63. številka.
I LMljnt, t prtrt, 17. mri 1916.
XLIX. lito.
.Slovenski Narod" velja v L{ablfanl
na dom dostavljen: ct.o leto naprej  • • •  •  K 24*— poi leta     m      m • • . •   • 12-— fctrt leta    .     • 6-— u mesec   .     • • • •   • 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto aaprej  • » • •  K 22*—
pol leta     m     m • • •   m 11*-»
Ceut leta     .     •  •  .r-   • 5'50
na mesec   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rohopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaliova ulica šl 5 (v pritličju ievo,) telefon 34.
Iahafa vsak dan avećer UviaaaJf nemelfe ■
Inserati veljajo: petere stopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vinu, za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 2U vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavoi&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, io je administrativne stvari.
———  Posamezne itevUka veiia 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. -Karodna tiskarna** telefon *L 85.
•Slovenski 'Narod- velja pO posti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     m       m    . .
četrt leta    m       m    9 m
na mesec   m      »   • •
K 25*— . 13*— . 6*50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej   '  - • . K5>-za Ameriko in vse drage đe2e?e c celo 'eto naprej  . • « « K 25.—
Vprašanjem jjledc fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka-VnravBiaivo (spodaj, dvorišče levo), Ssallova ulica št 5, iel-eio- itSS-
Italijanska bitko.
ARTILJERIJSKI
ITALI-
urad.)
BOJI NA JANSKI FRONTI.
Ounai, 16. marca. (Kor. Iradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Napadalno delovanje Italijanov flb sešk? fronti je bilo včeraj slabot-aeiše. Artiljerijski ogenj je preprečil 2 poskusa močnih sil prodreti proti poziciji pri Podgori. Na severnem pobočju hriba Sv. Mihaela smo sovražni napad krvavo zavrnili. Topovski boli so pogosto trajali tudi po novi. Tudi ob koroški fronti je trajal artiljerijski ogenj v odseku Fella.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pL H 6 f e r, fml.
*
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
13. m a r c a. V planinski zoni so izvršili naši smučarji drzne obhode. Hudi napadi z ognjeni so se izvršili ob izlivu obeh potokov Leno. Laga-finska doiina, na Tofani. gorenja do-iina Bcite, in v dolinah Popcna in Rimbianco. Rienzka dolina. Na soški fronti sta ovirala neprestani dež in megla velik del dneva delovanje artiljerije, popoldne pa se je zopet pričela Ijuia kanonada, posebno v seka pri Plaveh. Po običajni pripravi so navzlic težkoeam pobočja, po katerem se po neurju ni moglo hoditi, prodirali infanteniski oddelki V več odsekih proti sovražnim pozicijam, podpirale so jih strojne puške in drzni oddelki, ki so metali bombe rn so razširili svoje razdevalno delo v sovražnih obrambnih napravah v smeri proti cerkvi Sv. Martina. Opazilo se je velike eksplozije, katere so povzročile naše bombe. Tudi sovražnik je razvijal včeraj na vsej fronti živahnejše delovanje.
PETA BITKA OB SOCl.
Peta bitka ob Soči se še ni razvila do največje liutosti. Italijanski navali so bili včeraj celo slabotnejši. Vsi italijanski naskoki so bili odbiti. — Sovražna artiljerija obstreljuje nase pozicije z enako intenzivnostjo kakor v prejšnjih bitkah, kar služi v dokaz, da se je italijanskemu vojnemu vodstvu posrečilo, pripraviti ne le zadostne množine municije, marveč tudi zboljšati artiljerijsko opremo. Pri presojevanju položaja moramo vpostevati, da so naše pozicije sedaj še bolj sposobne za odpor kakor tekom četrte soške bitke, kajti takrat je bilo za popravo in boljšo zgradbo !e malo časa na razpolaga. Ta okolnost nas navdaja 2 upanem in gotovostjo, da tudi sedanji sovražnikovi napori ostanejo brezuspešni.
Prestolonaslednik na koroški fronti.
Kakor poroča Karntner Tag-hlatt', je prispel prestolonaslednik v sredo, 15. t. m., v Beljaik ter se bo več dni mudil na koroški fronti.
Zakaj   Cadorna ne more zmagati?
Luigi Barzini piše: Ako bi se bilo vedno in povsodi poslušalo ukaze Cadornovc in se ravnalo po njih točno in zmiselno, potem bi bil Cadorna do-segel že vse drugačne uspehe kakor jrh je v resnici. Potem piše Barzini zopet: V prejšnjih časih bi bil Cadorna že triumfiral, ali v sedanji moderni vonji, ko so napete vse narodne sile. v vojni industrije, ne more zajamčiti uspeha sam niti najboljši vojskovodja. On preračuna, zahteva in vporablja sile in sredstva, ali on ni isrti, ki ustvarja te sile in ta sredstva. — Nikaka tajnost ni
\ eč, da italijanska uprava ni kos zahtevam vojne.
Italijanski armadi primanjkuje dobrih podvodi].
Neki podčastnik se je odlikoval v bojih tako, da je bil že tretjič predlagan za odlikovanje. Cadorna je vprašal, zakaj niso predlagali tega junaka za povišanje podporočnikom. Odgovorilo se mu je, da mož ne zna ne pisati, ne brati. Cadorna je vzkliknil na to: Čemu naj bi znal pisati? Saj zadostuje, da zna osvojiti strelski jarek. Cadorna ima pač skušnje. Takih, ki bi to znali, je malo v njegovi armadi, te pa rabi nujno. Ta epizoda kaže v jasni luči, kako primanjkuje itaMjanski armadi dobrih rodvodij. Luigi Barzini pa priznava v »Corrierc , da bi Cadorna iz narednika generala napravi', ako bi le j dobil kakega sposobnega.
DROBNE   VESTI   IZ ITALIJE.
Ministrski svet je sklenil, da odpokliče iz vojne industrije vse za orožje sposobne može in se pripusti v industrijsko delo samo za vojno službo nesposobne. »Italie - računa, da pridobi italijanska armada tako 80.000 mož.
Francosko - italijanski umetniški večer se je vršil v Milanu v gledališču Scala, dobiček ie namenjen v vojne svrhe. Prejšnji francoski minister Hanotan* je prišel v .Milan na prireditev in imel govor, v katerem je poudarjal, da se mora latinska civilizacija braniti proti germanski ne-kulturi. Opažalo pa sc je. da je bi! govor prejej pohleven, pošel je ves napuh, katerega so bili polni ob takih prilikah.
Kriza v italijanskem kabinetu.
Baseler Anzcigcr- poroča: V Italiji postaja položaj SaJandrm ega ministrstva od dne do dne teža\ nej-ši. Vlado podpira sedaj Giolit vi stranka, ki je bila prej tako ss ičc-vana. Stranka dobiva vedno več simpatij, tako da utegne priti čas, ko l>otegne nase krmilo. — Po informa-cijah iz Rima bi izstopili iz ministrstva Daneo, Zupelli in Cavasola. Za kandidata triplentcntc na predsedniškem mestu novega ministrstva velja Bissolatti, ki je stalen gost v poslaništvih Anglije in Francije v Rimu. Ako bi prišel on na krmilo, bi takoj napovedal vojno Nemčiji. Govori se torej o rekonstrukciji kabineta, po drugi strani o povsem novem ministrstvu. Salandra noide te dni h kralju v glavni stan, da bo zahteval nedvoumno izjavo od krone, ki ga potrdi v njegovi nolitiki za nedotakljivega zaupnika krone.
Bissolatti je imel te dni daljše pogovore s Salandro, Sonninom, Martinijem, Barzilajem, Zupelijem in Corsijem. »Corricre della sera« piše, da so pogledi vse Italije obrnjeni na Bissolattija: od njegovega postopanja se pričakuje odločitve jrldde kabineta. _
Italijanski parlament
Nadaljevanje gospodarsko-nolitične debate.
Ctirih, 15. marca. (Kor. urad.) Zbornica je nadaljevala gospodar-sko-politično debato.
Ruini, radikale c, je govoril o zmotah in zamudah vlade in o potrebi izdatne podpore s strani bogatejših zaveznikov in o ustavljenju uvoza luksusnih predmetov. Izvajal je, da je izgubila vlada pri preskrbi žita, ki ga še vedno ni zadosti, in katero   preskrbo   ponovno ogrožajo
podmorski čolni, nad 200 milijonov lir brez potrebe v inozemstvu. Imenom radikalne stranke poudarja, da je ljudstvo nevoljno in da nevoljo povzroča tt:di občutek, da bi se moralo vojno uspešnejše voditi. Tudi radikala ne /ele nikakih nadaljniii pustolovščin, ki bi utegnile biti ne-varne, marveč želijo povsem realistično postupanje, ki računa konkretno s tehničnimi in vojaškimi možnostmi. Oni žele od vlade več gorskega zanimanja in smatrajo za dobro to, da naj bi bile zastopane v vindi vse narodne stroje. Gotovo, da se zbornica sama boji. d; bi kriza škodovala vojni, ali vlada bi vendar storila bolje, ako bi pritegnila k sebi še nove parlamentarične energije. Potem bi bila narodna edmost popolna in lepo nasprotje napram pomladanskim dejanjem na bojišču.
Mirovni glas v italijanskem parlamentu.
