125. številka.
(v Trsta, t torek zjutraj dne 19. oktobri 1897.)
Tečaj XXII.
nBOIlfOST« Iskaja po trikrat na teden ▼ leatlh ia-'ujik ob torkih, čatvtklh ta sobotah. Zjutranje iidanje ii-kaja ob 6, ari zjutraj, rečemo pa ob 7. ari večer. ~ Obojno isdanjo stane: « J«danmwefl . f. 1.—, Izvan AvatrtJ« f. 1.50 H tri maaeo. . . 8.— . 0 . «.*0 ■a pot loti ... S.- . , , 9.— ■a tm leto ... 12,— . t , 18.— Nmblu Je plačevat! aaprsj aa iireifet Im priliiene ssreAalae M sprava ae ezlra.
Posamične Številke se dobivajo t pro-dajalnioah tobaka v lrgtv po M nvč. i it en Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račnne po tarifa t petita; at. aaalove s debeliaai črkami ae plsJaja proator, kolikor obaega navadaib Trsti«.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodb*
Tal dopisi nsj se poiiljajo nrednlitvn alioa Casernsa it. 13. Vsako pismo mara biti frankovano, kor nefrankovana ae ae sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo In oglase sprejema upravniitvo ulioa Molino plo« oolo hftt. 3, II. nadet. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trat. Odprte reklama eije ao proste poitniae.
'„F «*ino,U J*
Vseslovenski shod in naši socijalni demokratje.
VIII.
„Svoboda' je trdila, da delavci niso bili povabljeni na vseslovenski shod, ker .delavci bili bi ■orda gospodi dobri zastafažo; za sodelovanje jih ne potrebuje, ker boržeoaaija se boji njihovi noči*. Mi smo dokazali, koliko je vredna ta trditev. Povedali smo, da na vseslovenski shod niso bili povabljeni vsi oni, ki tega niso — hoteli 1
Prav tako blizo, ali bolje rečeno: prav tako daleč od resnice je tudi nadaljnja trditev .Svobode" : da se shod ni dotaknil delavskega vprašanja niti z jedno besedico.
Mi smo že razložili v teh (tankih namen, ki ga je imel vseslovenski shod. Temu shodu ni bil namen, da bi se na njem podrobno razpravljala posamična stremljenja pojedinih stanov, marveč ma je bil namen ta, da podamo vladi in javnosti sliko vienkupnega položenja našega, v velikih potezah Qknpni naš program. Ozirom na ta namen so bila prikrojena poročila iz posamičnih pokrajin in predložene resolucije.
Le o položenjn našega kmečkega stanu je gospod Povše govoril nekoliko obsežneje v svojem govoru o narodnem gospodarstvu. To pa je bilo opravičeno popolnoma, ker smo Slovenci kmečki narod par excellence, ker je pri nas kmečki stan podlaga vsemu, ker je od blaginje kmečkega stanu zavisna v prvi vrsti tudi blaginja — delavskega stanu. Saj smo malone vsi, kar nas je v Slovencih duhovnikov in odvetnikov, trgovcev in obrtnikov, pisateljev in - delavcev izšli iz kmečkega stanu.
Sicer pa je bil program, kakor se je razvil na vseslovenskem shodu okvir, v katerem je prostora za vse stanove in sloje naroda.
Pojedina mesta iz govorov in resolucij naj dokažejo, v koliko je resnična trditev „Svobode*, da se shod ni dotaknil delavskega vprašanja ni z
PODLISTEK
--5
Iz vojakovega dnevnika.
Spisal: Janko Eeisler. Danes je bila izredne prijazna z menoj; pri« čakovala je Elviro. Kako skrbno se je ozirala na morski svetilnik! Konečno pa je vskliknila bolestno: „Ne bo je, belo znamenje vihra*. In otožna je od-ila v svoje sobo po svoje tolažilo, pesmarico Milanovo. Res je bila na stolpiču bela zastavica, kar je pomenilo, da jo zadržuje poseben zadržek. Za Četrt ure se je vrnila. Bila je mirna, a vendar sem opazil, da le s težavo zatira svojo bol.
Ta izraz neopisanega gorja jej je dajal neko nadrercsko lepoto in vzvišenost. Bledi obraz, čista polt kakor alaba9ter, dolge, skoro prebujno črne vejice, pod katerimi se je svetilo v tožnem lesku njeno milo, plavo oko, koralno rudeče uBtnice, ki so z neko trdnovratnostjo pokrivale dve vrsti krasnih zob, kakor bi hotele s tem zatajiti njeno bdi: vse to je delale na opazovalca globok, neizbrisljiv utis. Poslovil sem se. Segla mi je v roko in z njenim mokrim očesom srečal se je moj pogled. Tiho, skoro iepstajoče je dejala: .Pridite zopet nas obiskat". V teh kratkih besedah je bilo izraženo vse njeno gorji. Obljubil sem jej, da jo obi-Sčem v kratkem, saj je bilo vabilo govorjeno meni iz srca.
jedno samo besedo. Nočemo trditi, da so izvajanja govornikov odgovarjala nazorom socijalnih demokratov; kar hočemo, je to, da dokažemo, da se je vseslovenski shod oziral na vse stanove in tudi na delavskega.
Začnimo s pozdravnim govorom dra. 8 u-s t e r š i č a 1 Dasi je bil temu govoru le ta namen, da poda sliko o splošnem političnem položaju, vendar je govornik še posebno spominjal socijalnoga vprašanja.
O programu .Slovanske-krščansko narodne zveze", katero so ustanovili naši poslanci, je rekel govornik, da med glavnimi točkami tega programa je tudi krsčansko-socijalna preosnova v blagor in napredek delujočih stanov: kmeta, obrtnika in delavca. Točke tega programa naj bi združile v i e stanove na ukupno plodovito delo. O socijalnem vprašanju je rekel govornik še posebno : .Zlasti zadnje omenjena točka našega programa je velikega, da, skoro največega in najnujnejšega pomena: socijalna preosnova v blagor delujočih stanov.
Slavni shod t Mi smo eminentno narod delujočih stanov. Kmet, obrtnik, delavec, to so naši stanovi. Izbrišimo jih, in naiega naroda ni. (Pritrjevanje.)
Napredek teh stanov, to je najnujnejše narodno delo, te mora biti naša največja skrb, kajti če se ti stanovi ukrepljo, tedaj in le tedaj zajamčena je ekzistenca našemu narodu in ' potem nam bo tudi mogoče, ne le priboriti mu narodno ravnopravnost, ampak tudi ohraniti mu jot' Poleg kmečkega stanu se je posl. Povše najtopleje zavzel za obrtni stan in za našo trgovino. Navdnšeno se je potegoval za strokovno izobraževanje trgovskega in obrtnega naraščaja in za varstvo poštene produkcije. A kdo bi hotel, ali bi tudi mogel tajiti, da so to vprašanja, ki vplivajo, d«, ki so v tesni zvezi z usodo delavca ? 1 Kdo ne ve, da noben stan ne trpi toliko, kakor ravno delavski stan po mestih, na ponarejanju živil in vsled
Radoveden sem, kakšno dekletce si ti, prijateljica Elvira, o kateri toli rada govori Dragica 1 Nebo se je prevleklo s težkimi oblaki; na zahodu je krvavo porudel nebesni obok. Priprav« Ija s k dežju. Kapljice, ki so prej leno plavale po vodnem površju, pospešile so svoj tok, da bi tem prej dospele v varno zavetje. Od daleč grmi.. maja 189*. v trdnjavici Verudelli. Z Dragico sem obiskal prijateljico Elviro in ne malo me je iznenadila njena prikazen. Postave je nekoliko manjše nego Dragica, poteze so pravilne, obraz ima poln in rujavkast, kar jej pristoja posebno dobro. Kretanja je gibčnega in preprostega, kakor je to lastno nedolžnim bitjem.
