel zaželjenega uspeha, kajti republikanske čete 60 obdržale vse pridobljene položaje pri Naval Carneri. Težko in lahko topništvo je bilo v akciji ves ponedeljek. Letalske sile so bile včeraj zelo delavne, da preprečijo zbiranje čet izza prednjih vrst. Trdi se, da so nacionalisti zbrali nad milijon ljudi. V letalski bitki v nedeljo je sodelovalo 160 letal. Najmočnejši pritisk izvajajo nacionalisti pri Lagabeni. Južna cesta je noč in dan jx>d topniškim ognjem nacionalistov, tako da je vsak promet nemogoč. Oddelki tankov in pehota so vsak trenutek prisiljeni, da jx>iščejo zavetje v dolinah in za drevjem. Salamanca, 20. julija, b. Po poročilu glavnega štaba nacionalistov so bele čete od Gijorne napredovale več kilometrov. Na odseku Brunete so dosegli nacionalisti lepe nove uspehe. V letalskih borbah sta bili sestreljeni dve vladni letali. Sedem pilotov se je moralo spustiti s padali na ozemlje nacionalistov. Nacionalistični čete prodirajo dalje proti Arbaracinu. Kljub hudemu odporu so nacionalisti zavzeli številne rdeče položaje in prizadejali miličnikom težke izgube. Na bojiščih pri Teruellu so nacionalne čete zavzele Broncales. Nacionalne čete so zdaj gospodarji vse gorate pokrajine okrog Albarasina. Nacionalisti prodirajo dalje proti juga čet Sierro Alto. Sedaj se približujejo Horegi, ki leži v gorovju. — Nacionalistični topovi obstreljujejo postojanke v okolici tega mesta. Tekom današnjega dne so na- cionalne čete zavzele precej ozemlja, in vdrle v nekatere sovražne jarke. Sovražnik je meral pustiti večjo količino vojnega materiala. Rdeča poročila Madrid, 20. julija. AA. Kakor se izve, so republikanske čete jxi[)olnonia obkolile mesto Majada-hondo, ki je južno od Las Rosasa. Strle so poj>ol-nonia sovražni od|>or. Južno od Taja so nacionalistične čete nadaljevale z napadi na višine Alija. Republikanske čete so odbile vse napade in celo |x)j>ravile svoje [>ostojanke v tem odseku. Borba, ki se je zjutraj začela pri Bruneti in Villanuovi del Pardiglio, je trajala včeraj ves dan. Republikanske čete so se trdno upirale in ohranilo vse svoje postojanko. Izgube nacionalistov so zelo velike. Od začelka vojne topovska bitka še ni bila lako huda, kakor je bila včeraj na tem odseku. Vsa mesta in va6i v okolici so porušene. „Nevmešavanje44 V pododborovem pododboru ... London, 20. julija, c. Dopoldne ob 10. uri se je sestal v zunanjem ministrstvu takozvani pododbos odbora za nevmešavanje. V tem odboru je zastopanih 8 držav in vsi člani so prišli na sejo. Na tej seji se je začela podrobna razprava o angleškem posredovalnem predlogu. Dopoldanska seja je trajala dve in pol uri. Razprava pa še ni bila končana in se je nadaljevala popoldne ob 16. uri. Sicer ni bilo mogoče izvedeti mnogokaj o poteku razprave, vendar pa govore, da se je že začela bitka v pododboru, v kakšnem vrstnem redu bi se naj uveljavljal angleški predlog. Italija in Nemčija želita, da bi se najprej govorilo o priznanju generala Franca kot vojskujočega se tabora, dočim žele drugi člani odbora, da naj se najprej govori o uvedbi kontrole v španskih lukah. Malo pred popoldansko sejo je bilo objavljeno, da je na dopoldanski seji pododbor sklenil samo, da se naj predlog o kontrolorjih v španskih lukah dostavi posebnemu pododboru tega pododbora. Torej je še zelo daleč, da bi lahko rekli, da bodo velesile kaj praktičnega izdelale in tako pospešile razjasnitev vsega španskega problema. Pokojni Marconi je slutil svojo bližnjo smrt. To izhaja iz izjave sv. očeta, ki je davi obiskal državnega tajnika kardinala Pacellija. Papež je dejal, da ga je Marconi, ki ga je v soboto sprejel v avdijenei, katera v ostalem ni bila utemeljena z nobenim posebnim razlogom, zaprosil na nenavaden način za blagoslov njemu iu njegovi rodbini. Papež meni, da je Marconi na nek nafin slutil svojo smrt in da ga je prav to nagnilo, da je prišel k njemu v avdijenco ter ga zaprosil za blagoslov. Papeža je zelo pretresla vest o njegovi smrti, ter jc po kardinalu državnemu tajniku poslal sožalno izjavo italijanski vladi, italijanski akademiji ter rodbini Marronija. Nepričakovana smrt markiza Marconija je vzbudila jiovsod veliko žalost. Listi posvečajo pokojnemu znanstveniku daljše članke, v katerih izrekajo svoje priznanje. O Marconijevi smrti se je izvedelo, da se je sloviti iznajditelj snoči počutil' nekoliko slabo. Smrt pa je nastopila davi ob 3.45. Zjutraj ob 8 je predsednik vlade Mussolini prišel v Marconijevo hišo ter izkazal jx>slednjo Čast njegovim posmrtnim ostankom. Truplo jrokojnega Marconija so nato popoldne prepeljali v Karne-sino, sedež italijanske akademije znanosti, kjer so ga položili v slavnostni dvorani na oder. Pogreb bo jutri ob 18 na državne stroške. Pokojni markiz Marconi je bil rojen 25. aprila 1874 v Grifonu pri Bologni. V času svojih dijaških študij se je zanimal za poizkuse z brezžičnim brzojavljenjem. V tem času je bil [>od vtisom Hertza, Maxwella, leta 1895. se mu je posrečil poizkus brezžičnega brzojavljenja na zelo kratko daljavo. Lela 1896 je dobil v Angliji prvi patent za »praktičen sistem brezžičnega brzojavljenja«. Leta 1899. se mu je jiosrečilo vzpostaviti prvo brezžično zvezo preko >kanala<. Leta 1901. je brzojavil brezžično preko Atlantika. Ko je Marconi izumil veliko število novih ajiaratov, se je povsem fiosvetil svojemu znanstvenemu delu. Odslej je živel deloma v Londonu, deloma v Pon-tekiu. Leta 1929. mu je bila j>odeljena Nobelova nagrada za fiziko. Kasneje je postal član rimskega senata, častni predsednik rimske akademije znanosti, italijanski kralj mu je pa fiodelil naslov markiza. Mikado je vpoklicaI pet milijonov mož Prva huda bilka pri Vampingu London. 20 julija, TG. Reuter poroča iz Tokia. da je mikado podpisal ukaz, s katerim kliče pod orožje skoraj pet milijonov mož. Izvedbo mobilizacijskega povelja je prevzelo 48 japonskih pokrajinskih oblasti (prefektur — banovin), ki delujejo brezhibno in z največjo hitrostjo. Vojni minister Šugijuma je vpoklical 800 višjih, že upokojenih generalštabnih častnikov ter jim ponudil odgovarjajoča mesta v generalnem štabu in pri poveljstvih. Vsi pozvani častniki so se brez izjeme odzvali. Vse izletne točke v okolici Tokia so bile v nedeljo popolnoma prazne. Ljudje so ostali doma v znak hudih časov, ki prihajajo za domovino. Borbe so se že začele Tokio, 20. julija, b. Po vesteh iz japonskega uradnega vira so se danes oh 14 pričele prve večje sovražnosti med kitajskimi in japonskimi četami. Kitajci so pričeli nastopati iz svojih središč pri mestu Papaošam in Lukoncijoan. Zaenkrat se poroča, da so se spopadle le manjše pred-straže. Vojno ministrstvo je nadalje objavilo, da so pričele kitajske čete davi streljati na japonske čete in da so davi ob 2 po kitajskem času napadle japonske postojanke pri Papaoiana, Lukusiari. Japonske čete so se spustile v hoj. Ranjen je bil poveljnik kapetan Zamazaki. Kitajci streljajo z rovskimi možna rji. Po vesteh agencije Domej iz Pekinga so pričele japonske čete ob 14.30 lokalnega časa bombardirali Vampi ng. Kitajske baterije pri Vampingu so bile prisiljene k molku. Dunajska vremenska napoved: lepo poletno vreme. Zagrebška vremenska napoved: Jasno z delnim poslabšanjem vremena. Zemunska vremenska napoved: Pričakuje se razvedritev po vsej državi. Možne so lokalne nevihte s plohami kot poslcdica močnega solnčnega segrevanja mokre zemlje. Temperatura bo nekoliko narasla. Živahen topniški dvoboj se vodi še vedno z drugo skupino kitajskih čet, ki so zbrane v okolici Vam-pinga. Boj je ponehal po živahnem topniškem obstreljevanju. Trajal je okoli 40 minut. Železniška zveza med Pekingom in Tientsinom je prekinjena. TTwrrrnn7iTtTN5 ; \ Toda na žalost, belgrajska debata in vso okoliščine, v katero je bila po načrtih Jugoslo-venske nacionalnc stranke odeta, je odjeknila po tujini, ki ozadij, ki jih mi dobro poznamo, ne po/.na in ji jih tudi ni treba poznati. Odmev pa, ki so ga povzročili v inozemstvu, je za nas vse sramoten, poniževalen, tako bedno-sten, da mora biti danes te/ko pri srcu slehernemu Jugoslovanu, ki se nahaja izven meja domovine, ko pride pogovor na način, kako j, ...-•-- -- - - ji- r^tnlo doma Kaj i jugoslovanski parlament pojmuje dolžnost ra- Sem! 6Nm "biT noClo^motiti' l Racije mednarodne pogodbe, ki je oo ne- l pristranski izjavi vseh kulturnih mislecev naj-lx>lj tvorni doprinos k notranji in zunanji konsolidaciji naše države. Iz te debate in vseh njenih okoliščin, na katere gledamo sicer z dostojanstvom ljudi, ki vedo, da imajo prav in ki se zavedajo dolžnosti do svoje domovine, si liomo na račun Jugoslovenslce nacionalne stranke zapomnili dvoje: Prvič, da je ugled naše države v inozemstvu grdo umazala. Drugič na. da je v.-rskn čustvovanje katoličanov Jugoslavije zalila. Za oboje bo poklicana na odgovor. Izjava japonskega vojnega ministrstva Havasovemu dopisniku so v vojnem ministrstvu povedali tole: Mi ne moremo trpeti kitajskih izzivanj. Tudi hi bilo napačno čakati nato, da hodo prišla vsa japonska ojačenja v severno Kitajsko, ker kitajske čete stalno napredujejo in je nevarnost, da naše oddelke obkolijo. Prednje čete kitajske osrednje vlade so sirer že vkorakale v Hopej. f nnkaj-šek je nazadnje pokazal svoje prave karte. Havasov dopisnik dostavlja, da ne more reči, da pomeni ta izjava že napoved vojne Kitajski. Tudi ne ve, če bodo Japonci takoj začeli z vojno. Vendar pa ni mogoče več trditi, da Ik> s|>or ostal krajeven. Dopisnik pravi, da je na kitajski strani samo letalstvo nevarno, toda Japonska bo vse storila. da v tem takoj doseže Kitajsko. Tudi ni nobene nevarnosti, da bi sovjeti posegli v la spor, ker imajo preveč opraviti s svojim notranjepolitičnim delom. Najbrž bodo Kitajski prodajali orož je in municijo, a več ne bodo storili. To pa bodo delale tudi druge države. Cankajšek izdal povelja za borbo šanghaj. 20. julija, b. Iz šanghaja poročajo, da eo vsi poskusi za mirno pomiritev med Kitajsko in Japonsko propadli. Japonska radijska postaja Je Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s i. strani) sporočila svetovni javnosti, da je današnji dan usoden za odnose med obema državama ter da bo bržkone |>rišlo v kratkem do odprte lorbe v Pekingu. 1'oeajanja. ki so se vodila med poveljnikom 15». kitajske divizije in japonskimi predstavniki v Ijencinu, so bila že včeraj prekinjena. Nato je sledil nov ultinuituin danes opoldne. Maršal Čankajšek je iidal povelje v.nn povelj-nikom arinadnili zborov, naj se pripravijo za borim. 1/. Nankinga poročajo, da je maršal Čankajšek sklenil, da tudi za reno vojne hrani kitajsko suverenost in njene pravice, ki jih neprestano krši Japonska s svojimi provokacijauii in grožnjami. Ni še znano, če so pričeli Japonci prodirali proti samemu Pekingu, kar je njih prvi cilj. V me->tu se sliši grmenje japonskega topništva, ki j* pričelo bruhati ogenj te varana. Hodijo, da se je borba za staro kitajsko prestolnico te pričela. ^mrmmmmrmaBBamammmmBtammmmmmmm 29. kitajska armada, ki brani Peking, ie dobila r teku \čerajMijega dne nove močne okrepitve, obstoječe iz d'oh kitajskih divizij, ki so takoj prešle pod potelj-.tvo irhovnrga poveljnika mesta generala Sung Clien Juana, poveljnika 39. kitajske armade. Maršal čangkajsek je poslal tudi nekaj eskader letal na razpolago 20. kitajski armadi, da izpopolni svoje hangarje in da bo lahko odbila pričakovani napad Japoncev na Peking. Japonski diplomati zapustijo Kitaj 23. julija Nanking. 20. julija, c. Japonski odpravnik poslov je danes obiskal zunanje ministrstvo in še enkrat posredoval, da naj se osrednja vlada umakne iz spora med severnimi in japonskimi jiovelj-niki. Opravil ni nič in bodo zato japonski diplomatski in konzularni zastopniki dne 23. julija zapustili Kitajsko in odpotovali domov. Vsekakor jo prekinitev diplomatskih slikov že popolna. svetu. To prijateljstvo bo dragoceno in l>o »amo še dvignilo naš prestiž v Lvropi. Z ratifikacijo konkordata se bo manifestirala tudi ideja bratske sloge, verske strpnosti, ker vsi skupaj Želimo v državi slogo in bratstvo, (tovornik zaključuje svoje izvajanje z izjavo, da je prepričan, da tak duh vlada med srbskimi kmeli kakor ludi med hrvatskimi in slovenskimi. Izjavlja, da bo kot pravi katolik glasoval za konkordat. Govornika so poslanci vladne večine nagradili z burnim odobravanjem. /a njim je govoril poslanec JNS Josip Cvetič, ki jo v svojem daljšem govoru kritiziral konkordat. Glasoval bo proti. Med drugim je izjavil, da JNS glede odnosov pesa11107.11 i Ii cerkvenih organizacij in države sloji na onem stališču, kakor ga jo označil Cavour: svobodna cerkev v svobodni državi. Milovan Grba Beseda je dobil jioslaiicr JRZ Milovan CJrha. Na široko je govoril o verskih šolah. Primerjal je nemški konkordat 7. našim konkordatom glede vojaškega škofa in ugotovil, da je naša država v tem oziru mnogo več dosegla kakor Nemčija. Razpravljal je tudi o prisegi, ki jo bodo polagali škofje, ki obvezuje vso katoliško hierarhijo bolj kot katerikoli konkordat. Pravi, da moramo voditi napram Vatikanu |>odobiio politiko, kakor jo vodimo napram ostalim državam. Ker je ta politika doslej poka7.ala dobre usj>ehe, smo lahko prepričani, da bo ta politika, ki jo l>omo vodili napram Vatikanu, prav tako rodila najboljšo sadove. Izjavlja, da je naša država s podpisom konkordata dala svojo besedo. ki jo moramo kot pošteni ljudje tudi držati. Zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da ta konkordat ne bo rodil medsebojnih verskih prepirov in da bo verska strpnost v bodoče še bolj ohranjena. Naslednji govornik je bil Ljubo Jovanovlč (radikalni klub). Govoril jo zelo zmedeno. Dokazal je jopolno nepoznanje notranjega ustroja katoliške rerkve. Njegov govor jo j>oln grških in latinskih cilatov, ki jih pa govornik ni znal postavljati na prava mosta in je vzbujal v dvorani salvo smeha. Glasoval bo proti. Jovo Kašanin Sledil mu je Jovo Kasanin (JRZ). Pravi, da govori kot pravoslavni in to kot dober pravoslavni. 2e uvodoma izjavlja, da je konkordat prečital šele tedaj, ko so se jojavili proti njemu prvi očitki. Pravi, da vidi, da vsi očitki niso bili upravičeni. Ko so se proti konkordatu |K)javili resni očitki, na primer, da konkordat ogroža pravoslavje in jio njem srbstvo, je znova |K>drobno prečital konkordat ter se spet prepričal, da v konkordatu ni nič. kar bi opravičevalo očitke proti njemu. Prepričal se je, da ta gonja proti konkordatu izhaja čisto z druge strani. Govornik poudarja, da to kampanjo proti konkordatu vodi v glavnem JNS, tisla JNS, ki je konkordat sestavila, katere predstavnik ga je v imenu kr. vlade podpisal in katerega je srbski pravoslavni jiatriarh Varnava pred odiiodom v Rim poljubil na čelo ter mu dal blagoslov in izrazil željo, da bi [xxlpis konkordala rodil verski mir med najmočnejšima verama v državi. Pri tej ugotovitvi so se poslanci JNS precej razburjali. Kašanin bo glasoval za konkordat. Za njim je zaradi osebnega pojasnila govoril Janko Baričevif. Sledil mu je Karol Gajšek (JRZ), ki je med drugim izjavil; Govor poslanca K, Gajšha Govornik je v začetku svojega moje Irsko sestavljenega govora osvežil nekaj potrebnih pojmov, ki tičejo konkordata. Navedel je tri načine, kako sc urejujejo odnošaji med državno oblastjo in z verskimi združenji na splošno, s katoliško cerkvijo pa posebej. To 60: 1. paritetni 6istem, kjer država ohrani nadoblast nad verskimi združenji. 2. sistem ločitve cerkve in države, kjer država smatra verska združenja za zasebna združenja, ki lahko svoje lastne zadeve upravljajo popolnoma svobodno in država do Cerkve nima nobenih pravic in nobenih dolžnosti. 3. sistem konkordata, kjer cerkev in država tista vprašanja, ki obe zanimajo, vzajemno uredi na podlagi medsebojne pogodbe. Govornik nato govori o važnosti konkordat nega sistema za državo samo. ker so te pogodbe »močno sredstvo za pomirjevanje in urejevanje razmer«, kot to dokazuje njihova dolga zgodovina. Govornik nato preide na podrobnostno zgodovino konkordatov. Napačna je Irdilcv, pravi, da bi bili konkordati anahronizem. Nasprotno. Cim bolj se približujejo novejši dobi, kjer se država v svoji »mladostni drznosti dviga proti cerkvi«, toliko več konkordatov je bilo sklenjenih. Pred 18. stoltjem je bilo sklenjenih vsega samo 5 ali 6. Prvi v zgodovini je Wormski konkordat z dne 23. septembra 1122. Nato mu v velikih presledkih sledijo konkordati s Portugalsko (1288), s Francijo (1516), Nemčijo (na Dunaju 17. februarja 1448). V 18. stoletju jc bilo sklenjenih že 12 konkordatov. 10. stoletje pa lahko imenujemo »stoletje konkordatov«, ko je bilo sklenjenih vsega že 20 konkordatov med državami in 6v. Stolico. V našem 20. stoletju je bilo do konca svetovne vojne sklenjen konkordat s Srbijo (1015) in 6 Crnogoro (že 1886). Po svetovni vojni našteva zgodovina II konkordatov počenši z Letonsko. Bavarsko, Poljsko, Litvo. Češkoslovaško. Romunijo, Italijo, Prusijo, Badensko, Nemčijo, Avstrijo. Po želji kralja Aleksandra je sedaj na vrsti tudi naša država. Po tem silno zanimivem in z zgodovinskimi podatki zgoščenem uvodu preide govornik na proučevanje zakonskega predloga o konkordatu ter pravi, »da je glavni razlog, da smo konkordat sklenili, ta, ker naj bo važno razdobje na naši poti k svobodni pravni državi in sredstvo za pomiritev jugoslovanskega katoliškega dela našega naroda, potem ko so druge veroizpovedi že vse dobile 6voje verske ustavne zakone, ter da bo ja sen in viden dokaz enakopravnosti, objektivnosti ter tolerantnosti naše mlade versko jx>mešane države.