Od tedna
do tedna

“}IlR” NA BALKANU

Hitler je Balkanu vsilil svoj
^ir,” za katerega je to pot
J a cala Romunija, ki je odstopi-
11  polovico sedmograške pro-
lC e Madžarski, dočim je kos
pobruže ob črnem morju dobi-
i Bolgarska. Od Romunije, ka-
j^ n i so bile določene meje po
Jadnji svetovni vojni, je ostala
| e  ge dobra tretjina. Svoj “mir”
j e  Berlin vsilil na svoj stari na-
fin _-nacijska peta kolona v Ro¬
muniji, ki že več let operira pod
jmenom železne garde, je vrgla
s  prestola kralja Karola in ga
nadomestila z njegovim mlado¬
letnim sinom Mihaelom. Prevrat
je izvršil general Antonescu, ki
seje dan prej nahajal še v kon¬
centracijskem taboru. On bo po¬
slej vladal kot diktator države,
kolikor jo je še ostalo, ampak
razume se, da bo moral delati
ukazih Hitlerja.

I  '

\ s .

*•. v >. \ s ' *■ \ < v : t • * ; f t t / /

VOLUME IV.

človeških življenj

Official Organ of

The Slovcne Progres¬
sive Benefit Societj

Glasilo

Slovenske Svobodomi¬
selne Podporne Zveze

Cleveland, Ohio, September 11, 1940

NUMBER 215

važnejše od Proti registracijskim

Bivši kralj Karol, ki je sedel
na prestolu skozi zadnjih deset
let, katerega je že enkrat prej
izgubil radi svoje afere z Magdo
Lupescu, je ž njo vred zbežal v
Švico. V tej zvezi se v dnevnem
tisku pojavljajo romantične
štorije, v katerih se slika se rde¬
čelaso kraljevo ljubico, ki je
slučajno židovskega rodu, kot
pravi vzrok za Karlov padec.
Take štorije so seveda brez po¬
mena. Karol je računal na po¬
moč od zapada in se uračunal.
Zoperstavljal se je Hitlerju, ko¬
likor časa se je dalo. Ko je svo¬
jo zmoto spoznal, je skušal pre¬
sedlati in bil pripravljen služiti
tudi Hitlerju. Ampak nacijski
firer ni pozabil umorov vodite¬
ljev železne garde, kateri so bi¬
li izvršeni na Karlov ukaz. On
hoče vazale, na katere se lahko
brezpogojno zanese. Na Karla
se ni mogel, zato je moral iti.

Karol je bil pustolovec kot
človek in kot vladar. Ampak
najidealnejši vlada bi ne bil na
njegovem mestu dosegel nič več
bot je on.

❖ ❖ ❖

Takoj po nacijskem ukazu za
nadaljno razkosanje Romunske
je izgledalo kot da utegne v dr¬
žavi izbruhniti vstaja, ki bo pre¬
križala načrte Hitlerja in njego¬
vih petokoloncev. Nekateri so
tudi sodili, da Rusija ne bo do¬
pustila, da bi se neoficijelna me¬
ja tretjega rajha premaknila na
Vl ’h Karpatov. Ampak zgodilo
Se  ni nič. železna garda je strla
Punt, ki se je porajal med Ijud-
skimi masami, in tudi Moskva
Se  ni zganila, če se je Stalin od-
'°čil za pasivno vlogo, ker se s
Hitlerjem strinja ali ker se ga
H°ji, lahko vsakdo sam ugiba.

Za Romunijo kot za vse druge
®ule narode v Evropi velja to,
kur je Beneš rekel o češki—no-
^n teh narodov ne more upati
"a svobodno življenje, dokler se
b° vsa Evropa svobodna. Taka
Pa bo Evropa, kadar bo strmo¬
glavila vse svoje sedanje vla¬
darje ter upostavila sistem eko¬
nomske demokracije. Šele tedaj
k° izginila nacijonalistična blaz¬
nost, ki tira v propast vse naro¬
de Evrope, velike in male, ter
Peha človeštvo v barbarstvo,
kakršnega ni svet videl že sto-
^tja.

nrert T" 6 rŽaVe Se naha Xio
Pred silno nalogo, da se pri¬
pravijo 2a  obrambo, ki je nujno
Potrebna spričo nacijske agre-,
sivnosti. Danes noben razumen
človek več ne dvomi, da ako se
Hitlerju posreči zdrobiti odpor
Anglije — i n  da obstoji taka
možnost, istotako nihče ne dvo¬
mi po tem, kar se je zgodilo s
Francijo, bodo Zedinjene države
prihodnje na vrsti, bodisi da
pride do konflikta takoj ali po-,
zneje. Gotovo je to, da čim šib¬
kejša je Amerika v vojaškem
pogledu, toliko večja je njena
opasnost, da bo potegnjena v
vojni vrtinec. Igranje z var¬
nostjo Amerike v tej kritični
dobi bi bilo kriminalno.

Ameriški kongres se zadnjih
par mesecev bavi skoro izključ¬
no s problemom obrambe. Pod
pritiskom javnega mnenja je
bil v zveznem senatu k predlogi
za konskripcijo človeških živ¬
ljenj sprejet tudi dodatek, da
ima predsednik Zedinjenih dr¬
žav moč prevzeti vse industrij¬
ske naprave, ki se jih potrebuje
za gradnjo uspešne obrambe,
ako bi lastniki ne hoteli sodelo¬
vati z vlado v tem pogledu. Z
drugimi besedami, ako interesi
naroda zahtevajo od državlja¬
nov, da dajo narodu na razpo¬
lago svoje telesrie sile, in ako
treba celo življenje, tedaj ni
nič ko prav, da tudi kapital do¬
prinese svoj dolarski davek za
obrambo države.

Vsi elani zveznega kongresa,
ki so glasovali za tozadevni do¬
datek, brez dvoma niso bili
iskreni, temveč storili so to,
ker hočejo imeti nekaj, s čemur
se bodo lahko opravičili pred
volilci, med katerimi jih je mno¬
go, ki so nasprotni obvezni vo¬
jaški službi v mirovnem času.
Gotovo so bili med njimi taki,
ki so ob istem času, ko so gla¬
sovali za dodatek, na tihem upa¬
li, da se bo zakon, ako bo spre
&t,  izkazal “nepraktičen” «

“neizvedljiv.”

šilo~za ognjilo

raketirjem

in

Zadnja poročila povedo da so
angleški letalci maščevali bom
bardiranje Londona z zračnim
nanadom na Berlin, v katerem
«o prodrli prav do osrčja nem-
škega°gl a vneg a  mesta. Ena bom-
ba je padla na poslopje rajh-
*J a  ki je leta 1933 delno po-

gorek Angleži ^^rste

Sgljivm piošč, s katerimi se

Je fanetiloj^pozare.

francuTi^atman
Petainov fašistični režim v

“one,Ti’s« omejevali cerkveni

Toda bilo temu tako ali dru¬
gače, značilen je odmev, ki ga
je dodatek za konskripcijo in¬
dustrijskih virov povzročil v
bizniških krogih. Trgovske zbor¬
nice širom dežele so se dvigni¬
le kot en mož, in prvi med
prvimi, ki so dvignili glas pro¬
testa, je bil Wendell L. Willkie,
republikanski kandidat za pred¬
sednika. Njemu se je zdel ta
amendment tako važen, da je v
teku enega tedna dal v javnost
dve izjavi, in v eni od teh je
rekel, da ako se nameravani do¬
datek uzakoni, potem bo ame¬
riška industrija “sovjetizirana,”
in dostavil je: “Ako se ta do¬
datek uzakoni, za kaj pa se ima
Amerika potem še boriti?”

S tem je Willkie jasno in raz¬
ločno podal stališče, ki ga za¬
vzema ameriška plutokracijo.
Kot reprezentant teh interesov
je Willkie seveda popolnoma lo¬
gičen. V ideologiji kapitalizma
je privatna lastnina več kot
človeška življenja. Privatna
lastnina je sveta in nedotaklji¬
va, človeška življenja pa so po¬
ceni in važna so le v toliko, v
kolikor se jih more rabiti za
njeno protekcijo.

Da-li bo zakon za konskripci¬
jo industrije sprejet ali ne, se
sedaj še ne ve, toda izgled je,
da se bo v eni ali drugi obliki
nekaj storilo v tem pogledu. Da
je tak zakon potreben, se je iz¬
kazalo pred kratkim, ko je Hen-
ry Ford — in potem za njim še
neita druga korporacija — od¬
klonil vladno naročilo za letal¬
ske motorje. Njegov izgovor je
bil, da je bil del naročila name¬
njen za Anglijo, ampak to ne
spremeni položaja. Kot se po¬
roča, je bil Ford pred par dnevi
pri Willkieju na obisku in je
imel ž njim daljši pogovor. De¬
troitski magnat, kot znano, je
-svoj čas prejel odlikovanje od
Hitlerjeve vlade, katerega do
danes še ni vrnil.

La Follette žigosa
kreditni sistem

kone, nYY y  Šolstvu. S tem je

, V , P !j V l! Seda Mussolini j a, ka-
HEPUBLIKANCI SO STRAN-  sle i ^ ^ Vatikan odpustil

KA “APIZMENTA”

Henry A. Wallace, demokrat¬
ki kandidat za podpredsednika,
je v svojem sprejemnem govo-
ru  izjavil, da republikanska

s kanka je stranka, ki hote ali
nehote deluje za politiko “apiz-
m enta” s Hitlerjem. Poraz Roo¬
sevelta bi bila zmaga za totali¬
tarizem, je rekel Wallace, kajti
Roosevelt je danes poglavitni

ITestavnik demokratične ideje

na svetu.

- Vatikan odpustu vse

janske šole.

misija  m USPELA

Posebni poslanec ameriške
pokojen! jeklarski mag-
er, ki se .

mudil v Vatikanu, do _

V  ‘^SporočTMe Rooseveltu, da

m °M,a vsa njegova prisadeva-

S „ ja brek uspeha. Sodi se, da bo
"jstopstvo Zed. držav v
kanu ukinjeno.

Bivši governer države Wis-
consin, Philip F. La Follette, či¬
gar brat Robert sedi v zveznem
senatu, je imel pred par dnevi
radijski govor, v katerem je iz¬
javil, da je sedanji kreditni sis¬
tem v prvi vršeti odgovoren za
obstoječe gospodarske razmere
v Ameriki. Rekel je:

Skozi zadnjih 11 let, tako pod
republikanci kot demokrati,
vzdržujemo enega izmed vsakih
štirih ali petih oseb v deželi z
relifom ene ali druge vrste. To
se godi pod krivim vtisom, da je
nekaj narobe z onimi, ki so na
relifu, namesto da bi priznali,
da je nekaj narobe z ekonom¬
skim sistemom, ki ustvari 10
milijonov brezposelnih, pahne v
propast na milijone farmerskih
družin in zanika pet milijonom
mladim Americancem pril(i)ko
za življenje, ki imelo kak cilj

, unokojem jeKiars**

T, Tv“er, M se je nekaj časa

Vatikanu, da posreduje

Vat,i-

zanje.

“Vse to smo storili, medtem
ko posedamo aktualno in poten¬
cialno preko 150 milijard dolar¬
jev mrtvega kapitala. Denarni
mešetarji sedijo kot psi v jaslih
na teh mrtvih milijardah, ka¬
tere ne rabijo, ob istem času pa

Washington, D. C. —^Earl G.
Harrison, ravnatelj za registra¬
cijo inozemcev v justičnem de-
partmentu, je svaril inozemce,
naj se varujejo “registracijskih
raketirjev,” ki utegnejo bahati
se, češ, da so v stanu napeljati
stvari tako, da se inozemcu ne
bo treba registrirati. Poudaril
je, da nedržavljani, ki bi se dali
tako zapeljati, bodo trpeli dvoj¬
no škodo. Prvič, bodo plačali
takim goljufom za nekaj, kar
ne morejo izvesti; drugič, za
padejo globi ali zaporu oziroma
obema kaznima, ako poskusijo
izogniti se registraciji. Vsi ino
zemci se morajo  registrirati.

“Nikdo se ne more za druge¬
ga prijaviti za registracijo ozi¬
roma za odtis prstov,” Mr. Har¬
rison naglaša. Zakon določa, da
se mora vsak inozemec osebno
prijaviti na poštnem uradu za
registracijo v roku med 27. av¬
gustom in 26. decembrom, kjer
bo posebno označen poštni u
radnik izvedel registracijo in
prstotisk. Svarim inozemce
pred ljudmi, ki bi skušali izva¬
biti denar od njih, češ, da se bo¬
do registrirali mesto njih ozi¬
roma oddali odtis prstov za nje.
Vše postopanje in vsi papirji v
zvezi z registracij^ so brezplač¬
ni. Ako inozemec potrebuje ka¬
ko pomoč, mu bo poštni urad
ali kaka socialna organizacija
rada pomagala, kolikor je mo¬
goče.