Socijalist Graziadei je rekel v svojem govoru v parlamentuT da Italija se vendar ne more večno prepirati z osrednjima državama, v kateri je izvažala pred vojno 24 odstotkov svojih kmetijskih pridelkov, uvažala pa je iz njih 26 odstotkov. Tako naravne razmere se ne dajo prekiniti za trajno. Ako Salandra ne napove vojne Nemčiji, ni to nikaka illojaliteta napram četvero-zvezi, ampak samo nemogoče je, da se bo Italija poleg front proti Avstro-Ogrski in poleg bojev v Valoni, Tri-polisu in v Cvrenaiki bojevala tudi še v Franciji. Italijanski interesi zahtevajo mnogo bolj, da si poiščemo kolikor mogoče kmalu pošten mir.
BREZUSPEŠNI NAPADI FRANCOZOV.
Berolin, 16. marca. (Kor. urad.) \Voiffov urad poroča: Vel!ki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Na Fiandrskem, zlasti v bližini obale so postali art iberijski boli čutno s?inejši. Stop???evali so se tudi v okolici Rovda in Ville aux Bois severovzhodno od Reiinsa. V Cham-pagn; so izvršili Francozi po močni toda brezuspešni artiljerijski pripravi poponoir-a brezuspešne napade na naše pozicije južno od Saint Souple-ta in zapadno od ces*c Somine Py-Souain, ki so nas stali malo, nje pa mno^o me ž. Razen tega smo v jeli 2 častnika in 150 ne~a?penih mož ter vplenili 2 strojni puški.
Na levo cd Mase so se v kali udušin nadalrii sovražni poskusi iztrga" nam visino Mort Hommc in gozdno pozicijo severovzhodno od tam.
Med Maso in Mozelo se položaj ni izpremenil. Južno °d Nieder Aspa-cha so vdrie naše patrulje po učinkovitem obstreljevanju sovražnih jarkov v te jarke, razdejale obrambne naprave ter se vrnile z nekaj vjetimi in plenom.
V zračnem boju ie bilo neko francosko letalo ju^nvzodno od Bai-neja (Champagnc) zbito. Letalci so zgoreli. Sovražni letalci so obnovili danes po noči napad na nemške lazarete v Labrisu (vzhodno od Conflan-sa). Prvi napad so bili izvršili v noči m 12. marec. Voipš'te škode niso napravili. Od preb'va'stva ie bila ena žena težko, ena žena in 2 otroka lahko ranjena.
Vrhovno armadno vodstvo, e
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
14. marca popoldne. Zapadno od Mase je bil artiljerijski boj po noči precej živahen. Na desnem bregu je zaporni ogenj zadržal neki močan sovražni izvidni oddelek v gozdu Haudremont. V okolici Dam-loupa in Vauxa trajno silno obstreljevanje. V Woevru živahno delovanje obeh artiljerij. zlasti v odseku Eix. Sicer nobenih pomembnih dogodkov. V Pretrskem gozdu smo sprejeli neki nemški ocMelek. ki je nameraval iznenađen napad na naše jarke pri Croix des Carmes. z ognjem pušk ter smo ga razpršili. Pustil je nekaj mrtvih na bojišču. Na naši fronti je potekla noč mirno.
14. marca zvečer. Zapadno od Mase se je podvojjlo silno obstreljevanje z velikokalibrskimi granata-
mi na naše pozicije pri Bethincourt-Cumieresu. Nemci so izvršili v tem odseku zelo silen napad, ki smo ga pa z resnimi izgubami na celi fronti zavrnili. Samo na dveh točkah na-šib jarkov med Bethincourtom in Morthommom se je mogel sovražnik \ staliti. Vzhodno od Mosle in v V. oevru je bilo delovanje artiljerije čez dan zelo živahno. Nobenih infan-terijskih podvzetij. Severno od Iicr-mevilla so obstreljevale naše baterije važna sovražna taborišča v gozdu Heudicourt ter provzročile velik požar na kolodvoru in v drugih taboriščih vri Lamarchu v Woevru. Sest letal prve obstreljevalne skupine in S drugUi letal je vrglo 42 bomb na kolodvor Briculles. V okolici Verdu-na so se vršili danes zelo številni zračni boji. Tri nemška letala so bila od naših nad nemškimi črtami gladko sestreljena. Eno naše letalo je bilo vzhodno od Lurcja od 4 nemških ietalcev napadeno. Sprejelo je boj ter se mu je posrečilo strmoglaviti enega nasprotnika, ki je padel v okolici Cernaya na tla. Naša letala so se vrnila nepoškodovana v naše črte.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
I3L m a r c a. Uspešno obstreljevanje železnice Lillc - Armentieres; pri Hoogu živahno delovanje artiljerije. V okolici Loosa živahno letalsko delovanje, pri čemer smo strmoglavili 3 nemška letala.
14. marca. Sovražnik je za-žgal južno od kanala La Bassee in pri Neufchallu po eno mino. Ena mina je napravila nekaj škode na dela neke majhne utrdbe. Uspešno smo obstreljevali sovražne strelske jarke severno od Ypresa. Ogenj naših metalcev ročnih granat in moštva pri strojnih puškah je prepodit včeraj po noči neki sovražni delavski oddelek. Zapadno od Lensa precejšnje delovanje sovražne artiljerije.
Tedensko poročilo francoskega vojnega ministrstva.
Od francoskega vojnega ministrstva v ponedeljek v poduk nevtralnemu inozemstvu izdana nota se glasi: Zadnji teden, ki je imel tako viharen značaj, se je sedaj mirno končal. 2e v soboto konstatiramo Dojemanje operacij je trajalo vso nedeljo in se ta dan ni izvršila ne tu, ne tam nikakršna infanterijska akcija, marveč je na obeh straneh delovala samo artiljerija. Vsled tega rekapitulira cesarjev generalni štab, pričakujoč boljše čase. število v pokrajini ob Masi napravljenih vjetnikov, kakor to stori vedno, če nima sporočiti nemškemu prebivalstvu nobenih bolj solidnih uspehov. Ta mali igrokaz spominja na figurante provinci-
jalnih gledališč, ki jih pošiljajo večkrat zapored na oder, da vzbude predstavljanje velikega števila. Vsekakor pomer.i to pojemaitje konec tretjega dejanja velike bitke in dokazuje tudi, da stane sovražnika silen napor, da na eni strani zamaši silne vrzeli, ki jih ie napravila naša artiljerija v njegovih vrstah, na drugi strani pa tucii napor, da se preskrbi zopet z municijo po porabi :ch dni, ki je morala njegove zaioge izredno zmanjšati. Dočim pa mu ne bo težko izpopolniti svoje zaloge municije, bo nemogoče postaviti zopet na noge decimirano moštvo. Tako stoje Nemci na koncu svojih strašnih naporov proti Verdunu pred onemoglostjo. (Počakajte!)
Pri fortu Vaux.
Vojni poročevalec pariškega »JournaJa« poroča: Nemška težka rtiljerija neprestano živalrno deluje, dasiravno so se izpremenili boji pri Verdu nu v pozicijske boje. Fort Yaux stoji zopet pod tako silnim ognjem, da se zdi, da se s tem naznanjajo nove infanterijske akcije.
Humbert o zapadni fronti.
Senator Humbert priznava v ;>Journalu« velikanske izgube Francoske, največje, kar jih je imel kdo izmed zaveznikov, ter pravi: Anglija in Italija se bosta morali odločiti spoznavati v zapadni fronti točišče svetovne vojne in poslati tja čete. Francoski vojaki so predragoceni. Fntenta mora hiteti, da francoski vojak ne bo izginil s površja.
ODSTOP   FRANCOSKEGA VOJNEGA MINISTRA.
»Agenc Havas< javlja 17. marca: Vojni minister Galli-e ii i je iz zdravstvenih o z i -rov odstopil. Za njegovega naslednika je imenovan divizijski general Roques.
Verdun in kabinet.
Francoski minister Maloy je izjavil, da računa z vso gotovostjo z odstopom francoskega kabineta, cc pade Verdun.
Izreden vojni svet v Parizu.
Iz Ženeve poročajo: Predsednik Poincare je sklical izreden vojni svet v Pariz.Razen ministrov in armadnih poveljnikov so bili povabljeni vsi generali in admirali z vojnimi izkušnjami, šef generalnega štaba, šef glavnega štaba admiralitete in več visokih civilnih uradnikov. Zastopniki zbornice niso bili povabljeni.
pariška konferenca. Lngano, 15. marca. (Kor. urad.) Na nameravano pariško konferenco, ki se bo vršila najbrže proti koncu marca, bo poslala Italija samo uradnike trgovinskega in finančnega ministrstva.
Kai delajo Angleži?
Reuterjev poročevalec v angleškem glavnem stanu   odgovarja na vprašanje »Kaj delajo Angleži?-« ta kole:
Angleška armada na Francoskem igra vlogo, ki ji je bila predpisana od vrhovnega poveljnika zaveznikov. Ona drži svojo fronto, vznemirja sovražnika, pripravlja svoje rezerve in se ojačuje. Sedaj se nahaja v nekaki prisiljeni nedelavnosti, kakor to zahteva prehod iz zimske vojne. Enako se godi vojskam drugih ententnih držav in to je tudi vzrok, zakaj hočejo Nemci ravno sedaj pre-dreti. Glavni cilj zaveznikov obstoja v tem, da se pripravljajo, da bodo mogli v danem trenutku z vso silo udariti. Nemški napad bo morda ta trenutek premaknil na prejšnji čas, kakor bi se bil udarec sicer izvršil.