Kaj je privedlo resno in otožno Dragico k tej živahni deklici; kaj jo je združilo v prijateljstvo? Jednaka osoda gotovo ne. Ti nedolžno bitje, ti dobra Elvira, ostani jej tako udana, kakor se jej sedaj. Ti, jedino ti, jej moreš celiti srčne rane, tvoja angeljska beseda jej daje dušnega leka. A izdala si se; kmalu jo pozabiš... ne, tega ti storiti ne moreš, ti imaš preblago srce, da bi mogla pozabiti svoje prijateljice, ki te ljubi toli srčno. Tvoj Pepo te osreči, da bi te le bil vreden! Meni ugaja ta odkritosrčni mladenič; le tega te prosim, ostani jej prijateljica. Jaz jo ljubim kakor sestro in želim jej lajšati srčno gorje, a moje prijateljstvo nima onega vspeha, kakor tveje I
sleparske kupčije z žitom ? 1 A ravno v tem pogledu je govornik Povše energično zahteval od vlade, naj izda primernih zakonov v varstvo onih, ki trpe vsled sleparske konkurencije. To so vendar vprašanja, ki se tako rekoč tišče nage kože nitih slojev 1
Ali ne bode to v eminentno korist tudi nekmetijskega delavca, ako Be usposobimo za konkurenco v svetovni trgovini P1 Kolikor več trgovine dobimo v svoje roke, temveč kruha bode po mestih za našega — delavca!
Oovernik je zahteval, da se potom združevanja pomore obrtnemu in rokodelskemu stanu. Vlada naj pomore obrtnikom z subvencijami in cenim kreditom, da si bodo mogli nakupovati strojev in motorjev. Tako se usposobijo za tekmovanje. In zopet: čem bolj razvita bode naša domaČa obrt, tem več kruha bode za — delavca 1 Uprav življen-skega vprašanja za delavske sloje se je dotaknil govornik nastopnimi stavki:
„Osobito država pa naj se že loti zavarova* nja delavcev za čas onemoglosti in starosti, ker s tem bo srečno rešen velik del našega socijalnega vprašanja; težavna naloga, pa vredna napora ii žrtev, da ublažimo stanje naših pridnih delavcev, vsaj je prav ogromno število našega naroda, katero odpada na delavski stan.
Za njega boljše stanje mora skrbeti država in naši poslanci morajo zahtevati od vlade, da potom zakonov vse stori v varstvo in boljše stanje delavcev.
Žal, da naših pridnih delavcev delo kopiči zaklade nam nenaklonjenim ptujim kapitalistom. Zato bodi nam skrb, da varujemo interese tudi naših delavskih bratov*.
In zlate so bile nastopne besede :
„Zbrani smo na tem veličastnem shodu sinovi vseh stanov. Skrajno potrebno je, da okrepimo imi narodnostni temelj sigurnega obstanka in ta temelj je zdravo, krepko narodno gospodarstvo. Organi-zujmo vse stanove po njih strokah v zadruge, ker
Čez dva dni v nasadu.
Kaj sem videl, je-li sanjam ali bledem, kdo mi more povedati to ? Dragica je veslala od S> vire sama, čisto sama. In kako je veslalo to šibko dekletce I Teta Mara mi je pravila, da ae vosi Dragica v lastnem čolniču, odkar ima Elviro aa prijateljico. In ko je čolnič pripela na svoje mesto, sela je na klopico ter zrla tje v neskončno daljavo. Morda ozdravi popolnoma, morda... ne, jaz je ne morem osrečiti t
Čez tri tedne v trdnjavici S Giovanni.
Poroka je minula in tudi kosilce je zaključeno. Prijateljici na ljubo se je izneverila vsem svojim sklepom in navadam ter šla med ljudi. Kaj sem občutil danes, ko sem z angeljem Dragico t plaval po svetišču, ne morem popisati. Plaval, pra« j vim, ker nisem v svoji sreči čutil svojega telesa. Bila sva tovariša srečni dvojici. Sreča se naBeli i današnjim dnem v hišo Elvirino; vem, da jo prinese ta lepi Pepo; naj jo uživa blaga družina!
Elvirina poroka ni ostala brez blagega u-pliva na Dragico. Kaže se, da preboli vso nezgodo in to po toliko letih 1 Kdo je bolj vesel te spremembe, nego jaz ?!...
(Zvršetek pride.)
le združeni bomo zamogli ohraniti si avoj dom, katerega moramo ohraniti celega svojim sinovom in ne pedi prepustiti ptujcu nasprotnikn, ki že sega po njem potom svoje zloglasne Siidmarke.
Duh združenja, katerega, žal, med nami pogrešamo, pa naj presinja nas. Bodimo podvzetnejši, namesto da naše prihranke hranijo hranilnice, po-rabljujmo jih v skupna podvzetja; posnemajmo v tem naše brate Čehe in Francoze, ki skoro ves denar nakladajo v prdvzetja, ki so pripomogla temu narodu, da je tako sijajno prebil Sedan I
Naša lepa domovina nudi nam dovolj bogatih skladišč premoga, železa, lepega stavbenega kamenja, tudi marmorja; v rastlinstvu, katero nam nudi poleg planinskih cvetlic, vse vrste žita, oljke in trte; v živalslvu, za katerega vspešno rejo imamo vse naravne predpogoje.
Koliko je vodnih sil neizkoriščanih I Le izrabiti treba vse, kar nam nudimatern-aka zemlja, in ako bomo podvzetni, umni in vstrajni ▼ delu, vtrdimo si dom, na katerem bo mogel trajno živeti srečen naš narod, ki bo čuval skrbno, da bo tu gospodar Slovan, zvest Bogu, domovini in cesarju svojemu".
Delavec, ki moreš misliti trezno, ki ti ni le za agitacijo, marveč za povadigo svojega blago« stanja, razmišljaj sam o tem, ali bi bilo na korist ali v škodo delavskim slojem, ako bi se uresničile te lepe besede, ako bi se na tej, po posl. Povšetu ob črtan i podlagi zasnovalo naše vaeukupno življenje! Delavci, razmišljajte I
Oglejmo si Še vsprejete resolncije I O razmerah v Istri in v Trsta se je med dragimi vsprejela ta le resolucija :
.da se ukrenejo vse mogoče mere, katerimi bi se povzdignilo toli zanemarjeno gospo dar-sko Btanje hrvatskega in slovenskega ljudstva sploh, in še posebej, da se mu pomore v bedi, ki ga čaka vsled jako slabe letošnje letoH.
