predsednik nadzorstva, v združenju gostft-ničarjev itd. Povsod je njegova premišljo-kraj, njegovo gospodarstvo in ime. Vedno je stremel za tem, da povzdigne svoj rojstni na ln resna beseda mnogo zalegla, povsod pa je bil tudi odločen in neomajen nacionalist ln Sokol in kot tak močna opora naprednega in nacionalnega Ljutomera. Pokojnikovo truplo so pripeljali Is Zagreba, bratje Sokoli so ga v rojstni hlM sredi vencev in rož položili na mrtvaški oder in mft postavili častno stražo. Nepregledna množica sorodnikov, prijateljev, znancev ln stanovskih tovarttev ter veliko Število Sokolof Od blizu ln daleč ga je spremila na njegovi zadnji poti. Naj bo vzornemu narodnjak« ln idealnemu Sokolu lahka ljubljena domača zemlja.
Sprejem Italijanske mornarice v šibeniku
m Ja Predovič f
Bar oeia Slovenija je poznala g. Bijo Pre-OoivtČR, velemesarja v Ljubljani, ki Je oni dna zatlsnO svoje trudne o« po daljšem Mahanju, te ko« 18 letni deček je pričel tagovatt > živino In praftiči in si z neumor-Dkn delom ustvaril Ime, ki slovi Sirom naše <hfc»»e ln daleč preko mej Jugoslavije. 8 trojim Široko razpredenim delom, med katerim si Je mal pridobiti doma ln v vseh drflavah Dvrope Številne poslovne prijatelje, |b položil temelje naši trgovini živine In praftičev. Mnogim sedanjim trgovcem te stroke Je bil pokojnik najboljši vodnik na poti njihovega razvoja, da zavzemajo danes dominantne položaje v eksportnl trgovini (Ivine In prašičev, Id tvori najmočnejšo postavko našega izvoza. Pokojnik pa se Js zavedal tudi svojih soeljalnlh dolžnosti ter Je s izredno požrtvovalnostjo podpiral številna dobrodelna društva ln dobrodelne zavode, ki ga bodo gotovo zelo pogrešali. Bil Je do svoje smrt! zaveden Sokol ln član Številnih kulturnih društev. Skoraj na lastne stroške je v svojem domačem kraju v Dra-gah pri Metliki /.gradil lepo novo unljatsko oerkev. Naj v miru počival
1'cvhc po svetovni vojni Je te dni obiskala nafto obalo Italijanska vojna mornar vica. Na nafti sliki vkfcmo komandanta italijanske mornarice vioeodmliala Rlcardlja v spremstvu komandanta nafte mornarice vtceadmlrala Poliča m iNgt oficirjev pred častno Četo naših mornarjev
H**	r*
Se ena naffa
na vsesoflcolskem zletu
FRANCE SERŠEN f. V Zagrebu je oni dan umri ugledni ljutomerski trgoveo Frani) Seršen. Rodil se je 1. 1897. v hiši, ki je bila steber slovenskega Ljutomera, kjer sta bfltt narodna zavest ln rodoljub je nekaj samo ob sebi umevnega. Oče je bil ugleden trgovec mati pa iz znane Kavčičeve rodbine od Sv. Jurija ob j. žel. Po ljudski šoli ga to oče poslal v takrat najbližjo meščansko Šolo V Radgoni, potem pa v Pliberk, kjer se Je Izučil trgovine. Sredi vojne Je oče umilf starejši brat je bil na vojni, mlajši Se otrok — tako je moral še ne dvajsetletni Frane prevzeti doma vso skrb gospodarstva hI trgovine. In lotil se je težkega dela m vso vnemo, veseljem in uspehom. Tvrdlca je vidno napredovala. Povečal je obrat, razširil lokale in povzdignil trgovino do vodilne f vsem okolišu. Zgradil je tudi nov hotel, kamor je prenesel staro gostilno, shajališče ljutomerskih Slovencev pred vojno. Postrefc-Ijlv ln vljuden, prijazen z vsakomur, si le pridobil naklonjenost vseh, ki so ga poznali. Deloval je v občinskem odboru, kjer Je MI nekaj časa podžupan, v Mestni hranilnici, v združenju trgovcev, kjer Je bil tudi
zdru-
tekmo prednaftanja čeških pesnikov. Dva dni vsesokol-zleta Je tekmovalo med seboj 44 zavodov U vse republike v tfeoltadjah poedlnoev ln zborov. Med pona-gbeanlid Je bila zmagovalka dijakinja V.b Razreda dekliške realne gimnazije v Pragi n. fcibana Rogozova, po rodu Ljubljančanka, hčerka našega umetnika Zvonlmlra Rogoza, Mana narodnega gledališča praškega. Trn. recitacijo Dykove »Mati zemlja« je prejela |E¥0 nagrado, zlato plaketo, dar prezidenta dr. Beneša