Lloyd George gre v Italijo. Rim,  14. marca.  (Kor. urad.) »Itaiiec poroča iz Londona, da bo po-
Stran 2.
.SLOVENSKI NAKOD*, dne 17. marca 1916.
63. štev.
to val minister LIoyd George v Italijo.
Oženjeni rekruti na Angleškem. Rotterdam, 15. marca. Iz Londona javlja »Couranu: Vpoklic ože-njenih rekrutov. starih 27 do 35 let, je odgođen za nedoločen Čas. čuje se. da je ministrstvo vojni urad v to prisilil. Razmere se premene dalje še s tem, da so revidirali zapisek vojaških služb oproščenih poklicev. Vsled te odredbe pride znatno število neoženjenih v vojaško službo.
Vojni cilj Francije. O vojnem cilju Francije piše »Depeche de Toulouse«: Neizogibno je, da v slučaju razpada ali uničenja Turčije ne bo Sirija sama sebi prepuščena, nego da dobi oporo, zaščito in varstvo kake velesile, katera more biti v sedanjih razmerah samo Francija. Sirija mora postati francoska in vsaka druga rešitev bi bila razočaranje in nevarnost. S Siriio pa še ni končan francoski delež pri plenjenju Turčije. SkHcuje se na to. da baje ponuja Turčija mir, pravi »De-Ipeche de Toulouse.<: Ce bi zmagala' "lemčija, bi obdržala Turčijo za kolonijo: četverozveza. Če zmaga, ne ho drugače storila in si razdelila tur-;ko državo, ne da hi v Carigradu pu-jtila le senco oblasti. S Turčijo se triore danes skleniti le en mir: tak ■lir, ki izroči turško državo milosti tiienih premagaicev in io nepreklicno <Jrta z zemljevida sveta.
Churchill.
Polkovnik ChurchnJ ie (J val iz Anglije zopet na fronto.
Padel francoski poslanec.
Predsednik Deschanel je naznanil francoski zbornici, da je poslanec za departcment Seine et Oise. AnJre Thome. pred Verdtmom padel.
Vojna z Rusijo.
GIBANJE HA RUSKI FRONTI.
Dunaj. K), marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Pri armadi Pfianzer - Bal t hi in pn arroadrn fknnmi Bohm - Ermoili na obeh straneh močnejše delovanje artiljerije. Severovzhodno od Kozlo-va cb Stripi so zavrnile naše varstvene čete ruske sunke.
ff limfnih načelnika generalnega štaba pl. Hofer fmi.
* m m
NEMŠKO   L RADNO POROČILO.
Beroiin, 16. marca. (Kor. urad.) \Vofffov urad poroča: Veliki gla\ ni stan:
Vzhodno bojišče. r o«} patrulj   na   raznih točkah e. Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROĆILO.
13. marca. V okolici Rige navaden infanterij^ki ogenj in delovanje iz\idnih čet. Artiljerija je pregnala neki nemški oklopni avtomobil, ki *t skušal obstreljevati naše jarke s mojo str )ino puško. Med nekim artiljerijskim bojem v okolici Ikskila smo opazovali, kako so naši proiek-
eksplodirali v sovražnih baterijah in v gručah Nemcev, ki so skuhale približati se vasi Bork ovi ce. V odseku pri Jak >bštatu so obstreljevali   Neirui kolodvor Novi Selburg.
V okolici Tirientelda in na fronti pri 1 »vinsku živahen artiljerijski boj, streljanje in metanje bomb. Jugovzhodno od Kolkov in v GaJiciji ob srednji Stripi več srečnih spopadov s sovražnimi patruljami; neko sovražno postojanko 30 mož smo popolnoma vjeli.
14. marca. Na fronti pri Rigi živahen ogenf južno od jezera Babit.
Y nekem pododseku te frv>nte ie razdejal neki letalski oddelek umetne sovražne ovire, vdrl v jarke ter pomoril preseneteno posadko z bajoneti. Vnjiil se je dobro ohranjen. Jugovzhodno od vasi Podkamjen (11 kilometrov severozapadno od Novega Aleksinieca) in ob srednji Stripi so naše patrulje nadalje uspešno operirale proti sovražnim oostojan-kam in zopet več mož vjele.
Z besarabske fronte.
Iz Crnovic poročajo: Ob besa-rabski fronti se zadnje tedne ni zgodilo nič bistvenega. Kopneči sneg provzroča ob besaTabski fronti in v .hersonski guberniji poplave. Prut. Dnjester in Seret naraščajo, vsled tega prometne ovire. Civilni promet je v Besarabiji ustavljen. Bukareški »Universul« poroča: Ljudje, ki prihajajo iz pokrajin ob Prutu, poročajo soglasno, da so poslali Rusi zadnje dni mnogo čet raznih strok na rusko - besarabsko mejo. Zdi se, da neravajo Rusi s tem premikanjem čet doseči ofenzivo na kakem dru-
Rusija pripravliena?
»Pall Mali Gazette« poroča, da je Rusija končala svoje priprave in bo istočasno prešla na vseh frontah v ofenzivo; napada je pričakovati vsak hip.
»Times« poročajo iz Petrogra-da: Novi delavnosti sovražnika ob ruski fronti posvečajo tu največjo pozornost. Neoficijaini ruski vojaški krogi trde, da so vse kretnje na krilih vojna zvijača, da bi se napravil vtisk splošne ofenzive. Nasprotno so nekateri poznavalci razmer mnenja, da bo moral pričeti Hindenburg na severnem sektorju z ofenzivo, da izboljša svojo sedanjo negotovo črto in pomiri ljudstvo.
Bivš! ruski vojni minister general Suhomlinov pred sodiščem. Petrograd, 15. marca. Petro-grajska brzojavna agentura. Od carja imenovani najvišji odbor za preiskovanje vzrokov, vsled katerih je zmanjkalo municije, je sklenil, ^a postavi bivšega vojnega ministra Suhornlinova zaradi nezakonitih dejanj pred sodni dvor državnega sveta. Car je ta sklep odobril.
Dogodki na Balkanu.
AVSTPMSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. marca. (Kor. urad.) Ursdno se razglaša:
Jugovzhodno boiišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Beroiin, 16. marca. (Kor. urad.) NVolffov i:rad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče. Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodsi\o. ■
Novi vpoklici na Grškem.
Preko Švice poročajo: Grška vlada ie poklicala tri nove letnike ter rezervni letnik 1899. pod orožje.
Turška vojna.
Vojni položaj Turčije.
xAz Est^ poroča, da je ruska ofenziva pri Erzerumu ustavljena. Veliki knez Nikolaj je nameraval pred vsem z zavzetjem Erzeruma, ki-ga je stalo velike žrtve, pomagati Angležem, katerim je v Mezopotamiji in Iraku grozila katastrofa. Tega ne bo dosegel, ker Turki svoje sile Tigrisu in Evfratu še vedno oja-Čiiiejo. Usoda čet. obkoljenih v Kut el Amari, je zapečatena. Ce bo dospela tja turška artiljerija, more rešiti Angleže pred poginom le brezpogojna kapitulacija. Težišče turških operacij se bo kmalu preneslo na kavkaško fronto, kjer je nameravana protiofenziva.
Rusko poročilo iz Kavkaz)»e in Perzije.
14. m irca. Kavkaz: a. Ob reki Kalopotamos in ob oba' smo Turke iznova vrgli nazaj. — Perzi-j a. Pri operacijah okrog Ker nanša-ha so vplenile na še čete 8 topov.
100.000 Angležev v Mezopotamill.
Baseler Nachrichterv pišejo, da so spravili Angleži v Mezopotamijo okrog 100.000 mož.
Angleži v Kut el Amari.
Angleški vojni urad je dobil od <euerala Avlmerja poročilo, da je malo upanja, da bi dospel do Kut el Amare. Neki letalec poroča, da trpe angleške čete v Kut el Amari pomanjkanje, da imajo malo municije in živil in da so poklale že polovico konj. Tudi bolezni se širijo med četami.
Angleži v Soiumu.
Iz Kaira poročajo preko Londona 14. t. m.: Naše čete pod generalom Peytonom so zasedle danes So-lum. Senuško taborišče pri Aaeadu ni zasedeno. Beduinci, ki so se združili s pristaši Said Ahmeda. so demoralizirani in trpe lakoto. Sloviti šejk Matruh se je udal. Voditelji plemena Ulad Ali so prosili za milost. Bedu-inske rodbine prihajajo k nam, ker trpe lakoto in so jih ljudje Said Ahmeda oropali.
M vojno Zeflraii! držav z Me&iko.
Dne 13. t. m. je poročal zastopnik \Volffovega urada iz New Yor-ka: Washingtonske brzojavke današnjih Jutranjih listov izrekajo mnenje, da pomeni ekspedicija v Mehiko začetek intervencije. Sprejetje Car-ranzovega predloga ne bo imelo praktično nobenega učinka, ker bo nfmrtfhrfr čet na majata, da M
mehikanske čete meje ne mogle prekoračiti.
»Times poročajo iz Wasjling-tona: Naziranje, da se bodo zapletle Zedinjene dirža-vc s kazensko ekspedicijo proti Villi v dalekosežno vojno z Mehiko, in da bodo postavljene Zedinjene drža ve pred nalogo, da bodo morale deželer pomiriti, dobiva vedno več tal. Čete, ki jih hočejo Zedinjene države po# staviti na rnejo, baje ne bodo štele manj, kakor 8000 mož. Poleg teh bodo postavili na strategične točke rezervne čete.