Med resolucijami o razmerah na Koroškem se je vsprejela tudi ta resolucija:
.Osrednja vlada se pozivlje, da premeni upravni sistem na ces. kr. deželni vladi na Koroškem in skrbi za to, da bode deželni predsednik brez ozira na to ali ono politično stranko pravičen obema narodoma, ki prebivata na Koroškem, in z jednako ljubeznijo skrbel za duševno in gmotno blagostanje nemškega in slovenskega ljudstva v deželi".
Najvažneje za naš današnji predmet pa so nastopne resolucije:
Narodno-gospodarski položaj slovenskega in istrsko-hrvatskega ljudstva.
„Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod priznava za nujno potrebo, da se delujoči stanovi našega naroda organizajejo v posamične strokovne zadruge, v katerih bodo sami •dločevali o svojih potrebah in namenih."
„Zahteva se, da se po vseh pokrajinah osnujejo kmetijske in obrtne iole s slovenskim oziroma hrvatskim poučnim jezikom; prav tako naj vlada ustauevi za naš narod trgovinsko nčilišče."
.Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva ođ vlade izdatne podpore v svrho pospešitve in zboljšanja poljedelstva, osobito vinogradarstva in živinoreje.*,',
„Da se pomore delujočim našim stanovom, kmetijskim in obrtnim, snujejo naj se povsod posojilnice, deželni zastopi pa naj to podpirajo s podporami in posojili; prav tako naj skrbe za kon-vertovanje viaukooluestnih dolgov v nižeobrestne."
.Vlada naj že skoro izroči drž. zboru že obljubljeni zakon o pristojbinah, po katerem se imajo pristojbine urediti, oziroma znižati, osobito la manjša posestva o podedovanju ali prevzetju od starišev.*
„Državno in deželno z&konodajstvo ozira naj se na potrebe delujočih stanov, zlasti kmeta, obrtnika in delavca, naj izdaje zakone, potrebne v obrambo in varstvo poštene produkcije."
„Da se izboljša naše socijalno stanje, da se ohrani in osigura imetje naših stanov, pospešijo naj deželni zastopi raznovrstno zavarovanje in drŽava naj se loti zavarovanja d e-iavcevza čas obnemoglosti in starosti.
„Od vlade se zahteva, da izdatno podpira malo obrt, da ta postane zmožna vztrajati v tekmovanja na domaČem in svetovnem trgu."
Prosimo vas, delavci, sodite sedaj 1! Kakor rečeno, mi ne trdimo, J* te izjave in zahteve odgovarjajo nazorom vseh delavcev, sosedno pa onih .sodrngov*. ki injjyo vodstve socijalne demokracija v svojih rokah I Kakor sploh ne verujemo, da bi se kedaj, dokler bode stal svet, mogel sniti shod, ki bi ustregel — vsem I Morda ne velja vse, kar so izvajali govorniki na vseslovenskem shoda, morda je pravo na strani socijaliatov glede na to, ali ono vprašanje. Mi pobijamo sicer nazore socijalistov, v kolikor se nam isti zde pogubni za javno blaginjo našega naroda, ali mi spoštujemo njih me-nenje, izraženo na dostojen in lojalen način. Mi ne zamerimo torej nikomur, ako ne soglaša z govori in sklepi na vseslovenskem shodu; ali zamerimo — in to vsej pravici —, da se toli drzno bije resnici v obraz, kakor jej bije trditev .Svo-bodeJJ, da se vseslovenski shod niti z j e d n o b e s e do ni dotaknil delavskega vprašanja. To ni lojalno, to ni pošteno I Socijalnodemokratiški novinarji naj si zapomnijo, da glavna in sveta zapoved je novinarstvu — ako nam je do borbe za stvar in ne do borbe zaradi borbe —, da je lojalno, in to sosebno do — nasprotnika. Tudi o nasprotnika ne sme novinar vedoma govoriti neresnice. Iz gori navedenega naj posnamejo spoštovani čitatelji, da-li je .Svoboda" govorila resnico ali neresnico, koje zatrdila, da se vseslovenski shod „ni dotaknil de-lavskega vptaSanja niti z jedno samo besedo tu
DOPISI.
Dekani, 14. oktobra 1897. (Izv. dopis.) Znano je, da je bilo šolstvo v tukajšnji prostrani občini jako zanemarjeno, ker se nobeden dosedanjih občinskih poglavarjev čisto nič ni brigal za napravo novih in popravo starih šolskih poslopij.
—	Sedanji nadžupan, g. Ivan Mahnifi, ki vodi tukajšnjo občino Še-le 6 mesecev, pa se je lotil te stvari z vso vnemo. V tem kratkem času svojega vladanja napravil je v Tinjanu, kjer so bili nad 15 let brez šole, lepo Šolsko aobo in vse potrebno, tako, da se je pričel pouk že 1. septembra t. 1.
—	V prošle« poletju pa je popolnoma prenovil in popravil šolsko poslopje v Dekanih, katero je bilo tako zanemarjeno in v tako slabem stanju, da je bilo nas Dekanfiane skoro sram pred tujci, ki so nas praševali: .Kje pa je šola ?" Sedaj pa lahko s ponosom pokažemo vsakomur krasno poslopje, kjer se vzgojuje in izobražuje naša mnogobrojna deca. Priredilo ae je primerno stanovanje za učiteljico in lolska sobana za tretji razred, ki *e bede moral odpreti prej ko prej, kajti dva razreda nikakor ne zadostujeta več za naših 230 otrok.
Pri sv. Antonu pa se v kratkem prične zidati novo šolsko poslopje za dvorazrednico, za katero je napravil krasen načrt g. Trobec od sv. Ivana. Nakupil se je potrebni prostor in pripravilo potrebno kamenje. Za sv. Antonom pride na vrsto Predloka, ki je sedaj brez šole, čeravno ima okoli 300 šolskih otrok. — Tako vidimo, da je sedanji g. nadžupan v 6 mesecih storil za šol-stvo več, nego vsi njega predniki, ki ao vladali po 6—10 let. Mi pa kličemo: Le tako naprej, gospod nadžupan! Ne ozirajte ae ni na levo ne na desno in gotovi bodite, da vam bodo hvaležni vsi pošteni občinarji in še pozni potomci, dobro vedoči, da je urejeno šolstvo prva podlaga Ijadskemu blagostanja. —
Ta v Dekanih se snuje prepotrebno podporno društvo za zavarovanje goveje Živine za koperski okraj. Pravila nam je posodilo enako društvo za goriški okraj. Ustanovni zbor bode menda na vseh > vernih duš dan, t. j. 2. novembra t. 1. — Gospo-' darjem goveje živine vseh bližnjih občin naj bode skrb, da se v velikem številu udeleže tega shoda. Ako se ustanovi to prepotrebno društvo, gotovo zabrani mnogo solza, provzročenih po pogostih nesrečah na goveji živini. Torej le na delol Stvar je sprožii in vodi gosp. Josip Piciga Maharan v Dekanih.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 18. oktobra 1897. K položaju. ,Reichswehr" trdi sicer to dosledno, da ni res, da bi bila ona oficijozno glasilo. Zaman ves trud I Vsaka nje vrstica, vsaka beseda pravi svetu, da ,Reichswehr" ni med onimi glasili, ki širijo nazore, nav9križne z onimi grofa Badenija. Ako zatrja torej aReichswehr", da se je grof Ba-
deni od irca smejal, ko je čul od drugih, da ja on, Badeni, podal svoje ostavko, ker se je naveličal vladanja, potem si lahko mislimo dvojno. Ali ae je rea smejal, ali pa hoče le, da bi svet Millil, da se je rea smejal 1 Veruj m o torej za sedaj,]da a« je grof Badeni zares amejal.