« Pravoslavna cerkev je dobila svoj zakon že leta 1036. Tudi židje in protestanti imajo svoje lastne verske zakone. Samo katoličani ga še nimajo. »Zaradi hierarhičnega osrednjega vodstva, zaradi koinpuiktncsti, znanja, duhovne žilavosti in delavnosti jc katoliška ccrkev najbolj izrazita, najmočnejša in najbolj pledovita verska organizacija na svetu in njen poglavar papež je činitelj. ki ga tudi nckatoličani ne morejo omalovaževati, o ignoriranju sploh ne govorim.« V drugem delu svojega govora prinaša govornik zgodovinske podrobnosti iz odnošajev med katoliško cerkvijo in deželami, ki sestavljajo sedanjo državo. Sv. Slolica je bila našim narodom vedno naklonjena. Niti enemu drugemu narodu ni dovolila pravice do bogoslužja v starem narodnem jeziku, kot je to dovolila Srbiji v konkordatu iz leta 1015. V vsej dolgi zgodovini se sv. Stolica do jugoslovanskih narodov ni nikdar izkazala ne-prijateljsko lazjoiožcno, marveč je z njimi postopala »kot skrbna mati«, kakor je to zahteval njen Domači odmevi Laži in klevete gospoda ministra dr.Kramerja Kakor se z lažmi in neresnicami pričenja duševni produkt g. Kramerja, tako se v istem pravcu nadaljuje. V nedeljo dopoldne, tako pravi, je po Ljubljani demonstrirala manjša skupina mladine s slovensko zittavo in klicala: Doli Jugoslavija! 2i-vio Korošecl Doli lašistil To pove g. Kramer na ta način, kakor da je šlo za katoliške omladinc? ali vsaj za pristaše JRZ, kajti edinole v tem primeru bi takšna denunciacija iz njegovih ust imela kak smisel. V resnici pa v nedeljo dopoldan niso demonstrirali ne pristaši JRZ in ne katoliški akademiki, ampak neka mala skupina levičarjev, ki so res vzklikali: dol s fašisti! — nikakor pa ne: dol z Jugoslavijo, in: živio dr. Korošec! Jasno je, da bi policija vsakega, ki bi bil klical: dol z Jugoslavijo! ali kaj sličnega, takoj aretirala. Toda takih vzklikov sploh nikdar nihče ni slišal v Ljubljani. G. Kramer si jih je gladko izmislil, samo da more dennncirati Slovence v Belgradu. Imenitna jc naslednja Kramerjeva laž. Pravi, da jc policija dopoldne cernirala kazino in preprečila, da jeenesarji niso mogli iti na zborovanje. »Prehod je bil samo tistim dovoljen, ki so se mogli legitimirati s člansko izkaznico JRZ. Takšnih seveda v Ljubljani ni veliko.« — Tako bi g. K. rad oklevetal policijo, češ da je le JRZ jrristašn spuščala pred kazino, da bi tamkaj demonstrirali in oklevetal bi rad tudi JRZ. Toda ta Kramerjeva laž jc preveč otipljiva, kajti člani JRZ sploh nimajo nobenih članskih izkaznic, zato se z njo prav nihče ne more legitimirati. Slovenska javnost pa iz tega lahko vidi, da je laž in dcnunciacija glavno in edino orožje, ki sc ga orjunci in polarji v Belgradu proti slovenskemu narodu poslužujejo, da bi dosegli svoje grde namene. Nato se g. Kramer loti popisovanja umora slovenskega katoliškega akademika Rudolfa Doli-narja, ki so ga umorili organizirani člani JNS, katere glavni tajnik ima čast biti g. Kramer. Doživljamo, da g. K. v kratkem že drugič popisuje prihov-ski umor — enkrat ga je popisal na letakih, ki jih je izdal — in je pričakovati, da ga bo popisoval še in še in se še in še vračal k tej nedolžno preliti krvi slovenskega fanta, ki se drži rok JNS, ki si jo zaman skuša izmiti s svojih dlani. G. Kramer ne utegne pričakati sodnijske obravnave, ampak že drugič popisuje na svoj način prihovski napad članov JNS iz zasede na avtobus, v katerem so se vozili slovenski akademiki, ki so bili, po Kramerjevo, »večinoma v alkoholiziranem stanju«. Pa tudi sicer ta resnicoljubni gentleman nima za napadene akademike drugega izraza kot »ban-diti« in »ljubljanski banditi«, med tem ko napadalci iz zasede v Kramerjevem izrazoslovju nosijo naziv »nacionalisti«! Prav, bomo vsaj vedeli, kaj vse se v Sloveniji k nacionalistom prišteva. Kako rad bi tajnik JNS krivdo za prihovski umor izmil z JNS se vidi iz njegove trditve, ko pravi, da so v spopadu »na obeh straneh uporabljali nože«. Zopet sle sc debelo zlagali, g. Kramerl Z nadaljnimi Kramerjeviroi fantazijami o umoru akademika Dolinarja se tu ne bomo bavili, ker ima itak vso 6lvar v rokah sodnija. G. Kramer nato obširno navaja, kaj jc »Slovenec«' jiTsill ob Dolinarjevem umoru. Treba bi bilo, da bi navedel še več, da bi citiral prav vse, kar smo v tistih dneh pisali, da bi vsakdo spoznal, kako globoko je zločin jeenesarjev užalil in pretresel slovensko narodno dušo. Je pač laž, kar pišete v interpretaciji, g. Kramer, da je »Slovenec« pisal, da bo rajni Do-linar pri Bogu molil, da bodo politični napori g. Korošca uspešni. Tega ni »Slovenec« nikdar zapisal, ker ve, kaj je dostojnost. Pač pa ste to Vi g. Kramer lainjivo podtaknili »Slovencu« v svoji interpelaciji. In to je velika predrznost, ki ste si jo očividno dovolili v zavesti, da Vam pred sodiščem ne bo treba zanjo odgovarjati, ker Vas »Slovenec« zaradi poslanske imunitete ne more tožiti. Tudi ni res, da je »Slovenec«, kakor trdite, pozival k osveti za Dolinarjev umor, ampak je nasprotno res, da je pozival k treznosti, k mirni krvi in da naj s« narod vzdrži vsakega nasilja nad zločinsko kliko. Prav tako pripoveduje g. K. v svoji interpelaciji povsem iz trte izvito storijo, da je po Dolinarjevem umoru ista handa(!), ki je pri Prihovi iz-zvala(l) pretep(l), pripravljala v Liubljani napade na poedine nacionalne ustanove! Kje so dokazi? G. Kramer je res gentleman in resnicoljuben mož, ki je končno ugotovil, potem ko se je toliko časa pečal z zločinom pri Prihovi, da so bili katoliški akademiki listi, ki so napravili zasedo in napadli »nič hudega sluteče, neoborožene« orjunce. ■— G. Kramer, vsa čast! Vreden bi bil ne le tajništva, ampak predsedstva družbe, ki se naziva JNS. univerzalni značaj. Dvakrat jc bil Dubrovnik rešen na posredovanje sv. Stolice. Prvič pod Pijem II., ki je hotel sam v Dubrovnik, da ga ubrani pred Turki, drugič pa leta 1570, ko je Pij V. izpo6re-doval mir z beneško republiko, ki jc Dubrovnik ogrožala. Leon XIII. nam je bil zelo naklonjen. S svojo okrožnico »Grande munus« iz leta 1883 je proslavil naša apostola 6v. Cirila in Metoda kot še nikdo prej in je njihov praznik zapovedal kot obveznega za katoliško cerkev. V črnogorskem konkordatu se zrcali vsa zgodovina naših odnošajev do sv. Stolice. Avstro-Ognska je hotela la konkordat. za katerega se je toliko zavzemal škof Sfrossmajer, preprečiti, ker je vedela, kakšen od mev bo konkordat imel tako v hrvatskih deželah in v Albaniji. Avstro-Orska pa je imela svojo jw liliko. Med pravoslavnem in katoličanstvom jc treba zabiti klin. Med njimi je treba zgradili neprehodni kitajski zid! To je bila njena politika. Ni sc posrečila. Sv. Stolica je za to politiko ostala gluha. Ni še pozabljen način, kako je Benedikt XV.. ki jc s kraljem Petrom sklenil srbski konkordat. Iju-beznipolno in očetovsko pomagal vsem pravoslavnim beguncem, ki so pribežali iz Srbije. Iz navedenega sledi, je zaključil govornik, da je Vatikan v vsej zgodovini skrbel za naš narod in v veliki meri njegove težnje podpiral. Sv. oče nima nobenih zlih namenov do pravoslavnih bratov. Kako naj bi jih tudi imel že s stališča univerzalnosti katoliške cerkve. Vatikan je vedno želel miru z državnimi oblastmi. Vsa sporna vprašanja je ž njo reševal na miren način in brez razburjenja. Ako se v konkordatu nahajajo še kakšne nejasne točke, jih bo sv. Stolica sporazumno z našo državo rešila na splošno zadovoljnost. Zato predlagam, da za konkordat glasujete. Belgrad. 20. julija, m. Odbor, ki proučuje v senatu zakon o prekrških, je snoči sprejel ta zakon v načelu in celoti. S tem je končal svoje poročilo in ga bo potem predložil plenumu senata. Belgrad, 20 julija, m. Z odlokom prometnega ministra sta upokojena pmgnvnj nadzornik Jože Zoreč in prometnik Franc Osec, oba na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Seja Narodne skupščine Prosvetni minister o celibatu učiteljic Belgrad, 20. julija, m. Današnja skupščinska seja. za katero jc prav tako kakor včeraj vladalo veliko zanimanje, jo bila napovedana za 8. uro. Zc ob pol 8. je imel sejo poslanski klub JRZ ter vladne večine. Seja je trajala do pol 9. Nato pa je bil sestanek v kabinetu predsednika skupščine šefov poslanskih skupin. Na sestanku so razpravljali o nadaljevanju debate o konkordatu. Seja šefov poslanskih skupin je trajala precej dolgo. Na njej se je razpravljalo tudi o par kratkih vprašanjih, ki jih je opozicija vložila na predsednika zaradi snočnjih dogodkov pred saborno cerkvijo. Tako se je skupščinska seja pričela šele po 10. Zapisnik je bil sprejet brez pripomb. Nato je dežurni tajnik sporočil, da je poslanec Aleksander l^azarevič (JNS) s tovariši vložil zakonski predlog o ukinitvi točke 8 čl. 33 finančnega zakona. Ta člen obravnava vprašanje poroke učiteljic r. ne učitelji. Za zakonski predlog je poslanec zahteval nujucet in je zaradi tega dobil tudi besedo. Celibat učiteljic Nato je skupščinski predsednik dal besedo prosvetnemu ministru S t o s o v i č u. ki je v krajšem govoru pojasnjeval svoje stališče do predloženega zakonskega osnutka. Med drugim je izjavil, da omenjena odredba ureja vprašanje nadaljnjega službovanja onih učiteljic, ki se joročijo z. neuči-telji. Ta odredba stopi v veljavo 1. avgusta lelos. V nadaljnjih izvajanjih ee je prosvetni minister skliceval na svoje ekspoze v proračunski debati. Dejal je, da je »e tedaj podal vso razloge o upravi-cenosti te odredbe, ki jo je prosvetni minister izdal samo v interesu šolstva. Čeprav j r ta odredba navidez stroga, vendar ni nova, ker so bile slične določbe izdane ie istntako poprej v Bosni, Hercegovini in na Hrvatske, enako pa tudi v predvojni Srbiji. Obnovitev te ndredbe so zahtevali interesi >ole. ker neučiteljski zakoni ustvarjajo ogromne ovire za pravilno premeščanje učnega osebja. Minister j« govoril o težavah, s katerimi se mora boriti nasa šola, ter pokazal stAnje, ki ga je našel v svojem resoru. Minister je tedaj našel nad 20(10 ločenih učiteljskih parov. Vsa dosedanja politika je šla v smeri, da te pare zdruti, in to se mu je tudi v velikem obsegu posrečilo, saj je zdaj združil nad 1500 parov. Naposled je minister poudarjal. da se s poroko učiteljic z neučitelji na ta načini tem omogoči eksistenca, na drugi strani pa sr bo omogočila zaposlitev onih številnih učiteljic, ki že leta in leta čakajo na zaposlitev. Kar sc pa liče tega. da bi bila ta naredba v nasprotju z ustavo. pa pravi minister, da to ni res. Napačno je namreč misliti, da so s tem učiteljice prikrajšane, t čiteljice imajo še dalje popolno svobodno voljo, da se v pogledu zakona svobodno odločijo. S to odredim sc dejansko hoče zaščititi tudi zakon, na drugi strani pa interesi šole. Tozadevne omejitve so tudi pri častnikih in drugih stanovih. So pa docela upravičene in nihče jim ne more nasprotovati. Naposled izjavlja minister, da zahtevane nujnosti n« more sprejeti. Nujnost je zavrnila tudi večina plenuma. interpelacije o demonstracijah Pred prehodom na dnevni red jc predsednik čirič. odgovoril na tri kratka vprašanja, ki so jih vložili poslanci Rista Grdžič, Mihajlo Djurovič in Zagorac. Predsednik Cirit izjavlja, da bo zaradi tega, ker so vsa vprašanja enaka, ista najprej preči-Ial. nato |>a na vse odgovoril. Najprej je predsednik prečital vprašanje poslanca Rista Grdžica, ki se nanaša na snočnje dogodke v bližini sabor-ne cerkve. Ob tej priliki se je kljub temu. da je bila prepovedana procesija, zbrala tam večja skupina ljudi, ki je procesijo izkoriščala la demonstracije. Interpelant stavlja na predsednika več vprašanj, in sicer, če so mu znani snočnji dogodki. nadalje, če mu je znano, da je bila snoči kršena imuniteta nekaterih poslancev, dalje, če veruje. da je možno, da skupščina v takem položaju more mirno in s polno odgovornostjo razpravljati 0 enem najvažnejših vprašnnj. in če mu je znano. kaj je vodilo kr. vlado, da je prepovedala sestanke in procesije v tem mesecu. Predsednik je nato prečital Se vprašanjH Mihajla Djuroviča. ki se nanašajo na iste stvari kakor poslancu Grdžiča. Predsednik f irič je izjavil, da so vprašanja zelo občutljive narave. Zarnili teea naproša vse poslance, naj mirno poslušajo njegov odgovor kakor tudi odgovore poslancev. Predsednik apelira na poslance, naj dokažejo, da rnajo in hočejo vsakega mirno poslušati. Da že danes odgovarja na vsa vprašanja, naj skupščina vzame kot željo, da Iti bila skupščina od vseh strani obveščena o teh dogodkih, da bi na ta način vsak dobil svoje mnenje o teh dogodkih, brez ozira, če so mu ti dogodki prikazani objektivno ali subjektivno. Snoč-ni dogodki so mu znani po pri|>ovedovanju raznih očividcev in po sporočilu upravo mesta Belurnda. (•e je bilo oh priliki snočnjih dogodkov kršena imuniteta kakšnega poslanra. se razume, da bo 1 redsednišivo skupsčine zahtevalo zanj polno zadoščenje. Na tretje vprašanje, če veruje, da skup sčina v takem ozračju more delati, odgovarja ririč da ne samo da veruje, temveč smatra, da Je to njena dolžnost. (Burno odobravanje na desnici ) Doltnost narodne skupščine je. da na meno delo ne sme nihče vplivati, temveč da narodni poslanci delajo po svoji vesti. Na četrto vprašanje, kaj je vodilo kr. vlado, da je prepovedala shode in }!rf-.»tije. i? predsednik ririč odgovoril del.e- >edno: »Globoko sem prepričan, da so kr. vlado to-dila razna dejstva, da zagotovi varnost dela v skupščini.« Nato je predsednik podal besedo R isti Grdžiču in Mibajlu Djuroviču. Ker se poslanra 7. odgovorom nista zadovoljila, je znova povzel besedo predsednik čirič ter dobesedno dejal: >Kot predsednik skupščine, ki te po svojem položaju mora to storiti, sem se vedno trudil, da hi stal nad strankami. Pa tudi osebno kot človek sem Sel tako daleč, da sem skoraj izgubil zaupanje tudi stranke, kateri imam čast pripadati. Zaradi tega mislim, ila se mi že lahko verjame, da bom tudi v tein težkem položaju znal ostati na višini.« čirič je izjavil, da je globoko prepričan, da včerajšnji dogodki izvirajo is čisto političnega ozadja in da poslanci, ki hočejo bili objektivni, tega političnega ozadja ne morejo zanikati. Na tem mestu se tudi ne more soditi, če bi bilo oportuno. da se ravno na dan, ko se ravno pred skupščino razpravlja težko vprašanje konkordata, mora vršiti procesija po ulicah. Čirič je še poudaril, da jc uprava mesta Belgrada apelirala v tej stvari tudi na cerkvene kroge ter je sveti arhierejski sabor vzel prepoved procesij v vednost. Naposled je Čirič izjavil, da je konkordat tako važno vprašanje, da postavlja vse poslance pred problem nc samo politični, temveč tudi pred problem vesti. Zaradi tega se ne more in nc sme dopustiti, da bi se izvajal pritisk na vest poslancev. Konkordat Izvajanja čiriča so vladni poslanci nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Čirič je nato izjavil, da sc je prijavil k besedi dr. Janko Baričevič, predsednik Jugoslovanskega kluba, ki hoče prebrati izjavo svojega kluba. Predsednik je lakoj nato prebral izjavo, v kateri Jugoslovanski poslanski klub predlaga skupščini, naj se ratifikacija konkordata odgodi na poznejši čas Predsednik Čirič je izjavil, da bo v smislu skupščinskega poslovnika predlog smatral kot predlaganje za spremembo dnevnega reda. Zato je podal besedo zastopniku vlade, ministru Cvetko-viču, ki je dejal, da v imenu kr. vlade ne pristane na spremembo dnevnega reda. Pri glasovanju je skupščina istotako z večino glasov odklonila predlog Baričeviča, ki je zahteval odgoditev ratifikacije konkordata. Ko sla Kumanudi Prešli so na dnevni red ter je prvi dobil besedo dr. Kosta Kumanudi, ki je v daljših izvajanjih končal svoj včeraj začeti govor. Tudi danes je dr. Kumanudi kritiziral posamezne določbe konkordata in končno dejal, da bo glasoval proti njemu. Na dopoldanski seji je končno govoril še v imenu Narodnega delovnega kluba dr. Nikola Preka, ki je v iinenu svojega kluba podal izjavo, da bo glasoval proti konkordatu. Artur Mahnik Po njegovi izjavi se jo dopoldanska soja prekinila in se je nadaljevala ob 5. popoldne. Prvi jc govoril poslanec vladne večine Arlur Mahnik, ki je jx>udarjal. da je sv. Stolira sklenila konkordat te 1 vsemi drtavami. naslednicami bivše avstro-ogrske monarhije. Naša drtava bo zadnja, ki bo z ratifikacijo konkordata stopila v urejene odnošajo z rinisko-katoliško Cerkvijo. Govornik dalje poudarja, da katoliška Cerkev v naši državi zbira v svojo versko skupnost blizu 40% vseh državljanov, torej okrog 6 milijonov vernikov, ki vsi pričakujejo, da se končno uredi odnos države do njihove Cerkve. To pa je tudi njihova pravica. 