“Za udobnost inozemcev se
poštna uprava prizadeva name¬
stiti tolmače v večjih poštnih
uradih. Inozemec, ki hoče pri¬
vesti s seboj svojega tolmača,
sme to storiti, nasvetuje se mu
pa, naj bo ta tolmač kak so
rodnik ali prijatelj.”

Mr. Harrison omenja, da mu
je bilo prijavljeno z raznih stra¬
ni, da nekateri^ ljudje ponujajo
inozemcem, da jim napravijo
prstotis za registracijo proti
gotovemu plačilu. “Dobili smo
poročila o goljufivih poskusih
izvabiti denar od inozemcev,
pravi Mr. Harrison, “in toplo
priporočam vsem državljanom
in vsem onim inozemcem, ki ni¬
so pristopni takim goljufijam,
naj sodelujejo z nami, da se ta¬
ke prevare preprečijo. Naši u
radniki že preiskujejo nekoliko
takih drznih slučajev.”

Mr. Harrison je tudi izjavil,
“da nekatere neznane osebe v
nekih mestih se približujejo tu-
jerodcem, da ugotovijo, da-li so
državljani ali ne. Preiskava te
vrste ni pooblaščena od justič-
nega departmenta in je morda
začetek kakega raketa za pre-
varanje inozemcev.

Registracija inozemcev je v
rokah federalnega justičnega
departmenta in poštne uprave.
Posebne tiskovine, ki vsebuje¬
jo vprašanja, na katera bodo
inozemci morali odgovoriti ob
registraciji, so že na razpolago
v poštnih uradih. Nasvetuje se
inozemcem, naj si priskrbijo ta¬
ko tiskovino, napišejo točne od¬
govore doma ali drugje in po¬
tem vzamejo izpolnjeno tiskovi¬
no s seboj, ko se na poštnem
uradu prijavijo za registracijo.
— (Alien Registration Divi-
sion, Department of
Washington, D. C.)

***%£?“"  Kolo časa bo Anglija vzdrža¬
la besni napad iz zraka?

NEDELJA, 15. septembra  —
Piknik društva št. 162, BON
AIR, Pa., na navadnih prosto¬
rih.

NEDELJA, 6. oktobra — Je¬
senska veselica društva št. 28
SSPZ, MADISON, lil., v dvora¬
ni M. Brunčiča, 14th St. in Mad-
ison A ve.

SOBOTA, 19. oktobra  — Ples¬
na veselica (Svveetest Dan
Dance) društva Utopians, št.
204 SSPZ,  COLLINIV OOD-
CLEVELAND, Ohio, v Sloven¬
skem delavskem domu na  TTo-
terloo Rd.

SOBOTA, 23. novembra — Je¬
senska veselica društva Rožnik,
št. 227, CHICAGO, lil., v dvo¬
rani br. Paula Bergerja, 2653
So. Laivndale Ave.

SOBOTA, 7. decembra  — Ve¬
selica društva št. 104, CHICA¬
GO, lil., v Fleinerjevi dvorani.

TOREK, 31. decembra  — Sil¬
vestrova zabava društva Prija¬
telj, št. 46, SAN FRANCISCO,
Cal., v Slovenskem naprednem
domu, 2101 Mariposa Ave.

Amerika je dala Angliji 50 rušilcev v zame¬
no za mornariške in letalske baze
na tej strani oceana

Roosevelt o obrambi
in socialnih pri¬
dobitvah

Od časa, ko so Nemci pred lin o kaki paniki ni vsaj do se-
dobrim mesecem dni začeli z daj še nikakega sledu. '
zračnimi napadi na angleška .. .....  „

mesta, pa do prošlega tedna, je L apa iri 9 ira roering

bilo v teh napadih ubitih skupno Kot se je zvedelo, dirigira
kakih tisoč oseb na Angleškem zadnje in najhujše napade na
in materijalna škoda ni bila po-j London in druga angleška me-
sebno velika. Ampak v teku sa- sta sam maršal Goering, ki se
mo treh dni od prošle sobote je v ta namen nastanil nekje v
naprej je bilo samo v naskokih Franciji. Iz tega se da sklepati,
na London in okolico ubitih bli- da hočejo naciji do skrajnosti
zu tisoč ljudi, in celo uradna po- izrabiti čas, ki je še na razpola-
ročila priznavajo, da škoda, go, predno nastopi megleno je-
prizadjana od bomb in požarov, sensko vreme in pa ekvinokcij,
ki so izbruhnili kot rezultat tekom katerega je Rokavski pre-
zračnega bombardiranja, z vsa- liv tako razburkan, da bi bila in-
kim dnem večja. vazija Anglije nemogoča.

Peklo v Londonu  Angleži imajo dovolj posla z

Poročevalci ameriških listov odbijanjem napadov, vendar pa
poročajo, da je bil London sko- ms ° P . rene , h , al ! z ofenzivno  P ro *

zi tri noči zaporedoma pravcato t, - akc,J0 - Medtem , ko do Berli ’
peklo. Prihajali so silni roji  ^ ne morejo prodreti v tolikem

bombnikov, spremi  jani od 1 stevilu ’ da b ’ kaj za,egl °’ pa so

manjših letal bojnega tipa ter

v zadnjih dneh ponovno bom-

brez presledka metali na mesto | bardirab Hamburg in  nekatera
od 800 do 1000 funtov težke in v P nzonli 80

bombe, ki so povsod, kamor so

več učikovitih napadov na baze

Na Delavski praznik je imel j padle, povzročale strašno uniče- j lia  ' n  Belgije, s

predsednik Roosevelt dvoje go-1 nje. Bilo je kot da je prišel sod- j kabn  bi r emci mogli \ oditi

vorov, v katerih je navedel so- j ni dan; treskanje nemških bomb j akc ‘ i° za  in%azijo Anglije,
cialne pridobitve, katere je pri-'je spremljalo grmenje anti-le-j Pomdč za Anglijo

dobilo delovno ljudstvo te deže-j talskega topništva, da se jej

le v teku zadnjih sedmih let, po- zemlja tresla. j Svet se zaskrbljen vprašuje,

tem pa je poudaril, da on ne . , u -u a  ! koliko časa bo Anglija vzdržala

v to, da bi se vsled . Pjden lzmed  posebnih teror- divjanje nemškega zračnega te-

jev tega napada so bombe, Ki ror ja. Ako pade Anglija., potem
eksplodirajo šele nekaj časa po-

verjame
priprav za

narodno obrambo

je Hitler nesporen vladar cele

temveč da se morajo iste tudi IT.. . S °, Se zarde v  vzemIj0 ’! Evrope, in prva linija obrambe

ker prebivalci niti bezati ne mo- 1 za  Ameriko, katero predstavlja

moralo žrtvovati te pridobitve, ^ em  ^

v bodoče širiti in večati. Wen-
dell Willkie, ki je sicer naspro¬
ten konskripciji bogastva, je v

rejo pred njimi. Pri zadnjih an gi e ška mornarica, bi izginila,
napadih se Nemci tudi poslužu¬
jejo bomb, ki se v zraku razleti- I Presednik Roosevelt se tega

svojem sprejemnem govoru re- |jo y mnogQ manjših bombi ki  | dobro zaveda. Prošli teden je ne
kel, da se morajo Amenkanci širij0 smrt in un ^ en j e na vse  da bi vprašal kongres, kaj misli
v bodoče pripraviti samo na | strani v za{ j n jem naskoku so o tem, na svojo odgovornost iz-

Nemci razdejali več trgovskih ■ vršil zgodovinsko važno kupčijo
poslopij prav v osrčju mesta, j z Veliko Britanijo. V zameno za

; 50 rušilcev, ki so jih Zed. drža-
Delavci najbolj trpe  ve  zgradile tekom zadnje sve-

Nemcem je teren Londona se- tovne vojne in so mnogo let
veda dobro znan. Glavni smoter trohneli v raznih lukah, je nam-
nacijskih letalcev je pohabiti re č dobil od Anglije kak tucat
industrijo, kjer se izdeluje orož- baz na tej strani oceana, od No-
Dokazuje namreč, da Roosevelt j je in letala, in uničenje skladišč, ve Fundlandije pa do obale Juž-
tem bajkam ni nasedel, in da v katerih se nahajajo razne si- ne Amerike, kjer bo Amerika

rovine in živež. Poročila iz Lon- | zgradila oporišča za svojo letal-
dona priznavajo, da je precej

žrtve.

Rooseveltova izjava je po¬
membna zlasti spričo vztrajne
klevete, ki jo širijo ameriški
burbonci, da se je Francija se¬
sula vsled tega, ker je Blumova
vlada dala delavskim masam
prevelike socialne izboljšave.

razume, da najboljša obramba
Amerike poleg potrebnega voj¬

nega ustroja so zadovoljni ljud- skladišč ob ustju reke Thames,
je, ki se imajo v resnici za kaj j k* se nedaleč od mesta izliva v
borb; i | morje ,šlo v zrak v plamenih,

_ akoravno je ognjegasna služba

HUMANITARNOST IN  j noč in dan na delu.

VOJNA  j V splošnem so v besnih nem-

TT  .... . .. . iških napadih zadnjih dni naj- najvažnejšo

V ameriški javnosti se je po- ■ . , . , , , x  . .. -

. J  x T j bol j prizadete delavske četrti

javila debata glede vprašanja, ' , x . , ..

.T . Londona, docim so deli mesta,
ali naj bi Zedinjene države zah- 1

sko silo in pa za svojo mornari¬
co. Teoretično je Amerika te ba¬
ze dobila v najem za dobo 99
let.

Zgodovinska kupčija

Ta korak, ki se ga smatra za

tevale od Anglije, da popusti

kjer žive premožnejši sloji, do¬
slej še primeroma malo trpeli.

^ustice,

či vsaka sprememba ekonomske¬
ga sistema, ki bi poslal te mili-
napenjajo vse sile, da se prepre-1 jarde na delo.”

od svoje blokade v toliko, da bi

se smelo dovažati v Francijo, j Vzrok temu je jasen in ga
Belgijo in druge dežele, ki se vlada v Berlinu odprto prizna-
nahajajo pod nemško okupaci- va. Z nezaslišnim terorjem med
jo, živež za razdelitev med civil-I ljudskimi masami skušajo na-
nim prebivalstvom. Nasprotni- ciji zdrobiti moralo ljudstva, o
ki te akcije poudarjajo, da bi bi- i katerem upajo da bo revolti ra¬
la s tem dana indirektna pomoč lo in zahtevalo od vlade, da od-
Hitlerju, kateremu bi bila od- i neha z odporom ter pristane na
vzeta odgovornost za prehrano mir, katerega bi diktiral Hitler, prestavila daleč na odprto mor
prebivalstva v prizadetih drža- | Ampak, ako je verjeti poroče- j e  Atlanskega oceana,
vah. To je brez dvoma res, ka- j valcem na licu mesta, je učinek Dobava teh baz je tudi veli-
kor je tudi res, da ako ne pride zračnega terorja baš obraten; kanskega pomena za Daljni za-
pomoč, bo izpostavljenih lakoti povprečen Anglež prenaša gro- pa(b  kajti zavarovanje vzhoda
na milijone ljudi — žena in ; zo pekla, ki ga povzročajo nem- pome ni, da je ameriško bojno
otrok, ki so najbolj nedolžne Iški zračni napadi, s špartansko brodovje prosto, da posveti več-
žrtve vojnega moloha. | odločnostjo in hladnokrvnostjo, (Dalje na 2. str.)

d i p 1 o m at ično
transakcijo v zgodovini Zed. dr¬
žav od časa, ko je predsednik
Jefferson od Napoleona za ne¬
kaj milijonov dolarjev kupil pas
zemlje od New Orleansa v Me-
bikanskem zalivu pa do današ¬
nje kanadske meje, je silne važ¬
nosti za obrambo ameriške he¬
misfere. Kontrola teh baz bo
učinkovito protežirala Panam¬
ski prekop in s tem korakom se
je obrambna črta Amerike za
slučaj, da bi Anglija padla,

STRAN 2,

GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE SVOBODOMI¬
SELNE PODPORNE ZVEZE.