Mi pa se ni8me mogli smejati, ko smo videli, kako nam oficijozno glasilo tolmači razmerje med vlado in večino, oziroma manjšino. Moglo bi sicer vzbujati smeha, ko vidimo, kako se stvari postavljajo na glavo, aks bi ne bili trenotki tako silno resni. Ako je oficijozno glasilo bilo tn veren tolmač nazorov v odločilnih krogih, potem je naša sodba povedana povsem na kratko: pred seboj imamo zmešnjavo in ta zmešnjava ostane v perma-nenci. Ta ni smeti niti govoriti o možnosti takega zbistrenja med vlado in veČino, da bi ae mogla večina izjaviti zadovoljno žnjim, ne da bi trpela na svoji časti in ugleda. Ali ni to uprav lapidarna izjava: .Svobodo, ki jo oživa sedanja vlada nasproti manjšini, lato svobOđtf'fcorabživati tudi n a s p r 9 t i v e ČU i, kajti ona pi parlamentarna, ampak je vlada tljegove^'VeliČanH^at'Nj^ dejanje in nehanje je torej povsem nezavisne od sklo-pov večine I"
To je res lapidarno. Narodi, ki so zastopani v večini, so bili gotovo vaikdar in ostanejo xa vedno vzgled spoštovanja in ndanoati do krona. Vendar ne bi mogli dovoliti nikdar svojim zastopnikom, da bi privolili v tako razmerje med vlado in večino. To pa že zato ne, ker vemo, da jo vladar, pod Čegar modrim žezlom živimo, k on* stitucijonelen monarh, in ker je država, V kateri živimo, konstitucijonelna država It Večina naj bi uosila breme, naj bi odbijala napade manjšine, naj bi nosila odgovornost, upliva pa na te državne posle naj bi ne imela nič manj in nič več, nego — manjšina. Ta je konstitacijonelao načelo res postavljeno na glavo. Pa že neko drago zanimivo ia kočljivo vprašanje se nam usiijuje tu. Ali je res le lagal spoštovani načelnik poljskega klaba, ko je slovesno prijavil zastopnikom večino, da se je izjavil grof Badeni, da se hoče vlada naslanjati odslej le na večino ?! To je jako kočljivo vprašanje. Ker pa si mi ne moremo misliti, da bi bil govoril neresnico g. načelnik poljskega kluba, I moramo si misliti, da si je grof Badeni mislil takole: Ti večina mi dovolili svojo podporo, a jaz ti v povračilo postavim nasproti svojo svobodo in neodvisnost v sklepih 1
Ali se da vzdržati tako razmerje? Nel Mi-
I nisterstva brez večine so le produkt hipni t? zairegt j Ali goji ministerstvo Badenijevo res to časti želje, biti in ostati in pasti kakor „ministerstvo zadreg"?
—	Morda 1 To pa je gotovo, da interes narodov avstrijskih ne dopušča, da bi njih zastopniki igrali tako čudno ulogo, kakor jim jo usiijuje „Reichs* wehra. Kar trdi .Reichswehr<l, to je naravnost ne-zmisel, to je anakronizem v konstitucijoneloi državi« Zato hočeao odgovoriti na vprašanje v zaključka članka v .Reichsw.° zopet z vprašanjem. „Reichs-vvehr* pravi: .To mora postati jasno: Ali naj imamo cesarsko, v sebi utrjeno, na trdnih podlagah alonečo vlado, ali pa le parlamentarni iz-vrševalni odbor, katerega členi bi sedeli na mini-sterakih klopeh ?" Na to|vprašanje odgovarjamojmi z vprašanjem: Ali nq Avstrija ostane konstitaci-jonelna država, ali pa nq bode nje parlament, oziroma njega večina, le izvrševalni odbor volje vsa-kodobne vlade, čegar Členi bi sedeli na sedežih takozvanih zdatupuikov naroda?
Našemu menenju, da se ne da rzdržati tako razmerje »ed vlado in večino, pritrjuje tndi dunajski dopisnik .Obzora*, ki piše, da grof Badeni prav gotovo odstopi, ko bosti rešeni vprašanji nagodbenega provizorija in začasnega proračnna. Zato mu ni do tega, da bi se sporaznmil z večino. Tako je gotovo
—	pravi rečeni dopisnik — in naj službene novine govore, kar hočejo. Ako primerjamo samoza-vedno pisavo dunajskega lista s trditvami poročevalca .Obzorovega", potem ai že moramo misliti, da ae grof Badeni ni smejal, ko je čital o svojem odstopu, marveč da mu je le ležeče na tem, da svet veruje za sedaj, da se je smejal.
KoneČno bi bilo zabeležiti, kar pravi konservativni .Vaterland". Pravi namreč, da za sedaj ni pravega vzroka krizi. Utegnila pa bi nastati, ne toliko vsled parlametarne situvacije, : ampak radi vzrokov, podrejenih javnim razpravam.
Na Kreti postaja položenje zopet jako nevarno. Sosebno radi tega, ker nedostaje živeža. Siromaki da pričakujejo strahom prihodnje zime. Ved ustaši da je b£4a tolika, da hočejo zahtevati od evropskih vlasti, n4 se to, krečansko vprašanje reši nemudoma; bodisi tako ali tako. In res je čuti, da ae Evropa hoče saresno lotiti tega vprašanja. V prvi vrati treba imenovati civilnega guvernerja. Govori se celo o kandidaturi barona Kutschere, ki je pridodeljen bosansko - hercegovin-ski vladi.
Nadalje bi bilo sporočiti o Kreti, da so sklenili admirali, da je razpustiti turške orožnike, ker so se pokazali nesposobne. Slednjič pravijo vesti, da se skoro prično pogajanja med admirali in ustaši.
O besedah, obljubah, pogajanjih smo res že tuli dovolj — sedaj bi vendar enkrat radi čuli o kakih resnih dejanjih za pomirjenje tega nesrečnega otoka.
Razliine vesti.
Nai cesar je dospel predvčerajšnjem v Budimpešto in je ostal tam do danes. Danes se je povrnil v grad GodBllo.
Odprt grob. Včeraj popoludne je umrl v Ka-stvn tamošnji župnik-dekan, veleč. gosp. Anton Tur a k. Pokojnik je bil predsednik plemenite »Bratovščine hrvatskih ljudi". S tem je povedano ie, da je bil pokojnik veren sin svojega naroda. In ta bedui narod istrsko-hrvatski gotove ohrani hvaležen spomin moža, ob čegar odprtem grobu stojimo ravnokar. Saj ima tako malo dobrotnikov ta bedni narodi Blažen bodi spomin Antona Turka 1
Izpolnila se jim je srčna želja 1 To je radostno vsklikauje po naših italijanskih listih 1 Sedaj jo imajo svojo diretissima, svojo direktno zvezo ■ed Benetkami in Trstom, llinolo nedeljo se je slovesno otvoril še oni košček železnice 11 kilometrov, ki bode spajal furlansko železnico Červinjan-8. Giorgio di Nogaro z Benetkami. Trst se je zdaj primaknil Benetkam za celih 70 kilometrov. Italijanski listi vriskajo, da-li ima viroka vriskati tudi državna misel avstrijska, o tem naj premišljajo oni gg. dostojanstveniki avstrijski, ki so se minole nedelje udeležili slavja v Červinjanu.