Severna sf ena Elgerja preplezana
HEECKMAIER IN KASPAREK, dva Izmed četvorice, ki so srečno preplazall doslej nedostopno steno gore Elgerja v Švicarskih Alpah
Pogled na Valencijo, kjer ima sedež vlada republikanske Španije. Mesto leži na obali Sredozemskega morja, njegova panorama je prav mična
I


JAPONSKI PONTONSKI MOST, Japonski vojaki so čez prekop Peičuangčang Vgradili pontont>ki (čoiniški) most, da se je mogla njih vojska Izkrcati pa
drugem bregu vode
Najnovejše
POT ČEZ SEVERNO STENO NA EIGER. Bela črta kaže pot, po kateri so hribolazci prišli na vrh
PfiL5H<lSm KRALJ — PLANINEC. Kralj Leopold pri sestopu v Savojskih Alpah
križem sveta
NAJVEČJE POTNIŠKO LETALO. »Douglas DC4«, ki lahko naloži 42 potnikov, je TO MTT DOBRO Dfi I Medveda v živalskem	največje transportno letalo ne samo v Ameriki, ampak sploh na svetu. Posebnost tega
Vrtu polivajo v sedanji vročini s hladno vodo	aeropiana je električna kuhinja ln telefonska zveza z vsemi kraji, nad katerimi leti
NOV AMERIŠKI TOP. V Waterlownu so zgradili top kalibra 400. Top Je montiran na kolesih in odda štiri strele v minuti 50 km daleč
OPAZOVALNI STOLP. Na Terminal Islan-du pri Los Angelesu je Amerika zgradila novo moderno jetnišnico, obdano s posebnimi opazovalnimi stolpi, kakršnega prikazuje naša slika
NOVA PARNA LOKOMOTIVA na Angleškem napravi 200 km na uro ln je višek
moderne tehnike
Tedenska kronika
i :
'^r -» H. MM^MmiššSši
»mraSTRSKI PREDSEDNIK — JILAIIO, Tudi j »aCetkU letotak> totw 8« *> tt*fi»Miskl ministrski predsednik Mussolini ponmel na mlatilnlco tajs Vrgd nekaj snopov v BCK0, da Jm Je otmaM)
POSLEDICE VIHARJA V TEKSASU, V mesto Clyde, Zedlnjene države, Je razsajal ciklon ln povzročil razdejanje, kakor prikazuje ta slika. Trinajst oseb je mlo ubitih,
petdeset ranjenih
OKEL NAPADEL, HIJENO. V kirgiški stepi na Ruskem je neki popotnik napravil itcreden posnetek; fotografiral Je orla v trenutku, ko Je zasadil »str« kremplja
X hrbet hijeno	*
častitljiva starost
Na sv.
skem gradu gospa Ana Perjatelj čila zdrava god in 90-letnloo svojega žlvlj rojena Je bila 86. julija 1848 v Orehku Postojni na Krasu. Kot 22-letno brhko dekle
Je prišla v LJubljano. Tu se Je zagledal v njo nadloveo, pred petimi leti umrli soda! ofteijal Anton Perjatelj, doma ls St. Petra na Dolenjskem in se Je t nJim poročila ko« 2(5-letno dele. Po upokojitvi mota sto s« naselila na Gradu 1900. Naj U učakala tako čila stoletnico!
Redek jubilej
i
Laškem kol
Pred Jurk
1858. v Sv. Lenartu pri Laškem sestnlka. Očetu Je pomagal do svoje« ga So. leta. 25. Julija leta 1888. pa Je postal kočijaž graščine v Jurkloštru in je to še danes.
■ največjo leznlška n
služi pri četrtem gospodarju
jo. I------
mreža tako razpredena, kakor J$
vestnostjo. Nekdaj še ni bila te*
danes, ln Jurij Ulaga je s svojo kočijo pre* vozil na tisoče kilometrov, neštetokrat dot pa Hrvatsko in Gorski Kotar prav do laka. O teh potovanjih še danes rad sanfr-mlvo pripoveduje. V srečnem zakonu —« Btvljenjska družica mu je umrla pred 10 teti — se mu je rodil sin Karel, ki Je zdaj delovodja v tovarni lesnih izdelkov v Jur* kloštru. Se mnogo let!
f. Nedavno je bil sredi Vit (jen »4 letni Vili Purk, načelnik
društva ▼ Vitanju, ki se . prej ves navdušen vndl , v Pragi. Pokojni Purk Je bil i ln simpatičen fant ter zelo sokolski delavec. Sokolska družina ga bo ohranila v lepem spominu.