■_ _

_ IZHAJA VSAKO BKEDO _

Cene oglasom: 40e palec ca posameznike; SS palec ca društva

Naročnin« ca člane 78« letno; ca nečlane $UM; ca Inozemstvo 82.0*

PROGRESS

JFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRES-
_ SIVE BENEF1T SOCIETY __

Owned and Published by the Slovenc Progressive Peneflt Societj
ISSUEP EVERT WEDNESDAY

Snbccriptlon (or members 8.78 per year — nonmembers 8L5*
_ foreign eountries 82-00  _

Advertising rates: 40c net for individnals; 35c net (or socletie a_

Naslov uredništva in upravništva:

4APREDEK 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.

Telepbone: HEnderson 5311 _

VOLUME IV. NUMBER 215

Eotered as Second Class Matter August 5th, 1936, at the Post Oldce at
Clevelan d, Ohio, under the Act ot  August 24, 1912. ___

SKORO NEVERJETNO!

—•—

PROSVETI z dne 4. septembra je priobčen ured¬
niški članek pod naslovom “Zastoj združitve,”-či¬
gar prvi del se bavi s tehnično stranjo združitve¬
nega procesa in torej spada v delokrog Zvezinega zdru-
žitv snega odbora, čigar naloga je, da odgovori in po¬
jasni, ako trditve pisca ne soglašajo z dejstvi. Urednik
glasila SSPZ s to stranjo združitvenega vprašanja nima
drugega posla kot da k večjim konstatira, da združitveni
odbor Zveze se je ravnal, kolikor je njemu znano, po
navodilih, katere mu je dala konvencija.

V drugo kategorijo pa spada argument, ki ga rabi
urednik Prosvete v drugem delu istega članka, ko dolži
ne samo združitveni odbor SSPZ, temveč člane gl. od¬
bora kot celoto, da “ne marajo združitve s SNPJ in da
so intrigirali in še intrigirajo na vse načine, da bi to
združitev preprečili za vsako ceno.”

“Radovedni smo,” pravi nato urednik Prosvete, “kak¬
šno pogodbo je združitveni odbor SSPZ predložil Jugo¬
slovanski katoliški jednoti, katere redna konvencija se
začne prihodnji teden v Waukeganu, 111.”

Ko smo prvič prečitali gornji stavek, skoro svojim
Ustnim očem nismo mogli verjeti. Ampak tako je za¬
pisano! In da urednik Prosvete misli resno, je razvidno
iz druge opazke v istem članku, ko pravi, da je bila
SNPJ “nalašč predložena takšna pogodba, da je ne bo
mogla sprejeti, nakar bo pot za združitev z JSKJ odprta,
če bo članom zveze to všeč ali ne!”

Kje je urednik Prosvete dobil gornje informacije, je
za nas uganka. Mar ni čital zaključkov 10. redne kon¬
vencije SSPZ glede združitve, ki je jasno in definitivno
naročila, da od nje izvoljeni odbor obema organizacijama,
s katerima se pogaja, predloži identične, oziroma iste
pogoje? Besedilo pogodbe, katero je sestavil odbor SSPZ,
je bilo objavljeno v Napredku z dne 7. avgusta in z njo
vred je bilo priobčeno pojasnilno pismo s podpisom VSEH
članov istega — tudi bi ata A. Zaitza, ki je član tega
odbora — kjer je natančno in specifično povedano, da
sta v pogodbi le dve določbi, glede katerih obstoji raz¬
lika, ki pa je dejansko naklonjena SNPJ, ne pa JSKJ!
To sta podtočka 3 .  točke 2. glede členkov inkorporacije,
ki se tiče načelne izjave, in pa točka 10., katera se tiče
bolniškega zavarovanja. Pojasnil^ pismo ugotavlja, da
kar se tiče načelne izjave, med SSPZ in SNPJ ne obstoji
pjikaka razlika in torej glede tega ni potrebno nikako
pogajanje, razlika pa da obstoji v tem pogledu med SSPZ
in JSKJ, vsled česar je združenje med slednjima dvema
mogoče le tedaj, ako JSKJ sprejme podtočko 3. točke
druge, ki se glasi:

“Namen ustanovitve te korporacije je gojiti brat¬
sko podporno organizacijo z vsemi pravicami in privile¬
giji, do katerih je postavno upravičena. Ustanovljena je
na naprednem temelju, na katerem morajo sloneti vsa
njena pravila, članom je zajamčena osebna svoboda ver¬
skega in političnega prepričanja. Podpira kulturna
ustremljenja in gibanja za izboljšanje položaja delav¬
stva.”

Ponovimo — medtem ko se združenju med SSPZ in
SNPJ glede načelne izjave v predloženi pogodbi ne stavi

nobenih ovir, ker se smatra, da sta načelni izjavi teh dveh
organizacij za vse praktične svrhe enaki, pa se združenje
med SSPZ in JSKJ more uresničiti le tedaj, ako se sled¬
nja zadovolji z zgoraj navedeno načelno izjavo!

Isto velja glede točke 10. Pojasnim pismo pove, da j

sta sistema bolniškega zavarovanja pri SSPZ in SNPJ za
praktične svrhe enaka, vsled česar v tem pogledu ni no¬
benega zadržka za združenje med njima, na drugi strani j
pa se sistem bolniškega zavarovanja pri JSKJ razlikuje j
od Zvezinega, vsled česar mora JSKJ sprejeti sistem bol¬
niškega zavarovanja, po katerem posluje SSPZ, predno |
je mogoče združenje med njima!

Napredek


--* -Ltftu

Pojasnilno pismo združitvenega odbora SSPZ, iz ka¬
terega je razvidno, kar smo tukaj povedali, je bilo po¬
slano obema organizacijama, in torej pri SNPJ ne morejo
reči, da jim vse to ni znano, ako bi ga slučajno ne bili
čitali v Napredku z dne 7. avgusta t. 1.

Vsi ostali pogoji združenja so isti za obe organizaciji.
Način združenja, kateremu ugovarjajo voditelji SNPJ,
velja prav tako za JSKJ kot za SNPJ. Tudi točka 11., ki
se tiče ločitve smrtninskega sklada onih članov, ki plaču¬
jejo po American Experience lestvici od sklada onih čla¬
nov, ki plačujejo po Fraternal Congress lestvici, je prav
tako merodajna za JSKJ kot za SNPJ.

Trditev urednika Prosvete, da voditelji SSPZ in¬
trigirajo proti združenju s SNPJ, je gorostasnost prvega
reda. Njegovo povpraševanje, kakšno pogodbo da se bo
predložilo konvenciji JSKJ, dokazuje, da ni nikdar vzel
časa, da bi se poučil o predmetu, glede katerega se že dva
meseca prepira v javnosti in da je torej po lastni krivdi
neinformiran, ali pa da namenoma piše neresnico. Pri
osebi, ki zavzemo važno mesto v javnem življenju, je to
nekaj neodpustljivega.

DOPISI IN POROČILA ČLANSTVA

Imam besedo

Chicago, lil.  — Dal mi jo je
urednik nedavno nazaj v svo¬
jem uredniškem članku, to je v
tistem članku, ko je bil pri¬
tisnjen ob steno po uredniku
Prosvete radi tiste “kupčije.” K
sapi je šele prišel, ko se je
spomnil, da sem jaz nekoč na
Seji gl. odbora govoril nekaj o
“tekmi,” kar vsekakor po ured¬
nikovem mišljeju, ki se razume
na slovnico, pomeni, kupčijo in
vsaj meni se zdi ne vidi prav
nikake razlike med “tekmami
in kupčijami.” Ker nisem noben
slovničar, temveč samo zabiti
podeležan brez vsake zmožnosti
nimam besede definirati in raz¬
lagati, končni pomen teh dveh
besed. Tako v en dan si jo pač
smem tolmačiti po svoje, poseb¬
no še z ozirom, ker med seboj
ne pravimo: da smo kupčevali

bora in da sem k pogodbi sami
DAL SVOJA PRIPOROČILA,
kar bo vse ob svojem času ob¬
javljeno. Za ta čas pa prosim
potrpljenja, ne želim nikakor, da
bi mi kedo očital, da komaj ča¬
kam da katerega ugriznem. O
tem se bomo torej Še pogovorili,
nič strahu! Je pa še nekaj dru-
zega, kar je omenil br. Bernik
takoj ob pričetku svojega dopi¬
sa, ko pravi: “Polemika, ki je
nastala vsled  priobčenega član¬
ka Antona Zaitza,” in ker Ber¬
nik ni edini pod utisom, da sem
vsega zla kriv edino jaz sam, je
potrebno, da se o tem pogovo¬
rimo. Jaz seveda ne bom trdil,
da niso moji članki tu in tam
razburili posamezne člane, po¬
sebno še, ker ima vsak svoje
pristaše, za katere se vleče, če
je prav ali ne, ampak v sploš¬
nem vse ■ NAJEVOLJE MED
ČLANSTVOM IN DRUŠTVI PA
z balincarji, ali da s na vsako- nisem  KRIV TER SE MI DE-
letnih olimpijadah naših orga- j LA  KRIVICO, KAR BOM SE-
nizacij “kupčuje” na mesto j V e DA  TAKOJ V TEM DOPI¬
SU DOKAZAL.

Tekmuje.”

Sicer pa nisem vzel ponudene
besede, da bi še nadalje za
božjo voljo prosil prizadete naj

Takoj po konvenciji je bilo v
glasilu par dopisov, ki so izra¬
žali nevoljo vsled konvenčnega

se drže predmeta. Od moje stra -1  zaključka o združenju. Zunanji
ni smo z ozirom na tisto, kar poročevalci, med temi Ivan Jon-

n . • tez, ki je imel kot gost priliko

sem priobčil v Prosveti, ker mi ’ J  ® .

opazovati našo slavno delegaci¬
jo na konvenciji, je pisal v Pro¬
letarcu, “da je mala manjšina
manipulirala večino.” Fiaska
združenja na konvenciji se je
dotaknil tudi Milan Medvešek v
Prosveti in Anton #  Garden, ki je
objektivno analiziral potezo
manjšine in med drugim do¬
dal, da bi bilo dobro, ako bi

v Napredku ni bilo dovoljeno,
končali. Končali, ker dosedaj
stoje skoraj do pičice neovržene,
neokrnjene zapisane moje bese¬
de v Prosveti, ter bi bilo zelo
bedasto nadalje tratiti čas in
prostor. Ponujeno besedo sem
vzel danes iz druzega uzroka,
namreč iz vzroka, ker sem bil v

zadnji štev. Napredka vprašan! se našel nekdo, “ki bi podrobno
za gotova pojasnila po prijate- opisal zakulisne intrige.” Pa kaj
lju in sobr. Peter Berniku, ka- bi našteval te, za katere vem,
teremu bom seveda skušal od- da urednik ne porajta. Najbolje
[govoriti, kolikor je v moji moči, * je, da posvetim na uredniški
v kolikor mene zadene, in v ko- članek urednika samega, priob-
likor je pojasnilo sedaj na me-' čenega z dnem 10. julija, to je
| stil. Br. Bernik ne sme biti razo- prej predno je bila kakšna be-
čsran, če v današnjem odgo- seda objavljena od strani mene
veru ne bo dobil vsa pojasnila, v Prosveti; njegov lastni članek
[ k: tera želi. Ne vsled kakšnega bo najboljši dokaz v kakšnem
umika ali skrivanja ali da bi se objemu je bilo naše članstvo po
! bi 1 “navesti imena posamezni- konvenciji, kakšen angleški mir
j kev,” kajti če Peter misli, da je vladal med društvi, in kako
Zritz samo piše, v odločilnem SILNO SO BILI VSI ZADO-
tronutku pa molči ali samo “po- VOLJNI Z KONVENČNIMI ZA-
[ trjuje,” se zelo, zelo moti in mu KLJUČKI GLEDE ZDRUŽE¬
NO to v bližnji bodočnosti tudi NJA. Poglejmo toraj, kaj je
dokazano. Torej kakor zgoraj'pisal urednik z dnem 10. julija,
j omenjeno, vsaj danes še ne, ni Piše O MUČNOSTI, KI JE NA-
mogoče dati natančnega poroči- STALA V VRSTAH ORGANI-
la o delu združevalnega odbora, j ZACIJE KOT POSL  EDICA
ker ta odbor s svojim delom še ZDRUŽITVENE AKCIJE,” DA
[lli gotov, oziroma po mnenju SE TO VIDI “V GLASILU,
pisca do sedaj skoraj še nič do-, PRI DRUŠTVIH, MED ČLAN-
seženega ni bilo, ker so se tiste STVOM PRI DRUŠT. URAD-
ogromne pridobitve, katere je | NIKIH IN GL. ODBORNIKIH,
dosegel naš odbor po mnenju na- DA JE NA VSE DELO ORGA-
šega urednika, nekam razblinile! NIŽACIJE PADLA GLOBOKA
v oblake, in pa ker je prav sedaj j SENCA. NA MESTO DA BI
postal nekak nesporazum v od- j ČLANI NA DRUŠTVENIH SE-
; boru samem, katerega je seve- i JAH DELALI NAČRTE, KA-
da treba prvo izravnati. Mimo j KO POSPEŠITI AGITACIJO,
grede naj omenim br. Berniku j SE PREPIRAJO IN DEBATI-
le: Da točke 1. jaz nisem stavil RAJO, NA DNEVNEM REDU
niti nikdar zagovarjal v pogod- J SO OČITANJA IN SUMNlČE-
bi, ker v kaj tacega ne morem 1  NJA, KI NE ZAPUŠČAJO ZA
verjeti in da poostrenju gotove! SEBOJ NIČ DRUZEGA KOT
točke nisem popolnoma nič kriv. !  SLABO VOLJO. JASNO JE,
Dalje, da se ne strinjam, da bi. DA V TAKI ATMOSFERI JE
se branili sestanka, o čemur; NEMOGOČE. KONSTRUKTIV-
sem obvestil tajnika našega od- 1  NO DELO.