V april so poslali minolo nedeljo vse one množice, ki so hotdle videti napovedane a velikanske" bicikliske dirke. Dirk ni bilo. — Zakaj? Tega ne vemo. To pa vemo, da kaže te skrajno brezobzirnost do občinstva, ako se isto pošilja — v april. Ako se se dirke odložile, j« dolžoost prirediteljem, da naznanijo to na primeren način.
Gibanja mid sooijalistl. Včeraj so hoteli socialni demokratje zborovati na treh krajih hkrato. Ali oblasti so prepovedale zborovanja utemeljenjem, da je to proti društvenem zakonu, ako hoče društvo zborovati na treh krajih hkratu. Ker pa mnogi niso znali o prepovedi, zbralo se je precej ljudstva pred restavracijo „Cervo d* ero", kjer se je imele vršiti jedno zborovanje. No, tu ni bilo ni-kake nepriličnosti. Pozneje so se povabljenci zbrali T prostorih Bocijalno-demokratiške zveze. Toda ta shod je razpustil zastopnik oblasti. Zvečer proti 8. nri se je zbralo kakih 300 socijalistov blizo Volti di Chiozza. Tu je prišlo do prizorov med socijalisti in redarji. Ko so poslednji hoteli aretovati jednega demonstrantov, kričali so vseuprek: Izpustite ga! Bilo se je že bati, da se stvar zasuče na jako resno stran. No, slednjič se je posrečilo redarjem, da so razkropili ižgiudnike.
Mi obžalujemo, da se socijalisti niso udali zalito v i oblasti m da niio priredili shoda vsaj na jednem kraju. Kajti razpravljati jim je bilo o jako hvaležnem predmetu in so jim bile zagotovljene simpatije vseh pošteno mislečih. Slavna vlada pa naj razmišlja o tem razburjenju med ljudstvom radi odnoiajev v tržaški zavarovalnici za slučaj me+god. Za danes ne rečemo druzega.
Cantl chi che vol, a chl no vol, si lassi star! Tako in ne drugače bil se je izrazil neki učitelj petja, ki poučuje v petja „de future speianze del-la patria di Rossetti* ? 1 Mož je v službi občine — on je mestni učitelj petja in godbe. Nelle ore perdute uči petje v šolah, katere oskrbuje tržaška občina — in, katere vzdržujejo tudi slovenski davkoplačevalci z svojimi groši. Radi tega bi morali tu tudi mi imeti svoj glas, ker novčič naš izda uprav toliko, kolikor oni pristnega irreden-tarja. —
Da nimamo glaiu, krivo je — kar je krivo in pa liberalizem laške vladajoče itranke, katera postopa z Slovenci po turški. Naj se praska za to, kogar to srbi. Znano je vsem — samo Slepcem v duhu ne — kako se geji čut odanosti do skupne domovine in prestola v naših občinskih Šolah. Nekateri pravijo, da je posta! rek o „Trie-ste la fedelissima* prava pravljica, drugi pa trde, da to ni res. De gustibus. Poglejmo: kdo ima pravo ?! Neki učitelj petja, ki slili na ime Forte-ingamba, pripomnil je bil učenkam svojim VI. raz. neke občinske šole, ko so te imele peti „avstrijsko ces. himno", kakor je navedeno gori v zaglavju. Gotovo pa ne bi bil storil tega, da so imele peti, recimo kako — drugo pesem. Za našo himno pa velja: Kdor hoče, naj itd. ... Pa še pravijo, da ni ničesa gnilega na Danskem! Poslednji ne vidijo mestnih učiteljic z rudečicami, na katerih se črne ostentativno zvezde peterožarne. Nam je tudi prav! rekla bi „Soča". Neki naš rojak je imel hčer v dotični šoli, a potem slučaju gledal je na to, da je svojo hčer vzel is laske šole, kjer se na tak način žali čut lojalnosti do prestola, ter jo je vpisal v državno šolo. Tako je prav. Slovenci, ne dajte jim prilike, da bi vam v takem duha vzgajali otroke! Država mora skrbeti za naše otroke !	O d n o š a j.
Poštni dobit. Avstrijsko ministerstvo za notranje stvari je odtegnilo poštni debit za krono-vine, zastopane v državnem zboru srbskemu lista „Srpski Pregled Bosne i Hercegovine*, izhajajočemu v Belemgradu.
Celjsko razmero. .Domovina* prinaša daljšo notico o „gospodarstvu celjskih mestnih očetov". V tej notici našteva list, kako brezvestno postopa prusofiilski mestni svet celjski nasproti Slovencem tudi v gospodarskem obziru. Ta uzorni mestni za-stop daje nagrade lastnikom tistih razupitih gostiln, kjer se zbirajo najhujši sovražniki mirnega slo« venskega občinstva in kjer se delajo načrti za naskok „Narodnega doma".
Ta .slatevredni" mestni zastop je podelil nagrado tudi mestni policiji celjski baš po slavnostih otvorjenja „Narodnega doma" menda da dokaže svoje besneče sovraštvo nasproti Slovencem, katerih ni prav nič varovala ta policija, marveč je držala celo roko živinskim napadalcem.