»Morningpost« poroča: Za en-krat je v Mehiki sklicanih pod orožje 28.U00 m o ž.
V Washington prihajajo nasprotujoče si vesti z mehikanske meje. Ker je uvedena tam cenzura, se ne da določiti, ali so te vesti resnične ali ne. Med drugim se pripoveduje, da je bil mestni poveljnik v Ojinagi, Carranzov pristaš, umorjen, ko je poskusi! preprečiti upor lastnih čet, ki so poskusile vdreti preko mej Ze-dinjenih držav. Poroča se tudi, da se pripravlja ameriški konzul v Torrei-nu z ameriškim prebivalstvom, da bi odpotoval in da je prevzel angleški podkonzul zastopstvo ameriških interesov.
Nemški državni zbor.
Beroiin, 10. marca. (Kor. urad.) Državni zbor je pričel prvo čitanje proračuna v zvezi z davčnimi zakoni. Državni tajnik Helferich je razložil najprvo etat in davčne predloge v njihovi skupnosti ter poudarjal, da so tudi to leto v etatu samo postavke zadnjega mirovnega leta, kjer se je štedilo do skrajnosti. V decembru dovoljeni vojni kredit bo držal še nekaj časa. Državni tajnik je pokazal na to, da etat se zaključuje s primanjkljajem 480 milijonov, za katerih kritje so predlagani novi vojni davki.
Mirovne ponudbe Nemčije Ameriki?
London, 15. marca. »Dailv Tele-graph« piše, da ima vzroke domnevati, da ni resnična vest amerikanskih listov, glasom katerih je Nemčija posredovanjem polkovnika Hou-i prezidentu Wilsonu predložila mirovne pogoje.
Razne politične vesti.
Demisija velikega admirala Tirpitza, nemškega mornariškega ministra in posebnega zaupnika cesarja Viljema, je povzročila v berlinskem in dunajskem Časopisju komentarje o političnem pomenu tega dogodka. Iz komentarjev se da sklepati to-Ie: V nemških merodajnih krogih obstojate dve skupini, ki si glede akcije podmorskih čolnov niste povsem edini. Državni kancler za- ) stopa mnenje, da se naj ta akcija vrši sicer z vso doslednostjo, vendar pa strogo v mejah dosedanjih nemških izjav in da naj se torej omeji predvsem le na oborožene trgovske ladie, ki jih je uničevati brez predhodnega svarila. Državni kancler ■ tra, da je to stališče potrebno z ozirom na odnošaje napram nevtralnim državam in zlasti z ozirom na možnost mirnega sporazuma z Ameriko. V nasprotju s tem stališčem državnega kanclerja zagovarja struja, ki so jo berlinski listi krstili za »strujo neomejenega torpeda,« naj-ostrejšo in najbrezobzirnejšo uporabo podmorskih čolnov proti vsem trgovskim v službi sovražnih interesov se nahajajoči^! ladjam. Odstop velikega admirala Tirpitza je dokaz, da so zmagala Bethrnan - Holvvego-va načela. Z akcijo podmorskih čolnov se bo v ostalem pečal tudi nemški državni zbor, kjer ima struja neomejenega torpeda precej pristašev.
— Rusija in Švedska. Iz Stock- ► holma poročajo, da pričakujejo tam i napad ruskih letalcev. Vsled tega » zbirajo v Stockholmu doneske za obrambna sredstva, ter so ti doneski dosegli že 700.000 K.
= Holandska industrija v nevarnosti. Na rotterdamski borzi zatrjujejo z vso gotovostjo, da bo v par tednih nad 80.000 holandskih delavcev brez kruha, ker primanjkuje tovarnam surovin in ovira Anglija vsak dovoz.
= Brazilijanci proti Nemčiji. Londonski listi poročajo, da so se vršile v Rio de .Taneiro velike demonstracije za Portugalsko. Reuter ve" povedati, da se v Braziliji razmišlja s tem, da bi se konfisciralo v brazilj-skih pristaniščih se nahajajoče nemške parnike. »Journal de Commer-cio« v Rio de Janeiro predlaga, da naj vlada nemške ladje »najame«, češ Nemčija je dolžna Braziliji 120 milijonov za kavo, ki jih ne bo drugače plačala, kakor če ji prepusti svoje ladje v porabo. Ako bi se Nemčija upirala, pa naj se izvedejo »naj-
It Jetrni haran »MIh f. |
V starosti 91 let je včeraj umrl v Gradcu nekdanji kranjski deželni predsednik Andrej baron W i n k -1 e r, mož, ki mu je bilo vsojeno, da je v znatni meri pomagal slovenskemu narodu pri njegovih prizadevanjih za pridobitev narodnih pravic.
Pokojnik je bil rojen pri Nemcih v občini Trnovo nad Gorico in se je posvetil politični službi. Kot okrajni glavar na Goriškem je posegel tudi v politično življenje in močno pomagal, da se je goriški deželni volilni red premenil tako, da je tudi slovensko prebivalstvo dobilo v deželnem zboru izdatnejše zastopstvo. Zaupanje, ki si ga je Winkler tedaj pridobil med slovenskim prebivalstvom na Goriškem je bilo tako veliko, da je bil izvoljen v državni zbor še za časa nemške takoimenovane ustavo-verne vlade, katero je kot poslanec tudi podpiral do njenega padca. Leta 1879. je bil Winkler drugič izvoljen na Goriškem za državnega poslanca proti pokojnemu Povšetu ter je tedaj vstopil v Hohenvvartov klub, v katerem so bili »druženi vsi slovenski državni poslanci.
Ministrstvo grofa Taaffea je imelo na svoji strani Čehe, Poljake in nemške konservativce, s katerimi so bili združeni v enem klubu pod vodstvom grofa Hohenuarta tudi slovenski posianci. Na to podporo pa je moglo ministrstvo računati samo če je zastopnikom teh narodnosti izpolnilo vsaj najpriprostejše želje. Taaffevo ministrstvo je živelo od podpore slovanskih poslancev, a storilo je za slovanske narode kar mogoče najmanj in še to jako nerado in po jako hudih naporih prizadetih strank.
Razmere na Kranjskem so bile takrat uprav gorostasne. Slovenski jezik ni imel nikakih pravic v uradih in le jako majhne pravice v ljudskib šolah, srednje šole so bile vse nemške in mala manjšina Nemcev je absolutno vladala v deželi. Večina v deželnem zboru, v deželnem odboru, v trgovski in obrtniški zbornici, v deželnem šolskem svetu, v ljubljanskem občinskem svetu in v drugih mestnih občinah je bila nemška. —
Da pri takih razmerah ni moglo ostati, če si je Taaffeovo ministrstvo hotelo ohraniti podporo slovenskih poslancev, je pač naravno in da se premene te razmere je bil tedanji dvorni svetnik in goriški drž. poslanec Andrej Winkler imenovan, dne 18. marca za deželnega predsednika na Kranjskem.
Slovensko prebivalstvo Kranjske dežele je sprejelo novega dež. predsednika z nepopisnim navdušenjem, zlasti ker je takoj ob svojem nastopu priznal slovensko uradova-nje. Winklerjevo prvo potovanje po deželi je bilo triumfalnega značaja; tako ni bil nikoli ne prej ne pozneje nihče sprejet, a rudi še ni nihče koj ob začetku svojega uradovania imel takih težav, kakor Winkler.
želnem zboru, v dež. odboru, v ljub ljanskem mestnem zastopu, trgovsk zbornici in v drugih občinah. Win-kler je pomagal, da je moral višj sodni predsednik Waser preklicati svoj ukaz, da velja na Kranjskem sa* mo nemščina kot sodni jezik, WinJ kler je odprl slovenskemu jeziku vsaj deloma vrata v učiteljišče h; v srednje šole. VVinkler je očistil urade takih osebnosti, kakor je bil na vfu mer Vesteneck.
Morda bi bil še marsikaj storii,
sc
s
Čisto gotovo je pa, da je VVinkler največ pripomogel, da so se ustvarili predpogoji narodnemu in gospodarskemu razvoju na Kranjskem. Njegovi predniki so bili uradniki, ki so reševali akte, a ne o enem se ne more reči, da bi bil kaj koristnega storil za Kranjsko deželo. Winkler pa si je«na vseh poljih pridobil nepozabnih zaslug.
Dne 11. oktobra 1892. je Andrej baron Winkler odstopil. Strmoglavile so ga nemške stranke, ki so imele tudi v časih najhujših bojev z vlado svoje najboljše zaveznike v ministrstvih. Winkler se je preselil v Gorico, kjer živi njegov brat še sedaj kot gostilničar. Poleti je vedno prebival v svoji vili v Tolminu, pozimi pa v Gorici. Tudi na stara leta se je vedno živo zanimal za slovensko narodno, kulturno in gospodarsko delovanje in v marsikakem slučaju tudi I omagal s sveti in z dejanji.
Po izbruhu vojne z Italijo se" je preselil baron Winkler iz ljubljene Gorice v štajerski Gradec, kjer je legel častitljivi starček v grob
Slovenci na Kranjskem bodo pokojniku vedno ohranili hvaležen spomin.
Pokojni baron Winkler fe bK imejitelj velikega kf&a Franc Jože-fovega reda ter v- /telezne krone II. razreda. Bil je častni meščan ljubljanski in častni član skoraj vseh kranjskih mest in trgov ter mnogib kmečkih občin.
P
leni \i ud
9.