Prečitajte ponovno, pa boste
videli, da je vse to, kar ured¬
nik dolži, da so povzročili moji
članki, BILO ŽE PREJ PRED¬
NO JE BILA ENA SAMA ČR¬
KA OD STRANI MENE OB¬
JAVLJENA V JAVNOSTI. Za¬
kaj neki naj bi nastal mučni po¬
ložaj; zakaj bi se prepirali na
društvenih sejah, debatirali in
sumničili, če je vladal tak an¬
gelski mir in zadovoljstvo med
društvi, članstvom in gl. od¬
borniki, kakor bi se to tako
rado pokazalo sedaj, “češ, vse
je Zaitz kriv?” Ali smem upati,
da se bodo v bodoče tisti, ki se
oglašajo v naši javnosti spom¬
nili zgorajšnjega dopisa prej,
predno poberejo in vržejo ka¬
men?

Anton Zaitz

* *

Opomba uredništva: Nas ve¬
seli, da se je br. Zaitz spomnil
uredniškega članka, ki je bil
priobčen v Napredku 10. julija
t. L, kajti baš z dotičnim član¬
kom je bil podan dokaz, da se
z naše strani ni skušalo SITUA¬
CIJO POTVARJATI, ali ME¬
TATI KRIVDO za dilemo, ki
je nastala v organizaciji, na
KAKEGA POSAMEZNIKA ali
KAKO GRUPO v okviru orga¬
nizacije same. V dotičnem član¬
ku smo OBJEKTIVNO in NE¬
PRISTRANSKO ugotovili dej¬
stva, potem pa smo zapisali še
naslednje besede:

“ Položaj, ki je nastal pri Zve¬
zi, je vse prej kot prijeten. Mu¬
čen je za vse, najbolj pa za
one, ki imajo na svojih ramah
odgovornost za organizacijo;
zlasti za glavne odbornike, ako
svojo odgovornost jemljejo res¬
no. NEPRIJETNO JE, ČE SE
TE OBTOŽI, DA SI NELOJA¬
LEN ORGANIZACIJI, ali pa
da si oportunist in strahopetec,
ki mu je mar le njegova služba,
brez ozira na koristi celote. In
vendar se noben glavni odbor
nik, posebno če je od urada pri
organizaciji odvisen za življen-
ski zaslužek, ne more izogniti
kritiki ali sumničenjem ENE
ALI DRUGE VRSTE.”

Kot razvidno iz gornjega, smo
vzeli v obzir vse faktorje in
vse okolščine, kajti poudarili
'smo, da je položaj prav tako
mučen za člane kot je br. Zaitz
sam, ker se jih dolži nelojal¬
nosti napram organizaciji,  kot
za druge, katere se sumi, da so
oportunisti in da jim je le za
službe. Bila je to pravična in
stvarna analiza od začetka do
konca, katero smo zaključili z
.opazko, da je temu položaju
treba čim hitreje napraviti ko
nec in izrazili svoje soglašanje
z društvi, ki apelirajo na zdru¬
žitveni odbor, da s svojim de¬
lom pohiti, kajti doba razdvo¬
jene lojalnosti se ne sme zaveči
v nedogledje.

Natančno na isti dan — 10.
julija — ko je v Napredku iz¬
šel dotični članek, pa je br.
Zaitz pričel priobčevati svojo
storijo o “intrigah,” in urednik
Prosvete je v uvodnem članku
odprl ofenzivo m proti gl. od¬
boru SSPZ in sklepom njene 10.
konvencije. Iz tega je sledil se¬
danji nepotrebni boj, ki bi ga
ne bilo, ako bi bil br. Zaitz to-
] liko toleranten kot je bil ured-

I nik Napredka.

—

in SNPJ. Ker je že veliko čla¬
nov povedalo svoje mnenje o
združenju, hočem storiti to tudi
jaz. Jaz sem za združenje, in
mislim, da v združenju je moc.
čim Več nas bo skupaj, tem la-
že bomo odbijali napade onih,
ki so nasprotni svobodomiselnim
idejam. Ampak kot se vidi, smo
še precej daleč od združenja, in
moje osebno mnenje je, da s
preklan jem in prerekanjem ne
bomo dosegli združenja, pač pa
razkol, ki se že opaža, če ima iti
tako naprej, je najbolje, ako se
pusti vse na miru in da ostane¬
mo še nadalje vsak zase.

Ne vem, zakaj se glavni od¬
borniki SSPZ in SNPJ ne sesta¬
nejo skupaj pri eni mizi, kjer bi
se pogovorili ustmeno, saj sta
, vendar oba glavna urada v Chi¬
cagu in ni veliko stroškov, ako
se hočeta sniti. Ampak izgleda,
da imata oba glavna odbora svo¬
je ugovore in razloge, zakaj bi
ne mogli skupaj priti in pri eni
mizi rešiti to vprašanje. Bratje,
delujmo bratsko in z dejanji,
kajti na miren način se da več
doseči kot pa s prerekanjem.
Br. Grili, ki piše uredniške član¬
ke v Napredku, še do danes ni
jasno povedal, kje stoji glede
združenja. Ako bi to storil, bi
bilo bratsko in osebno bi mu dal
kredit. Saj ima vendar vsak član
pravico, da odkrito izrazi svoje
mišljenje. Največ je pa kriva te¬
ga prerekanja mržnja eden pro¬
ti drugemu, katera izvira iz te¬
ga, ker eden hoče biti bolj
‘smart’ kot drugi. Tako je prišlo
do male vojske med dvema or¬
ganizacijama, v kateri se na¬
mesto pušk rabi črnilo, kar je
jako žalostno. Ako imata br.
Molek in br. Grili kaj osebnosti
med sabo, naj jih sama porav¬
nata, ker članstvo se ne zanima
za njuno polemiko.

Anton Zaitz bi bil tudi lahko
malo počakal s svojim pisa¬
njem v Prosveti o intrigah in
kdo je kdo. Moje mišljenje je,
da stare besede na dan nositi
po časopisih nima nobenega po¬
mena. Pregovor pravi, da lepa
beseda lepo mesto najde, in to
velja tudi za ta slučaj. Malo po¬
trpljenja ne bi škodovalo; na¬
glica ni dobra, kajti počasi se
nadalj pride. Tudi gl. predsed¬
nik SSPZ je na pisanje br.
Zaitza preveč na dolgo in široko
odgovarjal. Kar je imel poveda¬
ti glede nedostatkov br. Zaitza
bi bil lahko povedal čisto na
kratko: bil ni sposoben za služ¬
bo, katero je zavzemal.

To je moje mišljenje, ki sem
ga zapisal, ne da bi imel s tem
namen koga žaliti. Bratski po¬
zdrav vsem članom SSPZ!

Mike Kočevar, št. 25

vsem društvom, ki so pri tem
sodelovala. Istotako se izreče
prisrčna zahvala vsem pevskim
zborom in drugim prijateljem,
ki so se udeležili te proslave in
tako pripomogli do tako lepega
uspeha. Nadalje zbornica odo¬
bri predlog, da federacija še
nadalje plačuje nagrade za pri¬
dobivanje novih članov v mla¬
dinskih oddelek.

Nadalje se apelira in prosi
vsa društva, da bolj redno po¬
šiljajo zastopnike na federacij.
ske seje. Nato se sklene da se
prihodnja, ki je glavna oziroma
letna seja, vrši v Pittsburghu
na 57. cesti.

Sledijo poročila posameznih
društvenih zastopnikov, ki p a
nimajo posebnih poročil, razen
o združenju. Br. Štern poroča,
da naj se ne odneha delovati za
združenje. Br. Rosenberger: da
društvo želi, da se združenje
čim preje izvrši. Tomšič: ne
verjame gl. uradnikom, da bi
bili iskreni in to združenje ures¬
ničili. Rolih, Rupnik in Jurje¬
vec: želijo združenje samo s
SNPJ. Medved: obširneje poro¬
ča glede vzrokov in zaprek, ki
so v zvezi s tem združenjem,
kljub temu pa da naj se nada¬
ljuje s tem delom, dokler se ne
doseže cilj.

Predsednik Kvartich istota¬
ko obširno poroča glede težkoč
in delovanja za združenje. Po¬
jasnjuje, da se združenje lahko
takoj uresniči, ako članstvo pri¬
stane na vse pogoje. V debato
poseže več drugih zastopnikov,
ki so vsi stoprocentno za združe¬
nje. Do besede pride tudi br.
Cipčič, akoravno ni bil zastop¬
nik društva na tej seji. On po¬
udarja med drugim, da naj se
zahteve od Zveze splošno glaso¬
vanje glede tega. Br. Uhernik
predlaga, da naj federacija ape¬
lira na združevalni odbor da naj
pospeši in z vsemi močmi delu¬
je v prid združenju. Predlog je
bil podpiran in ga je zbornica
soglasno sprejela.

S tem je bil dnevni red izčr¬
pan ,nakar se seja zaključi ob
5:30 popoldne.

F. Oblak, zapisnikar

Član umrl

O delavskih razmerah in
združenju

Steelton, Pa.  — Malo se vidi
dopisov iz tukajšnje naselbine,
[zato bom jaz nekoliko poročal.

I Z delom gre precej dobro. Dela
! se vsaki dan. Nihče pa ne ve,
koliko časa bo trajala ta pros-
periteta. Večina nas je zaposle-
j nih v tovarni, ki je last Bethle-
hem Steel Go. S. 1. septembrom
! nam je družba zvišala plačo in
j sicer od 66V2C na 62 Vic na uro,
tako da sedaj znaša $5.00 za
osem ur dela. Kar se tiče na-
' prednosti, je tukaj ni. žal mi je,
1  ker moram tako zapisati, ampak
j drugače ne morem, ako se ho¬
čem držati resnice.

Zadnje čase se veliko piše o
j združenju. Jaz sem član SSPZ

Federacija društev SSPZ v
zapadni Pennsylvaniji

(Zapisnik seje, ki se je vršila
dne 25. avgusta v Slov. Domu na
Coverdale, Pa.)

Piedsednik Kvartich pozdra¬
vi navzoče in odpre sejo ob 2:30
popoldne. Sledi čit.anje imen od¬
bornikov, od katerih so odsotni:
podpredsednik, zapisnikar in
dva nadzornika. Predlaga in
podpira se, da se izvoli novega
podpredsednika. Na to mesto je
izvoljen br. Štern. Za zapisni¬
karja je začasno postavljen F.
Oblak.

Sledi čitanje imen društvenih
zastopnikov, ki so se vdeležiti
te seje, nato pa se poroča, da je
zastopanih 14 društev s 36 za¬
stopniki. čita se zapisnik zad¬
nje seje, katerega se sprejme
kot je bil čitan.

čitanje računov p 0  tajniku,
ki izkazujejo $123.12 preostan¬
ka v blagajni. K temu se poro¬
ča. da je imela federacija od
piknika na Yukonu $24.25 pre¬
bitka, od SSPZ dneva v Bridge-
ville pa $70.88. Nadzorni odbor
j foroča, da se s tajnikovim poro-

! čilom  strinja, nakar se račune
sprejme.