Najznačilnejše za vrednost celjskega mestnega gospodarstva pa je to, da je kupilo nekemu renegatu, Hrvattt Digancu — bicikl, za kateri je moledoval pri mestnih očetih noč in dan. Ta denar da so mu dali pod naslovom njegove pridnosti za preski bijevanje stanovanj vojakom o letošnjih velikih vojaških vajah, dočim niso dali nikake nagrade drugim v minolih letih za jednaki in še večji trud. Tako postopanje celjskega mestnega sveta je zares skrajno grdo in dokazuje, da se ti ljudje kar ne poznajo več zgolj sovraštva do slovenskega življa. Grdo zares in smešno tudi! 1
Akademično društvo „Triglav" v Gradcl. Prvo javno redno zborovanje tega društva se bode vršilo jutri dne 20. t. m. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika 2. Poročilo upraviteljevo. 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. Lokal: Restavracija Neugraz I. nadst. Začetek točno ob #8. uri zvečer. Sl»»v. nski gostje dobro doilil
Družbi sv. ^Cirila in Motoda v LJubljani so od 22. septembra do 15. oktobra t. 1. poslali: Č g. Štefan Ribar, župnik v Studenem, znesek 6 gld., nabran na njegovi inštalaciji. — G. Zofija Valenčič v Ilirski Bistrici 18 erld. — G. Prosto-slav Ažman, poslovodja v Cirknici, nabral znesek 6 gld. I*/, kr. — Č. g prof. Mlakar v Mariboru 15 gld. kot nabiro slov. dijaštva. — Podružnica Ilirska Bistrica-Trnovo 24 gld. 50 kr. — Slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 20 gld. — Č. g. prof. dr. A. Medved v Mariboru 15 gld. kot dar nekaterih štajarskih narodnjakov apri belem volku". — Po g. Franjici Šmid na Gašteju pri Kranju 9 gld. 99V« kr., in sicer je darovala vesela družba pri Majerju povodom otvoritve uove gimnazije 3 gld. 12 kr., vesela družba na Gašteju za .pikapolonco* na dražhi prodano 1 gld. 56 kr., iz gaštejskega nabiralnika 2 gld. 68 kr. in zaradi „lažjega" računa gaštejska družba dodala 2 gld. 63 V« kr. — Iz nabiralnika v Svetinovi gostilni v Žirovnici 2 gld. 50 kr. — Podružnica Rečica v Savinjski dolini 30 gld. — Rodoljubna drnžba v Kočevju 8 gld. 90 kr. — Rajhenburški Haram-baša 10 gld., namreč 4 gld. 27 kr. je nabrala
HarambaŠica na trgatvi in 5 gld. P73 kr. je iz Čitalnične pušice. — Ženska podružnica v Trsta po sveji podpredsednici g. Karli Ponikvar 25® gld. 17 kr- — Gg- duhovniki, zbrani dne 23. septembra na Slatini, 26 gld. — G. Jos. Žirovnik v Gorjah pri Bledu 4 gld. 50 kr., namreč iz nabiralnika pri Ćrnetu 2 gld. 36 kr. in pri Moravca
1	gld. 64 kr. — Akad. podružnica v Gradcu po g. M. Spindlerjn 100 gld. — 6. g.'Avg. Skočir, karat v Gradcu, donesek za mesec oktober 5 gld. — Č, g. župnik Anton Žlogar v Kranjski Gori
2	gld. mesto venca na Kopitarjev grob. — Naj-globokejšo rahvalo vaam milim darovalcem in onim, ki so se potrudili, da so zopet nabrali tako lepe svote! Stroški za družbo rastč!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Colji je po drž. posl. gosp. Josipu Žičkarju predložilo dve prošnji državnemu zboru, in sicer eno glede uvedenja nedeljskega počitka v odvetniških in notarskih pisarnah, drugo pa glede zavarovanja za starost in onemoglost zasebnih uradnikov sploh; slednji prošnji pridružili so se tudi zasebni uradniki ptujski in sevniški. Ti prošnji pa niste edini, ki ste se predložili drž. zboru o teh stareh, a visoka vlada vkljub vsem prošnjam in resolucijam še do danes ni storila druzega v prid zasebnih uradnikov, nego da je — in to ž« pred devetimi leti — nabirala neko statistisko, katera bi naj bila za podlago zavarovanju za starost in onemoglost zasebnih uradnikov. Za to statistiko je izdala nekaj tisočakov in ne moremo umeti kako je mogoče da pusti tako dolgo počivati to stvar, če ji je res bilo mar, da pomaga mnogoštevilnemu in popolnoma brezpravnemu sloja svojih podanikov. Ravno tako je vlada glede nedeljskega počitka v odvetniških pisarnah poizvedovala v nižji avstrijski odvetniški zbornici in je dobila povoljen odgovor za splošno .nvedeuje nedeljskega počitka; vkljub temu pa še ni sluha o tem, da-li zakonito uvede, ali ne, nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah.
Ne moremo si misliti, da bi vlada ne mogla ali ne hotela vBtrečl tej nedolžQi in opravičeni zahtevi odvetniških in notarskih uradnikov. — Odvetniškim uradnikom pa priporočamo, da se oklenejo tesno svojega društva, ker z združenimi mečmi bode uspeh tem gotovejši. „Domovina".
častna beseda. Iz tega pojma bi se dalo napraviti nekaj tucatov definicij, to pa za to, ker si o „Častni besedi" napravlja vsakdo definicijo po — svoje.
In po svoje sta si napravila definicijo o „častni besedi" Iro in Schonerer in tuti (ju a n ti pristaši po tem, ko je odsek izrekal poslancu Iro svojo grajo. „Leipziger Neueste Nachrichten" pišejo o tej stvari nekako tako-le: .Nam velja častna beseda našega moža in se nimalo ne brigamo zato, kar pišejo listi. Mi stojimo popolnoma na strani poslanca Iro, čegar odložitev mandata pač razumemo, a ga obžalujemo itd."
Vse to se glasi tako, kakor bi imeli prav vsi oni, ki omadežujejo Čast avstrijskega parlamenta
in kakor da so sami..... oni, ki branijo to čast. V
taboru Scbdnererjeve stranke velja še tako šepava .častna beseda", samo da jo je izrekel kak junak njihove vojske in naj si bode še tako krivičen po zakonu splošnega poštenja in človeške dostojnosti in politiške morale. Kako pak: Brutus je tudi zabodel Cae3arja in Brutus je bil poštenjak in vsi oni, ki so ga tudi zabodli, so bili poštenjaki, Caesar pa je bil lopov, ker ni hotel vslišati njihove neopravičene zahteve, Punctuml
Zrlnjski je bil — Madjar, ker je rekel nemški cesar. V Draždanih so oni dan prodajali rokopis KSrnerjeve Žaloigre ,Zrinjsky" in kupovat jo je prišel tudi Madjar - nabiralec rokopisov, Aleksander Pozonij. 500 mark so ponujali nekateri, a več si ni upal dati nikdo. Pozonij pa je takoj obljubil 2400 in jih je dodal še pet in rokopis je bil njegov, Nemci io bili žalostni vsled tega, da je moral vzeti slovo od Draždan rokopis slavnega KOrnerja, rojaka đraždanskega, a Madjar se je odrezal : ,Saj je bil Zrinski Madjar, kar je potrdil celo vaš cesar pri nas, torej spada rokopis v Budimpešto, a ne v Draždane in dal bi bil zanj še enkrat toliko!* — Sraka se dičl s pavovim perjem 1 Zrinski in Fran opan sta pač slavna Bina slavnega naroda hrvatskega, pa ne da bi bil kateri od njiju — Madjar t
Ka) tacega sa ie ni pripetilo!
se je baje pripetilo nedavno tena v Celja. Neki deželnobrambovec, dicrniat po poklica, je bil od-piščen od vojakov, ker ie bil predebel. Đinr* nist pa predebel! Ta .krompirjevec' je pač napravil sramoto prvič diurnistom, ki se pritoiujejo proti slabi plači in vojakom, katerim nikoli ni dosti me-naže. Tega si zapišejo v svoj dnevniki
Slika Iz Italije. Nekdo, ki je bil dlje časa zasidran v neapeljskem pristanišča, piše .Naši Slogi*: Nasa ladija je bila neprestano obkoljena od ladijc, polnih lačnih ljudij, ki so prosili in kričali, da bi jim vrgli z ladije kako skorjico kruha ali kaj drnge hrane. Včasih so tako nadlegovali naše vojake, da so bili poslednji prisiljeni, poditi jih od ladije z vodo iz sesatk. Za časa kosila ali večerje so Napolitanci obkolili ladijo. Čakali so tako dolgo, da so vojaki skozi stranišče izlili posije v morje. In v teh pomijah je lačno ljudstvo iskalo kakov košček mesa ali druge smradljive hrane. Kar požirali so tako gnilav. Prijatelj »Naše Sloge" zaključuje: Da nisem videl na svoje oči, ne bi mogel verjeti, da je toliko bede in lakote v blaženi Italiji I
Deta z dvema glavama. Oni dan je porodila žena nekega kmeta Sjure Vlaha v Opavi, v Banatu, možko dete z dvema glavama. Jedna obeh glav je razvita pravilno, dočim je druga priraščena z licem k prvi. Druga glava je mnogo veča od prve, a je brez kosti in čudno podolgasta. Mesto očij ima dve luknici, a nos, ušesa in. usta so le označena. Kadar se dete premika, ga druga glava zaboli in otrok jame plakati. Nesli so otroka k tamošnjemu vojaškemu zdravniku, ako bi mogel izvršiti kako operacijo, a bilo je brezvspešno in kaže, da dete ne bode moglo živeti, ker druga glava zelo ovira dojenje.