6 milijonov katoličanov, med katerimi so v glasnem Hrvatje in Slovenci, predstavlja v velikem delu to drtavo. Teh 6 milijonov Hrvatov in Slovencev je že od nekdaj povezanih z rimsko-katoli-ško Cerkvijo. Z njo so Hrvati in Slovenci prav za prav organično povezani z zapadno kulturo, kateri se ne bodo nikdar odrekli. Ta zapadna kultura na meji vzhoda in zapada je ravno v tej državi pozitiven atribut, ki našo državo veže. v skupnost kulture evropskih držav. Katoliška Cerkev ne more stati na poti niti kaki drugi verski zajcdnici, ona samo zahteva, naj bo v tej državi tudi za njo pravica, ker je prepričana, da s svojim delom krepi tudi njene temelje. Vsled ratifikacije konkordata vsi čutijo neza-željeno ozračje, ki se je ustvarilo. Vsem je znano, kaj se je in kaj se šc dela proti konkordatu, kljub temu pa je katoliška Cerkev zavzela mirno stališče. Ona nc reagira in dobro je. da ne reagira. Dobro jc. da se z nezaželjeno kampanjo ne poruši verski mir v državi in da se tako nc ovira razvoj dogodkov, ki so na obzorju. Govornik izraža svoje čvrsto prepričanje, da je tudi ta konkordat v interesu nadaljnjega dela za konsolidacijo naših notranjih državnih vprašanj in da bo ta temeljni kamen v ureditvi verskih odnosov mnogo doprinesel k pomiritvi. Tega dejstva tu ne more zamolčali, ker ogabna kampanja proti temu konkordatu presega vse meje kulturnega boja. Ratifikacija kon kordata zahteva tudi naš ne samo notranji, ampak tudi zunanjepolitični položaj. Danes vsa civilizirana Evropa gleda na naš parlament. Na parlament gleda ona Evropa, katere srce (Fran cija!) jc te dni od uradnih krogov sprejelo pred stavnika sv. Cerkve z največjimi častmi. Govornik tu misli sprejem odposlanca sv. očeta, kardinala Paccllija v Parizu Govornik naposled izjavlja, da 7 ratifikacijo konkordata naša država dobiva novega prijatelja, ki uživ« ugled po vsem Slavia Catholica zboruje v Ljubljani Ljubljana, dne 20. julija. Ljubljana, naša slovenska prestolnica, ima sedaj že drugič čast in radost, da sprejema nad vse drage in mile goste, udeležence kongresa Slaviae Catholicae ter da ponovno manifestira za bratstvo in složno delo s pomočjo trdnih vezi katoličanstva. Ta kongres ni združen s kakšnimi hrupnimi svečanostmi, ne s temperamentnimi govori in tudi ne e kakšnimi impozantnimi prireditvami, temveč je vse bolj obrnjen na znotraj ter je posvečen temeljitemu iskanju globokih resnic in iskanju možnosti, ki naj slovenske katoličane še tesneje spoje v eno samo mogočno gibanje, od katerega moreta Evropa in ves svet pričakovati izhodišča iz sedanje moralne, duševne in pa tudi gmotne krize. Poročali smo že o prihodu čeških teologov. Ti eo prišli v ponedeljek v Ljubljano. Njim na čast in na čast vsem udeležencem je bil snoči prirejen pozdravni večer v unionski restavraciji, katerega so se udeležili mnogi odličniki, tako predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva in predsednik pripravljalnega odbora za kongres univ. prof. dr. Viktor Korošec, g. pomočnik bana dr. Stanko Majcen 6 svojo soprogo, predsednik apelacijskega sodišča dr. Vladimir Golja s soprogo, poljski konzul dr. Štele, češkoslovaški konzul g. Minovsky, zastopnik lavantinske škofije kanonik dr. Mirt, več domače duhovščine, med temi univ. prof. dr. Lukman in dr. Grivec, prosv. šef. dr. Lovro Sušnik, predstavniki raznih domačih, čeških in slovaških katoliških starešinstev in dijaške organizacije. Večer je izpopolnil s krasnim petjem slovenskih narodnih pesmi operni pevec g. Dermota, ki ga je spremljal na klavirju g. Valens Vodušek. Zbor čeških bogoslovcev, kakšnih 20 po številu, pa je pel češke pesmi. Ta pozdravni večer 6e je zaključil ob 11. Pozdravnega večera se je udeležilo okoli 100 oseb, tako gostov, kakor domačinov. Služba božja Davi ob pol 8 je bila v kapeli oo. jezuitov služba božja, ki jo je daroval univ. prof. dr. Ehr-lich. Udeležilo se jo je zelo mnogo mladine, na katero je imel dr. Ehrlieh tudi primeren cerkven nago\or. Mladina je pristopila med službo božjo k sv. obhajilu. Po službi božji je bil skupen zajtrk v n:iion6ki restavraciji. Slavnoslni začetek kongresa Dasi kongres Slaviae Catholicae ni namenjen zborovanju velikih množic, temveč le intenzivnemu proučevanju slovanskih katoliških problemov, vendar so udeleženci, tako češki, slovaški, hrvatski in slovenski napolnili belo dvorano. Častna meeta so zavzeli knezoškof dr. Gregor Roiman, ki je zastopal tudi pokrovitelja Slaviae Catholicae, nadškofa zagrebškega in hrvatskega metropoltia dr. Ant. Bauerja, zastopnik lavantinskega .vladike kanonik dr. Mirt, pomočnik g. bana dr. Stanko Majcen, predsednik apelac. sodišča dr. Golja, ljubljanski župan dr. Adlešič, češkoslovašik konzul g. Minov-skj, poljski konzul dr. Štele, predsednik Društva prijateljev Poljske dr. Mole, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, univ. prof. dr. Grivec ter predstavniki Cehov, Slovakov in Hrvatov. Predsednik pripravljalnega odbora univ. prof. dr. Viktor Korošec je začel kongres ter je izrazil željo, naj Vsemogočni blagoslovi delo na tem kongresu ter priporočil kongres priprošnji Oni, katero bodo udeleženci jutri obiskali na Brezjah. Toplo je pozdravil vse udeležence, nato pa je predlagal predsedstvo kongresa: za predsednika dr. Frana Štejeta, za podpredsednike pa: zastopnika čeških akademskih starešin dr. Jando iz Prage za drugega podpredsednika Slovaka dr. Klinovskega in za tretjega podpredsednika dr. Dočkala kot zastopnika hrvatskih starešin. Dvoje podpredsedniških mest pa 06tane rezerviranih za zastopnike Poljakov, ki dopoldue še niso utegnili priti ter zastopnika Ukrajincev, ki se morebiti tudi udeleži kongresa. Predsedstvo je nato prevzel dr. Štele, ki ee je takoj v začetku oddolžil spominu pok. nadškofa dr. Jegliča Predsednik jc naglašal, da ee ta kongres vrši ▼ duhu velikega pokojnika. Dr. Jeglič je sam s svojo navzočnostjo počastil zadnji kongres Slaviae Catholicae v Ljubljani. Bil je velik Slovan in velik Slovenec ter pospeševatelj dijaštva ter Slaviae Catholicae. Slovanski vzajemnosti je mnogo kori-ristil s svojim delom za majsko deklaracijo, katere plod je današnja Jugoslavija. Enako je podpiral Ciril-Metodovo misel, saj je uvedel v svoji škofiji češčenje obeh slovanskih svetnikov. Zborovalci so spomin velikega dr. Jegliča počastili e trikratnim vzklikom »Slava!« Dr. Štele je nato pozdravil vse odlične predstavnike e škofom dr. Rožmanom in pomočnikom bana dr. Majcnom na čelu. Govor škofa dr. Rozmana Škof dr. Rožman je v svojem govoru naglasil svojo častno dolžnost, da mora sporočiti jjoseben pozdrav pokrovitelja Slaviae Catholicae dr. Ant. Bauerja, hrvatskega metropolita, ki mu dolga bolezen ne dovoli, da bi se osebno udeležil kongresa. Nadškof dr. Bauer 6i je izbral za oddih in okrevanje Stično ter stanuje v isti sobi, kjer je umrl nadškof dr. Jeglič. Preteklo sredo je bil dr. Rožman pri dr. Bauerju in ta mu je izjavil, da bo v svoji molitvi prosil Boga, naj bi kongres res dosegel svoje cilje. Slovani imamo po svojem številu in naravni inteligenci v Evropi ogromno moč, vendar pa ne sodelujejo pri zgradnji bodočnosti tako, kakor bi zaslužili. Morda največja rana v zgodovini slovanstva je bil cerkveni razkol. Vsaj katoličani moramo postati graditelji novega slovanskega mostu med seboj in zliti moramo vse svoje sile v eno strugo, tako da bo slovanska moč pomagala zgraditi novo Evropo, ki bo trdno stala na temelju krščanstva. Govor dr. Rozmana je izzval veliko odobravanje. Pomočnik bana dr. St. Majcen je toplo pozdravljen izvajal: »V nas Slovanih že dolgo živi zavest, da smo veje enega drevesa, da smo si po jeziku in kulturi, po tradicijah in po značaju sorodni kakor brat bratu. Različni zgodovinski razvoji, nasprotne si politične koncepcije na« niso motile, da od nekdaj že gojimo to skupnost in črpamo iz nje novih sil za svojo rast. vezani še tesneje, ne samo z temveč tudi z vezmi veroizpovedovanja, tega smo se spomnili bolj pozno. Da Poljake, Cehe, Slovake, Ukrajince, Hrvate in Slovence v nerazdružno enoto spaja tudi še katolicizem, tega smo se spomnili bolj pozno menda zato, ker katolicizem kot političen činitelj, ker aktivistični katolicizem na političnem in kulturnem polju še ni star. Pozno smo 6e spomnili tega, ali ne prepozno. V nas katoliških Slovanih je toliko skupnega bogastva, toliko skupnih še ne izrabljenih energij, da bo — od dane« dalje — preteklo še nekaj časa, da to bogastvo pregledamo, ga uredimo, izkoristimo in mu damo soodločujoči vpliv na našo bodočnost, ki nam po V6ej zaslugi gre. Pozdravljam mile goste v imenu dravske banovine kar najprisrčnejše, vsem zborovalcem pa želim, da jim uspe, da v teh dneh postavijo temelje mogočni zgradbi katoliške Slaviae, ki naj bo dom našega skupnega dela, pa tudi spomenik naše vereko-duhovne vzajemnosti.«; Župan dr. Adlešič je sporočil pozdrave v imenu Ljubljane ter izrazil svoje posebno veselje, ker je ta kongres že drugič v Ljubljani. Saj je Ljubljana med zibelkami tega gibanja, ker je prestolica Slovenije, ki ima med svojimi sinovi Ant. Mart. Slomška, obnovitelja Ci-ril-Metodijske ideje v 19. stoletju. Ljubljana ima 6vojega Kreka in svojega Jegliča, ki sta pomagala razmahniti idejo slovanske krščanske ideje. Naj iz vrst Slaviae Catholicae zrastejo novi Slomški, novi Kreki in novi Jegliči, ki bodo pomagali, da vzraste to mlado gibanje v veliko in plemenito drevo slovanske krščanske ideje, ki poganja globoke korenine pri vseh slovanskih narodih in ki bo obrodilo obilne sadove. Pozdrav konzula dr. Minovshega Konzul dr. Minovski je pozdravil kongres, zlasti pa svoje rojake kot zastopnik češkoslovaške republike. Izrekel je misel, da je v svet vrženo geslo: »Ali Kristus ali Cezar!« Toda Češkoslovaška se je odločila za pravičnost in se zato izjavlja: »Za Kristusa in ne za Cezarja!« Češkoslovaška republika goji ljubezen človeka do človeka in podpira sleherno gibanje, ki stremi za zbližanje narodov, zalo naj la kongres živi. Preds. Društva prijateljev Poljske dr. Mole je imel topel govor, v katerem je zlasti podčrta-val globoko in prepričevalno vdanost poljskega naroda Materi božji Censtohovski. V imenu češkega katoliškega starešinstva je govoril dr. Janda. Sporočil je pozdrave češkega katoliškega razumništva kongresu ter naglasil voljo češkega naroda, da odločilno pripomore pri izpolnjevanju nalog in dosegi ciljev Slaviae Catholicae. Zastopnik slovaškega starešinstva dr. Klinov- sky je v temperamentnem govoru sporočil predvsem pozdrave slovaškega narodnega voditelja g. Andreja Hlinke in slovaškega duševnega katoliškega vodje Evgena Filkorna.. Sporočil je pozdrav vsega slovaškega naroda, to je onega naroda, pri katerem sta sveta brata Ciril in Metod največ delovala, obenem pa je izrekel priznanje dvema slovenskima znanstvenikoma, to je dr. Grivcu in dr. Ehrlichu za razširjenje Ciril-Metodijske ideje in slovanskega katoliškega apo-stolata. Zastopnik praških bogoslovcev je imel temperamenten govor ter je sporočil pozdrave iz Prage, mesta sv. Vaclava, sv. Janeza Nepomuka in sv. Vojteha. Za Zvezo reškega dijaštva je govoril g. Kol-man, ki je zlasti naglašal krščansko idejo Vele-hrada, ki je še vedno neizčrpna. Dalje je govoril v imenu apostolata sv. Cirila in Metoda g. Zlamal ter sporočil pozdrave neutrudnega generalnega tajnika tega apostolata g. Frančiška Jennerja. Vsi ti pozdravi so bili z navdušenjem sprejeti. Predsednik dr. Štele je nato predlagal vda-nostne brzojavke sv. očetu, Nj. Vel. kralju Petru, Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku Poljske Moscickemu, predsedniku Češkoslovaške dr. Benešu, predsedniku vlade dr. Stoja-dinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Marku Natlačenu. Obenem je prosil škofa dr. Rožmana, naj sporoči pozdrave in izjave vdanosti pokrovitelju dr. Bauerju. Dr. Bauer je iz Stične kongresu poslal lepo pozdravno pismo, v katerem prosi božjega blagoslova za uspehe tega kongresa. Dopoldne sta bili dve predavanji, in sicer jc predaval prelat dr. Grivec o slovanski ideji kneza Koclja in škofa Slomška; dr. Štele pa o izkušnjah dosedanjih slovanskih stikov. Konz. svetnik g. Janez Kalan je pozdravil kongres v imenu »Regiium Christi«. Opoldne so imeli mladi udeleženci skupno kosilo v Unionu. PojKildne pa je predaval dr. Janda o važnosti in možnosti slovanskega zbližanja v bodočnosti, Drago Oberžan iz Maribora pa o Slovanih v izseljenstvu. Zvečer je Slovenska dijaška zveza priredila prijateljski večer v Unionu. Luksus, ki si ga lahko vsakdo privošči ELIDA MILA ELIDA tAMO^v^ • Že deset let ljubljenec vsake (epe žene 700 Slovencev odpotovalo v Pariz Včeraj dopoldne ob pol 9 se je s posebnim vlakom v 12 udobnih lepih Pullmanih odpeljalo na svetovno razstavo v Pariz 710 izletnikov pod vodstvom SK Planina. Med izletniki je okrog 180 učiteljev in profesorjev, 68 različnih doktorjev, zdravnikov, inženjerjev itd. Med izletniki je tudi 30 duhovnikov. Tehnično delo pri vseh ogromnih pri- sploh vse skrbno pripravljeno za potovanje skozi Švico, kjer se bodo izletniki (tomiidili d\a dni. Pohvaliti moramo tudi železniško upravo, ki jo dala izletnikom na raz[»o!ago v resnici ugodne, prvovrstne, tudi na zunaj lepe vagone, ki bodo v inozemstvu delali čast naši državi. .Izletniki bodo prišli v Pariz v četrtek zjutraj pravah za izlet je slonelo na ramah g. Jožeta Hva-leta. Zunanje priprave v inozemstvu pa je opravil g. dekan Jernej Hafner iz Moravč, kateremu je zvesto stal ob strani g. Pavle Masič, ki se je zunaj pomenil vse potrebno zaradi udobnega potovanja po železnici. Voditelji potovanja so nam pred odhodom izjavili, da se čutijo dolžne zahvaliti se vsem našim oblastem, ki so vse šle zelo na roko SK Planini, posebej so pohvalili švicarski konzulat v Zagrebu, ki je izdal potnikom brezplačen vizum ter tudi Foto Pavlovčlč, Ljubljana. obO. V Parizu ostanejo do prihodnjega torka, ko odpotujejo zvečer ob 6 nazaj proti svici. Njihov naslov v Parizu je: Ecole St. Nikolas, 66 rue Renan, Issy Les Moulineaux, kakor naj svojci v nujnih primerih pošiljajo (»ošto. Izletniki bodo obiskali tudi Lisieux, kjer je bila pred tednom blagoslovljena bazilika Male sv. Terezike. Nazaj grede bodo obiskali še Milan, Padovo in Benetke. V Ljubljano se vrnejo v sobotq, 31. julija v zgodnjih do|K>ldan-ekih urah. Krekov prosvetni tabor pri Sv. Gregoriju Ob rojstni hiši dr. Janeza Ev. Kreka se bo vršil 25. julija. Dvajset let po smrti največjega slovenskega prosvetitelja se bo zgrnil ves ribniški rod ob njegovem spomeniku, da pokaže, kakšen sad rodi seme, ki ga je on sejal vabeč: »Sejmo, sejmo semena Kristove ljubavi z golgotskega slemena, da se svet ozdravi!« Krekov prosvetni tabor pri Svetem Gregoriju ima ta spored: Ob 10. sv. maša na prostem s cerkvenim govorom (univ. prof. dr. Fr. Lukman). Ob 11. tabor: a) Govor »Krek in slovenska vas« (dr. i Oblak); b) govor »Vstajenje slovenskega duha« (Fr. | TerSeglav). — Ob 2. pete litanije na prostem z J ljudskim petjem. — Po litanijah: a) Nastop sloven-| ske kat. mladine z gimnastičnimi vajami in govo-| rom »Sodobna naloga slov. mladine« (Rud. Smrsu); b) nastop pevskih zborov ribniškega okrožja, ki se I zaključi z državno himno. Tabor počaste visoke osebnosti, med drugimi ie svoj prihod že prijavil minister g. dr. Miha Krek. Pričakujemo pa še drugih. — Nastop fantov v novih krojih in številnih narodnih noš bo dal prireditvi posebno pester sijaj. Ker je dohod z jutranjim dolenjskim vlakom do Vel. Lašč ali Ortneka najugodnejši in cene nedeljske, posebno od Ortneka pa krasen sprehod na gregorska slemena, je to tudi za Ljubljančane najlepši izlet h Krekovi rojstni hiši. Zlasti pa ribniška dežela pokaži, da si ponosna na svojega Evangelista Kreka! Ob 25-letnici gregorskega prosvetnega doma je ves Sv. Gregor naš prosvetni dom! Prosvetni tabor v škofji Isi|>iua Baliovee, vdova po bivšem tovarnarju in trgovru v Ljubljani, stanujoča v Streliski nI. št. 37. Pokojnica je bila vzorna mati svojim otrokom in dobrosrčna in ljubezniva družica svojemu možu. S svojo skromnostjo in ljubeznijo si je pridobila simpatije vseli, ki so jo poznali. Obranimo jo v trajnem spominu. Preostalim naše sožale. Osebne vesti — Iz vojaške službe. Odlikovana sta z redom sv. Save tretjega razr. topniško tehniški brigadni general Dragotin Sok o rac in z zlato kolajno za vestno vršenje službe orožniški narednik Mihael Letič; U|>okojen je topniški narednik vodnik 1. razr. Josip Severec in razporejen je med državne mojstre X. uradniške položaj ne skupine moj6ter elek-tro-instalater Zivor.kl Mai*alek. = Izpit so opravili za lin rez. veterinarskega [Podporočnika kaplar dijak Janez Eržen in redov dijak diplomirani veterinar Milko Arneri; za čin rez. lekarniškega podpioročnika kaplara dijaka Ba-lint Majer in dr. Jene Slavnik; za čin kapetana korvete jx>ročnik bojnega broda I. razr. Marijan Butkovič; za topniškega podporočnika narednik Ivan Berglez; za /vanje voj. pisarja IV. razr. narednika vodnika III. razr. hrane Ravnihar in Ivan Mlakar; za zvanje rez. nižjega voj. tehničnega uradnika IV. razr. inž. tehnične stroke kaplari dijaki Alfred Komzak, Adolf Brumat. Radmilo Stehlik in Henrik Golias in za čin rez. sanitetnega podporočnika kaplari dijaki dr. Ivan Šalek, dr. Feliks Fišer in dr. Peter Lenče. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. — Notranjski javnosti! Slavnostno odkritje spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. /edinitelju na Rakeku bo nepreklicno dne 5. septembra t. 1. Vsled tega prosimo vsa društva in organizacije, da na Ia dan ne prirejajo ničesar, temveč čakajo na povabilo piodpisanega odbora za na Rakek, da v slogi počastimo 6pomin velikega kralja. Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Rakeku. — Ljubljanska sekcija JN1J bo na jesenskem ljubljanskem velesejmu priredila razstavo slovenskega novinarstva. Na razstavi bo zastopan tudi dobrovoljski tisk. Zato potrebujemo: časopise, letake, brošure, publikacije in tudi pisma, ki so jih pisali vojni dobrovoljci tovarišem in svojcem in ki vsebujejo poročila o važnih dogodkih, ki pa zaradi cenzure v takratnem času niso 6inela biti objavljena. Potrebni so nam vsi listi, ki so jih izdajali dobrovoljci Slovenci ali j>ri nji h'sodelovali, jih urejevali in pisali o Slovencih pri dobrovoljskem j>o-kretu. Važne so tudi dobrovoljske pesmi o dogodkih in raznovrstne anekdote.zlasti pa vse slike, (ne totografije), risbe in karikature. Vse gradivo je važno za razstavo, |»o>ljite do 5. avgusta 11(87 okr. organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki jamči, da bo vrnila vsak dokument po ujiorabi nepoškodovan. — Skaručina. Poletni romarski shod pri sv. Luciji na Skaručini bo v nedeljo po sv. Jakobu, torej letos v nedeljo, dne 1. avgusta. Cistivci sv. Lucije prijazno vabljeni! — Dnevnirarska mesta pri OUZD v Ljubljani so popolnoma zasedena in ne bo nobenih namestitev vee. Novih |>rošenj za službo urad radi tega ne t>o več sprejemal . Zr n« s«. ir Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanja las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER IRYLISIN VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstra-nja prhi ja i in preprečuje izpadanje las. — Nedelje v Rogaški Slatini. V soboto zvečer jc slovenska opera pred mednarodno zdraviliško publiko dosegla nad vse časten us|>eh. »Seviljski brivec«, ta vesela mclodijozna Rossinijcva opera, je vse prisotne navdušil. Soli6ti so bili večkrat burno aplavdirani pri odprti sceni in po vsakem dejanju. Zelo sta ugajala mlada gdč. 2u|ievčeva (Rosina) in g. Janko (Figaro). Tudi nedeljska predstava Madame Butterlty. je nad vse pričakovanje odlično uspela. Ga. Gjungjenac je občinstvo naravnost lascinirala s svojim petjem in izredno lepim igranjem. Strokovno kritiko o obeh operah prinesemo jutri. V nedeljo zjutraj so se pripeljali iz Maribora naši vrli železničarji (100 po številu) s svojo godbo na pihala, ki šteje jO mož. Godba jc koncertirala zjutraj v parku in žela od prisotnih gostov za lepo izvajanje izbranega umetniškega programa burno odobravanje. Dirigiral je kapel nik železničarskega glasbenega društva gospod Maks Schonherr, ki jc žc skoro TO let dirijzent ter ustanovitelj tc godbe. SchSnherr jc tudi skladatelj in jc Želczničarska godba v nedeljo izvajala pod njegovo taktirko rapsodijo in popuri Slovenska nedelja«. V zdravilišču, kakor vidimo prirejajo velike glasbeno-kulturnc prireditve, tako da moremo trditi, da &e je tudi letos že stvoril mati glasbeno-iimetniški slovenski centrum. — Dijaki-medicinci. pozor! Ministrstvo vojske in mornarice bo sprejelo letos v svoj internat 28 dijakov, ki bodo študirali medicino na belgrajski univerzi. Prošnjo je treba vložiti najkasneje do 5. septembra t. I na upravnika glavne vojaške bolnišnice (internat vojaških gojencev-mcdicincev) v Belgradu. Prosijo lahko maturantje in pa akademiki do 4 semestrov študija v starosti od 13 do 22 let. Razpis je n« vpogled v občinskih pisarnah; v Ljubljani pa v mestnem uradu na Ambroževem Sprejem vojno državnih gojencev za študi-ranje medicine. Na belgrajsko uiiiveizo bo »pre- jetih osemindvajset gojenccv, ki bodo študirali me diemo iu državne stroške. Pravico imajo redek fanti s srednješolsko maturo in medicinci kakor tudi slušatelji ostalih fakultet, ki imajo dva ali štiri semestre univerze in ki so napravili kolokvije in izpite, predvidene v teku teli semestrov. Kandidati nc smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 22 let. Poleg drugih sprejemnih pogojev, ki so razvidni iz »Službenega vojnega lista« str. 875— 878, se bodo morali obvezati dotični, katerim bo dovoljen študij na državne stroške, da bodo služili po dovršenih študijah v vojski kot sanitetni častniki še enkrat toliko časa, kakor so bili voj. državni gojenci. Prošnje jc poslati priporočeno — upravniku glavne vojaške bolnišnice (internat voj. gojenccv medicincev) v Belgradu do 5. septembra t. f. — »Službeni vojni list« je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah. Za Sejo in vzpodbudo apetita ^ogai&a tftidlria — Ruska kapelica na Vršiču. V nedeljo, dne 25. julija priredi Ruska Matica tradicijonalno romanje k ruski kapelici pod Vršičem. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5, prihod v Kranjsko goro ob 8.27. Ob 11 sc bo v kapelici vršil parastos za duše ruskih vojakov, katerih številni grobovi so raztreseni po tem lepem kraju kraju Slovenije. Ruska Matica vabi k udeležbi romanja vse v Sloveniji bivajoče Ruse in svoje jugoslovanske prijatelje. — Turistični avtobusni izleti v Opatijo-Sušak za 70 Din. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72. — Statistika konkurzov. Po podatkih ljubljanskega okrožnega sodišča jc bilo letos do konca junija razglašenih že 17 konkurzov, lani do istega časa le 5. Letos jc bilo uvedenih 22 poravnalnih pc«topanj, lani pa 21. — Jugoslovanski gozdarji gredo na Češkoslo-vašo. Na povabilo župana v Brnu, si bo okrog dvajset naših gozdarskih strokovnjakov ogledalo gozdna gospodarstva in gozdne ustanove na Češkoslovaškem. Po prihodu v Brno jih bo j>ozdravil g. župan v mestni jx>svetovalnici, nato si bodo gesti ogledali mesto, visoke šole, gozdarski muzej itd. Ogledali si bodo v bližnji okolici Brno. posestva visoke gozdarske šole v Adamovu, gozdno vele-pesestvo mesta Brna itd. Obiskali bodo tudi Prago. Na Češkoslovaškem bodo ostali osem dni. Stroški za vožnjo po železnici (brzec) e pristojbino za potni list in vizum znašajo za esebo okrog 1700 din. Prijave sprejema Jugoslovansko šumarsko združenje v Zagrebu, Vukotičevičeva 2, do 4. avgusta. Odhod iz Zagreba ali Belgrada bo 29. avgusta. Dr. Merčun zopet redno ordlnira. — Rejec malih živali, glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani je izšla številka za julij in avgust. Pri listu, ki ga urejuje šol. upr. g. A. Inkret sodeluje veliko število priznanih strokovnjakov. 7—8 štev. obsega 32 strani in ima bogato vsebino. List stane letno 30 din, za inozemstvo 40 din in se naroča pri upravi lista Ljubljana, Karunova ulica 10. — Kuhaj varčno in dobro! Izšla jc zbirka preizkušenih pa še nikjer objavljenih navodil in receptov za kuho, vkuhavanje in sušenje sadja, pripravljanje sadnih sokov itd. Cena din 3. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. — Naroča se pri upravi Vigredi. Ljubljana, Masarikova 12. — Med so kradli. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani 6e je včeraj obravnavala nenavadna vlomna tatvina. Petčlanska družba, obstoječa iz mlajših maloletnikov in nekega starejšega fanta, ki je bil nekak glavar, je od oktobra 1035 do lani avgusta v okolici Šmarja in Škofeljce vlamljala v čebelnjake in kradla med. Ponekod je odnesla kar cele panje. Maloletniki, ki iih kazenski paragraf pardonira, so od sodišča prejeli le strog ukor, glavar pa je bil obsojen na 4 mesccc strogega zapora, pogojno 3 leta. Ko so kradli med. so napravili ogromno škodo čebeljemu zarodu. V razlogih jc obtožnica navajala, da so kradli med bolj iz »lad-kosnednosti ko pa iz korisloljubja. — Vlom v kranjsko tiskarno »Sava«. Mali senat jc hlapca Frana S., rojenega v Doblingu pri Dunaju, obsodil na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za 3 leta, ker je 4. marca letos vlomil v pisarno tiskarne »Sava« v Kranju in odnesel ravnatelju Luznerju 3973 din gotovine Po vlomu je S. odpotoval v Zagreb, nato v Šibenik, da bi si pri specialistih zdravil kožno bolezen. Aretiran jc bil šele 14. junija, ko je zapravil že ves danar. S. je vlom odkrito priznal. — Pri gotovih boleznih žolča in {eter, žolčnega kamna In zlatence urejuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdrav-ljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode. Offl. rcg. S. br. 80474/31. Ljubljana 1 Romunski prestolonadednlk skozi Ljubljano. Včeraj dopoldne ob 10.2 je potoval skozi Ljubljano romunski prestolonaslednik vojvoda Mihael. Nje. govo potovanje je bilo strogo inkognito ler ni bilo na kolodvoru nobenega oficielnegn sprejema. Prestolonaslednik Mihucl jo potoval lz Ljubljane čez ltakek v Italijo. 1 Bolgarski Jeleinifarii v Ljubljani. Prihod skupine 13 bolgarskih železničarjev, ki so se udeležili kongresa v Splitu, ie bil na|>ovedan za včeraj ob 13. Toda Bolgari so si pod vodstvom tukajšnjega ing. Hogliča raje izbrali pot po dolenjski nrogi ler so dospeli včeraj ob pol 4 v Ljubljano. Na kolodvoru «0 jih sprejeli zastopniki raznih oblasti. Inko glavarstvo opozarja javnost na pravilnik o izposojanju dekorativnih rastlin iz mestne vrtnarije, sprejet na zadnji redni seji mestnega sveta. Po tem pravilniku so okrasne rastline namenjene lo za dekoracije v mestnih nasadih ter za prireditve in slavnost i mestne občine. Izjemoma sc dovoli izposojanje teli rastlin za prireditve državnih in samoupravnih uradov, za javne prireditve vsesplošnega namena ter socialne in karitativne prireditve, toda vselej le pod pogojem, da so te prireditve brez vstopnine ali j)a v slučaju, da jc čisti dobiček v celoli namenjen v socialne in karitativne svrhe. Dovoljenje /.a posojanje okrasnih rastlin daje predsednik mestne občiue na podlagi kolkovane, pravočasno vložene in utemeljene |>rošnje, v kateri mora prosilec izjaviti, da mu je ta pravilnik znan. Prošnji je priložili ludi izjavo, s katero se prosilec (društvo po svojih opolnomočenih zastopnikih) obveže, da bo rastline prepeljal tja in nazaj na svoje stroške ler da bo plačal vse stroške event. poškodbe. <"'e prosilec želi, da rastline prepelje mestna občina, mora hkrati s prošnjo plačati mestni blagajni 100 din kavcije, ki se obračuna |K> prepeljavi. Predsednik mestne občine po svojem |>rostem preudarku prošnji luhko ugodi ali pa jo odkloni, četudi obsega vse pogoje, ki lih zahteva ta pravilnik. 1 Kako podirajo hotel »Slone. 1'rostor ob Tvrševi cesti so zagradili z visokimi plankaini. Tudi Frančiškanska ulica je zagrajena ter je pu-ščen le ozek pas za prehod pešcev v eno ali v drugo smer. Začeli so že odkrivati streho na onem delu, ki ga bodo najprej podrli. Drugo nadstropje je v glavnem že popolnoma izpraznjeno. Uprava Slona prodaja staro hotelsko pohištvo, okna, staro opeko, les in sploh vse, za kar se interesenti zanimajo. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. .lakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva c. 20 in inr. Gartus. Moste. - Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani. Josef grcnčiccc. Maribor m Čikaški godbeniki v Mariboru. V ponedeljek opoldne so prispeli v Maribor z dvema velikima avtobusoma godbene akademije v Chicagu v Združenih ameriških državah. V posebnem tovornem avtomobilu so vozili s seboj instrumente in prtljago. Bili so to,sami mladi, postavni fantje, med njimi tudi sinovi slovenskih in hrvaških družin. Potujejo pa v spremstvu katoliškega duhovnika. V Mariboru so obedovali v hotelu Zamorc, ogledali so si mesto, potem pa so nadaljevali potovanje v notranjost države. m Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda je bil odlikovan ravnatelj Udružcne banke, podružnica Maribor, g. Bogdan Pogačnik. Čestitamo! m Iz bolniške službe. Za primarija internega oddelka mariborske splošne bolnišnice je imenovan dr. Stanko Lutman. ki je ta oddelek vodil že več let po odhodu dr. Matka. Za asistenta v bolnišnici sta imenovana specialist za notranje bolezni dr. Milko Bedjanič in specialist za rentgenologijo dr. Serafin Vakaelj. m V nedeljo v Ruše. V nedeljo popoldne se pridružimo našim Maratoncem na izlet v Ruše, kjer bodo njihovi ruški tovariši blagoslovili svoj dom. Ob tej priliki se vrši tudi javni gimnastični nastop. Po nastopu prosta zabava. m »Drava« v Radencih in Gornji Radgoni. Moški zbor mariborske »Drave«- priredi tc dni društveni izlet v Slovenske gorice. V soboto zvečer bo zbor koncertiral v Slatini Radencih v Mar-šikovi dvorani, v nedeljo zjutraj pa se bo podal v Gornjo Radgono, kjer bo pel pri glavni sv. maši, popoldne pa bo prepeval na vrtu pri Rozmaniču (restavracija »Pri lovcu«). m Godbe v lokalih ostanejo. Zvezi združenj gostinskih podjetij je uspelo napraviti ugodno pogodbo s predstavniki glasbenih avtorjev, pa zaradi tega ne bo prišlo do napovedanega štrajka v lokalih, ki imajo godbe. Za mariborske lokale bi bil štrajk neprijeten, ker bi se začel baš v času Mariborskega tedna. m štrajki iz simpatije niso priljubljeni. Kakor znano, se bore natakarji v Zagrebu in Belgradu za nov mezdni sistem ter so napovedali s 1. avgustom svoj štrajk. V Sloveniji tc borbe ni, pač pa so nekateri poskušali pridobiti mariborske natakarje, da bi Iz simpatije do zagrebških in bclgrajskih tovarišev stopili v stavko. Poskus se je pa ponesrečil in s simpatizersko stavko v Mariboru ne bo nič. m Učiteljski dom v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 7. avgust t. 1. od 10. v penzijonatu Učiteljskega doma v Kosarjevi ulici. m Zasedba v »Snu kresne noči«. Kakor smo že poročali, se pripravlja za letošnji Mariborski teden vprizoritev slovitega Shakcspearjevega dela »Sen kresne noči« na prostem v mestnem parku. Delo režira Milan Kosič, zasedba pa je naslednja: v vlogah Lisandra in Hermije nastopita odlična gosta iz Ljubljane, prvaka ljubljanske drame Slavko Jan in Vida Juvanova. Povhe naslopi v vlogi Dunje, Tita Veljakova v vlogi Helene, Vlasta Sernečcva bo Spak, Tezaja igra Crnobori, Kgcia Kralj, Demctrija Blaž. Filoitrata Turk. Smuka Povhe, Klopčiča Kosič, Piska Harastovič, Nosana Dujec, Trlico Stan-deker, Hipolilo Zakrajškova, Oberona Verdonik, Titanijo Rasbergerjeva. Plese sta našludirali solistki graške opere Anica Schiffermayer in Žita Salter, Premiera bo v soboto, dne 31. julija. m Ipavčcva pevska župa priredi ob priliki Mariborskega tedna dva velika vokalna koncerta v mestnem parku. Koncerta se vršita v torek 3. avgusta in petek 6. avgusta ob 20. uri. Program obsega pretežno slovensko narodno pesem. m Letne majice, jopiči, obleke, sandali, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. m Vprašanje tržnega reda. Kakor znano, se vprašanje mariborskega tržnega reda vleče že več let. Sedaj se je banska uprava odločila, da bo sestavila nov vzoren tržni red za vso banovino, ki bo veljal tudi za mesta, tedaj tudi za Maribor. Za torek je sklicana na banski upravi posebna anketa, katere se udeleži kot zastopnik Maribora tržni nadzornik ing. Večcrjevič, Bojevniški zbor v Trbovljah V nedeljo, 18. t. m. so se zbrali trboveljski l*ojevniki v lepem številu na prijaznem griču Retje v Trtiovljah, da obnove zvezo medsebojnega prijateljstva in tovarištva ter se spomnijo umrlih tovarišev. Predsednik tamk. skupine bojevnikov katehet Mirko Ratej je opravil v cerkvici na Ret-jah službo božjo s krasnim nagovorom za umrle bojevnike velike trboveljske župnije. Pri sv. maši je dovršeno pel pevski zbor bojevnikov iz Trbovelj. Po cerkvenem opravilu je bilo pred cerkvijo zborovanje bojevnikov, ki ga je otvoril in vodil predsednik skupine bojevnikov Trbovlje Mirko Ratej, govorili so j>a zastopniki osrednjega odbora Zveze bojevnikov. Prvi govornik France Košir je obširno utemeljeval potrebo organizacije bojevnikov, potrebo upoštevanja bojevnikov, ki so prestali najhujše trpljenje svetovne vojne, na vseh naših jvodročjih, žal, da nimajo trpini svetovno vojne, zlasti naši invalidi tistih pravic, ki bi jih morali bili deležni. Tajnik osrednjega društva Rudolf Liikež je razpravljal o dosedanjem delu prenovljene organizacije, zlasti o nje namenu, privabiti vse tovariše v bbjevniški krog. Pozival je bojevnike, naj vsi brez razlike mišljenja vstojiijo v organizacijo in tako pripomorejo do razmaha in uresničenja njenih stremljenj. Kot zadnji govornik je nastopil podpredsednik Zveze Wagner Rudolf, ki je orisal pomen in potrebo postavljanja vojnih spomenikov, poslušalcem je predočil, kako so se razni narodi s pieteto spomnili svojih junakov in jim postavili prekrasne spomenike. Po svetovni vojni je tudi naša mala Slovenija postavila čez 20o spomenikov vojnim žrtvam, lako da danes skoro ni župnije, ki ne bi imela vojnega spomenika. Treba nam jo pa viden skupni spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne. Tak spomenik pa namerava Zveza postaviti na naši vseslovenski božji poti na Brezjah, kjer se zbirajo vsako lelo Slovenci iz vseh dežel, pa tudi bojevniki bodo letos pet-najstič po svetovni vojni obiskali Brezje. Povabil je navzočne k proslavi polaganja temeljnega kamna ob 30-Ictnici kronanja brezjanske Marije Pomagaj konec avgusta. Po govorili zastopnikov Zveze se je zahvalil predsednik M. Ratej govornikom za bo-drilne besede, poslušalcem pa za pazljivost in vzoren red na taboru. S tem je bilo prekrasno zborovanje zaključeno, zborovaici so odšli na sosednji veselični prostor, kjer je agilna bojevniška skupina iz Trbovelj priredila za člane, njih svojce in prijatelje lepo zabavo, pri kateri je prepeval društveni pevski zbor in igrala godba iz Trbovelj. V medsebojnih prijateljskih fiomenkih in razgovorih ter v veselem razpoloženju je liilro minul čas, da se je bilo res težko ločili od ljubeznivih Trhovcljčanov, ki so ponovno jrtkazali, da imajo mnogo volje in iskrene požrtvovalnosti koristiti in pomagati svojim tovarišem. Njih zlata srca so pa doprinesla nov dokaz. kaj premore organizacija, ki sloni na prijateljstvu, človečanstvu