Predsednik Kvartich obširno
J P° r °ča o delu povodom SSPZ
dneva ter izrazi željo, da zbor¬
nica izreče iskreno zahvalo

Madison, lil.  — Društvo št.
28 SSPZ je izgubilo jednog do-
brog člana, Stiva Katica. Umro
je 29. avgusta; bolovao je sa¬
mo dva i pol mjeseca. Bio je 14
godine član društva št. 28. Cjelo
vreme dok je bio snama, je bio
vrlo marljiv in napredan član
za našu organizaciju. Pokojni je
bil rodom iz sela Fučkovac bli¬
zu Bosiljeva, Jugoslavija. Bio
je star 42 godine. Tu ostavlja
soprugu i dvoje hčerke i jednog
sina, ki su svi članovi SSPZ.
Sestra Katic se najljepše zahva¬
ljuje svima, koji su bili prisut-
ni kod njegove smrti i koji su
darovali ljepe vjence. Tako isto
i kumovima Bukovac i ostalima
članovima i prijateljima, koji
su ga sprevodih do njegovov
vječnog doma.

A. Pajnič,
predsednik št. 28

Koliko časa bo Anglija v
žala besni napad iz zra

(Dalje s 1. str.)

jo pozornost japonski agre
nosti na Kitajskem in dru
na Pacifiku. V Toki ju se t
dobro zavedajo.

Ameriški izolacijonisti o
strank in vodilni republikai
političarji so dvignili v tej
zi krik, češ, da Roosevelt u\
diktaturo, in temu kriku s<
seveda pridružil tudi repi
kanski predsedniški kand
Willkie, ampak niti eden izi
teh kritikov, ki se spotikajo
načinom ,ki se ga je posl
Roosevelt, ne zanikuje, da j<
la poteza s stališča amer
obrambe mojsterska, kajti A
rika je neprimerno mnogo
pridobila kot pa je izgubila

septembra, 1940

NAPREDEK

STRAN 3

Slovenska Svobodomiselna
Podporna Zveza

USTANOVLJENA 1908

t\KORp ORmANA

1909

GLAVNI CKAD: 845-47 WEST 103rd STREET r«™

Telefon: PULLMAN 9665 CHICAg <>. Tt.i„

UPRAVNI ODBOR*

JOHN KVARTICH, predsednik, 411 Station str^t »

RUDOLPH LISCH, 1. podpredsednik 716 F BrW WVffle, Pa.
JOHN RUGELJ, podpredsednik, 900 N Clinton CIevelan «. O.
FRANK FUTZEL, 3. podpredsednik, 2120  grm,™ oS Gules Pie, in.
mLLlAM RUS. tajnik, 245-47 West 103rd Butte - Mom -

STANLEV M. TISOL, pomožni tajmk, 245 4 7 8 w et n ’ n , ChlCa eo. Dl.

cago, Dl. ’ 47  W. 103rd St., Chi-

MIRKO KUHEL, blagajnik, 245-47 West insrrt c*

MICHAEL VRHOVNIK, direktor angino Chicago, ni.

gklb drultev, 245-47 West 103rd It^eet, mladla -

NADZORNI ODBOR:

VVILLIAM CANDON, predsednik, 1058 E 72nd r» ,

JOSEPH H. GRILLS, Box 69, Moon Run pl B *' Clevel »nd, O.
JOHN MAREN, 618 W. Pierce St., MUwaukee, Wla

POROTNI ODBOR*

frank  PUCEL, predsednik, 17921 Delavan Road ciev.i.^

LOUIS ZNIDARSICH, 938 North Ketcham St ’ ,? rt  U d ' 0hl0
IGNAC GROZNIK, R. D. 2, Box 79 John^n,’

UREDN1K-UPRAVNIK GLASILA*

VATRO J. ORILL, 6231 St. Clair Ave., Cleveland.' Ohio
GLAVNI ZDRAVNIK:

dr. P. j.  ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa.

Z avtomobilom po stari domovini

ZA "NAPREDEK” NAPISAL PAUL BERGER

Nedaleč od Ribnice je Sodra-: kakih pripomočkov, t. j. raznih
žica, kjer biva moj prijatelj že pripravljenih knjig in spisov,
Karl Kovačič, ki je že bil par- ki so na prodaj,
krat v Ameriki, toda sedaj je

Zadnja postaja, s katere sem

stalno nastanjen v svojem roj¬
stnem kraju. Po napačnih ust¬
nih izročilih sem ga imel doma-
lega eno leto in pol za mrtvega,
in šele par dni pred odhodom
v stari kraj sem zvedel, “da so
vse lažnjive govorice neresnič¬
ne,” kot je pred nekaj leti rekel
ongavi fant. Da se o tem sam
osebno na licu mesta prepričam,
ali je živ ali mrtev, sem se od¬
pravil v Sodražico. Ustavimo se

poročal, je bila Ribnica in So¬
dražica, in da sem zvečer prišel
v Ljubljano. V Ljubljani “jo za¬
vijem v Hotel Miklič,” kjer mi
pa sprejem ni bil nič kaj povo-
lji, in sem še isti večer sklenil,
da se preselim takoj naslednji
dan, kar sem tudi storil, in se
nastanil za čas mojega bivanja
v Ljubljani v hotelu “Slon.”
Hotel “Slon,” o katerem menda
vsi veste, da se nahaja na vo-

pred njegovo trgovino. Tam so , _ v  , ,

. .. , . , •* galu Prešernove ulice in nekda-

mi povedali, da je po opravkih s .

„ ' .....  „ j ._! nje Dunajske ceste, ki se pa se-

v posojilnici. Odpravimo se v ;  J J  m  . f

bližnjo gostilno, kor smo bili vsi, >»“*“*

potrebni okrepčila. Bil je preše- !  popolnoma prenovljena stavba

nečen, ko me je opazil, in še bolj
r/i, ko sem mu povedal, da
sem ga prišel kropit. Že na prvi
pogled se vidi, da mu Sodraži¬
ca in nje zrak prija, in sam je
priznal, da so počuti veliko
bolje kot pa se je v Chicagu.
Jaz mu to prav rad verjamem

moderna in tudi moderno o-
premljena. Cene so tudi “moder¬
ne”: Cena sobi z dvema poste-
ljema je 140 Dinarjev, in k tej
vsoti je treba prišteti 21 di¬
narjev mestnega davka, in 21
dinarjev za postrežbo, skupaj
torej 182 Dinarjev ali približno
’ $3.50 za eno noč. Resnici na lju-

,™ a 1 d °.. S . e .L°! je  bo'bodi povedano, da so sobe v

®a, kot pa v tujini, — ker ljubo
doma, kdor ga ima. Razkazal
nam je svojo trgovino in svojo
nadvse prijazno stanov a n j e.
Njegova soproga je bila zelo
Prijazna in gostoljubna, kakor
tudi njegove hčerke, ki študira¬
jo v Ljubljani. Razkazal nam je
tudi skladišče 'suhe robe vseh
sort: rešeta, rejte, žlice in žlic -
kuhalnice, škatljice vseh

resnici krasne. V drugih hotelih
je cena manjša. Kako se sedaj
hotel vzdržuje, ker ni več turi¬
stov, inozemskih namreč in v
prvi'vrsti Amerikancev, je naj-
brže precej resna zadeva za
lastnika. Je pa priporočljiv ta
hotel za vse inozemce, ker po¬
strežba je izredno dobra, čeprav
malo več košta.

nike, __,

velikosti, itd., itd. Moji sopro- Nas lednje jutro, t. j. v nede
gi so najbolj imponirali leseni ljQ zjutraj se  odpraviva z ženko
valjarji, katerih je bila cela y park Tivo li, o katerem ste ze
skladovnica prav do stropa, in gotovo slišali, da je rasen,
g* Juvane je pojasnil da se “ne- tQ ni no beno pretiravanje,
lomljivi.” Z izdelovanjem suhe mu par ku je izredno ve
r obe se pečajo okoliški kmet je ^ VSa .„^, »  ° a ii kot

in na

bičajiii ■■Velesejem,
pravimo tukaj Ea ,
tem velesejmu vidiš _ razstavlje¬

no blago m

razne izdelke do-

Pozimi. Juvane vse pokupi m
Potem prodaja po celi Jugosla
viji in tudi nekoliko v inozem¬
stvo; izdaja tudi svoj lasten
ilustriran cenik. Precej pokupi¬
jo od njega tudi vsem znani
krošnjarji.

Poslovimo se od prijazne ^ °
vačičeve družine, in proti večeru gQ

se pa že ustavimo pred , radi  tega sva . kras

eevim hotelom v Ljubljani. Pip la po  parku m o i_: V»i CžLS

malega" iz cele Evrope in tudi
, nun iz inozemstva; glavni
ameriški Tzddek so bili avto-
SS? Za mene in mojo sopro-
m  n ' bilo posebno zanimivo,
se raje sprehaja-

Ce , katere mi je podaril Bova
Čič, sem razdelil med njegov
Oekdanje znance v Chicagu.

* * *

Nekako dolg presledek, kaj
n o? Toda med tem časom,
odkar je bil priobčen moj za
nji “potopis” in do sedaj, j e

' nark ki bi delal čast

::rr >

tudi v Ameriki.

Opoldne sva bila gosta moje-
foIranca ki stanuje v pa-

fad Terboveljske premogokopne

szt: vs£

toliko izrednih dogo^k 0 ^^-| prav oP j gka i starše dr. Fur

sploh m bilo mogoče priobčeva- j kjer^ ^ y Kran? * u sem

ti moje “dogodovščine ^ o ro  j ka j stavbenega podjetni a

nju po stari domovini” P . Bidovca, katerem

škodba moje roke, ki je bila n ^\ Vl ^ \ nese l  za spomin iz Ame-
rabna za pisanje domalega e j sem galono  barve Duco

nuesec, potem konvencija, r * j n  avto mobil, kat ® re | a

‘P kavs” radi združitve, itd* U za Jg let0  kupil od dr.
Pam, da bodo oni, ki se zanima; ;  je prej =* omenim  tukaj, da
jo in čitajo moje pripovedk*.J , Furlam # p „ obeh dru-

prostili ker sedaj sem s j v . , t  j. starših soprog

ločil, da bom zopet nad^; | &  pti stavbeniku V*-

10 opiaal, kar mi je y m ’ ■ Bidovcu izredno pos i

kar sem videl in dož,vel brez.torju

, gostoljubnost nama

bo ostala trajno v spominu.

Rroti večeru sva se vrnila na-
zaj v Ljubljano, kjer je bil a-
ranziran sestanek vseh najinih
prijateljev in znancev, in samo¬
umevno, sorodniki so bili na
prvem mestu. Sestanek smo i-
uieli v restavraciji “Zvezda,” a-
11  nekdanja “Kazina,” kjer so
imeli v “starih časih” ljubljan¬
ski Nemci svoj glavni stan. Na
vsakem takem sestanku se obu¬
jajo spomini in dogodovščine
njega dni,” in tako tudi iz se¬
danjega časa. Samoumevno, jaz
sem jim moral pripovedovati
moje doživljaje na potovanju,
in med drugim sem jim tudi po¬
vedal, kako se je Peter peljal v
Beograd, Pavel pa iz Beograda,
in srečala sta se na prašni ce¬
sti; ko sem jim to povedal, so
se spogledali in pričeli ugovar¬
jati, češ princ Pavel je točasno
v Berlinu, nakar sem jim pojas¬
nil, da nisem rekel princ Pavel,
ker sem jaz tisti Pavel. Ako se
še spominjate sem v prejšnjem
opisu mojega potovanja iz Beo¬
grada preko Bosne omenil, ka¬
ko sem srečal na prašni cesti
avtomobile, ko se je prestolo¬
naslednik Peter peljal iz svoje¬
ga letovišča domov v Beograd.

V pondeljek sva pa nekoliko
ogledala “Belo Ljubljano.” Me¬
sto postaja bolj in bolj moder¬
no, zgradili so nebroj novih po¬
slopij, nekaj zelo lepih palač.
Toda kljub temu Ljubljana se
ni meni še nikdar kaj posebno
dopadla; zakaj, ne vem. Najbolj
se mi je dopadel trg, kjer pro¬
dajajo sveže zelenjavo, in tako
sveže, lepe salate še nisem ni¬
kjer videl kot ravno tukaj. Sko-
ro bi jo jedel brez jesiha in
olja; na trgu so tudi lepe in
velike cvetljače (cauli'flowers);
od neke kmetice sem kupil iz-
luščen zelenj grah, toda težava
je nastala, ker ni imela nobene¬
ga “škrniceljna” in zaviti sem
ga moral v žepni robec; pojas¬
nila mi je, da “škernicelj” sta¬
ne več kot pa ona dobi za grah.
No, temu sem si kmalo opomo¬
gel, ker kupil sem pravi pristni
cekar, v katerega sem naložil
razno blago, katerega sva kupi¬
la na trgu. Edino, kar se mi ne
dopade na trgu so odprte mes¬
nice, kjer prodajajo meso in
druge mesne izdelke; vsakdo si
lahko misli, kako je poleti, ko
imajo muhe svoj piknik. V Me¬
hiki, kjer sem bil pred dobrim
letom prej, kot sem se odpravil
v staro domovino, imajo po va¬
seh slične mesnice. Ni samo ne¬
okusno, ampak tudi iz zdrav¬
stvenih ozirov bi morale mest¬
ne oblasti to popolnoma odpra-
viti.