Zares prava nesreča tak nestvor.
Trgatev v Vatikanu. Iz Rima se poroča od dne 9. t. m.: Zadnji ponedeljek se je pričela v Vatikanu trgatev. Kakor vsako leto se je hotel Sv. oče tudi letos udeleiiti trgatve sam. Vinogradi sv. Očeta obsegajo več oralov sveta in dajo povprečno vsako loto 6000 steklenic vina. Vsaki dan od polu štirih do petih hodi sv. Oče po vatikanskih vinogradih. Palice ae poslužuje bolj iz navade, nego iz potrebe.
Potovanja o6iJ. Neki francoski čitatelj romanov je izračunil, da je človeško oko prepotovalo 2000 metrov daljave, ako smo prečitali roman navadne velikosti, torej en zvezek. Sedaj bo treba še izračunati, koliko daljave prepotuje človeški nos v življenji navadnega agenta, ker je znano, da gre nos vedno za jeden palec pred človekom. Kdor izračuui to, dohode venec suhih fig.
Država v uniformi. Bolgarski knez je izdal ukaz, da imajo nositi posebno nošo, terej uniformo, vsi uradniki in Blage državnih, okrožnih in občinskih uradov in ostala gospoda narodnih činov-nikov, kateri imajo svojo redno mesečno plačo. Blago za to opravo mora biti domačega izvora in VBe mora biti prirejeno doma.
Kubanako amazone. Na Kubi se je ustanovilo za početka ustanka drnštvo kubanskih dobrovoljk, ki šteje sedaj 1500 navdušenih junakinj. Na čelu jim je daleč znana krasotica Gonzalo de Qaesada, uzorna junakinja. Ta četa se je ves čas borila hrabro in navdušeno za svojo domovino. Mnoge od njih so iz bogatih rodbin, celo gospodinj bogatih posestev je med njim. Toda nesrečna vojna naredila je iz njih sirote. Možje in očetje so jim pobiti, premoženje, v kolikor ga niso same žrtvovale za domovino, jim je zaplenjeno, požgano in uničeno in naposled bodo morale i same v tujino služit si kruha. Vendar jimi ostane zadoščenje, da so žrtvovale vse za sveto stvar ocetnjave. Slovenke! katera izmej vas bi storila kaj jednacega v takem slučaju? Menda bi vas lahko štel na prste.
Palača iz čistega stakla. Zidati hiše iz stekla — no, krate iz stekla so napravili že tadi — vendar ni več tako nekaj čudnega, kakor bi si mislil kdo. Saj je steklo jedna najcenejših tvarin in se dobiva v neizčrpni množini na zemlji.
V Newportu, na obali tihega oceana v Ameriki, pa si je nedavno temu zgradil neki bogataš palačo iz stekla različnih barv v pompejanskem slogu. V sredi palače je veliko dvorišče z vodo* metom, na katerem stoji krasen kip boginje s čašo v roki. Kadar je gospodar palače posebno dobre
Pravo čudo I volje, tedaj teče iz one čase najboljše kalifornsko I vino, s katerim razveseljuje svoje goste. — Ta I gospodar je gotovo idealist, ki ve lepše uživati svoje bogastvo, nego pa marsikateri Nabob, ki tišči svoje zlate v zatohli temi blagajnic, ne da bi kaj užil za to I
Eva In jabolko. Cerkveni propovednik v Londonu Mark Guy Pearse je jako duhovit in galanten mož. Nedavno temu je v cerkvi propovedeval e „Evi in jabolku".
Vprašal je: .zakaj je dal hudobec jabolko Evi in ne Adamu?" Možaki v cerkvi so ae začeli muzati, toda hitro so postali resni, ko je propovednik sledečimi besedami odgovoril na to vprašanje : .Hudič je dal jabolko Evi in ne Adamu zato, ker je vedel, da bi ga mož, t. j. Adam, pojedel sam, a ona, Era pa da ga bode delila z možem.* Loterijske številke, izžrebane dne 16. t. m.:
Dunaj Gradee
74,
29,
40, 43,
37, 69,
88,
65,
29. 18.
„0 te ženske!"
S^j ne moreta kakor Cerbera stražiti vsa« kega izvoda in i muhovnikom odganjati nepoklicane čitatelje. Sploh pa se pri umotvoru ne da govoriti o moralnosti ali nemoralnosti na sebi, ker nemoralnosti ni v umotvoru, temveč v človeku samem. „Bttcher sind weder moralisch noch unmoralisch; sie sind gat geschrieben oder schlecht geschrieben; ein drittes gibt es nicht!" Ali .kein Kilnstler bat einen Hang zur Sittlichkeit. DieSucht zu no-ralisieren ist eine unverzeihliche Manierlich-keit des Styls. Kein Kilnstler ist krankhaft; es gibt nicbts, was ein Kiinstler nicht sagen diirfte" — trde tudi .modrijani", na katere se vedno sklicuje psevdo-rodoljabka. Kdo ima toiej prav? VederemOt to pokaže bodočnost.
Namen kritikafiice je jasen: hotela je zopet enkrat mahniti pe Govćkaiju in uničiti niegovo literaturno veljavo, kar pa se ji izjalovi brez-dvomno. ;Zakaj zbirka sama privabi založniku naročnikov, psevdorodoljubkine moralne pridige pa ji bodo služile za najboljšo — reklamo!
Katera teh osem novelic mi je ugajala najbolj ; sam ne vem. Vsaka ima nekaj posebnega; povsod pa je vse živo, vse se giblje ia vse se iskri v živahnem, lahkotnem, gracijoznim pripovedovanju. Čitatelj vidi koketovati pikantno, rafinirano Albino in elegantno, lahkoživo] Marto, cepetati vidi nervoznega, veselega in .skrbnega profesorja Weigsteina, kličočega: „Te punice, te punice*, ki se rszposajeno vesele svoje mlade idejalne ljubezni; modrovati nerodnega matematika prof. Viljka, kateremu je ugrabil tovariš pred nosom ljubljeno .Pavlino91 — filozofirati sluvenvke akademike pri .Treh gracijah* o ženskih značajih in okušati potem teorijo in prakso — vihati nosek domišljavo, pa nedolžno „institutko* Ido itd. itd. .V Mraku" pa je krasna črtica, ki slika nežno in ganljivo otroško ljubezen Francke in Frana — pravi biser pripovednega slovstva. Skratka: dolgočasil se menda ne bode nikdo kakor pri ženskah sploh, tako tndi pri .teh" Govćkarjevih ne. Kdor želi prijetnega zabavnega čtiva, vzemi .te ženske" v rokel Naše Ženstvo pa naj še posebno kljab svarilom „rodoljnbke11 seže po svojih in svojih sestric fotografijah ter se prepriča, v koliko jih je pogodil Govdkar in v koliko upravičeno vsklika on in z njim mi drugi .grešniki*: O te ženske!...