Zasluge, ki si jih je baron VVinkler pridobil za deželo Kranjsko so nevenljive in nepozabljive. Uredil le kolikor se je dalo jezikovno vprašanje. Uradovanje okrajnih glavarstev s slovenskimi občinami je postalo slovensko, politični upravi podrejeni uradi so sprejemali slovenske vloge in Jih reSevale v slovenskem jeziku, konec je bil narejen korupciji, nasilnosti in sleparstvom pri volitvah in
akjvaoaka vafcoc *> zavladala g <te-
Umrl je v Selcih na otoku Braču v Dalmaciji profesor Niko Dido lic, bivši upravitelj navtiške šole v Kotoru in Dubrovniku.
Potres. Iz Daile pri Novemgradn v Istri poročajo 12. t. m.: Danes zjutraj ob 4. uri 35 minut je bil tu precej močan potres, spremljalo ga je podzemeljsko bobnenje. Škode ni nobene.
Potres v Dalmaciji. Iz Dalmacije poročajo, da so čutili nedeljski potres tudi ob celi dalmatinski obali. V Splitu je bil prvi sunek že v soboto ob 11. uri 20 minut zvečer glavni sunek pa v nedeljo ob 4. uri 35 minut zjutraj. Trajal je šest sekund in se je ponovil. Potres je spremljalo votlo bobnenje. V hišah so škripala vrata, padale so slike raz stene, škode pa rd bilo nobene. Tudi v ostalih dalmatinskih mestih ni nobene škode.
Zopet 18 trupel potegnjenih Iz morja. V Dalmaciji so potegnili Iz morja zopet 18 trupel. V luko na otoku Lastovo je priplulo eno truplo, drugo truplo brez glave in ene noge je morje zaneslo proti zapadu. Pri Veleluki so našli eno truplo, v Malem Zaglavu drugo, potem ob otoku Šipanu, brez glave in brez roke, že močno razpadlo. V žepu modrikaste obleke so našli 11 zlatih komadov po 10 in 20 dolarjev, nekaj ameriških lir in 20 italijanskih frankov v papirju in zlato uro. V luko v Dubrovniku je vihar zanesel eno truplo, na roki je bil zlat poročni prstan in drug zlat poročni prstan z briljantf, italijanskih bankovcev 300 frankov. Mrtvec je moral biti, kakor se sodi iz nekega napisa, nadzornik vojnih mornarjev, star mora biti okoli 35 do 40 let. V luki Soline na Mljetu so našli truplo brez glave, v luki ob Lumbardi na otoku Korčuli gok> truplo brez glave, potem ob Lastovu zopet truplo brez glave. Pred luko v Dubrovniku so potegnili truplo brez glave in eno roke. V žepu je bila izkaznica: »Moje ime Risto Karič. Street N. o. P. O. B. 1737. Citv and State Los Angelos M.« Poleg te izkaznice je potrdilo o vplačani članarini srbskega Sokola v Los Angelosu. Potem so našli trupla zopet ob Lastovu in Korčuli Sodi se, da so ti vtopljenci onega velikega italijanskega parobroda, ki ga je potopil naš podmorski čoln nedaleč od Sv. Ivana ^Meduanskega. Ta parobrod je vozil Črnogorce iz Ame-
63. štev.
.SLOVENSKI NAKOD-, dne i7. marca i»i6.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Četrto avstrijsko vojno posojilo. Kakor javlja »Fremdenblatt«, se bo odločilo vprašanje č et r t e g a avstrijskega vojnega posojila v prvi polovici aprila. Modalitete novega posojila pa še niso določene. Z ozirom na sijajne uspehe zavezniških armad in z ozirom na ugodni gospodarski ter finančni splošni položaj, je pričakovati, da bo novo volno posojilo imelo še lepše uspehe kakor prejšnja.
— Za slepe vojake. Za nameravani deželni zavod za slepe so poslali deželnemu odboru darove nadalje: Slovenski tarokisti v Kočevju 7 K 42 v, kongregacija slov. gospa po p. Jan. KunsteU S. O. v Ljubljani JO K. g. Adolf Robida, profesor v Ljubljani, po upravništvu »Slovenca«. 5 K, c kr. okrajno sodišče v Ilirski Bistrici iz neke sodne zadeve 10 K. Transennen-Abt^ilung des k. k. Landsturmbezirkskomando Nr. 27 v Ljubljani 2 K 02 v, Obrtnokreditna zadruga v Ljubljani 20 K, učiteljski zbor c. kr. državne višje realke v Idriji \c'c prispevka od plač za mare:. 25 K 36 v, g. Mirko Časnik, de-felni računski nadoficijal, povodom
čevanja živine za vojaštvo v ilirski Bistrici, zbirko 20 K, uprava »Slov. Naroda^ iz listove zbirke, 32 K 77 v. č. g. Fr. Žvan, župnik v Boh. Bistrici, 250 K čistega dobička od prireditve kat. slov. izobraževal-i:jga društva v Bohinjski Bistrici. — Bog plačaj!
— Tast in zet v vojnem vjetni-šmi. Hči generala Kusmanecka je
čcna s stotnikom Pavlom plem. som, ki je prišel v mesecu maju : 15. v roško vjetništvo. Zdaj je spo-svoji tašči, da je prepeljan v ;: Novgorod, kjer se nahaja tudi njega tast. general Kusmanek. v vojnem vjetništvu.
Neznani umrli vojaki. Šesta in sedma Številka tabel s fotografijami/nanih umrlih  vojakov  in v nstvn armade se nahajajočih tinti oseb se je obenem s popisi teh b razposlala na vsa c. kr. okrajna i varstva na Kranjskem in na mestni magistrat v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim na vpogled.
— Pogreša se že od meseca decembra 19M. Henrik Vidmar, rodom Ljubljančan. K. u. k. Lir. 27.. III. Harschkomp.   Ako kdo kaj  ve o
: \ naj blagovoli sporočiti njego-li Ivani Vidmar. Koiezijska uli-:a ste. 22.. Trnovo. Ljubljana.
Pogreša se iz Šempolaja Angel   Rebul a,   c. in kr. pešpolk :   26, 4. m       mpanija, 3. feldkom-panija, vojna pošta 48. Pisal je zad-1 domov 20. januarja 1915. Od krat naprej ni nobenega glasu o njem. Vljudno se prosi, kdor bi kaj vedel o njem, naj takoj proti povr-h : stroškov sporoči njegovi materi Angeli Rebula, Šempolai št. 8, Na-brežina. Primorje.
— Šaren večer v slogu Rona-cherjevUi prireditev na Dunaju bo v nedeljo. 19. marca 1916, v veliki dvorani hotela »Union«. Priredi ga ljubljanska krajevna skupina Avstrijskega društva v prospeh patriotskih društvenih namenov in na korist skladu za nabavo posebnega potap-Ijalnega »U-čofna«. Poleg izborne vojaške godbe sodelujejo v bogatem umetniški-zabavnem sporedu prvo-' stne moči iz Trsta in iz Ljubljane. Vrste se v njem resna in vesela predavanja v prozi in v verzih, predrl asanja arij iz oper in operet ter pe-smi iz domače glasbene literature, presenetljive čarovnije in prevare modernega čarodejca, od renomirane umetnice izvajani klasiški-moderni er antiški plesi (v Ljubljani nekaj
cela novega!), groteskno komični prizori, bliskovito slikanje z barvarni i. si. Začetek točno ob pol 8. zve-Cer.     Med izvajanjem posameznih rednih komadov vstop ni dovo Ijen, prav tako za tisti čas ni dovolje-serviratf.    Pristop Ima vsakdo. Cene: Sedež ob mizah I. do 5. vrste 4 K, sedež ob mizah 6. do 9. vrste K, ostali sedeži v dvorani in na balkonu po 2 K.   — Predprodaja stopnic v tobakarni hotela »Union« 19. t. m. opoldne. Konec prireditve o polnoči.
— Ljubljanska Kreditna banka.
V seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani dne 16. marca t. L je bil računski zaključek za poslovno leto 1915 predložen in odobren. Vštevši prenos dobička iz leta 1914. znaša doseženi čisti dobiček po odbitku vse upravnih stroškov, davkov itd. K 817.252-05. Ta dobiček je za K 376.814-59 višji od onega v lanskem letu in odgovarja 107*% delniške glavnice. Na preitiV log ravnateljstva je sklenil upravni svet predlagati občnemu zboru, ki se vrši dne 8. aprila 1916, poleg statutarnih dotacij, izplačilo 6% dividende = K 24'— za delnico hi dodeliti K 265.202*33   rezervnim zakla-
dom. Dividenda bode znašala, ako občni zbor ta predlog sprejme, 2XU% več kakor lani.
— Osebna vest. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je imenoval dosedanjega dolgoletnega pro-kurista g. Hanuša Krof t o, pod-ravnateljem centrale.
— Ivan Dax t. Danes ponoči je umrl v deželni bolnici gospod Ivan D a x, vežbalec in orodjar Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Ivan Dax, rojen leta 1861. v Požunu na Ogrskem, je vstopil dne 1. novembra 1894 v službo Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva ter si je v teku let s svojo spretnostjo pridobil neprecenljivih zaslug za razvoj gasilstva v Ljubljani !n na Kranjskem vobče. Dax je bil splošno znana osebnost v Ljubljani in marsikdo ga bo pogrešal, zlasti pa gasilski krogi. Bodi mu blag spomin!