Marsikaj bi še lahko opisal
o Ljubljani, toda, ker je bilo to
mesto ,prestolica Slovnije, že
tolikokrat in tolikokrat opisana
na razne načine in od raznih ro¬
jakov, bi gotovo samo ponav¬
ljal, ker ne bi nič novega nave¬
del.

Drugi dan se odpraviva v
“svetovnoznani” Kamnik, iz
Kamnika pa k izviru Kamniške
Bistrice. Vožnja je bila zelo lepo
in romantična, čeprav so ulice
v Kamniku tako ozke, da sem se
čudil, kako le morejo težki avto¬
busi voziti, mostovi tudi zelo oz¬
ki, v slabem deževnem vremenu
ali ponoči je zelo nevarno vozi¬
ti. Oglasil sem se pri bratih zna¬
nega čikaškega rojaka Johna
Potokarja, katerih pa ni bilo do¬
ma, in pozdrave sem izročil njih
soprogam. Namen sem imel obi¬
skati tudi dobropoznanega cle¬
velandskega Joseph Birka, ki
ima gostilno v Kamniku, toda iz
za Kamniških planin so se pri¬
čeli prikazovati temni oblaki
spremljani z bliskom in gro¬
mom, vsled česar sem moral ta¬
koj svoj načrt spremeniti. Z
menoj so se peljali tudi gospod
in gospa Mirko Kos, in moj bra¬
tranec Karl iz Ljubljane; so¬
glasno smo sklenili, da se odpe¬
ljemo v Terbovlje. Ko sem se
poslavljal od Kamnika sem se
spomnil, kako je neki rojak v
Ameriki pisal svojemu prijate¬
lju v Ljubljani; ta vojak je bil
namreč iz Kamnika, in pismo

svojemu prijatelju jte naslo¬
vil : Ljubljana pri Kamniku, Ju¬
goslavija — torej, Kamnik je
bolj znano mesto, kot Ljublja¬
na.

Prva postaja je bila gostilna
v Trojanah. Moj bratranec Karl
je imel strogo navodilo od svo¬
jega zdravnika, ne piti vode,
vsled česar smo naročili vino,
ki je vsem dobro teknilo. Po
okrepčilu krenemo v Zagorsko
dolino, nato v Bevško dolino, in
ko to zapustimo se znajdemo v
.Terboveljski dolini. Naj ome¬
nim pri tem, da je sedaj tukaj
zgradena dovolj dobra cesta, do-
čim pred nekaj leti je bilo mo¬
goče samo s konjsko vprego.

Tako smo torej zopet v Ter-
bovljah, in gotovo, vprašanj ni
bilo nič koliko kako smo se imeli
na romanju, itd. Pripovedovati
sem moral od konca do kraja in
od kraja do konca.

Drugi dan sem sel kupovat če¬
bulo v trgovino zgovorne Kater-
ce Gradišek, ki trži in prodaja
pri Plevčaku. Glihala in glihala
sva za čebulo, da je bilo kaj in
ona je hvalila svojo robo, češ
da take čebule še v Ljubljani ne
prodajajo, in ni hotela nič po¬
pustiti. Med glihanjem sem za¬
sukal pogovor na Ameriko in
ona mi je omenila, da ima enega
nečaka v Ameriki, in sicer Pe¬
peta Gerbajsa. Nato sem ji izro¬
čil petak in pismo od Pepeta;
vsakdo si lahko misli, kako je
bila presenečena, in je takoj po¬
zabila na svojo čebulo; zahva¬
ljevala se je da ni bilo ne konca
ne kraja in naročevala, da se
moram enkrat pozneje zglasiti,
da bo imela pismo za Pepeta,
kar sem ji tudi ustregel.

Par dni poznejeise zopet od¬
praviva proti severu, in sicer v
Maribor, in Gradec, ki je bil to
pot naš cilj. V Mariboru se po¬
novno ustaviva pri svakinji So¬
nji Gaspari, kjer smo se nekoli¬
ko okrepčali, pokramljali in po¬
govorili. Cesta iz Maribora v
St. lij je bila ravno v popravi¬
lu ,toda kljub temu še v prilič-
no dobrem stanju, da ni bilo no¬
bene težkoče voziti in krmariti
avtomobil; od St. lija, kjer je
meja med sedanjo Nemčijo in
Jugoslavijo, naprej je pa cesta
zelo dobra; je tlakovana in vo¬
ziti je bil tak špas, da niti ve¬
del nisem, kedaj smo pridrčali
Gradec; še malo jezen sem
bil, ker sem bil tako hitro na
cilju, kajti nameraval sem se
ustaviti v Puntigamu po goto¬
vih opravkih. Obedovala sva to¬
rej v Gradcu, in takoj po obedu
se odpraviva v Puntigam, k ses¬
tri mojega prijatelja Johna'Un-
derwooda, ki lastuje gazolin-
sko postajo v Somonauk, lil.

(Dalje prihodnjo sredo)

ZA ENOTNOST AMERIKE

Cenjeni g. urednik: — Neka¬
teri čitatelji Vašega lista so
morda že opazili, da je Foreign
Language Information Service
ali skratka F.L.I.S. pred nekoli
ko tedni spremenil svoje ime v
Common Council for American
Unity. Hvaležen Vam bom, ako
mi dovolite, da v Vašem cenje¬
nem listu razložim, zakaj se je
izvedla ta sprememba in kaj
pomenja.

Ko je Foreign Language In
formation Service začel delovati
1. 1918, je bilo največje prese¬
ljevanje modernega časa, mor¬
da vseh časov, ravnokar doseglo
svoj vrhunec. Tekom desetih let
pred svetovno vojno je priselje
vanje znašalo povprečno več kot
milijon oseb na leto. V dobi ene
same generacije od 1. 1880 na¬
prej je bilo 23,000,000 priseljen
cev pripuščenih v Združene dr¬
žave. Večji del tujerodcev, ki so
bili tukaj 1. 1914, je obstojal iz
novodošlecev, ki so znali le male
angleški in ki se niso bili pri¬
lagodili ameriškim navadam in
ustanovam.

Razmere so dandanes povsem
drugačne. Novodošlec prejšnje
generacije se je ponajveč tukaj
zakoreninil in je postal ameri
ški državljan. Njegovi otroci sSo
se večinoma rodili tukaj. Ta de
žela je omejila priseljevanje

Nova imigracija se je znatno
.skrčila. V desetletju 1930-39 je
znašala povprečno 69,938 oseb
na leto.

Preostaje še mnogo konstruk¬
tivnega in potrebnega dela v
prid inozemcu in novemu prise¬
ljencu. Nastala pa je nova vrsta
problemov. Združene države, ki
so nekdaj bile razmeroma pre¬
cej enoličen narod, so postale
dežela mnogih narodnosti in ve-
roizpovedanj. Teh 38,000,000
priseljencev zadnjih sto let —
dejanski vse naše razne ple¬
menske, verske in kulturne sku¬
pine so sprejele osnovno anglo¬
saksonsko dedščino te dežele.
Uvedle pa so istočasno razlike
značaja in kulture, ki nekoliko
predrugačajo to dedščino in ob¬
liko ameriškega življenje. Mno¬
gi Amerikanci starega kova ni¬
majo radi teh sprememb. Tuje-
rodci in njihovi otroci so često¬
krat podvrženi gospodarski in
socialni diskriminaciji. Predso¬
dek je naperjen proti njim v
raznih oblikah in posledica je,
da desetine milijonov Ameri¬
kancev čutijo, da niso tukaj po¬
polnoma doma. Žalibog je tudi
mnogo priseljenih skupin pri¬
neslo s seljoj mržnje in so¬
vraštva, podedinjena iz ljutih
nacionalizmov Evrope. Mnogi iz¬
med njih se niso čustveno po¬
polnoma istovetili z Ameriko,
marveč imajo nagon, nekje več
nekje manj, da se osredotočijo
okoli sebe in držijo stran od
glavne struje ameriškega življe¬
nja.

Posledica vsega tega je, da
vzlic vsem našim idealom je pre¬
več predsodka in diskriminacije
med nami, da je tega vedno
več in da to je slabo za Ameri¬
ko. Res je, da milijoni Ameri¬
kancev imajo občutek, da niso
popolnoma dobrodošli, da se ne
čutijo povsem doma kulturno
in duševno. Tak predsodek in
razkol škoduje narodu. Provzro-
ča needinost, zmanjšuje narod¬
no izdatnost, zadržuje naše
stvarilne sile in zavlačuje dose¬
go boljšega in prijetnejšega živ¬
ljenja za vsakega državljana.

Ta je oni širši problem —
problem ameriške edinosti —, s
katerim se bo ukvarjal Common
Council for American Unity.
Vojna je napravila ta problem
še bolj nujen. Naše prebival¬
stvo vsebuje milijone ljudi, ki
imajo tesne vezi z vojskujočimi
se narodi. Ako se ne čuvamo,
bo bojazen in sumnja o stališču
in delovanju teh skupin zasejala
neprijateljstvo in razdor. Taka
obtoževanja in sumničevanja
bodo večinoma izvirala iz pred¬
sodka in neznanja. Nevarnosti
so pa prav očividne in potreba
edinosti in medsebojnega pozna¬
vanja ni bila nikdar tako nujna.
Cas je, da se preneha govoriti
‘Jugoslavo-A meri  kancih,”
“Italo-Amerikancih,” “Nemško-
Amerikancih,” “Žido-Amerikan-
cih” itd. Vsi smo Amerikanci.
naj bo izvir še tako različen.
Vsi moramo skupno korakati
naprej. To je osnovna resnica.
Naravno je, da je narodnostno
in plemensko ozačfje stvar, ki je
zanimiva in vzbuja ponos, ali
ne sme se dovoliti, da bi za¬
temnilo bolj važne stvari. Com¬
mon Council for American Uni-
ty bo odločen pristaš one Ame¬
rike, ki sprejema vse svoje dr¬
žavljane, kakršnokoli naj bo
njihovo narodnostno in plemen¬
sko ozadje. Napadalo bo in sku¬
šalo razganjati vse ozračje pred¬
sodka, ki je v kvar vzajemne¬
mu spoštovanju, razumevanju in
edinosti, katera bi morala ob¬
stojati med ameriškim ljud¬
stvom.

Ta problem pa ima v sebi
mnogo več pozitivnih in kreativ
nih pogledov kot one, ki jih je
vojna poudarila. Iz samih obsto
ječih razlik more ča^in svoboda
in nadarjenost ter generozno
uvaževanje, ako le hočemo,
ustvariti bogatejšo in srečnejšo
civilizacijo, kot jo je Amerika
kdaj poznala. Daši so Združene
države bile dedič vseh dežel Ev¬
rope in onkraj Evrope, so se
dolgo časa zadovoljevale pri¬
krojevati svoje življenje po pu¬

ritanskih in anglo-saksonskihi tujega rojstva ali pokoljenja,
vzorcih. Ni pa prekasno, da se plemena ali narodnosti. Poma-
popravijo pogreški preteklosti, gal bo tujerodcem in njihovim
Ena posledica povečanega na- otrokom rešiti njihove posebne
cionalizma in zmanjšanega pri-! probleme prilagoditve in popol-
seljevanja je obnovljeno zani-1 ne ter konstruktivne udeležbe v
manje s strani vBeh skupin za ameriškem življenju. Zagovarjal
svoje lastno ozadje. Mnogo mla-1 bo skupno državljanstvo, skup-
dih ljudi vprašuje, kako so nji- no vero v demokracijo in ideale

hovi roditelji ali pradedje prišli
v to deželo, kako civilizacijo so
zapustili za seboj in istočasno

svobode. Pospeševal bo pripo-
znavanje onega, kar je vsaka
skupina prispela k Ameriki. Bo

prinesli s seboj. Brskajo po ko- zagovarjal svobodo biti različen,
reninah svoje dedščine — pa se med tem ko bo postavljal skup-
seznanjajo z njenimi legendami no dobro pred interese posa-
in literaturo, vadijo v njenih mezne skupine. Povzbujal bo
pesnih in učijo jezika svojih rast ameriške kulture, ki bo za-

očetov. Istočasno pa ti mladi
ljudje hočejo biti “pripoznani”
kot Amerikanci, hočejo prispe¬
vati in igrati vlogo v glavni
struji ameriškega življenja. V
teh milijonih mladih ljudi, v
njihovem živahnem zanimanju
za minulost in bodočnost, z^ nji¬
hove roditelje in pradede, v kul-

res predstaviteljica vseh elemen¬
tov, ki tvorijo ameriško ljud¬
stvo. Pred vsem bo deloval za
to, da se vsi državljani brez
razlike narodnostnega ali ple¬
menskega izvira dejanski in po¬
stavno sprejemajo kot enaki
drugi v ameriški družbi.