in medsebojni pomoči do vseh bednih in zapuščenih. Celje c Sestanek fantovskega odseka bo drevi ob K v Domu. c Gozdno-polirijski predpisi glede izkoriščanja gozdov. Ugotovilo se je, da gozdni posestniki čezmerno izsekavajo svoje gozdove. Da se bodo V bodoče strogo izvajala določila zakona o gozdih, predvsem pa gozdno-policijski predpisi, katerih namen je vsestranska kontrola pri prevozu lesa iz gozdov do skladišč zaradi omejitev gozdnih tatvin in splošne zaščite gozdov, zato je mestno poglavarstvo izdalo poseben razglas, ki je nabit na občinski deski, na katerega ojx>zarjamo občinstvo. c Zagonetna smrt avtoi/.vosčka. V nedeljo zjutraj je peljal Drofenik Alojzij, 51 letni avlo-izvošček, stanujoč v Kovinarski ulici v Celju, s svojim avtolaksijem nekega gospoda v Zreče pri Konjicah. Ko je izstopil v Zrecah dotični go»|H)d iz avtomobila, mu jc naročil, naj ga počaka, da se vrne, kar pa ta ni storil in je neznanokam izginil. V ponedeljek dopoldne se je pojavil na svojem navadnem mestu pred hotelom »Unions:, vendar se jo zdel drugim šoferjem nekako slab, zato so ga spraševali, kaj mu je. Pripovedoval je, da ga vse boli. nakar jc sedel v svoj avlo. Naenkrat, pa so zaslišali na ulici dr. Žerjava strašen krik, Drofenik je namreč padel v nezavest. K njemu je takoj prihitel neki šofer, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Še preden pa jc prišel zdravnik v spre-jemnico se jc bolnik zopet zavedel in zbežal iz bolnišnice naravnost nazaj v ulico dr. Žerjava, kjer pa je zopet padel v nezavest, zato so ga odpeljali na njegov dom. Njegova žena je poklicala zdravnika, ki je našel po vsem živolu podpluto kri od udarcev s topim predmetom. Ugotovil je ludi nevarne notranje poškodbe. Zadevo je prijavil policiji, ki je odposlala policijskega agenta k bolniku. Vendar ta ni hotel prav ničesar povedati, kje Je dobil poškodbe, nili kje se je mudil v nedeljo, prav lako ludi nI ničesar izdal svoji ženi. V lorek dopoldne se je njegovo zdravje ponovno poslabšalo in je ob pol dvanajstih izdihnil. Pokojnika bodo prepeljali v celjsko okoliško mrtvašnico, kjer bo obdukcija. Pokopan pa bo v sredo ob 17 na okoliškem pokopališču. c šahovski mateh Gaber je :Celjc. V sobolo zvečer jc bil v hotelu -. Evropa' odigran šahovski mateh med drugim moštvom Celjskega šahovskega kluba in Šahovskim klubom Gabcrjc. Zmagalo je Gaberje z rezultatom 0:4. c Kino Metropol. Danes zadnjikrat repriza prekrasnega filma .Deklica Irena«. Trbovlje Umrl je vrl krščanski mož Pust Martin, znani posestnik in gostilničar na Pleskein. v 83. letu sla-rosli. Bil jo tihega in mirnega značaja, do revnih je imel usmiljeno srce, sploh mož, ki ga je težko dobiti. Pred tremi leti je s svojo ženo obhajal /.lato poroko. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! Pogrešanega upokojenega rudnrja Prešička Ivana, starega (II let, so našli na takozvanem hribu »Spitzberguc. Že dalje časa se mu je mešalo, bil je namreč v kamnolomu udarjen na glavo, v jami pa enkrat zasut. V zmedenosti «c je obesil. Pogrešali so g« že 7 tednov. Slovenigradec Nesrečna smrt v Paki. Že 0. t. m. je izginil iz Sel malo slaboumni Boltažar 1'oklač. Iskali so ga po vsej okolici, pa zaman. Sedaj pa je Paka ruzodela njegovo Žalostno usodo. Našli so njegovo truplo v potoku. Bilo je že precej razpadono, znak, da jc žc dolgo mrtev. Ne ve »c, ali je po neprevidnosti zašel v deročo valove potoka, ali pa si Je sam poiskal smrt. Strela viiga. V dolini Mislinjc in Pakn je divjala strašna nevihta z bliskom in treskom. Usodna |e bila za posestnika Martina Drča pri Sv. Andražu nad Velenjem. Strela je udarila v njegovo gos|)odarsko poslopje, ki je |>ogorelo s hlevi, orodjem in vso zalogo krme do tal. škodo cenijo na 73.000 din. Ivan Martelanc: Za jugoslovansko pozavarovalnico (Konec.) Kaj bi rekli k vsem tem načrtom? Pozdraviti je treba vsako gospodarsko aktivnost, zlasti še vsako misel v tej smeri. Pri tem pa ne smemo prezreti nekaterih nevarnosti, ki jih utegne imeti za domače zavarovalstvo ta ali drugi načrt. Ustanovitev pozavarovalnice je vezana na dva vira kapitala: država in v državi delujoče zavarovalne družbe. Ustanovitev državne pozavarovalnice bi rodila vse večji vpliv državne uprave v čisto gospodarskih vprašanjih. Vsaj za zavarovalstvo kot najbolj gibko gospodarsko panogo velja, da ee ne da uklepali v toge oblike državnega urada; v to panogo naj vstopa država le drugotno in subsidiar-no, to je tam ,kjer zasebna iniciativnost ne more rešiti danih nalog dnevnega življenja in prometa. V Italiji cmo videli, da »o kot posledica državne pozavarovalnice nastale tudi državne in poldržavne zavarovalnice. Vprašanje je, ali je to koristno za trajno zaščito pravic zavarovancev iz zavarovalnih pogodb. S polomom državnih financ pride tudi tako urejeno zavarovalstvo v nepremostljive težave. Zato je previdnost pri urejevanju tega vprašanja bolj potrebna kot kjerkoli drugje. Prosti vpis kapitala pozavarovalnice bi pa utegnil imeti za domače družbe neprijetno posledico, da bi preko pozavarovalnice prišle pod vpliv inozemskega kapitala, udeleženega v našem zavarovalstvu. So pa še nekateri pomisleki tehnične narave. Zavarovalni posel jc zelo kompliciran, pa tudi pozavarovalni ni tako preprost kot sc na videz zdi. Pred vsem je treba ogromnih sredstev za pokritje velikih obveznosti. Potrebno je dobro poznanje vsega domačega in mednarodnega zavarovalnega trga. Biti mora dana možnost, da se riziki zadostno porazdele in da zavod prejme zadostno kvoto posla, da more izvesti tehnično izenačenje rizika in da prenese režijo. Jugoslavija ima vse zavarovalne premije nekako 250,000.000 Din. Za pravilno zadostitev zavoda bo lastna kvota komaj zadoščala, kajti ves jugoslovanski posel je danes pozavarovan nekako s 50%. Povsem pogrešno bi bilo misliti, da bi pozavarovalnica samo na našem ozemlju mogla izenačitev rizikov izve6ti, pa čeprav bi imela mono- Izgledi letošnje sadne letine in sadne trgovine Zagotoviti jc treba čim večji izvoz jabolk v Nemčijo. Maribor, 20. julija. Na podlagi informacij, ki smo jih dobili od trgovcev s sadjem in na podlagi uradnih poročil, je mogoče povprečno oceniti letošnjo letino jabolk, da bo kvalitativno enaka letini 1935, ko se je iz Slovenije izvozilo okrog 1000 vagonov jabolk. Ožja okolica Maribora, Sv. Lenarta, Cmureka, Frama, Slov. Bistrice, Ptuja, Gor. Ridgone bo imela slabo letino, dočim bo jako dobra letina v drugih krajih okoli Sv. Križa, Zg. Kungote, Dupleka, Sv. Martina pri Vurbergu, Konjic, Šmarja pri Jelšah, Ormoža in Ljutomera. Kvalitativno pa bodo letošnja jabolka izredno lepa, ker sta mrzla pomlad in deževje preprečila razmnožitev drevesnega in sadnega mr-čeza, da je sadje letos primeroma čisto, malo čr-vjvo. in ,lepo razvito, Pridelek v zimskih sortah oo. kvalitativno leto« dober. Zlasti bo dobra kvaliteta kanadke, mošanclja in bobovca, Dočim so izgledi za pridelek dobri, pa moramo na žalost ugotoviti, da so izgledi za prodajo po informacijah, ki prihajajo iz inozemstva, manj ugodni. Nemčija, ki prihaja kot odjemalka naših jabolk v prvi vrsti v poštev, bo imela predvidoma po dveh slabih letos srednje dobro letino. Ocena te letine sc siccr od dne do dne slabša, ker jabolka radi suše in slabe oploditve odpadajo. Radi tega bo men da tudi letos Nemčija pokupila največji del naše letine, ker tam raste konzum jabolk od leta do leta. Kakšne pa bodo letošnje cene, bo odvisno od naših ponudb, pa tudi od »Reichspreiss-komissari-ata« v Berlinu, ki deli dovoljenja za uvoz ter določa ccne uvoženega produkta. Češkoslovaška republika bo imela letos v Pod-karpatskem delu 100% letino (cca. 4—5000 vagonov), tako da je njena domača potreba 80% krita. Za izvoz v ČSR pridejo v poštev le male količine poletnih jabolk, katerih pa je letos pri nas malo ter pozneje par vagonov kanadk; v večji množini pa mošancelj in bobovec. Na izvoz v ČSR v takem obsegu, kakor leta 1935 pa letos ni računati. V Italijo bo mogoče izvoziti letos nekaj vagonov zimskih vrst, vendar so kontingenti za jabolka naproti prejšnjim letom za 80—90% skrčeni, če ne bodo najnovejša pogajanja med našo državo in Italijo prinesla kakšnih tozadevnih ugodnosti. Izvoz v Avstrijo nima letos nobenega izgleda. Gornja Štajerska bo toliko pridelala, da bo z lahkoto krila potrebe celc države. V Nemčiji nam bedo konkurirale Švica, ki ima srednje dobro letino ter Romunija s 100% letino in Bolgarija. V interesu našega izvoza sadja je, da se doseže čimprej čim ugodnejši aranžman z Nemčijo. DOLENJSKE TOPLICE železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Izredno ni?kc sezonske cenc: za 10 dni 700 din. Polovična vožnja. Avto zveza iz postaje do kopališča. — Pojasnila daje uprava. Fuzija tovarne celuloze s Sipadom in Durmitorjem V Drvarju je bil 18. t. m. občni zbor tovarne celuloze, ki je državna last. Občnemu zboru so prisostvovali vsi člani upravnega in nadzornega odbora. Na tem občnem zboru je bilo predloženo poročilo o poslovanju v letu 1936. ter bilanca, ki je bila sprejeta in odobrena. V poročilu je bilo poudarjeno, da je tovarna celuloze svojo produkcijo zn leto 1937. ž<- vnaprej prodala In da ima naročilu že zn leto 1938. Konjunktura v tej stroki je. kot se iz legn poročila vidi, zelo ugodna. Kot največji uspeh podjetja se smatra, da je velik del produkcije prodan domačim podjetjem za izdelavo papirja. Na letu občnem zboru jc bilo ludi sklenjeno, da se tovarna celuloze fuzionira s šipudom, Dur-mllorjeni in Krivajo kot sestavnim delom Slpado-vega koncema. S tem l>i bila združena štiri prijetja, ki imajo v državi skupnega lastnika. Po luzloniranju teli podjetij bo kapital znašal nad 74 milijonov dinarjev. polen značaj. Dosedaj sta monopol pozavarovanja uvedli le Turčija in Čile, monopol vsega zavarovanja pa Sovjetska Rusija. Pa niti ruska državna zavarovalnica in pozavarovalnica Gostrah nc najde izenačenja na lastnem teritoriju in pozavaruje na mednarodnem trgu. Prav tako sta turika in čilska pozavarovalnica vključeni v organizem mednarodnega zavarovalstva. Na letošnjem mednarodnem zavarovalniškem kongres uv Parizu so nas čilski zavarovalni tehniki seznanili z ureditvijo čilske pozavarovalne blagajne (Caja Reascguradora de Chile). V strokovni literaturi amo navadno brali, da je Čile vse zavarovanje strogo monopolizirala. Temu nasprotno poudarjajo, da 6e je novi zakon z dne 27. decembra 1927, ki ureja vse zasebno zavarovalstvo, v prvi vrati hotel ogniti monopolu, pač pa uvaja neko posredovanje države, ki meri za tem, da se posel čim bolj koncentrira v rokah domačih družb. Omenjena Čaja ima monopolno pravico pozavarovati v inozemstvu. Ureditev zavarovanja pa je v kratkem tale: Vsaka družba, ki izpolni gotove pogoje (kapital 1,000.000 pesos, naložba rezerv), lahko nemoteno deluje v Čile. Ves riziko pa, ki ga sama ne nosi, mora oddati v pozavarovanje blagajni. Blagajna nato celotni prevzeti posel zopet odda po dogovorjenih odstotkih v kritje domačim družbam; danes ima take pogodbe že s 43 zavarovalnicami. Kar ostane tudi še potem rizika nepokritega, ga odda blagajna na mednarodni trg. Domače družbe so glede oddaje odstotka rizika v pozavarovanje blagajni povsem nevezane, inozemske družbe pa morajo vsaj 20% vseh rizikov oddati v pozavarovanje blagajni. Na ta način je ob zadostni poslovni svobodi do skrajnih možnosti koncentriran ves posel v domačih rokah. Kateri izmed vseh navedenih načrtov bi utegnil biti najboljši, je danes težko odločiti. Na izvedbi domačega pozavarovalstva pa je klub temu treba delali. Pred vsem je treba ustvariti čim tesnejše sodelovanje domačih družb. Lc tako bo naše narodno gospodarstvo imelo od zasebnega zavarovalstva tiste koristi, ki jih od te gospodarske panoge po pravici lahko pričakujemo. Kakor vidimo, namerava država s fuzionira-njem teh podjetij ustvariti eno veliko in močno podjetje z enotno upravo, od česar podjetje lahko pričakuje velike koristi. Po občnem zboru so vsi funkcionarji odpotovali v Sarajevo, kjer se je vršil občni zbor Sipada, pri katerem je tudi na dnevnem redu vprašanje luzije. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 15. julij t. 1. kaže naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom od 8. t. ni.): Aktiva: zlato v blagajnah 1.G53.0 (+0.4), zlato v inozemstvu 31.6, skupno zlata podlaga 1.684 (-1-0.4). devize izven podlage 762.0 (—14.8), kovani denar 406.1 (+5.7), i>osojila: menična 1.349.7 (—24.3), lonibardna 248.1 (+0.6), skupno posojila 1.597.9 (—23.6), vrednostni papirji 122.9, efekti rezervnih skladov 154.7, nepremičnine, inventar ter zavod za izdelavo bankovcev lliO.2 (0.1), razna aktiva 1.358.9 (+70.7). Pasiva : rezervni sklad 168.7. ostali skladi 31.5, bankovci v obtoku 5.495.5 (—42.0), državne terjatve 33,9 (+4.5), žiro-računi 1.283.2 (+64.1), razni računi 997.9 (+1.5), skupno obveznosti po vidu 2.315.2 (+70.1), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 828.0 (+10.3). Obtok bankovcev in obveznosti (>o vidu 7.774.8 (-i 28.0), podlaga s priniom 2.1W.O ( f0.5), od tega zlato v blagajnah 2.124,1 (+0.5), skupno kritje 27.83% (27.92%), od tega samo z zlatom v blagajnah 27.32 (27.41). Zagrebški industrijalci proti kliringom Zveza industrijcev za savsko banovino jc predložila zagrebški trgovski zbornici svoje pripombe in predloge z ozironi na vedno bolj številne pritožbe, ki prihajajo na zbornico radi slabega funkcioniranja klirinškega sistema plačevanja. Zagrebška zveza industrijcev je v svojem odgovoru na zbornico zbrala vse momente, ki v sistemu obstoječih kliringov negativno vplivajo na naše gospodarstvo in je obenem tudi izdelala predloge, kako naj bi se dotične odredbe spremenile. Trgovska zbornica bo na podlagi zbranega materiala sestavila konkretne predloge, ki jih Ik> predložila merodajnim faktorjem. Že ob priliki, ko je bil sklenjen klirinški dogovor s Švico, je bilo rečeno, da je to najbrže zadnji klirinški dogovor, ki ga je Jugoslavija sklenila, tor da bomo namesto kliringov uvedli libe-riilnejše načine za plačilni promet z inozemstvom. Najbolj so povečale nezadovoljstvo proti kli-rlngu neprilike in težave, ki so jili naši izvozniki imeli z Nemčijo in Italijo. Oba la dva kliringa sploh ne bi funkconirala, če ne bi država z izrednimi nabavami posegla vmes in na ta način skušala kliring uravnovesiti. Modna revifa na VI. mariborskem tednu Letos bo na Mariborskem tednu že tretjič prirejena velemestna modna revija. Kakor lani so tudi letos prireditelji mariborski obrtniki oblačilne stroke. Modna revija obrtnikov ima namen poudariti, da imamo, kar sc obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave ter krojev brez skrbi tekmujemo s tujino. Združenje krojačev je letos poverilo režijo in ve« aranžma modne revije v Mariboru že dobro znanemu in priljubljenemu humoristu g. Božu Pod-krajšku, čigar ime nam jamči za popoln uspeh modne revije. Nsši obrtniki sc r veliko ljubeznijo pripravljajo na VI. Mariborski teden. No modni reviii bo sodelovalo 20 priznanih damskih modnih salonov, ki bodo pokazali preko 50 najrazličnejših toalet za viak dan in za vse prilike Poleg teh bodo sodelovali tudi čevljarji, krznarji, modistinje, torbarji, noga-vičarji, rokavičarji in juvelirji. Otvoritev modne revije bn na dan otvoritve VI. Mariborskega tedna, dne 31. julija ob 5. uri popoldne v telovadnici dekliške meščanske šole na razstavišču Mariborskega tedna. Dnevno bosta dve predstavi, in siicr ob 5, in 20.30 za običajno vstopnino 5 Din. Brezposelnost v junija Brezposelnost v juniju. I'o poročilu oerednje uprave za posredovanje dela v Belgradu je i«k»lo junija pri naših javnih borzah dela zaposlitve 25.951 delavcev in 6.261 delavk. Z brezposelnimi iz prejšnjega meseca je to število naraslo na 89.094 delavcev in 10.054 delavk. Na koncu meseca je or-tulo brezjtosclnib 8356 delavcev iu 2902 delavki. V leni mesecu k« pri javnih borzah dela ponudili zajtoiililve 2557 delavcem in 1799 delavkam. Od razpoložljivih prostih mest so zasedli v leni mesecu 2202 7.a delavce iu 1178 za delavke. Podporo je prejelo t»kii|ino 9783 brezposelnih oseb, ki oo jim izplačali 1.197.426.50 din. 1. julija t. 1. je bilo pri javnih borzah delu prijavljenih brezposelnih delavcev 9152, brezpoeel- uih delavk 3083, skupaj 12.235. • Uradba žitnih silosov. Kot poročajo jTrgo-vačke novinec je razpisana licitacija za zgradbo petih silosov, ki so bodo zgradili iz kredita 60 milijonov, kateri je bil Že lansko loto odobren v la naiivu kmetijokoinu ministrstvu. Ti silosi «e bodo zgradili v fcabcu, PančcMi, Pelrovgradu, Starem Bečejti in Novem Sadu. Kakor je iz teli podatkov razvidno, bodo silosi zgrajeni le v žitorodnih krajih, dasi silosi v teh krajih niso nujno potrebni, ker, kakor je izkušnja pokazala, skladišča |>olrebain zadostujejo. Večjega pomena bi bili silosi v naših morskih pristaniščih. Borza Dne 20. julija 1937. Denar Na ljubljanski borzi jc angleški funt bil ne-lzpremenjen in jc notiral 238, istotako je neizpre-menjeno notiral na zagrebški borzi 237.20—238.80 (238) in na bclgrajski 237.20—238.80. Avstrijski šiling je notiral v Ljubljani 8.48— 8.58, v Zagrebu 8.44—8.51 (8.49) in v Belgradu 8.43—8.53. Nemška marka jc v Ljubljani notvrala 12.57— 12.77, v Zagrebu 12.555—12.755, za ultimo avgust 12.425—12.625, za 15. september 12.44—12.64, za 15 oktober in za ultimo oktobeT 12.45—12.65, za ultimo november 12.40—12.60. Grški boni so notirali v Zagrebu 30 bi., v Belgradu pa 29.75 bi. Lire so nudili v Belgradu po 218. Ljubljana — Tečaji s priniom. Amsterdam 100 h. gold .... 