— Navijanje cen pri prašičih za
rejo. V zadnjem času se množe pritožbe, da so pri prašičih za rejo cene poskočile za lOO^r in češče še več. Dasiravno so cene redilnih sredstev precej poskočile, vendar ne sme cena navedenih prašičev presegati gotove meje. Od deželne vlade izdane maksimalne cene za žive, klavne prašiče, ne veljajo tudi za prašiče za rejo in se te nikakor ne smejo primerjati z onimi. Previsoko zahteva-nje za prašiče za rejo vsekako nasprotuje cesarski naredbi z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak., in se bode navijanje cen strogo kaznovalo.
— Jajca za valenje. Vsled ministrske naredbe bode eksport in in-port jajc v tujezemstvo In iz dežele v deželo tako urejeno, da bode za to obstojala posebna centrala, »Miles« imenovana, ki bode imela ves promet z jajci glede eksporta v svojem monopolu in se bode ta dovoljeval potom deželnih oblasti. Obširnejše elede tega poročamo svole*asno. Le jajca za valenje so tu izvzeta. Te bode smel vsak trgovec s perutnino poljubno razpošiljati v tujezemstvo in druge dežele, samo dokazati bode moral, da so to jajca za valenje. Tozadevna dovoljenja bodo izdajale politične deželne oblasti potom političnih oblasti prve instance, ali pa neposredno. Brez dovoljenja na ne bode smel nihče pošiljati jajc v tujezemstvo ali druge dežele, iaiec za konzum pa še celo ne. S tem bode gotovim špekulantom odvzeta možnost navijanja cen.
— Cenejši kruh. Od sobote, dne 18. t. m., pride v promet cenejši kruh, ki bo narejen iz 60pšenične ter 40rr koruzne moke in mu bode cena 52 v, nakar se kupujoče občinstvo opozarja. 18 vinarjev cenejši — to se bode posebno revnejšim slojem znatno poznalo!
— Sladkorne nakaznice se izdajajo za občine Vič, Zgornjo Šiško in Moste (Selo in Vodmat) pri ljubljanskih krušnih komisijah, na kar se občinstvo opozarja.
— Dobava ovsa za državne žrebce v zasebni oskrbi. Da se omogoči rednikom državnih žrebcev, kateri sploh niso nič ali pa premalo pridelali ovsa, dajati žrebcem M dni pred skakalno dobo in potem tekom 4 mesecev po 5 kg ovsa na d; a, je c. kr. poljedelsko ministrstvo sporazumno z vojnim in notranjim ministrstvom sledeče odredilo: Na edene rednike žrebcev ima okrajno glavarstvo opozoriti, da se pri njem oglasijo za nakazilo potrebnega ovsa in sicer po 5 kg za vsakega žrebca na dan skozi 4 mesece, ker toliko časa traja skakalna doba. Temu za-prosilu je treba priložiti: 1. Potrdilo pristojnega županstva o tem, koliko žrebcev ima prosilec na reji. dalje koliko ima ovsa na razpolago ozir., da ga sploh nič nima. 2. Potrdilo pristojnega državnožrebčarskega postajališča, koliko in katere (imena in številke temeljne knjige) žrebce ima prosilec po pogodbi v oskrbi. Ta zadnja potrdila smejo državno žrebčarska postajališča vsled ministrskega naročila prosilcem izdajati na posebno prošnjo, če pa se izvrši kaka sprememba v številu teh žrebcev, morajo to naznaniti politični oblasti. Prošnje za oves morajo okrajna glavarstva, če ni nikakih pomislekov, nemudoma odposlati podružnici vojnožitnega prometnega zavoda. Ta zavod potem prosilca obvesti, pri katerem komisijonarju da more oves dobiti. V to potrebne vreče preskrbi prosilec. Hkrati se mu naznanijo tudi plačilni pogoji za dobavljeni oves. Kadar politična oblast izve, da se je skrčilo število žrebcev, za katere se je oves dobavil, mora to nemudoma sporočiti voinožitnemu prometnemu zavodu. Državnoireb-Čarske postaje so političnim okrajnim oblastvom že naznanile, kateri posestniki imajo v oskrbi državne žrebce.
V Kamniku je včeraj 16. t. m. ponoči umrla goto* Egida Orožen,,
rojena Doljan, soproga c. kr. notarja! Pokojnica je bila preblaga žena, vzorna mati in vedno velika do brotnica revežem, ki jo bodo težko
pogrešali. Znana je bila vsled svojega ljubeznjivega in rodoljubnega značaja širom slovenske domovine. Vsak, kdor jo je spoznal, jo je visoko spoštoval. Tudi ranjenim vojakom je njena dobrotljiva roka lajšala bolečine. Naj ji bo ohranjemblag spomin! Spoštovani rodbini naje iskreno so žalje.   C yn, jk* .
Ne skrivajte in ne zakrivajte zalog! Štajerska ces. namestnija razglaša, da se bo zatajevanje in zadrževanje onih zalog žita, sočivja, moke, glede katerih obstoja naznanilna dolžnost, v bodoče najstrožje kaznovalo. Vršilo se bo popisovanje zalog in stroga rekvizicija. Kdor bo take zaloge zatajeval ali skrival, bo kaznovan z globo do 20.000 K in povrh še zaprt do enega leta. Obrtniki bodo izgubili svojo obrtno pravico. Imena takih oseb se bodo objavljala, ker je njihovo početje uprav vele-
1 z d a j s k o. Obrtniki, ki bi ne hoteli prodajati neobhodnih potrebščin vsakomur, bodo kaznovani do 200 K, izgubili bodo obrtno pravico in povrh še zaprti. Prebivalstvo naj ne kopiči zalog. Kdor to dela, oškoduie celokupnost, zlasti pa revnejše sloje; takega Človeka je javno proglasiti za strahopetca in sovražnika domovine.
Špekulant z mesom in z živino.
Pri deželnem sodišču v Gradcu se vrši zdaj obravnava proti 50 let staremu nekdanjemu tovarnarju v Mariboru, sedaj pog'avitnemu trgovcu z živino, Karlom Wrentschurjem. Ta špekulant je na debelo kupoval živino in s svojim poslovanjem silno podražil živino in meso. Se ljudje, ki *=o kupovali živino za armado in ponujali dobre cene, niso mogli dobiti živine, koder se je pojavil ta Wren-tsehur, ki se je vozil z avtomobilom in je imel šoferja s črnorumenim trakom, kar je spravljalo ljudi v zmoto, da kupuje za vojaštvo. Kako je znal VVrentschur cene kvišku gnati, se je izkazalo v slučaju narednika Jakoba Neumanna. Takrat, ko se je na Dunaj postavljeno živino plačevalo po
2 K 28 v žive vage, je moral narednik plačati na kmetovem domu živo vago po 2 K 60 v do 2 K 90 v, vse po Wrentschurjevi zaslugi. Tako je VVrentschur dobil toliko živine, da je še oddati ni mogel, a vzlic temu je še dalje kupoval in klal ter meso shranjeval v nadi, da se bodo cene živine in mesa še zvišale in da bo žel na debelo. Vojaška oblast je končno ovadila tega dražilca in tako je prišlo do obravnave, ki še ni končana.
Aretacije. Tz Beljaka poročajo, da so bili dne 11. t. m. areto'vanf župnik pri Sv. Mariji na Žili. Franc M e -š k o, župnik v Perovu, Jurij T r u n k, in perovski cerkovnik Orafenauer.
Vlom v kolodvorsko skladišče.
Na postaji Sv. Štefan blizu Trbiža je neki železniški Čuvaj s ponarejenim ključem odprl kolodvorsko skladišče in ukradel 15 kg klobas. Našli so pri njem še večji del teh klobas in veliko množino drugih živil.
Posledica potresa, Z Reke poročajo uradno: Vsled potresa se je morska površina znatno dvignila in je skofO že dosegla višino pomolov. Zanimiv je pogled na most tik ob izlivu Rečine v morje. Stebri so skoro popolnoma pod vodo, dočim je bila reka prej tukaj iako plitva. Že tri tedne divja neprestano široko in dežuje.
Iz Karlovca nam poročajo: Dne 12. t. m. okrog pol 5. ure zjutraj smo tudi v našem mestu občutili močan potres, ki je trajal 15 sekund, škode ni napravil, le nekaj dimnikov je omajal. Vsega skupaj so bili trije sunki.
»K«no Ideal.« Danes, petek dne 17. t. m. velikanski posebni večer: 1. »Teddv, kralj vlomilcev«, učinkovita veseloigra v treh dejanjih s Pavlom Heidemannom in gdč. Mannv Ziener v crlavnih vlogah. 2. »Tako se osveti solnce.« Zelo zanimiva ljudska igra v štirih dejanjih. Sestavil Ri-hard Oswald, vprizoril William Wa-ner. — Mladini ni primerno. — »Razrušena Gorica.« Žrtev onemogle italijanske besnosti. Ta zelo interesantna aktualnost predvaja se v »Kino Ideal« od jutri, soboto dne IS. do ponedeljka 20. t. m. Razen tega še: »Hudiček«. Fantastična učinkovita veseloigra v treh dejanjih s priljubljenim Emestom Matrav, v glavni vlogi. »Mračni grad.« Kriminalen roman v treh delih. Union detektivska učinkovitost, ki naj bi tvorila navidez nekak tretji del »Daskervilske-ga psa«, kar je razvidno iz tega. da ima zločinec — glavna oseba v drami — ime Stapleton. Ta film se lahko uvršča med naboljše detektivske drame Union in je scenično in igralsko sijajno izveden. Svojo odlično sposobnost Dokaže  Evam Bar*
kot detektiv Braun. Vlogo neveste igra dražestna in priljubljena Hanny VVeisse. (Prosto!) V »Kino Idealu«.