Vsem, ki verujejo v te ideale

turnih virih naših Črncev, v na- in svrhe, Common Council po-

ši dedščini od Meksikancev in
Indijancev, v vsem tem imamo
elemente za ustvaritev bogatej¬
še, bolj raznolične in vzadošču-
joče kulture in civilizacije, kot
jih je svet kdaj poznal.

Ozkosrčno naziranje o edino¬
sti more zlahka zatirati te raz¬
like. V tem svetu, prešinjanem
s strahom in razdrtem po voj¬
nah, je nevarnost edinosti, ki
hoče enoličnost, jako realna.
Common Council for American
Unity pa veruje, da edina traj¬
na edinost more priti le, ako se
dovolijo razlike, ako sprejema¬
mo drug drugega, kakršni smo.
Mora biti seveda skupna vera
v demokracijo in ideale svobo¬
de. Glede teh osnovnih načel ne
more biti kompromisa. Ali zno¬
traj kroga te skupne vere je
svoboda biti različen ne le edi¬
no postopanje, ki je v skladu
z demokracijo in svobodo, mar¬
več edini mogoči način, ki uteg¬
ne dovesti do prave in trajne
edinosti.

Novo ime ne označuje le spre¬
menjene narave problenria, mar¬
več širše polje sodelovanja in
prizadevanja. Common Council
for American Unity bo, kot upa¬
mo, pridobil mnogo širše sode¬
lovanje kot Foreign Language
Information Service, dasi je ta
imel mnogo prijateljev in pod¬
pornikov. Dodatno k svojemu
upravnemu svetu (Board of Di-
reetors) in odboru priporočite

šilja vabilo, da pristopijo kot
člani in sodelovatelji.

Vsa vprašanja o delu in pro¬
gramu Council-a so dobrodošla
in se bo na nje drage volje od¬
govorilo.

Common Council for Ameri¬
can Unity, 222 Fourth Avenue,
New York City.

Read Lewis, eksekutivni rav¬
natelj.

Hoosierland News

(Continued from page 4)

have you ever tried volunteer-
ing for Service in the U. S.
Navy.

* *

Who broke Mrs. Skufca’s gar¬
den chair and upset her bird
bath — must I confess.

* *

I want to thank Jalen, Tom¬
šič, Lenarsic, Matjašič and Kon-
chan for being perfect gentle-
men while in Indianapolis.

* *

Adolph Jalen got many an
autograph on his new bowling

pin souvenir^rom Mr. Dezelan.
* *

This is about ali I have to ac-
count for that hectic vveekend
and may fcve ali get together
again and enjoy another soon.
Until then, I say goodbye, and
since my identity is uncovered,

ljev (Committee of Sponsors) to  ™ ke 11 tou ? h f ° r

bo Council imel širok Narodni that  Partmular person m the

odbor (National Committee), ki

near future.

The Rambling Reporter

Just a Reminder

(Continued frojn page 4)

bo vseboval zastopnike iz raz¬
nih delov dežele in iz raznih
narodnostnih in plemenskih sku¬
pin, novih in starih, ki tvorijo
ameriško ljudstvo.

Vse delo, ki ga je F.L.I.S.
opravljal do sedaj, se bo nada¬
ljevalo, njegovi članki za časo¬
pise, njegova pomoč neštetim
novodošlecem, njegovo prizade¬
vanje proti predsodku in diskri¬
minaciji. Vse to delo bo nada¬
ljevalo, ali bo šlo naprej kot del
širšega programa, prilagojene¬
ga spreminjajočim se razmeram
in potrebam.

Eden izmed prvih komadov
novega dela bo izdajanje maga¬
zina “Copimon Ground,” ki zač¬
ne kot četrtietnik v septembru.

Količina dela mora biti seveda
odvisna od gmotne podpore, ki
se bo prejemala. Taka podpora
mora priti od splošnih članarin j
in prispevkov. Splošna članari-)
na bo $1 na leto. Vsi prispevki |
od $3 ali več bodo vključevali j
splošno članarino in naročnino
za Common Ground.

Morejo-li Združene države s
prebivalstvom od 130.000.000, s|
tolikimi narodnostnimi in ple¬
menskimi ozadji, z raznimi sim-

pltijaim in NAJCENEJS1 SLOVENSKI

tivno edinost? Moremo-li **»■>■ I DNEVN , K v  AMERIK! JE

initials are J. G.— Does he stili
write to you Joyce?

Antonia Žagar entertained
her cousin from New York
while he was here for a visit
over Labor Day by taking him
to ali the classy Nite Clubs.

Since time is short and I am
running out of things to teli
you I will end this by remind-
ing you again to please not
forget SPARTANS’ ALL AME¬
RICAN DANCE ON SEPTEM¬
BER 21st.

VLOGE

v tej posojilnici

UTaroniu do S5.000.0S po Fcder*
Savine* & Loan Insurance Corpo
ration, Washin*ton, D. C.
Sprejemamo osebne ln druitvene
vloge

Plačane obresti po 3%

5t. Clair Savings & Loan Co
«35 St. Clair Avenne HEnd. 567«

tako razumevanje in sodelova¬
nje, ki bo pomenjalo večjo in
boljšo civilizacijo za našo last¬
no deželo in kakršno ves svet
tako zelo potrebuje? Common
Council for American Unity ve-
ruje, da moremo, in upa pri¬
spevati k temu cilju. V to svrhol ..

bo Council skušal premagati ne- DruStvom ft> posameznikom
strpnost in diskriminacijo v 156 priporočamo za tiskovine.
Združenih državah iz razloga; Unijsko delo—zmerne cene

ENAKOPRAVNOST

6231 St Clair Ave.

Naročnina za celo leto izven
Clevelanda je samo $4.50.




STRAN 1.

NAPREDEK

H. septembra, 19^

DO YOU KNOW THAT -

SSPZ Has Nine Modern Plans of Life
Insurance for Adults and Juveniles?

The registration of aliens which began on August 27, 1940,
will continue until December 26, 1940. The forms may be filled
out before they are taken to the Post Office. There is a number
of public agencies in ali larger cities which are at the disposal
of those who need help in filling out the forms. In Cleveland,
such persons may turn to the International Institute, YWCA,
1620 Prospect Ave., where they will be taken čare of vvithouf
charge. Those who may be uncertain of their status in this
country should be particularly careful not to fall prey to some
unscrupulous lawyer or some other person who may want to
take advantage of their fears.

¥ ¥ 4 !

As reported in the New Republic, the American Committee
'for the Defense of the Foreign Born has just published a four-
page pamphlet entitled “Your Rights” for non-citizens preparing
to be registered and fingerprinted. It points out a number of
little known rights of aliens in regard to the current registration.
The Committee emphasizes that despite registration, the alien
stili retains ali his other rights, including freedom of speech,
assemblage, conscience and residence. In regard to the physical
act of registration, the alien is assured that he need not answer
any question beyond the fifteenth on the form; that anyone who
attempts to charge him for registration and fingerprinting is
robbing him and should be reported; that he can come with a
form already filled out; and that the registration officer is not
empowered to pass on the truth or falsity of the statements he
makes. Moreover, he cannot be refused employment or dis-
charged for being an alien, except in certain special defense
industries.

Further, the alien should make up his own mind about
whether an organization to 'which he may belong is subversive
according to question fifteen, and need not accept other opinions,
since he is only required to swear what he believes to be true.
The Committee also offers free advice to anyone whose citizenship
status is doubious. At a time of hysteria against aliens and
confusion among them, such advice and Service in connection
vvith registration are a valuable undertaking.

* * ¥

“The Voice of Destruction,” by Hermann Rauschning,
published by G. P. PutnanTs Sons, New York, should be required
reading for every American who may stili entertain any doubts
as to the purposes of Adolf Hitler in regard to the New World.
Rauschning, formerly President of the Danzig Senate and at one
time an intimate of the Fuehrer, reports the following statements
by Adolf Hittler:

“About the United States Hitler had his firm, preconceived
opinion which no argument could shake. His opinion was ... the
United States was on the brink of a revolution from the outbreak
of which only Hitler could save her... ‘I shall undertake this
task simultaneousljr with the restoration of Germany to her
leading position in America.’

“We shall soon have S. A. (Storm-troop detachment) in
America. We shall train our youth. And we shall have men whom
degenerate Yankeedom shall not be able to challenge. I guaran-
tee gentlemen, that at the right moment a new America will
exist as our strongest supporter when we are ready to take the
stride into overseas space. We have the means of awakening this
nation in good time.”

“They regard me as an uneducated barbarian,” Hitler ex-
plained jubilantly. “Yes, we are barbarians! It is an honorable
title. We shall rejuvenate the world! This world is near its end.
It is our mission to cause unrest. . . We shall not be in a position
to dally with human feelings, nor can I undertake tedious in-
vestigations into anyone’s good-will or innocence. We must shake
off ali sentimentality and be hard. Some day, when I order war,
I shall not be in a'position to hesitate because of the ten million
young men I shall be sending to their death.”

¥ ¥ ¥

The remarkable thing about this book by Rauschning is that
on basis of his knowledge of the methods of Nazism he has fore-
told practically everything that has happened since the outbreak
of the present war. The manner in which France would be under-
mined and demoralized before it would collapse and fall into
Hitler’s lap for instance, was predicted with almost unbelievable
accuracy months before that tragedy occurred.

¥ ¥ ¥

The present world situation vividly reminds of what H. G.
Wells many years ago said about history. It is coming, the
famous Brifish author stated, more and more “a race between

education and catastrophe? Our internal policies and our

economic and social ideas are profoundly vitiated at present by
wrong and phantastic ideas of the origin and historical delation-
ship of social classes. A sense of history as the common adven-
ture of ali manlcind is as necessary for peace within as it is for
peace between nations.” There can be no secure peace now but
a common peace of the whole world; no prosperity but a general
prosperity, and this for the simple reason that we are ali
brought so near together and are so pathetically and intricately
interdependent, that the old notion of noble isolation and
national sovereignity are simply preposterous.

¥ * ¥

The best remark we’ve come across during the present
presidential campaign is one by Jack Raper, columnist of the
Cleveland Press. “Ali the newspapers in Cleveland are for Willkie
for president,” said Raper in his column a few days ago. “Ap-
parently there is nobody in the town but the people who are for
Roosevelt.” Incidentally, The Cleveland Press itself, which used
to be for Roosevelt is supporting the Republican candidate for
president.

PROGRESS

Fraternalism in Action

benefits since organization.

“NAPREDEK"

Just a Reminder

Gather round ali you Spartans
if you want to hear
About the big gest event of this
whole year

On Saturdag September 21st be
sure to be on hand
And hear Louis Trebar and his
famous band

“Spartans’ Ali American Dancq”
is the name of this affair
And it will be held at Slovenian
National _ Home on good old
St. Clair

\

The priče of admission is only
thirty-five cents
And l’m sure in your pockets
this small sum won’t make
ang dents

So be sure to don your gag ap-
parel and join the parade
And truck on down to a swingg
serenade.