V S t. Pavlu koncem septembra 1897.
Fr. Vidic.
(Zvršetek.)
Carigrad 17. Grška pooblaščenca za sklep miru sta obiskala včeraj velikega vezirja in ministra za vnanje stvari ter sta izročila svoja pooblastila._
Zobobol olajiujejo zobno kapljioo lokarja Piecolija v Ljubljan
(Dunajska cesta) kater« ao bile odlikovane i Najvišjim priznanjem Nj. c. In k. Tis. prej osne gospe preBtolonaslednice-udove nadvojvodu^« ST itafanlja H
Steklenica velja 'JO kr.
Trgovinah« brzojavke ln v rtatl.
BralcapJŠUv F^enica zajeaen 12.09 12.12 PSenioa ta apomlad 1898 11.82 do 11.84 Ove» za jesen 6.05 6.10' — Hi za jesen 8,50 8.55. Koruza za oktober 13»?. 4.50*4.53 P^.iioa nova od 78 kil. f. 12 65-12.75 i'. 79 kilo 12-80 12 90 o i 80 kil f. 12.95—18'-., od s, kil. F. 13-— 1310, od 82 kil. for, 13.10 13.25. Jeflmst. 6'30 9,— l>roso 6 10- 6 35
Pšenica: sredne ponudbe, in povpraševanje dobro. Prodaja 25000 mt. st. po stalnih cenah. Vreme:lepo.
PragfA. Nevn'jriranl nladkor for. 11.60 do — ■—. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 36.12 Concaase f. 37 Cetromi f. 37 26 v glavah f. 3825 38'50
Havrt. Kava Santo« good avenije za oktr. 41,— ?a februar 41.75
Haracavg. ti nato« good average za oktober 33.50, ia december 34 — za mare 34.25. »a maj 35.—. mirno.
Najnovejše vesti.
Dunaj 17. Minister za vnanje stvari, grof Goluchowdki ae je povrnil iz Ogerskega.
Petrograd 17. Lini „Novuje Vreuija" je dobil iz Carigrada nastopno poročilo : Množica Armencev, oborožena po agitacljskem odboru, je kalila mir in red v pokrajinah Džanik in Si vas Agitatorji so oborožili celo ženske. Dinamitne bombe so provzročile veliko nesrečo. Po nalogu guvernerja so zaprli kolovodjo Osepa in žensko Kečenek. Sedaj je zopet mir.
Chalons-sur Marne 17. Na banketu republi-čanske zveze, prirejenem njemu v čast, je govoril Bourgeois o vnanjem položenju Francije. Car ruaki je v Petrogradu dvakrat ponovil besedo .alijancaV To je iskreno razveselilo vso deželo in je posvetilo ono sporazumljenje, na katero so že s prvega začetka stavili vse sveje nade vsi patrijotje in zvesti pristađi pravice.	_
OanuiiinkH IOosih 18.
oktobra kSi»7
predvfteraj	danes
Državni dolg v papirja .... 102.10	102.15
„ „ t »rebru .... 102 20	i 02.20
Avstrije** reuta v alatu . . . 123.25	123.20
* „ t kronah . . . 101.85	101.85
Kreditne akcije....... 353 25	353.—
London 10 Lat........119.70	119.65
Napoleoni.........9.62»/,	9.52'/,
20 mark .......11.75 11.75
100 Hali, lir	.....45.15 45.10
Slovansko pevsko društvo" v Trotu.
Eer je gospod pevovodja ie bolan, ne bode jutri, 19. t. m., pevske vaje, kar se 8 tem naznanja gg. pevkam in pevcem. Prihodnja vaja se naznani tem potom.	Predsedništvo.
Tvine oona (Cene ae razumejo na debelo In • carin Domači pridelki.
Cena
Ptiol S Koks...........100 K.
Mandoloni ......... „
aretlorudeCi ........ „
mandolini ........ „
kanarček......... „
bohinjski......... „
beli veliki..........
. mali......... „
leleni, dolgi........ „
„ okrogli........ „
mešani hrvatski...... „
„ štajerski ...... „
Kaalo fino Štajersko ....... „
Ječmen St. 10.......... „
* 5...........
>1 ...................M
Zelje kranjsko.......... „
Btpa » .......... „
Krompir, ................*
Proso kranjsko......• . . .	„
Leča, kranjska.............„
opeh ogerski........... „
Maat	............
Sava Mocca......................„
Cevlon Plant. fina............„ •
- Peri..........
Portorieoo........ .	„
Java Malang....... .	„
Guatemala..................„
San Domingo................„
Malabar Plant................*
„ native. .......	„
Laguajra Plant ........
„ native .......
Santos fini .........	„
a srednje fini............,
„ srednji................„
„ ordinar ........	„
Rio oprani..................„
„ najfiniji..................„
„ srednji..................„
Slfdkor Centrifugal I. vrate ....	„
Concass6..................„
v glavah..................„
razkosani ........	„
Eli italijanski fini.........
„ srednji...............
Japan fini ..................■
„ Hrednji................„
Raugoon .......................»
I.	..•••••• •	n
II.	. . .......
Petrolej tuski v sodih....... „
r zabojih od 29 kil. . . .	„
Olje italijansko najfinoji............„
„ arodnjefino .....	„ bombaSr.o. rirnonk. .....
dalmatinsko..................„
Limoni Mosinski ................„
Pomaranča „ ........zaboj
Mandbljnl Dalmatinski I	100 K
Kari . . |	*
Pinjoli .............
BOŽIČI Dalmatinski novf............„
, Puljeski . . ................
S. ;okve Pulješke ................„
„ Grške t venoih, ...	„
3 al tanina ....................„
Vamperli novi....................„
Gibone ............
Kodra galioa ..................„
Polenovke srednje Telikoati ....	„
, velike . ....... „
. ..........
Slanlkl v velikih sodih...... »
M * 7» na ......	m
o vred.)	
od for.	do for.
11'/,.	12.—
•■/:.	V/v
	10!—
»V*.	To~u
7!—	IZ
*—	—
65.-	70-—
10.50	—
11.25	—
13.25	-
	6.25
2^80	2'90
9.-	9.50
63!-	64*.—
53.—	54.-
150.—	152.-
i 70.—	171.-
180,-.	182.-
162.—	164.—
126.-	128.-
124,—	125.—
121 —	180—
—.—	—.—
—,—	—.—
—	—
___	
lOl!—	ioa--
97.-	98--
91.-	92—
82.—	83.—
100!—	102Z
90.—	91.—
3H.50	36.75
37.—	B7-aS
38.--	38.60
22.50	—
22.50	
17.—	—.—
16.50	—. —
14..S0	—.—
13.75	—
10.75	—__
lfi.75	—.—
5.50	—
68.-	70—
58,-	60.60
29—	29.50
4.—	5.—
si-	si.Z.
se.—	88.-
12.50	
ts!25	_
48.-	52.-
33 —	—.—
45,_	45'—
23.50	——
39.—	40.-
39.-	40.—
40.—	41.—
Lastnik kensorcij lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.