Rožne stvari.
* Bolgarska princa pri našem cesarju. Cesar je sprejel v sredo bolgarska princa Borisa in Cirila v av-dijenci. Princa sta se mu zahvalila za podeljene jima oficirske časti.
* Ključi zavojevanega Erzeruma. »FrankturterZtg.« javlja: V Carskem selu je ruski car sprejel odposlanstvo kavkaske armade, ki mu je izročilo ključe zavojevane trdnjave Lrzerum.
* Panamski prekop. Tajnik, vojnega urada Zedinjenih držav zatrjuje, da bo Panamski prekop 15. aprila zopet odprt za globoko segajoče ladje.
* Konfisciran češki grb. Kakor poroča »Našinec«, je bil v listu »Naš domov« konfisciran grb združenih čeških dežel, nad katerim se je nahajala češka kraljevska krona. Ta grb je bil v naslovu lista.
* |Odredba proti modi. Zapovedujoči general v Norimberku, baron Kontz, je izdal ukaz, s katerim obsoja visoke čevlje in mnogoguba krila, ki jih zdaj nosi elegantni ženski svet. General imenuje to potrato blaga, in opozarja ženstvo, da zahteva resnost sedanje dobe, naj se preprosto oblačijo.
* Zrakoplovska zveza Dunai-Budimpešta. »Fremdenblatt« poroča, da se vrše pogajanja za redno brzo zračno službo med Dunajem in Bu, dimpešto. V to svrho se bodo zgradila velika letala, podobna onim, ki jih rabijo sedaj v vojni. Ti letalski omnibusi bodo prenašali po 8 do 10 oseb v kakih 2 urah iz Dunaja v Budimpešto in obratno.
* Obupan vajenec. V tovarni Antona Langa v Hartbergu na Štajerskem je bil že dve in pol leta zaposlen vajenec, ki se je >6. t. m. obesil. Prihiteli vojaki so ga sicer sneli, a bil je že mrtev. Deček je zapustil pismo, v katerem pravi, da je sklenil končati si življenje, ker ne more več prestajati groznih sekatur v tovarni.
* Težki položaj Nemcev na Ruskem. Konservativni član dume, Le-vašev, je v 2. seji stavil sledeči predlog: Zaradi načrtov izvršenega pre-rnaganja nemške nasilnosti na Ruskem je potrebno, da se čim prej izvrše v celi Rusiji izdatne odredbe za iztrebljenje nemških kmečkih kolonij. Vse Nemce, ki so po letu 1S71. pridobili rusko državljanstvo, je zopet proglasiti za nemške državljane.
* Ljubimca svoje matere je ustrelil. \Volfgang Schwarzfischer iz Berolina služi sedaj pri vojakih. Njegova mati Ana je med tem zapustila svojega moža in je živela v divjem zakonu s knjigovodjo Viljemom Schulzem. Prišedši na dopust v Beroiin, je šel Sch\varzfischer v stanovanje Schulzevo in je ljubimca svoje matere ustrelil, potem pa se sam zglasil pristojni oblast;.
* Pismo jo je izdalo. Na Dunaju živeča 221etna šivilja je pisala svoji blizu Olomuca živeči materi pismo, v kateri ji je sporočila, da je rodila pa da je že vse pri kraju. Cenzura je pismo odprla in posledica je bila, da so dekle aretovali. ker je bil vsled nespretnega sloga v pismu opravičen sum, da je dekle ali pregnala telesni sad ali pa otroka umorila. Dekle je pojasnilo, da je prezgodno rodilo, da je bil otrok mrtev in da je pisala materi le, da bi jo pomirilo. Ker so sodni zdravniki priznali, da zna biti ta opravičba resnična, je bilo dekle obsojeno na osem dni zapora le ker je prikrilo porod in ni poklicalo ne babice, ne zdravnika.
* Znamenje časa. V nekem dunajskem listu čitamo: Pred kinom v ulici X. je stal razburjen vojak ter pripovedoval ljudem, da je prišel s fronte domov, toda žene ni našel v stanovanju, temveč je izvedel, da je šla s prijateljem v kino. Sedaj jo čaka in si bo tudi »prijatelja« pošteno ogledal. O vojakovi nameri je izvedel tudi posestnik kina. Boječ se škandala pred svojim podjetjem, je naznanil občinstvu med predstavo, da čaka zunaj neki razburjen vojak na svojo ženo, ki da je s prijateljem pri predstavi. Najboljše bi bilo, da se ta dama neopaženo odstrani. V dvorani je po teh besecLik nastalo šepetanje m dvignilo se/j£ — 14 žen, da se neopaženo odstranijo. Vsaka je mislila: Moj mož! « •
»■jpri popisovanju moke.lDorno-bransko diviznsKo sooisce v Brnu je minoli teden obsodilo na tri leta težke ječe deželnosodnega svetnika in suspendiranega predstojnika okrajnega sodišča v Tišnovcah, Rudolfa Grudo, in sicer zaradi hudodelstva motenja javnega reda :n miru po § 65 a kazenskega zakona. Rudolf Gruda se je koncem februarja lanskega leta mudil v neki gostilni v
Tišnovicah. ko so ravno popisovali moko, ter je pri tej priliki govoril hujskajoče in sovražno proti vladi. V dokaz državi sovražnega mišljenja obtoženca je vojaško pravdni-štvo predložilo obširen materijal. Sodba pravi, da se je pri odmeri kar zni moralo vpoštevati, da je obsojenec bil v malem kraju predstojnik sodišča.
* »Srednjeveško nraznnverstvOf
»Dziennik NarodowyV"poroča: Med! židovskim prebivalstvom je razširjeno praznoverje, da se more kako nalezljivo bolezen šele tedaj zatreti, če se v dotičnem kraju izvrši svatba na pokopališču. Ko se je v Petrikovu razširil legar zlasti v židovskem delu mesta, so se praznoverni prebivalci dogovorili, da napravijo na pokopališču svatbo. Našli so dve pohabljeni osebi, ki se prej še poznali nista, in ju plačali, da se poročita. Nabrali so zanjo več sto rubljev. Poroke in svatbe na pokopališču se je udeležilo več sto oseb. Okrog vsega pokopališča so napeli platno, da bi noben nepoklican človek ne videl, kaka slavnos/ le vrši. Iz tega platna so potem napravili rjuhe za novo poročenca. • •
* Nemški politik in publicist Friderik Naumann, ki je napisal znano knjigo »Srednja Evropa«, predava sedaj v raznih mestih o organizaciji velike srednjeevropejske jednote. Bil je tudi v Pragi in v Libercih. Tamkajšnja »Reichenberger Zei-tung« mu je napisala 12. t. m. v po zdrav uvodni članek, v katerem pravi: Zakaj je danes Friderik Naumann najpopularnejši izmed mož, ki se bojujejo za fronto za našo bodočnost? Zato. ker je povedal stotiso čem v pravem času pravo besedo. Stremljenje, ki mu je dal izraza v svoji ideji »Centralne Evrope«, je tako staro, kakor želja našega naroda po svobodi in neodvisnosti. Stari Jahn je imenoval to idejo sen svojega življenja, pesniki naših bojev za svobodo so jo opevali v svojih vro-< čih pesmih, cela stoletja so se zanjo borili največji duhovi našega naroda. »V s e n e m š t v o« se je takrat ro klo tej ideji, katere vresničitev se nam je zdela nemogoča in ki nam je bila krasen sen, na vendar le sen; »Centralna E v r o p a« j/ pravi Naumann in jo nam postavlja na te* melje dosegljive realnosti   - ,
* Poskusen umor in samomor« Viktorija Haberl na Dunaju. 391etna žena nekega paznika, je poskusila usmrtiti 161etnega natakarskega vajenca Josipa Reinolda in je potem sama sebe umorila. Nesrečna žena je imela pri njej stanujočega fanta jako rada, rajše. kakor svojega lastnegaj 131etnega sina, in tudi fant je ime! Viktorija Haberl zelo rad, četudi ga je zaradi njegove malopridnosti ne san mo oštevala nego ga tudi hudo pro tepala. Fant je bil lahkomiselni in do lomržen. Izgubil je dostikrat zash> žek in Viktorija Haberl se ga je vedn no usmilila in ga vzela k sebi, dasi je njen mož odločno ugovarjal in odlo žil varuštvo nad malopridnim fantom. Viktorija Haberl se je s svojim možem vobče vedno dobro razumo la. a ker je mož zahteval, da moral fant iz hiše, se je celo z možem sprla. V ponedeljek se je zopet primeril tak prepir in ker mož ni ničesar opravil, je jezen zapustil dom. Ko se je vrnil, so bila stanovanjska vrata zaprta. S pomočjo svojega svaka je mož šiloma odprl vrata in našel y sobi svojo ženo mrtvo. Imela je ve-« liko rano na vratu in ustreljena je bila v desno sence. Revolver je držala še mrtva v rokah. Na stolu pa je ležal težko ranjeni fant: tudi ta le bil zadet od kroglje in ie imel prerezan vrat. Fanta so prenesli v bolnico.
Darila.