¥ ^

Although the above was only
an attempt, as you can easily
see, at poetry I hope it reminds
you not to forget September
21st and Spartans’ Dance —
Souvenirs will be given away
away and so ali you members
buy your tickets now and bring
your friends and really be pa-
triotic and loyal to the Lodge
— This is a grand chance for
ali the new members to get ac-
uainted and for the older mem¬
bers to see ali their friends
again — So we will be expect-
ing you — The dance starts at
8:00 p.m. so come early and
stay late and make a nite of
it— There will be plenty to eat
and drinks for everybody— In
čase you can seli any tickets
and would like to have some,
get in touch with the Secretary,
Ann Opeka and she will be only
too glad to give you as many
as you want—

The monthly meeting will be
held on Thursday, September
19th in the old building of S.
N. H. at 7:30 p.m.— As many
members as possible be present
as we want to discuss our dance
and other matters of impor-
tance to the Lodge—

Bowling season has started
and on Sunday the boys really
did come out and knock those
pins for a loop—- Keep up the
good work— The Spartan girls
are going to bowl on Thursdays
at 6:30 at the 98th Alleys and
so if anybody would like to go
out and watch them remember
the day—

THIS AND THAT

Four of the Spartan boys
journeyed out to Indianapolis
over Labor Day and if tall$
means anything they really did
have a grand time— 'And if I
heard correctly they are ali
ready to go back again the 'first
chance tthey get— What has
Indianapolis got that Cleveland
hasn’t— Some day boys you
will have to let me in on the
secret—

Stanley Stokel brought his
gal friend from Flint for a visit
here and; she really is a
“S m o o t h i e”— Nice going
Stan—

From ali indications Frank
Končan, the fickle boy, has
suddenly decided that blondes
are a bit of super-ultra—

Ann Opeka has been suffering
from a bad cold and so here is
hoping she recovers very soon—

Heard rumors that the boys
from Indianapolis might come
down for our dance— Well,
here’s hoping because it has
been a long time since we have
seen your smiling faces—
According to the boys John-
ny Pešut is very much inter-
ested in a Spartan gal whose
(Contlnued on page 3)

Cleveland SSPZ
Bovvling League

In the opening session of the
SSPZ Bowling League Sunday,
T. Bolka was high for the day
vvith a 569 series and had the
high single game o’f 222 and
F. Ilc had a 503 series. But in
spite of this fact the Utopian
Falcons last years champs, vvith
J. Spilar hitting a 539 series
vvith a 202 game, vvon tvvo
games fram Spartan No. 2
team.

The Spartan No. 3 team vvith
F. Lekan hitting a 546 series
and S. Centa a 534 series beat
the Utopian Havvks in tvvo
games. T. Vrh had a 524 series
vvith a 210 game and T.' Gerch-
man had a 209 game.

The Utopian Rams vvith C.
Krivec hitting 543 and S. Za¬
gore a 526 series beat the Uto¬
pian Eagles in tvvo games. T.
Laznik had a 531 series vvith a

202 game and P. Manilla a 519
series.

The Združeni Bratje vvith F.
Slejko hitting a 522 series vvith
a 205 game and Joe Leskovec
had a 516 series, beat the Spar¬
tan No. 1 in tvvo games. S. Ža¬
gar had a 551 series vvith a

203 game and T. Gabrenya had
a 515 series.

BOWLING ROSTERS

Spartan No. 1

S. Žagar. B. Schuster, T. Ga-
brenya, B. Schlarb, J. Pečnik,
F. Debelak.

Spartan No. 2

T. Bolka, L. Debevec, J. Ja¬
nežič, F. Ilc, F. Lube, E. Tomšič.

Spartan No. 3

E. Centa, S. Centa, F. Lekan,
S. Race, E. Dietz, M. Debevec.

Utopians’ Meeting

CLEVELAND, O.—The next
meeting vvill take plače on Mon-
day, Sept. 16, in the Slovene
Workmen’s Home on Waterloo
Rd. Since much business must
be transacted, the meeting vvill
commence sharply at 8:00 p. m.

Ali members are urged to at-
tend so they can give their aid
to the forthcoming events.

Elsie Pucel, Sec’y

Hoosierland News

P EP TALK

After being badlly outplayed
during the first half of a foot-
ball game, menjbers of the team
of Texas A. and M. College sat
dejectedly around the locker
rooms vvaiting for a tongue-
lashing from their coach, Dana
X. Bible. He entered on the sig¬
nal for the second half, looked
slovvly around at each player v
and turned to the door. Then he
paused, looked back and said,
“Well, girls, shall vve go?” They
vvon the game.

—Stanley Gunn

Združeni Bratje
F. Sleyko, Joe Leskovec, J.
Blatnik, John Leskovec, T. De¬
beljak.

Utopian Hawks
T. Gerchman, E. Benedict, J.
Kikol, T. Vrh.

Utopian Falcons
M. Lenassi, E. Marash, S.
Benedict, N-. Špehar, J. Spilar.
Utopian Rams

S. Zagore, J. Zorman, T. Gru¬
den, C. Schabel, C. Krivec.
Utopian Eagles
F. Bohinc, B. Streeter, T.
Laznik, H. Zorman, P. Manilla.

The SSPZ Bovvling League
bovvls every Sunday at 2:00
o’clock.

Stanley Žagar Sec’y

rothy by name, beeame the wif e
of Charles Hill on Labor Day
at the Holy Trinity church. See-
ing Henry in a tux and hearing
the girls sigh in his presence,
you vvould say that he has not
lost his grip. What do you have
Heinie that makes the vveaker

INDIANAPOLIS, Ind. —They
name, they savv, and for the sec¬
ond successive year conquered
Indianapolis vvith such rapidity
and clock-like precision, that
the popular term “blitzkrieg” is
vvell applied in describing their
occupation. I refer to those vvho

invaded our tovvn on Labor Day; sex go gaga over you
vveekend, creating excitement
vvith nevv experiences that vvill
be remembered for many a day.

The Spartans from Cleveland,
five strong, yet vvilling to stop
at nothing in finding moments
of enjoyment, vvere ever at their
best. Their trip vvas not in vain
as they vvere continually “on So the Cleveland bunch niade
the go” and finding excitement the trip home in eleven stops
vvhere you vvould least expect and ali the taverns vvere closed
to find it. 1  too. I alvvays thought the Hoo-

Then too, there vvas Mr. and sier type of brevv vvas povverful
Mrs. Charles “Chuck” Johnson

Incidentally vvho serenaded
the bride on her passing i n t 0
the married state. I vvas told it
sounded vvorse than a drunken
quartet. Well it wasn’t a quar-
tet, vvas it?

¥ ¥ •

representing the Victorians
from Chicago, visiting Mr. and
Mrs. August Semenick of the
Hoosier Pals of the home tovvn.

Ali vvere in the svving of a good darsic Sr. His generosity and
time and vvere enjoying them- vvillingness to cooperate in see-

and novv I am convinced. What
is the matter, Joe? . No can
take?

The ideal host, Mr. Louis Zni-

selves immensely. By using

ing that everybody vvas in good

‘fifth column” tactics, I learnedj spirits and enjoying themselves

Sandi ot ★ of Weefc

deserve this thanks vvhich I
give in behalf of those staying
at his plače the short time vve
did. I hope that vve can repay
the favor in the future.

¥ ¥

Eddie Tomšič failed to get a
bovvling pin, a souvenir gift of
Mr. Frank Dezelan, ovvner of
the nevv Dezelan bovvling alleys.
His time vvas taken up in “buzz-
ing.” Well, Eddie, perhaps in
the future you may receive
your souvenir, but you must
forget your pet desire.

¥ ¥

An exhibition on skates vvas
given by Elinore Hrovat and
Estelle Wolosy at the Speedvvay
outdoor rink. Tvvas a grand per-
formance though “Kili Joy’
Sznidarsic Jr. thought differ-
ently, yet vvhat is his opinion
against many of others.

¥ ¥

John Praprotnik, Anthony
Bayt, and Louis Sznidarsic, Jr-
nich and Mr. and Mrs. Louis had the j r moo nlight vvalk vvith
Urbančič. Ali these represent- t h e  visitors from Ohio. Too bad
ing the SSPZ organization in time didn’t permit you to

Indianapolis, namely, the Hoo-j g ^ a y 0 ut longer than they did.
sier Pals, Danica, and Vrtec 9. * *

When ali together, a real gather- The Hoosiers are vvondering
ing it vvas, renevving old ac- if we will ever ge t to see the
quaintan c e s, m a k i n g nevv pict ures taken here. Surely vve
friends and recallmg from mem- don - t have to go  to Cleveland
ory past get-togethers that nev-; and New burg to see them.
er are forgotten. Such vvas this | * *

vveekend and vve are looking for-
ward to another; that being the
dedication of our nevv National
Home vvhich is to be October
19th and 20th. We vvill be look¬
ing forvvard in seeing you here
and I am sure your trip vvill be
real one.

that “Chuck” Johnson vvas sent
from the Victorian headquar-
ters to get the dope on the nevv
bovvling alleys, so that they vvill
be vvell prepared vvhen they
come here next spring to grab
a fevv laurels at the 1941 SS¬
PZ Bovvling Tournament.

Also there vvas Mr. and Mrs.
Frank Hrovat, their daughter,
Elinore, vvho proved to be a hit
to certain Danica male mem¬
bers, Estelle Wolosy, vvho also
vvas a sensation vvith the local
boys, Mr. and Mrs. Joseph Ko-
vach, active members in the
KSKJ and SZZ, other Slovene
organizations. This group rep-
resents Nevvburg, Ohio, a sub-
urb o'f Cleveland.

Local members included Mr.
and Mrs. Louis Žnidaršič, Mr.
and Mrs. Phillip Bayt, Mr. and
Mrs. Milo Semenick, Miss Alma
Qualitza, George Volker, Mr.
and Mrs. Thomas Naumsek, Mr.
and Mrs. Frank Ivancih Jr., Mr.
and Mrs. Frank “Skeeter” Sto-

Vince (Pinky) Prebles .. . comes through in pinch

# * *

the Cleveland

Every vveek,

Press selects an outstanding
sandlot player, vvho in their
opinion stands out as the star
of the vveek. Recently they
had chosen Vince Prebles (bet-
ter knovvn to his 'friends as
Pinky) as the Sandlot Star of
the Week, for his timing triple
vvith tvvo on to enable the Fer-

to the absence of their previous
catcher. Pinky and ali other
Sandlot Starš of the season vvill
be guests of the Press at a ban-
quet in their honor at the con-
clusion of the sandlot season.
Each sandlot Star N  vvill be pre-
sented vvith a handsomely en-
graved medal at that time.

, , _ , Pinky, also can be remember-

bert Fences to edge the first ed as an outstandi la

half champs, Rosenblums m both jn baseba]1 and basketbaU
score of 4-3. Not only has he o£  , ast 5eason , s championshi
shown exeellent plaj-mg in the s tans . teams .
last victory, but also for his
steady, all-around play thru-
out the sandlot season. Pinky
is playing his first season in
the Class A. He started vvith the
team as an infielder, but later
volunteered to play catch, due

He attended Cathedral Latin
and at present is employed vvith
the Ferbert Fence Co. He is
only 19 years old and lives vvith
his parents, Mr. and Mrs. John
Prebles, at 1019 East 72 Plače.

SIDE GLANCES

The five Spartan members
vvho made the trip here are
Adolph Jalen, Joe Lenarsic, Joe
Matjašič, Eddie Tomšič, and
Frankie Konchan. For a vvhile
vve thought they vveren’t going
to shovv up at ali, after blovving
off that they vvould avvaken us
early Saturday morning. You
don t call 8:10 p.m. early mom-
ing in Cleveland, do you boys 9
¥ ¥

To tap a keg of beer, you
should call on Adolph Jalen He
knovvs hovv, he’ll shovv you hovv.

Yea, he’ll shovv you hovv to
drink it from a reclining posi-

tion as his attempt was very preSent COnSCript .‘T Tort »"•
amatuerish. He blamed it on “ th< V.*»*  F ° tra i„in8

his unknown strength. Yet I £ “ r  ' ted 6

” ■ vvhich by the way is 10C  ^

miles from Indianapolis-
understand just vvhy n: e

mind being drafted. Sayi
(Contlnued on page 3)

The Spartans vvere always
bovvling and I am sure they
vvill have much to teli concern-
ing the toughness of the neW
alleys.

The genial guide of Indiana¬
polis vvas none other than Fran
“Zocker” Zakrajšek. This young
lad vvent forth shovving t e
Spartans the hotspots of t e
Hoosier Capital and boy, he sure
knovvs them.

¥ ¥

Eddie Tomšič proved himself
a perfect gentleman by ^ onn ! j
his finest just to see the bri
and groom (Mr. and r
Charles Hill) leave the churc ■
Dressed to kili vvith his spor
coat, the perfect Esquire tyP^
and stravv hat, he made 9 U1  ®
hit vvith the damsels who a^
vvere present, to throvv the ric
¥ v

The Cleveland five wiU "° e
čare to be drafted un< ^ er j on g
present conscription act as

think it vvas the after affects
of the first keg.

¥ ¥

The sister of Henry Fon, Do-