2398.16—2412.76 Berlin 100 mark............1748.53—1762.41 Bruselj 100 belg............732.45— 737.51 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt......216.11— 218.16 Newyork 100 dolarjev .... 4318.51—4354.82 Pariz 100 frankov............163.27— 164.71 Praga 100 kron..............151.64— 152.74 Trst 100 lir.........228.20— 231.28 Promet v devizah je znašal na zagrebški borzi 3,429.098 din, na belgrajski pa 3,592.000 din. Curih. Belgrad 10, Pariz 16.36, London 21.72, Newyork 436.25, Bruselj 73.50, Milan 22.975, Amsterdam 240.55, Berlin 175.55, Dunaj 82.80 (82.10), Stockholm 111.95, Oslo 109 15, Kopenhagen 96.975, Praga 15.22, Varšava 82.70, Atene 3.95, Budimpešta 86.25, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.61, Buenos-Aires 132.5. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 89— 90, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 408—409, begi. ob v 72—73, 8% Bler. pos. 96—97, 7% Bler. po«. 85—86, 7% pos. DHB 99—100, sev. agrarji 51—53, Trboveljska 240—245. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 90—91, agrarji 50—51 drobni kom., vojna škoda promptna 407.50 —408 (407.50), dalm. agrarji 75 bi., 8% Bler. pos. 96—96.50, 7% Bler. pos. 86 bi., 7% stab. posojilo 87 bi. — Delnice: Narodna banka 7150 den., Gut-mann 55—60, Trboveljska 225 den.. Osješka livarna 200 bi., Osj. sladk. tov. 195—205 ( 200), Ra-gusea 370 bi., Occanija 250 den., Jadr. plovidba 365—380 (379). Belgrad. Drž. pap.: Agrarji 52.25—52.75, vojna škoda promptna 408—408.50 (408.50—409), sev. agrarji 52.50—53, begi. obv. 76.50—76.75 (76.75), dalm. agrarji 75.50 bi. (75), 8% Bler. pos. 95.75 bi., (95.25), 7% Bler. po«. 85.25, 7% po«. DHB 100 den. — Delnice: Narodna banka 7150 den., Priv. agrarna banka 198 den. Žitni trg Sombor. Pšenica nova: bač. Sombor 178—182, gor. bač., gor. ban. 180—185, srem., slav,, ban. 178 —182, bač., ban. Tisa -Begej.< šlep 188—190, bač. kanal kr. Petra 182.5—187.5. — Oves: bač. novi 102.5—105, srem., slav. novi 152.5—105. — Rž: bač. nova 170—172.5. — Ječmen: bač. Sombor 120 —125, srem. 120—125. — Koruza: bač., srem. 93— 95, bač. bela 2% 95—97. — Moka: bač. Oggg 275— 285, 255—265, 240—250, 210—220, 170—180, 115— 120. — Otrobi: bač., srem. 91—93. — Tendenca mirnejša brc2 prometa, Novi Sad. Moka: bč., bn. Og Ogg 270—280, 250 —260, 230—240, 200—210, 167.5—177.5, 122.5—125, Siem., slav. Og Ogg 265—275, 245—255, 225—235, 195—205, 162.5—172.5, 122.5—125. —- Tcndenca ne-jzpremenjena. Promet srednji. Radio drugI programi i Sreda, Ji. Julijo: Hrhn«d: kalni koncert - '/.atjreb: 20,;Hi J«(.n."i Dunajski filhartnoniki — 22 Hudimpeita: lti.15 Don CJnijole krater -- Irski večer -- 'il.lu Trti Milaim: 17.15 Plesna Klatim Simfonični koncert - Rim-Harl: 10.'.Ii t,Klika trlaslm - JO I Ura 11.1 22.31 Koralni koncert — I ur šara; (•(•rt — 21 rhOpliiovo skladbe — l.ipsko: m Mmljnrskt večer 21 hililn: 211.1« \Vebcrjeve skladbe Komorni koncert - 21.25 Klavir Simfonični koneorl llukaresln: lia 20.Itn Komorni koncert rodne — 21.15 Salonski orkester. 'd lluinor — "I Vo Ljubljana Ihinaj: .2» Plesna glasba - 21.1(1 Oporni or l iganskii glasba — — 21 leni — 21.ni) .'I Opereta Vrana: 5 nmnelov seplel — 211 Orkestralni kun-22 Plesna glasba — .11) Plesna glasba — Krrninn n*trr: Iti.55 — SI raiibtn/rfl: 21.45 10.7) Operetnn trlio-21.05 ftouiunskc na Ne pozabi bonbone I Kotli kjerkoli povsodi! Kulturni obzornik Iz tiska -Pregled«, ki izhaja v Sarajevu, ima dvojno številko za julij in avgust, posvečeno vasi in kmet-stvu. Sodelovalo jc pet in dvajset avtorjev, ki v svojih člankih rišejo ideološke osnove in razvoj kmetskih pokretov med Hrvati in med Srbi ter i r. teh vidikov razpravljajo o razmerah in potrebah vasi ter odnosih do ostalih družabnih skupin. Na prvem mestu je članek dr. Kvgena Sladoviča, ki daje pravno gospodarski vpogled v pravno agrarne odn ose preteklosti in sedanjosti. Stjepan Kranjčcvič razlaga hrvatski kmetski pokret ter zlasti podčrtava idejne poglede, s katerimi sta pokret započela brata dr. Anton in Stjepan Radič. Zelo stvarno sliko o razvoju • zcmljoradniškega< pokreta pri Srbih daje dr. Miloš Moskovljcvič. Nas pa v prvi vrst, zanima članek, ki ga jc napisal g. Milan F. Rakoševič pod naslovom »Slovenačko selo.« Priznati je pa treba, da se je avtor zelo potrudil in skušal vprašanje objektivno pojasniti. Poleg statističnih podatkov o številu kmetov ter veličine njihove posesti, opisuje stvarne pogoje in stanje materialne kulture pri slovenskem kmetu. Govori o poljedelstvu, živinoreji, gozdarstvu in turizmu ter opozarja na odločilne lastnosti slovenskega kmeta, kakor se kažejo v varčnosti, marljivosti, smislu zn organizacijo ter o velikem čutu za realnost. Kazen podatkov o zadrugah prinaša ludi drugo statistiko, zlasti pa govori o tem, koliko slovenski kmet čita. Ne vemo, odkod je avtor črpal podatke Gotovo pa je, da ne poznamo točno pravega stanja o tem, koliko in kaj naši kmetje čitajo. lieba jc namreč razlikovati med tem, koliko tiska pokupijo in koliko ga prečitajo. Zelo verjetno je, da čitajo več, pa imajo v tem pogledu prosvetne organizacije prav zanimivo nalogo, da ugotovijo kdaj tudi vrsto in obseg čitanja pri našem kmetu, saj igrajo veliko vlogo številne knjižnice po raznih naših krajih. Rakočevič occnjuje življenje slovenskega kmeta takole: Slovenski kmet nc živi slabo — on težko živi. Ko pa govori o politični miselnosti, pravi med drugim, da »so Slovcnci kot malokdo postali pravi fanatiki oporlunizma«. Kljub temu, da je nekaj njegovih zatrjevanj več ali manj površnega značaja, je vendar članek v celoti v okvirju svojega obsega dober in objektiven, kolikor slika materialno kulturo slovenskega kmeta. V seriji znanstvenih del Kosmos , ki jo izdaja Geza Kohn, je izšla knjiga »Alah je velik«, v kateri so opisane borbe muslimanov od Maroka pa vse do Indije za politično oblast. — V isti seriji je prav te dni objavljen tudi srbohrvaški prevod obse/ne študije o Pašiču, ki jo je napisal Carlo Sforza, Prevod je oskrbel Svetomir Lazarevič. Stjepan Marku* v Zagrebu je izdal na 63 straneh študijo o znanima prevodoma Goethcjevega »Fausta« Gčrarda de Ncrvala in Olokarja Fi-scherja. V Belgradu je na 114 straneh izšla pesniška knjiga Lčile de Dampierre, soproge našega francoskega poslanika, z naslovom »Reilets et mirages . »Saturn« je popularna in strokovna revija za astronomijo, meteorologijo, geofiziko in geodezijo, ki izhaja v Belgradu (v latinici in cirilici). Dvojna številka za junij in julij je posvečena soncu in njegovi prirodi. Teksti so tudi ilustrirani. Revijo izdaja Astronomsko društvo v Belgradu, »Svetnica med nami« (Une Sainte jiarmi nous) je naslov knjigi, v kateri petnajst francoskih in drugih avtorjev pričuje za sv. Tereziko iz Li«ieuxa. Med njimi so člani francosko in drugih akademij. Programi Radio Ljubljana i frlrlrk, 22. julija: 12 Pleni prošllh dni (plošče) — 12.is Vreme, poročijo n Cas, spored, obvestila 1:1.15 V sodobnem ritmu (plošče) - II Vreme, borza Iti Cas, vreme, poročil-i, spored, obvestilu — Jfl.IU) Nae. ura — 19.5(1 Zabnvn Ikollček — 2(1 Ilslalnjke (plošče) -211.10 Slovenščina za Slovence Ig. (Ir. Kndolf Kolnričl — 'Jl.IM Prenos it Dobrne: Simfonični koncert (dirigent •losip Rohni - 22 Cas. vreme, spored — fl.14 EspCrnnt-aka ura: Slovenska narodni peseru. Proti centralizaciji cestnih fondov Kakor znano so gospodarske in proinetno-luristične organizacijo v naši banovini na svojem posvetovanju dno 4. maja t. 1. zavzele odločno stališče jiroti predlogu Zakona o cestnih fondih, ki jc zgrajen na sistemu centralnega fonda za v»o državo, pri čemer bi bili banovinski fondi samo brezpomembni priveski. Poleg tega predlog zakona ne vsebuje nikakih določil in jamstev, da se bodo nahranit sredstva prnvično in sorazmerno dejanskim vplačilom razdelila na posamezne banovine. Društvo za cesto v Ljubljani je to stališče v |>odrohnostih izdelalo in ga dostavilo merodajnim krogom v Belgradu. V zvezi s lo akcijo našega društva za ceste so je jiri zagovornikih centralističnega sistema cestnih fondov pojavil ludi očitek, du tako stališče onemogoča uzakonitev zakonskega načrta in s leni sodobno rekonstrukcijo naših cest. Medtem so prizadete organizacije tudi v drugih krajih našo države zavzele svoja stališču na-sjiroli nameravani ureditvi cestnih fondov. Tako jo Društvo za ceste savske banovine v Zagrebu odklonilo odločno zakonski načrt in zahtevalo samo bnnovitiske cestne fonde, v katere naj bi sc stekala vsa v banovini v tu namen nabrana sredstva iu ki bi ga vsaka banovina samostojno upravljala in trošiln zu državne, banovinske in občinske ceslc. tlospodarske zbornice v Novem Sadu in Pelrovgradu. kakor tudi pred kratkim ustanovljeno Društvo za ceste v Novem Sadu so tudi odklonili zamisel centralnega cestnega fonda iu zahtevajo samo cestne fonde po banovinah, dočim naj bi so zaradi enotnosti cestne politike v prometnem in gradbeno-tehničnem oziru ustanovil pri ministrstvu za zgradbe poseben koordinacijski odbor iz predstavnikov hanovinsklh fondov iu centralno oblasti, ne du hi ta instanca imela kakršnokoli finančno funkcijo. Kakor sc vidi, so se zainteresirani krogi ludi v drugih banovinah izrazili proti centralnemu cestnemu fondu ter v svojih predlogih no predvidevajo niti državnega izravnalnega fonda, ki ga vsebuje predlog Društva za ceste v Ljubljani. Protinačrl naše banovino predstavlja torej kompromisno stališče nasproti zahtevam drugih pokrajin ter bi hilo zato v interesu stvari same, ako hi v Belgradu na ta načrt čim prej pristali, kajti vztrajati na sedanjem centralističnem načrtu, ki je zadel v drugih krajih države na še večji odpor kakor pri nas, pomeni sploh ne hototi zakona o cestnih fondih m h tem onemogočiti, da sa ustvari trajna finančna osnova za izvedbo široko-potecnega |irograma sodobno obnove našega ccst-ncgii omrežja. Egiptovska nadloga v Cotoradu Egiptovska nadloga — kobilice, so tudi v Severni Ameriki, kjer klestijo klasje in požirajo kruh ljudem. (Iz Colorada Springsa poroča dopisnik nekega nemškega lista): Deset let sem kot mlad kavboj jahal po 60Č-natih, rodovitnih prerijah vzhodnega Colorada. Leto in dan je bila povsod visoka, gosta sočnata trava, kamor je le 6eglo oko in številne črede antilop so 6e pasle s tisoči glav goveje živine po zelenih pašnikih. Potem pa je — že pred več let! — prišla suša; nato so se pripodili peščeni viharji in so s peskom zadušili vso rast in slednjič se je prikradla svetopisemska egiptovska nadloga — Kobilice. Sama pušča. Te dni 6em potoval prvikrat po 20 letih spet po vzhodnem delu Colorada — in sem zagledal povsod samo — puščavo. Antilojie so izginile in goveja živina, kolikor sem jo še videl tu, je bila neznanska na pogled: sami okostnjaki, ki jih pokriva ohlapna koža. Telet nikjer, saj ni krme nikjer. Vse tiste sočnate jKiljane so 6e spremenile v rjavo, golo pustinjo. Nobene rastline nikjer več, nobene bilke, celo korenine pod prstjo 60 uničene! Kobilice Navzlic temu pa je kar mrgolelo življenje v tej pustinji. Od obzorja do obzorja se je liki soč-nati travi razprostirala debela, žroča, vse uniču-joča plast plazečih se, šušljajočih kobilic. Strašno in ostudno za pogled! Stare, tri do štiri čevlje globoke luže za napajanje bivolov so bile do roba jx)lne ostudne, migetajoče gošče; vse se je gibalo, plazilo in šumotalo. Na jx>vršju studencev, kjer si dobil precej dobro, svežo studenčnico, je plavala debela plast jx>ginulih kobilic in obronki in brda, ki so bila nekoč tako lejx> zelena, so bila polna migetajoče. rjave 6mrti. Krog zapuščenih kmečkih domov naseljencev so bili do tri čevlje visoki »okopi« samih kobilic, ki so jih bili z ognjem po-| morili. A krog in krog je lazilo na milijarde in bilijone živega mrčesa, Ki je hlastno uničevalo vse, kar 6e ni moglo upreti trdim čeljustim. Kamorkoli seže jx)gled: 6mrt in uničenje, eno samo žroče morje samih kobilic po vsem Coloradu! Ta nadloga se je začela lani, 1936, v bogati travnati pokrajini Lincoln Country; tedaj se je tolpa kobilic spustila pri kraju Carvel na zemljo in je izlegla jajčeca. Le nekaj oralov je bilo napadenih, zdaj pa je več ko štiri tisoč kvadratnih milj v oblasti kobilic. Tako strahotno se ta mrčes razširja. V poslednjih 50 letih je bilo v vzh. Coloradu pet kobiličnih let: 1893, 1897, 1921, 1934 in 1937. Doslej so kobilice najhujše razsajale I. 1897, ko so opustošile 700 kvadratnih milj najboljše zemlje. Tedaj 60 bile ceste v Coloradu Springsu tako na g06to posejane s kobilicami, da so morali imeti konji na kopitih jx>sebne »čevlje«, da so mogli broditi jx> spolzki kaši. Letos ni te nadloge v mestih, pač pa je 6plošno najhujše leto kobilic, kar jih je 6ploh kdaj bilo in osemkrat hujše ko 1. 1897. Dozdeva se, da je človek 6pričo te nadloge kar brez moči. Na milijone in milijone kobilic 60 ljudje že uničili z zastrupljenim žaganjem in vendar divja rjava smrt po devetih grofijah Colorada nemoteno dalje. Pravijo, da se bodo zdaj vse sile vrgle nanjo in bodo začeli uničevati kobilice z drugačnimi sredstvi. V teh dneh 60 pripravili 409.000 funtov strupa v posebnih jx>stajah in so ga odfioslali poljskim Kolonam, ki se vojskujejo zoper kobilice. Sto sedemnajst tovornih avtov, ki jih je nacionalna garda dala v uporabo gozdarskemu in cestnemu uradu, dovaža žaganje tem postojankam in odvaža 6trup v prerijo. Tudi zasebniki in društva so dali v uj>orabo številna vozila za jx»bijanje kcbilic. Strup sestoji iz sodium-arzenata, ki ga ]>omešajo z otrobi, in žaganjem. Vojna zoper tretjo nadlogo Moze-60V0 se bo skoraj razširila po vsej obširni fronti. Boj zoper napade iz zraka! V tem boju se je v Angliji prvikrat vadilo tudi civilno prebivalstvo, ki je kaj čudno s temi >pasjimi gobci«. Zvočna izolacija svme kJbbOr cod seboj, kako stranke hodijo, odpirajo omare, premikajo stole, poslušajo radio itd. Zato 6e je z razširjenjem skeletnega stavbarstva razvila vzporedna industrija raznih vrst materiala, ki izolirajo zvok in preprečijo preno6 neželjenega tresenja. Preizkusili 60 različna sredstva pa se je pokazalo, da vprašanje lahke in jioceni zvočne izolacije še ni popolnoma rešeno. Najboljši izolator tresenja in zvoka je zrak. Za njim pride pluta, ki ima v sebi mnogo zraka, kar jo ravno uvršča med najboljše izolacijske materijale. V zadnjem ča6u so nastale različne nove vrste patentiranih in nepatenti-ranih mešanic azbesta, rastlinskih in živalskih vlaken (slama, trstika itd.), smole, gline itd. Navadno imajo obliko velikih plošč in so pre- Bletene z žično mrežo, •alje izdelujejo razne oblike votle opeke in drugih plošč, cevi, j>od-staidtov in celo tapet, ki naj izolirajo zvoke pa tresenje. Najvažnejše pri izolaciji zvokov in tresenja je 6ledeče: Izolacijski materiai in gradbeni material. ki navadno dobro prevaja glasove, oba morata imeti različne specifične teže in različno sposobnost za prevajanje valov, to je: različen laktor prevodljivosti zvoka. Dalje mora biti izolacijska 6nov zelo elastična, da radi obteženja ne izgubi prožnosti. Za dobro izoliranje polagajo več različnih plošč tako, da je razlika spec. teže in faktorjev prevodljivosti čim večja. Na ta način se zvočni valovi skoro popolnoma izgubijo v izolaciji. Nemški arhitekt S. Syrku6, ki se je r>ečal s problemom izolacije zvoka, je sestavil zanimivo tabelo, ki nam pokaže, koliko metrov napravi zvok v eni sekundi skozi razne materiale. Tabela pokaže, da je železo najslabši izolator glasu, do-čim ima 6vinec sorazmerno zelo dobro številko. »Ali li je pa ludi znano, da sem bil v deških letih .čudežni otrok'?c »Rad verjamem. Ko si imel štiri ieta, si bil prav tako brihten, kot si zdaj.« Množica za množico se vali na pariško svetovno razstavo. Tudi naših ljudi je že veliko poromalo v »moderni Babilon«. Svetovne razstave - Koliko jih je bilo Doslej so jih našteli 25. Časovno so 6e takole vrstile: v Londonu 1. 1851, v Njujorku 1853, v Parizu1855, v Londonu 1862, v Parizu 1867, na Dunaju 1873, v Filadeliiji 1876, v Parizu 1878, v Sidneju 1879, v Melbournju 1880 in 1888, v Parizu 1889, v Cikagu 1893, v Parizu 1900, v Saint Louisu 1930, v Milanu 1906, v Turinu 1911, v San Franciscu 1915, v Gotenburgu 1923, v Wem blevu 1924, v Filadelfiji 1926, v Barceloni 1929, v Cikagu 1933, v Bruslju 1935, v Parizu 1937. Četrtina vseh razstav kar jih je bilo, 60 bile v Parizu, medtem ko Berlin še sploh ni prišel na vreto. Mimo tega pa so bile pariške razstave tudi vedno najsijajnejše. V Saint Louisu (1904) je bila po obsegu največja, a v Parizu (1900), najbolje obiskana. Nekaj o prvi svefovni razstavi v Parizu, 1855. Raztezala 6e je po prostoru 102.000 kvadr. metrov. Na elizejskih jjoljanah se je košatila industrijska palača. Tedaj je neki Nemec zapisal: »Stroji so začeli nastopati; zdijo 6e mi kot igralci, ki hodijo na gostovanje po svetu.