Podpornemu društvu za sloven* ske visokošolce na Dunaju so v času od 1. oktobra do 12. marca 1916. darovali: po 100 K: Tržaška poso jilnica in hranilnica v Trstu in Poso jilnica v Mariboru; 60 K: okrajni odbor v Šmarji: 50 K: mestno županstvo v Kranju; 30 K: okrajni odbor na Laškem; 25 K: dr. Josip Sta-rč, hišni posestnik itd., v Ljubljani; po 20 K: Hranilnica in posojilnica v Šmarji, dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar, v Ljubljani, dr. Ivan Žolger, sekcijski načelnik, in dr. Stanko Lan pajne, odvetnik na Dunaju; 17 K! profesorski zbor v Kranju;, po 10 K t Mihael Gabrielčič, dvorni svetnik na Dunaju, Ivan lic, višji pol. svetnik, in dr. Karol Šavnik, višji fin. svetnik na Dunaju; po 5 K: profesor Vajda v Središču in dr. Framc Žižek v Gradcu; 2 K: dr. Alojzij Kraut, odi vetnfk v Kamniku. — Vsega skupaj 504 K, za katere se društveni odbor vsem plemenitim darovalcem na}« Iskrenejše zahvaljuje. Nadaljne darr> ve prejema prvi blagajnik: dr. Stan« ko Lapajne, odvetnik na Dunaju, i* Braunerstrasse 10.
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, une 17. marca 1916.
63. štev.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. marca: Ivan Richter, ključavničar, 46 let. Sv. Jerneja cesta 39. — Mustafa Mustafič, srbski vojni vjetnik, 48 let, v bolnici za silo. Pokopališka cesta 19.
Dne 13. marca: Ivan Pavlin, vpokojenec c. kr. finančne straže, So let. Tržaška cesta 22. — Marija Kastelic, trgovčeva hči, 1 leto, Stre-liška ulica 15.
Dne 14. marca: Ana Otrin, hči pekovskega pomočnika. 9 mesecev, Sv. Florijana ulica 9. — Marija Sesek, mestna uboga. 67 let. Japljeva ulica 2. — Ivan Feierfeil pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Dr. Anton Stare, generalštabni zdravnllTVp;, 66 let, Dunaiska cesta -Stev715T~
Dne 15. marca: Frančiška Jančar, čevljarjeva hči, 1 leto, Streliška ulica 15. — Ivan Kos, delavčev sin, 14 mesecev. Vodnikova cesta 7.
V   deželni bolnici.
Dne 10. marca: Jožefa Giova-nelli, hči tovarniškega delavca, 1 dan.
Dne 12. marca: Just Vuga, bivši vrtnar-zasebmk, 68 let.
jfajboljšo islngo storite svojim dragim na bojištu, če jih uročite na „Slovenski Jfarofl", ker le na ta način redno dobivajo poročila iz domovine.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
70 vinarjev.
Ljubljansko prostovolino   gasilno ia reševalno društvo
naznanja tužno vest, da je njega dolgoletni in zvesti vežbalec in orodjar, gospod
danes conoči ob I. uri umrl v deželni bolnišnici.
Pogreb se vrši dne 18. marca 1916, ob 3. uri popoiudne iz deželne bolnišnice na evangelsko pokopališče.
Bod: mu blag spomin! 935
V LJUBLJANI, dne 17. marca 1916.
ODBOR.
Kostanjev les
kupe|e proti gotovini, Vinke Veeic, talec ;
pri Celi«. 804
Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in i z navedbo postaje, kjer se blago naklada, naj se blagovoli takol vposlati
Rudolf Viđali, Piran, Istra,
podjetnik v raipoftilfan)«
O Iv i
sprejema naroČila po zmernih cenah.
916
Sprejmem takoi te nekolike iz-veibano
učenko
za  trgovino  mes   blaga. Veletrgovec
Karel Siskovič,
■erpelje,       Kosina! Istra. Iščem pridno in izurjeno
kuharico
S
priporoča
Narodna tiskarna.
tarost 30—40 let.
902
»* • fc *   - •' -   v, •   v, ■
t
S S'.
Emil Orožen, c. kr. notar, javlja v svojem in v imenu svojih otrok Milana, Ede, Drage, Minke. Bogumila in Marte bolestnim srcem pretresljivo
vest, da je njegova iskrenoljubljena, preblaga in nepozabna soproga, ozir. mati, stara mati, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa
dne 16. marca 1916 ob 2V4. uri popolnoči, previđena s svetotajstvi za umirajoče, po kratkem, težkem trpljenju v 53. letu starosti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nenadomestljive pokojnice se bode vršil v soboto, dne 18. t. m. popoldne ob polu 4. uri iz hiše žalosti, Graben št. 1. na pokopališče na Žalah.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v pondeljek, dne 20. marca 1916 ob 7. uri zjutraj v tukajšnji frančiškanski cerkvi.
KAMNIK, dne 16. marca 1916.
HI. SPREiTZER, Ljubljona.
J «3 J C H
gosja in račja za podleći,
se dobe po primerni ceni pel
Franu Oblaku,
gostilna, ,Francelj*. Tržaška c, Ljubljana.
908
Priporočamo najnovejše
zemljevide
no5lednjir) bcjijrč:
Frevtagovo: ri cen0 Po pošti
Zapadao Pasko ..... 120 1*30 Avsrr.-ogrsk. Pribor a   .  . 1*20 1-30
Romunsko.......1-20 1*30
Avstrli^ko- ia Nemi ko • On- 1*20 1*30 skih ofcmelaia pokrajia .  .  1*20 1*30
Srbsko.........1-50 1*60
Dardanelsko...... —*80 —'90
H5laclovo i Splošno rusko boji*će   .  .  1 20 1-30
Pošilja se  le proti gotovini v naprej ali pa po povzetiu.
Narodna knjigarna
1 V Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
liscu.
Velikanski spore
u „Kino Central" v deželn.
Od danes naprej:
Porušena Gorica -
žrtev onemogle italijanske besnosti.
DO?"    Awfen*^ŠJti   posebni pcsiteikš.
Zgodovinski dokument iz svetovne vojne!
500 metrov dolg film! — Več na lepakih.
Danes v petek in jutri v soboto poleg tega še:
PLE
Slika iz življega v treh dejanjih. Izborna veseloigra! Izborna veseloigra!
Prednje in zadnje stopnjice.
Veseloigra v 3 defanjih.
f^ST*   Asta SSlelsen v glavni vlogi. "^S^ Danes ▼ petek le jutri v soboto predstave ob poiu 5., 7. ia 9. url zvečer, v cedelfa po navadi. — V nedeljo nov spored!
Največja in najlepša izbira
h| veliJconoČni?t razglednic jp-
Jcakor tudi umetniške  in vse druge vrste
razglednice,  raznovrstni pisemski papir *       rs T~ \ / A I   r~ IS
ter  sploh   vse t_* trgovina s papirjem j       §£_ V /j I 1 f\
spadajoče stvari,  priporoča  najceneje ^ *
——   na debelo in drobno. —— Ljubljana, Židovska mL 4.
920
i
na vagone in prosim* da se mi naznani cena in količina.
Jožef Pick, Joanneumring št. 16
Marija Tičar,
625
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 26. Se!enis?ipgova ulica 1.
nasproti kazine.
Prva specijalna trgovina
umetniških, vojnih, po- :: ::     krajinskih   in   drugih ::
razglednic
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Crasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli.
neobdavčen kakor tudi obdavčen,
olje zoper prah, strojno in cilindersko olje
dobi
914
Julius Elbertu, Ljubljana, Kongresni trg št. 14.
St. 61
Naznanilo.
859
Osi jutri 18. do ponedeljka 20. marca s
sena Gorica
Žrtev onemogle italijanske besnosti. Zelo interesantna aktualnost
!2v£r^<5in.I grad-
Kriminalen roman v 3 dejanim. Nekak tretji del „BaskervOakega peaM %
v glavnik vlogah. — Preste! —
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se prične pouk v ponedeljek, dne 20. marca
in sicer za sedaj v oddelkih:
1- Ženska Obrtna ŠOla« Ta obsega strokovne šole za šivanje perila, oblek in za umetno vezenje. Vsaka teh šol traja dve leti in ima poleg tega Še en enoletni atelje.
Za vstop je treba dovršeno ljudsko šolo in dokaza, da bode učenka v tekočem solarnem letu dosegla starost najmanj 14 let.
Sprejemajo se tudi hospitantke, ki se žele popoiniti le v nekaterih predmetih.
Odhodno izpričevalo Ženske obrtne šole daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja dotičnega obrta.
2. Javaa risanka ista, ki je namenjena obrtnikom, pomočnikom in vajencem. Pristop pa imajo tudi dečki, ki so dovršili ljudsko šolo in ki si hočejo pred vstopom v mojstrski pouk pridobiti še nekaj znanja v risanju in
▼ splošno izobrazujočih predmetih.
Pouk v Javni risarski šoli se vrši ob nedeljah dopoldne, ob delovnikih pa
▼ večernih urah.
Vpisovanje v navedene oddelke bode v BObotO, dna 18. anaroa dopoldne in popoldne in v nedeljo, dne 19. marca dopoldne.
Vsak na novo vstopajoči učenec (učenka) plača 2 kroni sprejemne pristojbine.
Pristop k ravnateljski pisani ia vr šolske prastaro |s dovoljna pri klsaih vratik star. 10 v BorapoTi nlioL
Podrobneja pojasnila daje ravnateljstvo ustmeno ali tudi pismeno.
Ravnateljstvo c kr. državne obrtne šole
▼ Ljubljani, dne 11. marca 1916.
C.
3G