« Druga pariška razstava 1867 je stala že na večjem, 150.000 kv. metrov obsežnem prostoru. Razstavni prostor je bila stavba, ki je sličila cirkusu, čigar jedro — 166 m v dolžino in 56 m v širino — je tvorilo lep park. Krog tega so Šeslerokotnik Vstavi: 13 a, 1 b, 2 d, 12 e, 2 g, 5 i, 4 j, 4 k, 6 I, 2 m, 4 n, 16 o, 1 o, 2 p, 7 r, 2 s, 2 š, 5 t, 2 u, 2 v, 3 z — šesterokotnikove prostorčke tako, da dobiš besede z naslednjim pomenom: 1—2 tuja beseda za kos, 1—3 veliko mongolsko mesto ob istoimenski reki, 1—4 davčna pristojbina, 1—5 vojaški duhovnik, 1—6 vrsta jedi, 1—7 pogosta bolezen radi prehalnjenja, 1—8 kemična prvina, 1—9 ptica ujeda 1—10 velika podlasica, 1 —11 večji južno štajerski kraj, 1—12 nekdanji slovenski svobodnjak, 1—13 tiskarski izraz, 1—14 bolgarski leposlovec, 1—15 domača žival, 1—16 mo-hamedanska sveta knjiga, 1—17 jugoslovanski šahovski mojster, 1—18 staro orožje, zdaj športna priprava, 1—19 domača žival, 1—20 telovadna priprava, 1—21 velikanski kip, 1—22 del konjske opreme, 1—23 majhna pletena posoda, 1—24 tuja beseda za hitrega sla, 1—25 nadarjen 6loven. pesnik. Vse besede se začenjajo z isto črko. Obrobne črke od 2—25 ti povedo velikega slovenskega moža. Srednja črka je obenem zadnja črka njegovega imena. Rešitev sedmerokrakega svečnika 1—3 oda, 4—6 ion, 6-7 Noe, 7—44 ela, 9—11 Goa, 11—12 ara, 12-13 akt, 13-14 top, 14—45 peč, 16—18 ura, 18—19 Ant. 19—20 Tas, 20—22 sto, 22— 23 ona, 23—24 Ana, 26—46 aga, 26—27 kap, 27—28 Pad, 28—47 dno, 30-32 oba. 32—33 ata, 33-48 alt, 34-35 aje, 35-49 Eva, 37-39 kup, 39-50 pik, 40 —51 dež, 42-52 oče. 2—21, 5—29, 10—36, 15—38, 17—41, 25—43 Doktor Anton Bonaventura Jeglič. Veliki gejzir vroč vrelec, v Lardercllu pri Pisi v Italiji bodo zdaj izrabili za pogon električnih vlakov. Ome-njeni gejzir spada k večji skupini gejzirov, ki so na 200 kvadratnih kilometrov obsežnem ozemlju in ki njih paro neka industrijska družba že dolgo izrablja. — Veliko elektrarno pri Larderellu so že začeli zidati in bo I. 1939 dozidana. Dajala bo 48.000 kilovatov. Preden pride para v turbine, jo prej filtrirajo (precedijo), da odstranijo ognjeniške pline, ki bi sicer škodovali turbinskim vijakom. — 2e 119 let izrablja dotična družba gejzirsko paro. Več mest. tudi Pisa. prejemajo elektriko, plin in kurjavo od gejzirov Z gejziri bi Italijani rešili vprašanje premoga, ki ga sami nimajo in zato hočejo imeti tudi vlake električne, nasičene jx> gej-zirjih, ki so njih last. se lepo pregledno vrstili razstavni prostori. Po-> edine države 60 imele prostor v izrezih »cirkusa«, ki so bih podobni zagozdam. Te razstave se je udeležilo 24 držav. Denar zanjo je dala vlada in mesto (skupaj 6 in 8 milijonov frankov) in pa bančni konzorcij — 8 milijonov frankov. — Z neumorno vnemo so 6e pripravljali za razstavo leta 1855 in 1867 in z neskončnim jx>nosoin 60 občudovali nabrane umetniške, kulturne in prirodne zaklade, a že čez nekaj mesccev je jx>romalo vse v svoje domovine. Le drevesa Marsovega fiolja in valovi Seine so pošumevali o preteklih dneh slavnceti. Tretja pariška razstava 1878 je zapustila v Trocadčru za več desetletij spomin za seboj; Davioud in Bourdai6 6ta dala načrte, ime in slog »Orienta«, maverske Španije. Troca-dčro zaključuje Marsovo polje na desnem bregu Seine proti severo-zahodu. Prostrani notranji del spominja na dunajsko Rotundo, stebrišča s hodniki na staro Grčijo, oba stranska stolpa sta mešanica italijanskega zvonika in turškega minareta: torej pravo razstavišče, ki je v zvezi z več državami. Notranjost se je kasneje spremenila v pravo Francijo. — Trocadera so za letošnjo razstavo popolnoma prezidali, da ga ni sjx>znati, vendar je lepši, kot je bil prej. Razstava z 1. 1878 je izkazala 20 milijonov frankov izgube; seveda je tudi vštetih 10 milijonov za zgradbo Trocadera. Četrta svetovna razstava 1889 je imela 50 milijonov Irankov izdatkov in 58 mili-jonov dobička. Obiskalo jo je 32 milijonov ljudi. Tehniški višek je dosegla z Eiffelovim stolpom, ki ga Parižani imenujejo Tour d'Eifel tako imenovan po zgraditelju Aleks. Gustavu Eiffelu. Že leta 1878 si je Eiffel z načrtom za pariški paviljon pridobil 6loves, a 1. 1889 je dosegel 6lavo s 6tolj>om ki je 130 m dolg in toliko širok. Stal je 7 milijonov frankov, težak je 9 milijonov kilogramov, visok pa 300 m: 1. nadstr. 58 m,-2. 116 m, 3. 276 m in na vrhu 24 m visoka laterna. Svoj čas so francoski in nemški inženirji zmajevali z glavo ob tem orjaškem načrtu in 60 pre-> rokovali, da 6e bo stolp kaj kmalu podrl. Toda — še danes ko tedaj — stoji enako košato in ele-> gantno. — V vseh nadstropjih so restavracije in kavarne, na vrhu je vremenska opazovalnica in naprava za radio. Do vrha te privede 1792 stopnic in 20 frankov plačaš, če hočeš, da te »a&ceneeur« prinese na vrh. Peta pariška svetovna razstava lefa 1900 je bila štirikrat večja ko prva in dvakrat večja ko četrta. Tudi denarja je bilo več treba zanjo: 20 milijonov frankov je dala država, 20 milijonov mesto in 80 milijonov neka francoska loterija. Koliko je bilo dobička, ni znano, a brez dvoma ga je bilo dosti milijonov. O razstavi je tedaj nekdo zapisal: »Prave pravcate orgije uganja mavec... Italija je jioslala 12 mavčnih odlitkov železniških voz, Amerika 6e baha s svojo ,marmorno* mavčno kupolo in francoski ,grad na vodi' je kakor namizni nastavek iz pisanega sladkorja. Sam ,kič' in nepristni j>o-6netki.« A taki so sploh vsi 6ejmi. Vendar je imela ta razstava v začetku novega stoletja srečno zamisel, da je povabila vse kulturne narode 6veta na razstavo in na slikoviti cesti narodov si videl v dveh vrstah paviljone različnih narodov, tako da se je pestra slikovitost čudovito ujemala s »prestolnico sveta« — z vsem Parizom. 99-letni Anglež si je zaželel, da bi se še pred smrtjo peljal z letalom in s podmornico. Prva želja se mu je izpolnila, zdaj se mu bo še druga. V Franco vi vojski Speti— Itirija : Viktorija (Sušah) 24. t. m. ob 20.30. Francovi prostovoljci Vsaka država kot organizem sestoji iz množice popolnoma različnih enot. Ni mogoče tako urediti te množice, da bi vsi členi mislili in delali enako, ni mogoče že zato, ker so to ljudje, ki se med seboj eden od drugega zelo razlikujejo, Na družbo kot tako vplivajo različne ideje, različne življenjske prilike tako, da politično življenje velike družbe, države ni drugega kakor valovanje. V vseh državah je tako. Tako se razvijajo politične ideje in ustvarjajo socialni prepadi. Tudi v Španiji so se ustvarili socialni prepadi in idejna nasprotstva. Različni so in globoko v zgodovino posegajo vzroki, toda ni moja naloga pisati o tem vprašanju. Špansko ljudstvo je trpelo in vse te revolucije, o katerih se sliši in piše, niso drugega kakor izbruh v tej ali oni smeri. Ni vroča španska kri vzrok, veliko bolj globoko tiče vzroki. Tako je padla monarhija, tako je prišla in padla diktatura Primo de Rivere, tako je prišla ljudska fronta. Prepričan sem, da je velik del Evrope videl v ljudski fronti končno rešitev. Sicer so se že pri njenem rojstvu pokazale zelo temne perspektive. — Špansko ljudstvo ni postalo drugega kakor eksperiment v rokah različnih ko-munistično-anarhističnih vlad, katere so dobile iz Moskve povelje, ustvariti na jugu Evrope Sovjetsko podružnico — novi ognjenik. Jasno jc, da takšno početje niso mogli mirno gledati ljudje, ki so v sebi čutili pred Bogom in ljudstvom odgovornost in trohico poštenja in katerim je bila Španija ljubljena domovina. Tako je prišla revolucija generala Franca. V prvem trenutku se je zdelo, da je to upor nezadovoljnega vojaštva. Potem so se začele zbirati skupine prostovoljcev in se je zgodilo, da je žc prve dni samo provinca Navara dala armado 60.000 ljudi. Tako so se zbirali karlisti, falangisti, Renovation espagnola, Akcion populaire, armade prostovoljcev, pripravljenih in navdušenih. To je očiten dokaz, da Francov upor ni upor vojaštva, temveč upor španskega ljudstva, ki vkljub težkim bolečinam ne želi rdečega zdravnika, temveč rešitev svojih težav na podlagi krščanske ljubezni in ne besnega razrednega sovraštva. Zelo značilno je vsekakor to, da so ravno kmetje in kmečki sinovi tisti, ki so najbolj navdušeni za Franca in ravno kmetov je med vrstami prostovoljcev največ. Številčno najmočnejši so karlisti. Ta politična skupina ima svoje korenine že v zgodovini. Ime jim je bilo tradicionalisti, ker so se borili, da bi postavili na španski prestol sedaj že umrlega vojvodo Karla Habsburškega, nosijo ime karlisti (RequeU). Njihov prejšnji voditelj je bil general Mola, po njegovi smrti pa advokat Falconde, ki je za časa ljudske fronte veliko trpel. Ko je izbruhnila državljanska vojna, so se zbrali karlisti okrog generala Mole, ki jih je povedcl proti Irunu in Saragozi. Moramo si misliti navdušenje teh kmečkih ljudi, ki so korakali oboroženi s kosami proti topovom. Pozneje so dobili orožje in se borijo večinoma na baskovski fronti. Baskovske pokrajine mejijo gore, ki so približno take oblike in višine kot Kamniške. — Samo sedaj v poletju je mogoč prehod in borba v teh višinah, ki so naravne trdnjave. Karlisti (Requetč) so globoko verni. Njihovi duhovniki jim vsak dan na fronti mašujejo. Njihovi polki nosijo imena: »Requetc Crislo Rey« — »Requete Vir-gen de Pilar«. — Vojaki nosijo na prsih križ in svetinjo Matere Božje. Borijo se iz čistega idealizma, brezplačno, še celo vzdržujejo se sami. Imajo lastne bolnišnice in zdravnike. Država jim daje samo orožje. Druga velika grupa so ialangisti (Falangue Espagnola). So to po večini delavski sindikalisti, katerih vodja je sedaj ujeti sin generala Primo de Rivere — Antonio Primo de Rivera! Njega je vlada že v začetku revolucije dala zapreti, proglasili so cclo, da je ustreljen — kar pa ne odgovarja resnici. Falangisti so lormacijc, katerih program je centralističen in precej podoben fašizmu. Geslo jim je: »Espana una, grande et li-bre« — »Španija edina, velika in svobodna«. Sedaj jih vodi general (Jucipo de Liano. Franco jim ni posebno naklonjen, vendar jih Nemci in Italijani zelo podpirajo. Monarhistična stranka >.Rcnovation Espagnola« je številčno najslabša. Borijo se za obnovitev monarhije in vrnitev kralja Alfonza XIII. So to po večini sinovi plepienitašev i« posestnikov, ki zasledujejo svoje interese. »Aktion Populaire« se kot stranka sedaj za časa vojne politično nc udejstvuje, njeni člani so kot prostovoljci raztreseni po vseh drugih vojaških enotah. Vodja jim je znani politik Gill Bobles. Falangisti, karlisti in Akiion Populaire so tri večje politične grupe, katere bodo imele veliko vlogo pri ureditvi nove Španije. Danes so vse tc stranke združene in sc skupno borijo proti skupnemu sovražniku. Tekmujcio med seboj v žrtvah in dajejo ogromno oporo redni vojski. R. Harc. Danes zvečer nastopi SK Ilirija v Trstu v re-vanšni tekmi proti Triestini. Vsi želimo, da tudi na vročih tržaških tleh zmagajo slovenski pla-vači in si tako utrdijo svojo vodilno pozicijo. V soboto, 24. t. m., pa bo prišla v Ljubljano sušaška SK Victoria, dosedaj še kot Ilirija nepora-ženi klub. Tudi Sušačani so pretendenti za prvo Ob priliki panameriških iger v Dallsu v Te- xasu je nogometno moštvo Argentine premagalo z visokim rezultatom 9 : 1 moštvo Sev. Amerike. — Istotam je črnec Woodroff postavil s časom 1:47.8 nov svetovni rekord v teku na 800 m. Naš odlični teniški igralec Kukuljevič je v vseh treh disciplinah zmagal na teniškem turnirju v Diisseldorfu. V singlu je v finalu premagal Čeho-slovaka Sibo. Na šestdnevni motociklistični vožnji jc zmagalo v Walesu angleško moštvo Rowley (AYS), Brittain (Norton) in Waicott (Velocette), po trdem boju pred Nemčijo. Samo 10 sekund je odločilo zmagovalca. Lepe rezultate jc dalo angleško internacionalno prvenstvo v lahki atletiki: Kladivo: 1. Hein (N( 55.85 m, 2. Blask (N) 54.63 m; disk: 1 Syllas (Grč.) 49.35 m, 2. Schroder (N) 17.36 m; krogla: 1. Woelkc (N) 15.39 m; skok v daljavo: 1. Long (N) 7.49 m; skok v višino: 1. Newman (Angl.) 1.88 m; skok v višino s palico: t. Dodd (Angl.) 3.65 m. Grk Manti-kas jc dosegel drugo mesto v teku na 440 yardov z zaprekami. Rezultatov v tekih ne navajamo, ker * so tekli samo prode, merienc z yardi. Pri avtomobilskih dirkali v Susa jc zmagal Italijan Tadini na Alfa Konico, pri dirkali za Ve liko nagrado Mame pa Wimille na Bugatti-u. Najstarejša teniška igralca v dvoje, švedski kralj Gustav (Mr. G.) s svojimi 70 leti in Bo-stroni, švedski poslanik v Ameriki, sla nedavno v kopališču Siro-u igrala z uspehom, dasi štejeta oba skupaj 118 let. 8 milijonov din čistega dobička je prinesel teniški turnir v Vfimbledonu, tako da se niso uresničila prorokovanja. da ho dohodek sedaj manjši, ko ni več privlačnih igralcev, kot so bili Cocliet. Tiklen. Parry itd. Porabili so pa 8000 žog! V Oet/talskih alpah. v Obcrgurglu. so odprli najvišje teniško igrišče na svetu, visoko 1930 metrov. Doslej je bilo najvišje ono v Arosi. Brez trikoja naj se odslej plava na plavalnih prireditvah, samo v hlačicah. Tnko so predlagali Anicrik.inci mednarodni zvezi za vodni šport. Naši v Argentini Bueno* A-ires, 15. julija. Delovanje naših društev. V Argentini imamo sedaj zimo, zato pa so naša društva jako delavna, tako da imamo vsako nedeljo priliko obiskati zabavo ali prireditev. Seveda niso tc prireditve vedno na najvišji točki, vendar je znak, da se naše iz-seljenstvo drži svojih starih navod in da tudi tukaj rojeno mladino uvaja k spoštovanju istih. Otroci, ki s starši obiskujejo take prireditve, so se jako spremenili in začeli spoštovati svoje starše in našo kulturo, o kateri so imeli, dokler so hodili samo v družbo Argentincev, jako slabo mnenje in so svoje starše zmerjali z »rušo« ali kaj sličnega. Sedaj sc pa to, hvala Bogu, obrača na bolje in imajo pri tem največ zaslug naša društva, kakor tudi oba gg. duhovnika, ki delujeta med nami in kr. poslanstvo, katero je dalo veliko pobude za složnejše delovanje med vsemi društvi. Za nas je to razveseljivo dejstvo. Smrtna nesreča našega rojaka. Ko jc v nedeljo izstopil naš rojak Štefan I.ukunič, star 54 let, iz omnibusa, jc napravil to tako nesrečno, da jc padel pod vozilo in mu je zadnje kolo zmečkalo glavo. Bil je takoj mrtev. Doma je bi! iz Kamanja pri Karlovcu, kjer zapušča svojo družino. Plaz jih je zasul. Pri kopanju kleti za novo poslopje, se je vsul plaz zemlje, kakih 40.CK) kg, kateri je pod seboj zasul pet dclavcev, med katerimi je bil tudi en Jugoslovan, Jacim Pavlovič, kateri je dobil težke poškodbe in je bil takoj odpeljan v bolnišnico. Eden je bil na mestu mrtev, ostali trije se pa zdravijo v bolnišnici. Vsi štirje so po narodnosti Italijani. mesto, razpolagajo z odličnimi plavači. Zato sc bo Ilirija morala dobro potruditi, da bo zmagala. Upamo, da bo naše športno občinstvo poselilo zadnjo ljubljansko tekmo za jadranski pokal v čim večjem številu in krepko podprlo naše pla-vače v borbi za zmago. Z 2:1 vodijo Amerikanci proti Nemccm v igrah za Davisov pokal. Po stanju 1:1 sta Budge i n Mako, dasi bolj z voljo kot z dobro igro pre niagala Nemca llenkela in v. Cramina. Finec Salniiucn jc v kolholu postavil nov svetovni rekord v teku na 10.000 m, v šestmiljekeiu teku in v teku na pol ure. Vse te rekorde je držal slavni Ntirmi. Tour de France — 15 etapa V petnajsti etapi, ki je vodila po gorskih cestah Pirenejev od Lucbona do Pau-a je prišla do izraza vzdržljivost in dobra telesna konstitucija dirkačev pa tudi poznavanje cesto. V tej etapi se je odlikoval Italijan Vicini, ki vozi v skupini posameznikov. Ze kmalu v začetku si je priboril prednost in s sijajno taktično vožnjo držal razdaljo med zasledovalci vedno enako veliko. Samo Španec Bor-rendoni mu je sledil tako, ' rii n j al. t '/'iu l>o priredila podružnica >H> \ Črnomlju v nedeljo dne I. avgusta I. I. v .svojem iloinu 1111 Minil ffnri. Nn predvečer se lio kuril tirni domom kres ob godbi tiiinburnšev, V nedeljo oh !n ittiiša, na fo belokranjski narodni plesi. niiflop pev skei;a »l oru iu godba mi pihalu. Pot k 'domu votli i/. poHtujc SemU' \ dveh uriiii po dobro markirani poli. Osrednje' ilrn^lvn SPI) v LJubljani vabi svoje člane, iln si' \ fiin večjcui številu udeležijo proslavo v Belo krajini. iS K Hermes (nvn. *rke.). Opozarjamo vnc šport-•»nc kltrtir nni v-e ->\ ki ližejo nogometno snlicijo, misli'.i pošiljajo na naslov: Hcidegger Adolf, Ljubljiiu.i, Vošnjakov« nliea 23,"S! Ilnl.t! Sekcij« SK Stovnnn poziva vse člane in nun interesente, ki sc mislijo vpisati, nn sestauek, ki bo v sredo 31. t. in. ob 'Jtl v gostilni <(,njov- hrniu-mulu soba. S prihodom državnega prvaka ltellcrja (Krie) .ie zopet oživel boks v Ljubljani. "Nil sporedu je določitev kandidatov za izbirno tekmovanje za prvenstvo Male antante, ki bo prihodnji mesec. Kilnr euti veselje do leča športa naj pride na sestanek. Ilndite točni! Odbor. I/A 'Ilirija v Ljubljani razpisuje zn l.">. avgusta I. 1. VII. mednarodno motociklistieno dirko na J.jubelJ. Prijave pošljite tajništvu kluba da JO. julija t. I. Uradnika veščega v likvidatorskih, meničnih in deviznih poslih — i š denarni zavod v Ljubljani. Predpogoj za namestitev je |>oleg slovenščine in srbohrvaščine znanje vsaj nemškega jezika in večletna bančna praksa. Nastop čimprej, plača po dogovoru. Prošnje s kratkim curiculum vitae. navedbo referenc in prepisi spričeval naj se pošljejo v upravo -Slovenca- pod Likvidator St. 11510. Železničarski kongres v Sptitu Split, dne 18. julija 1937. Splitsko in sploh hrvatsko časopisje je z veliko pozornostjo poročalo o vseh pripravah za glavni kongresni dan Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Splitu na dan 18. julija t. 1. Že na predvečer se je opazilo na iili-cah Splita živahno vrvenje ljudi, večinoma železničarjev in brodarjev. Napočil je glavni kongresni dan — nedelja 18. julij. Že ob 7 zjutraj so se pričele zbirali množice železničarjev in brodarjev Icr drugega občinstva pred splitskim kolodvorom. Razpoloženje je dvignila splitska železničarska godba, ki je z veselo koračnico prišla na kolodvor. Pričeli so se tudi zbirati društveni prapori, med njimi ljubljanski, belgrajski, splitski, sarajevski, subotiški itd. Izpred kolodvora sc je razvil veličasten sprevod. Na čelu sprevoda godba, nato krasen venec, prapori, predsedstvo centralne in oblastnih uprav, bolgarski železničarji, železničarji in brodarji ter ostalo občinstvo. Tako jc bilo v sprevodu do UOOO ljudi. Sprevod jc šel od kolodvora do spomenika-svetilnika blagopokojnega kralja Aleksandra na pomolu majorja Stojana. Pomol se imenuje v spomin majorja Stojana, ki je ob prevratu prvi prišel v Split in ga zasedel v iincnu jugoslovanske vlade. Odposlanstvo je |>oložilo na spomenik krasen la-vorjev vcnec. Nalo jo šel sprevod po Stroeniajerjevi obali, Dioklecijanovi obali skozi mesto do mestnega gledališča, kjer je bil kongres. Oder je bil slavnostno ovenčan. V častni loži smo opazili zastopnika vlade načelnika kr. banske uprave g. Stilino-viča. Kongres so počastili zastopnik ministra za promet načelnik direkcije pomorskega prometa g: Vizin, dalje zastopnik mestnega načelnika g. Culič in drugi. Godba jo najprvo zaigrala koračnico, nakar jo kongres otvoril v imenu odsotnega predsednika podpredsednik Petrovič. Pozdravil je vso zastopnike oblasti, članstvo ter občinstvo, želeč dh bi kongres bil uspešen. • Kot prvi je pozdravil kongres zastopnik vlade g. načelnik Siilinovič, ki jc omenjal velik pomen železničarjev za narodno gospodarstvo. Kot drugi jo govoril zastopnik prometnega ministra g. načelnik Vizin. Prinesel je pozdrave g. ministra, ki želi kongresu uspeh, ter poudarjal da g. minister spremlja vee delo Združenja. Kot zastopnik mesta je govoril mestni svetnik g. Culič, pozdravljajoč železničarje v zgodovinskem Splitu. Dalje je govoril predsednik bolgarskega železničarskega Združenja g. Todorov. Prinesel jc pozdrave ministra bolgarskih železnic ter bolgarskih tovarišev. Nazdravil jc našemu mlademu kralju Petru U. Slei|j| jc jo pozdravni govor predsednika splitske oblastno uprave UJNŽB g. Slapničar. Predsedujoči jo predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu-nainestniku. kraljevskima namestnikoma, ministru za promet, generalnemu direktorju g. inž. Naumoviču in drugim. Sledilo je poročilo glavnega tajnika g. Bakiča, katero so navzoči sprejeli z viharnim ploskanjem, in poročilo blagajnika in revizorjev, ki so predlagali razrešnico in priznanje upravnemu odboru, (iovorili so nato g. Sabljak iz Zagreba, g. Danev iz Ljubljane in še drugi gg. predavatelji, ki so obravnavali delavsko vprašanje, zakon o drž. prometnem osebju, potem o povečanju staleža osebja, o dnevničarskem vprašanju, o progovnem delavstvu, o rečni plovbi itd. Glavni tajnik jc prebral vse referate, katere kongres odobri. Sprejet jo bil novi poslovnik o podpornem skladu ter organizacijskem skir.du. Sledilo so volitve. Predsednik kandidacijskega odbora g. Ribic je predlaga! cledeco listo novega odliora: predsednik: g. Djurič, 1. podpredsednik: Simončič, II. iKKlpredsednik: Petrovič, III. podpredsednik: dr. Marinič, IV. podpredsednik: Dimič; glavni tajnik: Bakič, I. tajnik: Priča, II. tajnik: Babič; revizorji: TrifunoviČ, Stok. Dragic. I.isla jc bila eoglasno sprejela. Predsedujoči se je zahvalil vsem udeležencem in zaključil kongres, ki je trajal od 9 do 13. Prejšnji dan se je vršila nogometna tekma med SK Nišetn in SK Indjijo z rezultatom 4:2, lako, da dobi |>okal ministra za promet že drugič v roke SK Niš. Od vseh strani Ne spakujte se! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! Piše Nestrokovnjak. (Nadaljevanje.) Koga bomo pa vprašali, kako naj pišemo pravilno slovenščino? Kje jc vir jezika? Kje ima svoje korenine? Jasno je, da tam, kjer jo vir vsega narodnega življenja: v narodu samem, v ljudstvu. Ne to se ima ravnati po kakih poljubno narejenih pravilih, ampak pravila se imajo prikrojiti po ljudski govorici! To jasno in naravno pravilo jo poudarjal I.evstik. po njem so je ravnal Jurčič- in drugi pisatelji. Tudi Prešeren sc jo boril >a čisto, pošteno slovenščino. Danios jc treba lo poudarjati bolj ko kdaj. — Razume se. da znanstveno raziskovanje ta ljudski jezik spo-polnjnje; toda ljudski jezik inora biti vir in temelj vsemu. Čc mi torej trdi profesor slovenščino: -Zdaj moč slovenščine ni več v glagolu, ampak v samostalniku; nc več ..umivati sc jc preiw>ve-ilnno", ampak ..umivanje jc prepovedano"« (ua ljubljanskem kolodvoru), gn moramo vprašati: Gospod profesor, Kdo vam jo fini pravico .jc/ik tako preobračati?« Narodu predpisovati, dn naj govori, kakor ni navajen, kakor ni v duhu našega jezika? . . Jasno jo. da danes no moremo izhajati z besednim zakladom naših preprostih prednikov. Kultura / \scini «\ojiini tisočerimi pridobitvami zahteva obilico novih besedi, tvorb in oblik. \ vos ta razvoj mora temeljili na prvotni, domači osnovi. Vsok živ jezik so spreminja in napreduje. Toda vsak jo/ik so mora razvijati Ir sobe. kakor sc razvija drevo iz sobo, iz svojih korenin, no i/, tujih. Na hruški poganjajo novi poganjki; nikdar pa na hruški nc bo pognala rešminova veja. Seveda se da hruška cepiti s tujimi cepiči. Tako sc tudi vsak jezik bolj ali manj bogati z besedami drugih jezikov. A to mora biti lo vtoliko, vkolikor jc resnično potrebno. Česar pa iz tujih jezikov ni potrebno sprejemati, jc pačenje jezika. Kaj boš hodil po grabljc k sosedu, čc jih imaš sam doma! Kaj na obleko šival zaplato, to jc obleka ccln! Zdaj pa jo potil jčeva-njo našega jezika toliko, da hoče pravilno slovenščino zadušiti. Vseli tujk so danes v jeziku kajpada nc moremo ogibati. IJoklcr jc bilo ljudstvo in njega življenje preprosto, so lahko opravili brc/, besedi, brc/, katerih danes nc moremo več. Kje pa so poznali naši predniki elektriko, industrijo, bicikel, avtomobil, telefon, gramofon, radio. jKilitiko in krizo? Tudi o idejah, kompromisih, koalicijah, kongresih, kongregacijah, resolucijah, protestih, ilcmonsl racij ah in manifestacijah niso govorili. Tudi o alistinonci nc. Te in take besede švigajo danes po vsem svetu, so mednarodne, zato jim tudi nn Slovensko ne inoremo zabraniti pota, če sc hočemo razumeti. Toda tujke naj se rabijo samo tiste, / a katere slovenskega i z r a /. n n i m a m o! Včasih siecr imamo domačo besedo, pa vendar nc pove popolnoma istega kur tujka. Konkretno« in »stvarno«. -Stvarno« ni tako izrazito kakor konkretno«. Pravilo bodi: Rabimo vedno domačo besedo, kadar jo i in a m o! Le takrat tujko, ko sc jo nc moremo izogniti, ali vsaj ne moremo z domačo besedo tako določeno povedati. Čemu na primer pisati in govoriti neprestano o -tekstilni« industriji? kaj bi no bilo dobro, ko bi rekli: 'predilnic ln lako še mnogokrat. Nemci so imeli veliko tujk a jih zdaj pridno trebijo ter nadomeščajo z domačinkami. Telefon je Kcrnsprccher, peron Bahnsteig, kupo Abtcil. avtomobil Krufvvagen. Pri nas pa zdaj mrgoii tujk tudi lam, kjer jiii ni prav nič treba. V stavku potili besedi lahko dobiš tri tujke! Čemu? Popolnoma nepotrebno pačenje! Politični listi sc kajpada nc morejo ogibati vseh tujk. Toda rabijo jih veliko preveč: »Identiteta utopljenca sc ni dala dognati«. Kako ljubeznivo nerodno! Kakor bi sc to nc dalo lopo slovensko povedati. In takih primerov nu kupe! Ker pa danes politične liste bere žc vse, žc tudi naš preprosti človek govori napol lu-tinsko. Valentina Vodnika •-Lublnnskc novice« so pisale pred I4<) leli: »Te dni je eden rekel, do kranjfkimu jesihu boTedi tnanka, de jc vbog; inu jo nekatere nemfkc besedo sa fkuf-hino postavil, od katerih meni, do ili neniorcmo |ki kranjlko reči: A kranjfki jesik jo fnm na fobi bogat, le 1 urijo [o revni na besedah: salo, ker premalo fpomina imajo na to, kar ili jo inuti uzhila.« Tudi v govoru lahko opažamo, kako jo takozvanu »inteligenca« nora/sodna in nerodna, da ne zna s preprostim človekom govoriti tako, da l>i gu mogel popolnoniu razumeti, ko meša v svoj govor brez potrebe polno noumljivih tujk. Ko !>i bil res inteligenten, bi mu morala pamet povedati: toga in tega neuk človek no more umeti; kuj mu lioš torej govoril v jeziku, ki ga iic razume! Saj je jezik zato, da se razumemo, nc da svojo učenost razkazujemo. Novejši čas pa opažamo, da tudi preprostemu ljudstvu namenjeni, celo nabožni listi te dobre ljudi lire/ potrebe nuičijo z noumljivimi tujkami. I u velja Prešernova: Očetov naših je/ik potujčavši si kriv, da kolnc kmet molitve bravši. Ali ni nespametno v takih listih pisati o »problemih«, avtonomnih organizacijah«, M-tič-ii i lt vrednotah«, o življenjskem standartu« itd. Kaj pa vendar mislite?! Take besede so kakor pesek med žitom, ki ga ljudje ne morejo uživati Da toga vsakemu pamet nc pove! Z otrokom govori otroško, s preprostim preprosto, z učenim pa, če že hočeš, o etičnih vrednotah« in - življenjskem standardu«! Saj sc da večinoma vse |>oilomačc povedali. — samo znati jc treba! Kdor piše tako potu jčeno, si dajo j a v n n spričevalo, (ia slovensko n c zna. Zalo šc enkrat: Kdor hočeš javno pisati, nauči sc slovensko, poleni šele piši; če nc,...! Seveda sc tudi v listih za preprrfslo ljudstvo danes ne moreš več ogibati vsake tujke, tudi v nabožnih no. »Konvertit«! Slovensko »spreobrnenec«. Pa jc malo nerodno in no tuko izrazito. Kakor tudi »zdržnost« 110 tako kakor »abstinenca«. To so mednarodno besede, na katere se bo pač tudi naše ljudstvo polagoma moralo privaditi in so seveda tudi žc privaja. Prav lahko pa bi namesto Karitativna /veza«, Kariiativna organizacija« ali delo rabili domačo besedo »dobrodelno«, dobrodelnost«.— T udi našo lepo posmrtninsko zavarovalnico so — nc njeni starši, ampak njeni botri — prav brez potrebe nerodno krstili »Ka-ritus«, kar sc še sklanjati nc da in jo mnogi poudarjajo na drugem slogu (!), — ko bi bilo najprimernejše reči lepo podomače -Preskrba«! I1110 je vzeto i/ nemškega »Caritas-Slor-bevorsorge«. Namesto prevesti samostavnik, ki izraža jedro, so vzeli pridevnik: lupino. Da jo le tujo! Priskutno pa jc, če liani — resnično! — /e berači, ki pridejo prosit kruha, prosijo tudi »za en moment« posluha, potem pa na dolgo pripovedujejo, du so »dcložirunic, da so inlisok-sistcncijc«. ampak se jc kar tako mimogrede nalczcl tolike učenosti. Ta sc danes pobira kar po cesti. — Ljudje božji, nehajte, nehajte, s kololiacijo, če ne, lionin imeli lako babilonsčino, tla no bomo več vedeli, ali smo še Slovenci ali nc! Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. — Ilustriraj M. Sedel. Stražnik 6i je poveznil čepico krepkcje na čelo, da mu med zasledovanjem nc bi zdrknila z glave, si dostojanstveno zavihal brke, iztegnil najprej desno nogo, takoj za njo pa še levo, potem spet desno, potem spet levo, čedalje hitreje drugo za drugo — en. dva, en, dva! — in se tako bojevito bližal kraju, kamor ga je klicala dolžnost. »Klubu črnih vragov« pa kakopak niti na misel ni prišlo, da bi se ljutemu očesu postave in njegovemu bridkemu pendreku junaško postavili v bran. Vsem trem junakom je srce kar lkvari redno vse žoge! Neumna je ko krava.' — In njena mati je odgovorila: .Princesa nikdar niso neumne! Kaj je že na tem, če ti enkrat pokvari žogo? Ti vsaj lahko jiozneje pripoveduješ, da si igrala tenis s princeso iz Braunecka!' — Najlepše ure, ko bi bila mogla opazovati prihajajoče bele labode in dolge meglene žene. ki se dvigajo iz globin jezera, sem žrtvovala žogi. Smatrala sem jo za svojega najhujšega sovražnika. V svojo največjo radost sem se potem dnevno onesvestila, često celo jx> dvakrat. Tako je bilo te strahotne igre konec! — Ljubi Harro! V svojo največjo žalost Ti moram razodeti, da sem postala grda in zoprna. Mama mi to vsak dan predočuje. Zdaj sem že sama o tem prepričana. Lastnemu obrazu se človek tolikanj privadi, da si često marsikaj domišljuje. kadar se primerja z drugimi. Vse te čedne, mlade angleške in francoske dame so jiovsem drugačne od inene. Mama ima prav. Jaz se razvijam v orjaki-njo z račjimi nogami. Toda ne glede na to nosim še vedno čeveljčke gospoda Vurmhaherja in moje obleke 60 čisto mehke. Četudi si moram pustiti pohabiti dušo, telo seni si mogla doslej še ohraniti' nepohabljeno. A v mojem vrtu raste /nova trnie, bohotijo se koorive. To razvidiš, liubi Harro, iz tega pisma. Nisem smela ostati takšna, kot sem upala na dan birme. Vse je zopet, kot je bilo v otroški dobi. Na tem svetu se prav nič ne spoznam. Pogosto 6e mi dozdeva, posebno pri tenisu, kot bi bila nekam zablodila in sploh ne snadam sem. Ah. da bi mogla najti nazaj domov! Tekala bi z golimi nogami po iglah, majhnih in velikih mečih. Ako bi imela dovolj poguma za žareče železo, tega ne vem. Mislim, da bi se ga vendarle zbala. 7ato moram pač tu oslati. In zdaj z Bogom, ljubi Harro! Ko bi še mogla prav moliti, bi hotela neprenehoma prositi, da bi Te Bog zelo. zelo osrečil. Pa žal. moliti ne morem več! Črna zavesa zakriva zlata nebeška vrata in jaz sama sem preslaba. da bi jo mogl3 dvigniti. — Tvoja dušica. XVI. Črni možicelj. V Berlinu jx>d lipami je silno trenje in vrvenje. Vsem ljudem se hudo mudi. Lipe mole svoje gole, suhe veje proti 6ivemu nebu, odkoder se spuščajo rahle snežinke. Ko te svetle zvezdice padejo na zemljo, se stope ter izginejo v grdem, 6ivem blatu. Tisočero nog jih potepta. Pestra množica hiti tod mimo in vsak trenutek se prikazujejo nove skupine, kakor prihajajo izpod neba nenehoma nove snežinke. Ob tem času oskrbe odlični ljudje svoje nakupe, Ob tem božičnem času ni videti človeka, ki bi ne nesel vsaj prav majhnega paketa. Elegantne kočije, druga vštric druge, se počasi porivajo naprej. Taksametri. puhajoči avtomobili se tresejo in utripljejo pred trgovinami z dragocenostmi. Vmes tekajo prodajalci časopisov in pomaranč. In tamle je tudi majhen, rjav deček s črnožarečimi očmi, ki se zelo spretno izmika stražnikovim očem. Ootovo je kakšna kruta usoda pregnala otroka iz južnih krajev. Prizadeva si. da bi v tej krasni ulici razprodal svoje domače božično blago. — Črne mo-žicljc iz sliv — na lesene palčice nanizane posušene slive — majhne dimnikarje! — Oprezno motri gospe in gospode. Njegov smehljaj in njegove lepe črne oči vabijo k nakupu. Njegov stari neprijatelj — stražnik — je pravkar zaposlen. Posredovati mora med razburjenim gospodom in nekim koči-jažem. kateremu ni videti, da bi bil sovražnik opojnih pijač. — »Možicljc iz sliv, — prave črne dimnikarje.« — vpije deček. Kar se mu zabliska v očeh! Visok gospod — po dečkovem mnenju mora to biti orjak — se ustavi pred niim. se mu nasmehlja ter reče: »Daj mi 6vojcga nailepiega dimnikarja! Toda nogi morata biti enako dolgi. — »Da. gosnod baron.« pritrdi mali trgovec, v katerem se skriva poznavalec ljudi. Nato mu izroči črnega dimnikarja, nakar gospod izvleče svoj moiniiček. Zablesti svetla marka Z besedami: »Prebitek smeš obdržati « jo gospod slisne dečku v roko. Kar pridrdra elegantna, zaprta kočija ter sc hipoma ustavi prav tam. kier množica oblega razburjenega gospoda in pijanega kočijaža. Iz voza skoči mlada dama, ki si z veliko naglico utrinja pot skoz množico. Gospod je medtem zavil svojega črnega možiclja v kos papirja ter ga vtaknil v žep 6vojega svršnika, ko se iznenada dotakne njegove rame nežna roka v 6ivi rokavici. »O Harro, ljubi Harro! Končno vendarle!« Na pol v joku t# pol v 6mehu so donele te besede, katere je izpregovorila mlada dama. Mimodrveči ljudje se na skoraj neprijeten način začenjajo zanimati za obe veliki osebi, ki sta 6e na ulici našli. Oosjjodu je od velikega presenečenja zamrla vsaka beseda. Slednjič vendarle iz-pregovori: Princesa, oprostite, prosim! Nisem vas spo znal. Presvetla, menda niste čisto 6ami?« »Da, či6to sama!« »Prosim vas, ti ljudje!« — »To niso ljudje, to so zgolj 6ence. Hodijo vedno tod in naju nič ne brigajo, saj ne govoriva nikdar z njimi... O Harro, ali me res nisi spoznal?« »Princesa, vidim tamle vaš voz. Vas smem povesti tja?« »Potemtakem te naj nikdar več ne vidim! — Ne, kaj naju brigajo te 6ence! — Jaz moram s teboj govoriti. Vsa ta leta. — Ali bi ne bilo možno kje tu v bližini? —« Harro brž spremi dušico ko kočije, okoli katere se že zbirajo 6ence. Sluga odpre vratica. toda Rožamarija obstoji pred njimi ter reče z bliska-jočimi očmi: »Takšen si torej, Harro!« Zdajci ji Harro nekaj prišepne. Rožamarija prikima, vstopi in voz oddrdra. Vedno nove sence prihajajo. Izpod neba padajo snežinke vedno gosteje. Harro je že pozval izvoščka ter sledi v naglem diru za zaprto kočijo. Pri stolnici izplača kočija/a ter hiti čez najneprijetnejši trg Evrope, kjer imajo sestanek vsi vetrovi sveta. — proti narodni galeriji. Pri prebivalcih Berlina in tudi pri raznih 6tricih. ki prihajajo iz dežele, žeja po umetnosti ni ravno preveč občutna! Dvorane v narodni galeriji so malo da ne prazne. Le nekaj mladih datn 6toji okoli svoje učiteljice, ki jim je pravkar razpravljala o otoku blaženih ter je zaključila svoie predavanje z besedami: »Nc pozabite, prosim, da je to edinstveno...« Za Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčit