35 ^vllDa. v LiBbiiaii, y tom. 13 ftbravarja 1917 * L. teio. .Slovenski Narod" Teija po no&ti: za Avstro-Ogrsku. zj Nemčijo: ctlo !eto skupaj napre, . K 28- cdo leto napre, .... K 33-pol leta „ . . . 14— * •• ■ ^ ^ * > ćetrt !€ta 7-__ za Amenko tn vsc druge ciežeie : na mesec . «... 250 ćelo eto naprej . . . . K 38.- Vprašan;em glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znarr.ka. Vpr&iraiitvo (spodaj, dvorište levo). Knafiova ulica št. 5, telefon it 85. Izbama vsa& dan ivećer izvzcmii seđel;e in praznike. Tnserati se računaju po poribiicnem prostoru iti sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat yo 8 vin., d»akrat po 7 vin , trikrat po 6 v. Poslanu (ciiak prostor) -16 vin., parte in zahvale (cnak prostor) 10 vin. Pri veejih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez ist>dohne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna ti*kama«1 telefon £t- 85. UpravniStvu naj se pošiijajo niroonine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v L]ubl*ani dostavljen na dom ah Če se hodi poni : ce!o leto naprei . . . . K 2V40 I Četrt leti „ .'.... 6G0 pol leta ., . . . 132J I na mesec ,, . . . . w 220 ' Posaatezna itevilka vel}a 10 vinar]ev. —_^_ Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: šaallori alica ŠL 5 (v pritličju !evo.» te laf o a št 34. Ifie urađno poročilo. Dunaju 12. februarja. (Kor. urj Uradnu se poroča: VZŽ1ODNO BOJISCE. V dolini Putne se je ponesrečfl ruski napad z ročnimi granatami. Pri podvzetjih patruit :n naskakovainih uddelktrv, ki smo Uh izvršili iužno od Haliča in severozapadno od Voron-čina, srao vjefi 2 eastnika in 40 mož ter vplenili eno stroj(ao puško. ITALIJAiNSKO BOJIŠĆE. V južaem cd se k u Kraške visoke plaaote in v Vipavski dolini ie bil topovski ogenj včasth zelo živahen. Neki scvražni letalec je metal, ne da bi biJ napravi] kaj škode, v blizini Trsta bombe. Na tirolski fronti so uspešno izvršile naše čete dve podvzetji. V dolini Sugana Je vzel oddelek pespolka št. 14 neko sovražno pozicijo iužno od soteske Coahle, vjd 2 častnika in nad 60 raož ter vpienil eno strojno puško, dve strojni pištoli in eno metalo min. V odseku Valarze so cesar-sfci lovci ponoći napadi! itafijansko prednfo pozicijo v soteski Leno ter pripeljaH nazaj 22 vjetih in eno strojno paško. JUGOVZHODNO BO.JIŠČE. Ob Vojusi ie položaj neizpre-roenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. U o I e r. fml. Reoio oradiTo Đoročilo. Beroiin, 12. februarja. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Arniadna skupina general-feldmars. prestolonasled-nika Ruprehta Bavarskega. Vzbodno od Arrr.eirtieresa in južno od kanala La Bassee so se pone-sretrli od živahnem ognja pripravljeni angieški napadi. Čez dan je le-iaf moćan artiljerijski o*jenj na naših pozfctjah na obeh straneh Ancre. Čez noč so An^eži če^tokrat napadi« razbite jarke od Serra do reke. Vse napade smo zavrnili. Sovražnik, ćegar čete so nosile pri naskoku be-la ogrinjala, je utrpei v našem obrambnem o^njiu severno od Serra v bfižinskem boju težke izgube. Izpraz-ttitev crte iarkov, ki je postala nerab-na. iusovzhodno od Serra. |e b?la izvršena Fredno so se pričeli aneleški rapodi po nacrtu in brez motenja. VZHODNO BOJISCE, Armadna fronta general-feldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. Šunki naših napadalnih čet ob DvJni in pri Klsielinu zapadno od Lučka so se v poLnem obseiaru posrećili. PH Kisjrefinu smo vjeli 2 častnika, 4« mož in vpfenili eno strojno puško. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V gorah na obeh straneh doline Oftoz in v nizini Putne na mnogih mestih spopadi štrafunov. Armadna skupina general-fddmaršala von Mačke n-s e n a. Ob Seretu praske med postojan-kamL Ob dolenil Donavi zmemo ar-^tijerijsko delovanje. MAKEDONSKO BOJlSĆE. Ničesar novega. Prvi generalni kvartirni moisttf v. Ludcndorfi Vse je odvisno Đd slačaia. toFestcr LlL>yd* javlja oficijozno i z Punaja: \'sa porocila o VV'ilsonovih namenlh uraviio, da ic tako vpraša-nie napovedi vojne NemČijc kakur tndi spremembe v oclnošajih med Združenimi državami in Hvstro-CK;r-sko monarhijo cx!visno od tega. ali bo vsled pooštrene podmorske vojne uničena kakšua ameriska la.ija ali pa divljenje* kakega ameriškega državljana. Samoposebi nm?vno ie. Ja bo na ta način odločevai 1c slućaj. Povelj-n'ki podmorskih čolnov so dobili svoje ukaze, katerih se m-jr ijo seve-da držati in glede katerih izvr&tve žj raUi te^a ne morejo deiati razlik, ker vendar ne morejo vedeti. ali je ta ali ona Jadja z ameriško zastavo res ameriska ali pa sovražna, ki se v prevaro poslužuje ameriške zastave, in tuđi ne ali se na ladji nahajajo p'neriški državljani ali ne. Z ozirom na ta položaj je prjpolnoma odveć ugibati, ali bo Amerika storila se na-da!jne korake ali ne. To je, kakor rečeno, odvisno od slučaja, ozirorna k večjemu od \Vilsona sa-iricga. n. pr. od navodi!, ki bi jih dal arneriškemu brodarstvu, ladjam in ; otnikom. Zadostovati nam mora, da pooštrena podmorska vojna ni bila proglašena lahkomiselno, te*nveč po pievdarku vseh možnosti, ki jih more rrovzrociti in da ni dvomiti, da ste centralni državi odl^jeni izvesti svojo, za potrebno spoznano politiko, do konca. Tuđi prikriti pozivi ameriških prijateljev miru, da naj centralni dr-^.avi prekli^eta instrukcije podmorskim čelnom ter .se tako izo^neta vojni z Ameriko. nas ne m>rcjo pre-metiri. Pariz, \Z. februarja. ^ Petit Pari-sien^ javlja iz Washingtona: Amerika se v slučaju vojne naibrž ne bo pridružila ententi. temveč se bo voje-vala nalastnopest. Vsled pooštrene podmorske vojne je amerikanska trgovina blokirana; v deželi vlada največje razburjenje \n že zato je pričakovati i n t e r ve n c i j o Amerike. Milan, 10. februaria. (Kor. urad.) ' Corriere della sera" javlja iz Londona: Položaj Amerike postaja neprije-ten. Na parniku »St. Louis*. ki bi se moral že pred tednom odpeljatr skupno z velikim številom zitm'h in petrolejskih transportnih parnikov in sicer pod amerikansko ali pa nevtraino zastavo, ie nakopicenih 5000 vreč pišem. SVladišča v pristanih postajajo polna. Morda bo signal za voi-n o med Ameriko in Ne.nčiio potopi- tev parnika »St. Louis <, ki se čez ne- i kaj dni odpelje na Angle^ko. oboro- j žen s topovi in brez vertikalnih | pro£, kakršne so od Nemčije predpi-sane, in ki se tuđi ne bo izognil zapr-temu okolišu. Kakor sporoča carinska oblast se o odhodu ladij iz amerikanskih pristanišč ne objavlja ni-česar. Zeneva, 12. februarja. Listi po-ročajo iz WashinKtona: Panika n a r a š č a od ure do ure. Vsaka iluzija, da bi bilo mogoče ohraniti mir, je izRinila. Wilson ne bo čakal napada nemških podmorskih čolnov na amerikanske ladje. temveč bo označil nemško izjavo z dne 31. janu-arja za nasilno deianje. VVilson zbira sedaj materijal, da bi motrel očitati \ Nemcem čim največ zločinov proti mednarodnemu pravu. Zaenkrat se mu še ne mudi toda trenu tek za nas ip se bliža vedno b o 1 j. . B' *-i. 12. februarja. (Kor. ur.) VV'olffov .irad poroča: Reuter razšir-ja poročilo »Associateo Press«, da je poslala nemška vlada Zedinjenim dr-žavam noto, v kater1' prosi za predlože, ki naj bi omogočili, da se obe državi izognete medsebojni vojni. Ta vrest je popolnoma izmišljena. V osta-lem sta jo, kakor poroča »Temps <, že dementirala drž. tajnik Lansing in washingtonski švicarski poslanik Ritter. Berlin, 12. februarja. (Kor. ur.) Večerni listi javljajo: Svn'ca je na prošnjo Nemčije poprašala Zedinjene države ali priznavajo priiateljsko pogodbo z 1. 1799. ki vsebnje določbe o položaiu oboiestranskih državlja-nov za slučaj vojne. (PrijateHska pogodba je bila sklena I. 1799 med Zedinienimi državami in Prusijo Njene najvažnejše določbe se tičefo postopanja z vojni-mi vietniki fn pa položaia obojestran-skih državlianov. ki smejo n. pr. trgovati in kupčevati v sovražnikovi deželi nemnteno še ° mesrcev do iz-bruhu voine. Ker ie ooeodba sklenjc-na !c med Ameriko in P r u s i i o . se boce ner^šVa vlada prepričati ali pri-znavaio Zedinjene države veljavnost pogodbe za ćelo Ncmčiio. Op. ur.) BerKn. 11. februaria. (Kor. urad.) Listi roročaio: Amorika - line išče ljudi, ki znajo streljati s topovi, ker njeno mostv) tega ne zna. UVFDBA SPLO^NF VO.1ASKE DOL2NOSTF. Washington, 10. februarja. (Kor. urad.) Senatni odsek za vojaške za-deve se je izreke! zasplošnovo-jaško dolžnost. Tozadevni zakon predpisuje. da se morajo v s i amerikanski državljani med 19. i n 26. letom pod vreći 6 mesečnemu vojaškemu o z i r. mornariškemu i z v e ž-b a n j u. 12 miliiard za ameriško oboroženje. Berolin, 10. februarja. Tage-blatt < poroča iz Kodanja: Glasom londonskega porocila »Nationaltiden-de< je zahtevala ameriska mornarica za enkrat 100 milijonov funtov (2i milijarde kron) za svoje potrebe, do-čim zahteva vlada za vojsko 500 milijonov funtov (IOo milijarde kron). Nadalji psipanje rrtta. Nevtralne države se nišo pridružile Wilsonu, ki jih je pozval, da naj pretrgajo diplonuitijne stike z Nem-čijo. Izrocile so Ie neniški in avstrij-ski vladi več aii manj energične proteste, v katerih označujejo pooštri-tev podmorske vojne za kršenje mednarodnega prava ter si pridržu-jejo nadaljne korake v obrambo svojih interesov. Kakor poroča ->Pester Lloyd«, je s tem položaj vsaj za n a j b 1 i ž -nji čas razjašnjen. Pričakovati je. da se bodo nevtralne države za enkrat zadovoljile s protesti. Nada Ijni razvoj pa je seveda odvisen od L'činkov pooštrene podmorske vojne, ki jih boJo čutili naravno tuđi ne-vtralci. Samo po sebi umljivo je tuđi, da bo ententa svoje dosedanje napore, nahuiskati nevtralce proti nam, podvojila. Zaenkrat se da Ie reci. da Tiimamo vrzroka biti nezadovoljni z načinom, kako so nsvtralei sprejeli našo blokado. V Washingtonu so imeli južno aineriški diplomatje važno posveto-vanje, ki se ga je udeležil tuđi drž. tajnik Lansing. Argentinija predlaga konferenco nevtralcev v Madridu da se prepreci vojna med Zedinjenimi državami in med Nemčijo. Spanski ininister notranjih del je izjavil. da fe prosil Nemčijo naj po-veča v španskih vodah nevtraino zono za 20 milj. Spanska vlada je sklicala vse voditelje strank in jih prosila za njih pritrjenje najetju izrednega kredita, ki postane morda potre-ben. Vsi voditelji so pritrdili. Orška vlada je izročila poslaniku Zedinienih držav odgovor na Wil-sonovo noto. V odgovoru izreka svoje živo zanimanje za vsako dejanje, ki more prinesti mir in pravi, da je z ozirom na nevarnost, ki grozi gr-škim ladjam od vojne podmorskih čolnov že sporočila Nemčiji svoje pomisleke. >Times« trdi, da je ehilenska i vlada v odgovoru Wilsonu izjavila. da je Nemčiji sporočila, da bi napove- dana akcija podmorskih čolnov znala i kršiti pravice nevtralcev. Chilenska ' vlada je mnenja, da je s tem ugodila želji Zedinjenih držav, zavarovati pravico z enotniip postopanjem in ustvarili mir. Wolffov biro navaja izjave argentinskih listov. ki se izrekajo z a strogo nevtralnost. Tuđi iz Brazilije poroča da se omeji zgol na protest proti morebitnim utesnitvam brazilskih interesov. ŠVICA NAPRAM NFMŠKI BLOKADI. Bern, 11. februarja. (Kor. urad.) Švicarska brzojavna agentura poro-ca: One 19. februarja je naznanil zvezni svet ameriški vladi svoje definitivno stališče napram napovedi iiemške blokade z noto, v kateri po rekapitulaciji vsebine prejšnjih not izvaja nastoono: Zvezni svet in 7vczni zber izjavljata izrecno, da bo Svica za časa vojne z vsemi razpo-Iožljivimi sredstvi vzdrževala in ču- i vala svojo nevtralnost in nedotaklji-vost svojega oz?2-mlja. Dogodki tekom vojne so potrdili zveznemu sve- ! tu prepričanje o potrebi vztrajanja pri striktni lojalni nevtralnosti in dokazali, da ie danes kakor leta 1915. tiedota'kJjivost in neodvisnos.t Švicc v prav em interesu evropske politike. S\ ica se bo držala nevtralnosti, do-kler ne bo kršena neodvisnost in integriteta dežele. življen^ki interesi ali čast države. Zvezni svet se ne more odloČiti. da bi sledil predsed-nika Wilscna korakom, katere je sroril na temelju drueega položaja ",'jpr^rn nemšVi vhdi. Zvezni svet se je radi tega omejil na to, da je proti napovedani blokadi s strani nemške vlade in proti izvajanju iste. v koliko r se potom nje po splošno veljavnih načelih mednarodnega prava kr-šijo pravice nevtralcev. vložil protest in si pridrži zlasti za slučaj, da bi se dejanska izvedba zanore izka-zć»la nepopolno, vse pravice, ako bi MH s sredstvi Nemčije in nienih za-v( znikov šv»carski p^daniki ali Švi-c^r^k'e pošiliatve izročene uničenju. Švica zahteva prosto italijansko pristanišče. Iz Milana poročajo: Razni itali-janski listi poročajo, da se pogaja Svica sedaj z Nemčijo zaradi proste-ga italijanskega pristanišča. Protest kneza državice iMonaco. Lugano, 10. februarja. Knez državice Monaco protestira v »FigaruOni gospod, ki je jahal na konju.« »Da takega.-? »Ako bom jaz vojak, bom jahal na konju ... A zakaj oni gospod ne priđe več?« : »OdšeI je na vojno, dragi moj.« ! »Tuđi jaz pojdem na vojno — hip, hip, hip.« Deček je lehkomiselno kakal po ulici in se ogledoval. Ulica je bila prazna. 1 »No. hodi lepo.« ga je opominja- la, »vidiš sedaj prideva domov, naložila bodeva ognja v peč in bodeva zakurila.« »Da, da,« je pritrjeval deček ra-dostjo. »Ali te zebe, dragi moj?* era je vprašala naenkrat. »Ne, nič me ne zel>e. Ali mislit: mama, da vojaka zebe . . .-? »Gotovo ga zebe. /Ijutrai, ko ti še spiš v topli posteljici, mora vojak marširati daleč ven iz mesta in mora tarn stati ves dan v snegu :n mrazu.* Deček se je ozrl s sočutja polni-m? očmi, kakor da mu je /al vojaka, ki mora stati po ves dan v snegn m mrazu. »No. pojdi.« ga je klicala mama, ki se je za trenutek ustavila. »Vidiš, se bodeva pri peči ogrela in poteni pojdeva spat v najino toplo belo posteljico, je-li?« x,Da, v toplo belo posteljico...« je ponavljal deček z otroško ra-dostojo. »Tam se bodeva zavila v pernice, pripovedovala ti bom prav-ljico.« »Da, pravljico o konjih, ki si jo včeraj prenehala ... < »In potem bo toplo, toplo...« Hodila sta počasi naprej. Ozrla se je in iz teme je zopet zasijalo ono dvoje jasnih oči. Pred nami je stalo dvoje visokih hiš. >Mama,< je vprašal deček, »ali spi ta vojak v vojašnici?« sSeveda. Vsi vojaki spe v vo-jašnici.^ »A zakaj ie spal oni vojak pri nas?< je vprašal deček nenadoma, r>Kateri vojak?« »Oni vojak, ki si o njem rekla, da je tuđi korporal.« »To je bil stric, dragi moj.« »Da stric — ampak stric je bil tuđi vojak.« »Seveda je bil.« »Povabi tuđi tega vojaka, mama.« I »To ni mogoče. dragi moj. Ko bi ta vojak vedel, da ga imaš rad, bi prišei jutri zopet sem. Ako bo lep sneg, se bos vozil po saneh in jaz- te bom gledala z okna.« »Da, cei dan se bom vozil.« Zavila sta proti hišnim vratom. Ozrla se je še enkrat in je izginila v svetli veži. Stal sem na ulici in gledal v tem-na okna v prvem nadstropju. Kmalu so se okna razsvetlila in pri enem iz njih se je pokazala njena temna vab-ljiva senca. Stala je dolgo nepremic-no. naposled je mahnila z roko in je izginila. Vračal sem se z negotovimi ko-raki po dolgi prazni ulici. Po zraku je nalahko naletaval snee in se lovil okoli obcestmh svetilk. Kazalo je, da bo jutri lep dan. Lep, s snegom po-belien dan, kakor ona lepa bela postelja, o kateri je gavorila. o ran 2. .diAiVCt^^rv. h-vk '.# , jie 13. febru/arf* • -ti7 5. liv. Izvoz iz Argeminijc. Rim, 12. februarja. (Kor. uradJ ^Agence Americana* javlja. da ustavljajo izvoz mesa in žita iz Ar-gentinije zaradi px>strenja vojne podmorskih čolnov. Šc minoli teden je bilo iz Argentinije izpeljanih v četverozvezne države 200.000 kvar-terjev mesi. Argentinska žetev je skoro pospravljena, koruze se je mnogo pridelalo, kvaliteta žita je za-dovoljiva Nemški premca za Dansko. Ravnatelj pruskih državnih prc-inogokooov ie baje ohljubil danskim interesom, da bo Nemćija v bodoče krila tuđi danske potrebe premoga. UUuHi Uu'.'J.Stai! "jUaL^ili'.S Su Us. Roaerdatn, 12. februarja. (K. u.) Momingpostc piše o pooštreni podmorski vojni. Ker je Nemcija izgoto-vila večje število podmorskih čolnov. se lahko nor2u]e iz brodo\ ja zavez-nikov ter lahko zapre merje za vse trgovsko plovst%'o. Ni verjetno, da ie Bethmann-Iioll\veg izrekel tu prazno gro/injo, rnarveč je gotovo, da se ne more upati nobena nevtralna trgov-ska ladja in nobena trgovsku. ladja bojujočih se držav več na morju, ne da bi računala z mogoCim uničenjeni. Zato moramo biti pripravljeni, da se bodo trgovske ladje v vecjem obse-gu uničevale. Nemčija priCakuje po-leg tega brez dvoma r.'oraličnegu uspeh a svoje proglasi tve pomorskoga roparstva in računa s tem, da ne-\tralr.e ladje ne bodo zapuščale svojih pristanisč ter da bodo zave: dospeli štirie arterijski p.ir-niki iz Londona v Nieuve VVatter-we«r. Parnik »\Vesterdnk« je dosnel iz Neu* Yorka v Potterdam. Pošto je rroraf pustiti v Falmoutliu. Lupano. 10. februarja. (Kor. ur.) Italijanski listi porrčcio 17 Londona: America Line naznania. da se bodo na njenih ladiah vodili topnicarii vojne mornarice. Znhtevano esk^ntira-rje z vo?rnm? lad'^ini za rnrnik »St. Lou!^'< ic tror^arf^o mini^trstvo od-klonilo. AmerišVj fisti močno kritizi-r?in. da r?mer»ški posestniki Indij. W?»h ♦emu. dn so vpisani v re^ist^r Zedffifen^ Hrzav. «vm"h ladii nočejo poslati ^r M^kadni okoliš. Dirka preko Oceana, New York, 12. februarja. (Kor. urad.) »United Press* poroca: Ne-oborožena tovorna parnika »Orle-ans« in »Rochester* vprizarjata dirko preko Atlanskega oceana, kateri izmed obeh se bo prvi pripeljal v ogroženi okoliš. Potopljene ladje. Bernu 12. februarja. (Kor. urad.) >Temps« prinaša od Llovdove agenture včerai objavljeno listo potopljenih ladij, ki izkazuje štiri angleške parnike. med njimi angleške parnike »Meniola« (8250 ton), dve norveški ladji in 3 nizozemske jadmice, sku-paj kakih 25.000 ton. Lonckm, 8. februarja. (Kor. ur.) »Daily Telegraph poroća, da Je bilo 7. februarja izgubljenega 26.941 ton ladijskega prostora. Potopljene so bile tele lađje: »Cliftoniana (angle-ška, 4303 tone), »Explorerc (ingle-ška, 7608 ton), tri male ladje. angle-ški parnik »St Ntnian« iz Qlasgowa (3026 ton) in ribiški parnik »Adelai-de« (133 ton). Lugano, U. februarja. Iz Londona poročajo Celotne izgube zadnjih 24 ur znašajo 39.000 ton. Angleški listi priporočajo ljudstvu štedenje, da ne bo prišla nad Anglijo lakata. Beroiin, 11. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Med sedmiml parniki in tremi jadrnicami, o katerih smo 9. t. in. poroćali, da so bili potopljeni, sta bila 2 parnika, natovorjena z železno rudo, po eden s pšenico in orehi in eden z lesom za premogo-kope. Od jadrnic sta vozili 2 živila. Pole.? teh je bilo potopljenih se 10 parnikov in 13 jadrnic s skupaj 32.000 tonami ter S ribiških parnikov. London, 10. februarja. Potopljeni so bili: Angleški parnik >»Japanese Princcc. norveški parnik > Ellavore-ter parnik »Idac. Sovrszne izgube vojnih Isdij. Berolin, 12. februana. (Kor. ur.) Lciotne izgube naših nasprotnikov r:; vajnih ladjah znašajo do sedaj ^i2.5,o i»v.. V tem tiiso vracunjene PC mozne križarke m druge pomodne Irdjc. Stev'Io ton nresc^a rrrstorni-no v^c^a fr-::roosket?a vo'^c^a br^-devja zaCetkom vojne, ki ie tretja t'cjveč'a r'^morska vojna sila na svetu, za 1^0 000 ton. Havri-frana ^mU-a torpedovka. — Pod^norsM čoln proti letalu. Bcrolin. \2. februari i. (Kor. ur.) \\'otffov urnd poroja: N^m^k?. tor-pedovka >V 69« se je. kr> se ?e z last-nimi sredstvi zopet toliko or>r»ravila, r'a je mojzia ra r^oru*. pret?k1n noc odpeljala iz Vmindna ter je dospefa danfs zj'Jtraj srečno v neki riemško oporišeo. Neki rpš o^imirski čo'n je 10. f?brr.?r?a v Hoofdrnih ?estrcl'l neko ffr^c^k:* m(T'\ir'?Vn leta'o. ic raz-f*c?a1 in vici oba letalca. PREPOVEDAN T7VOZ IZ AN-OLIJE. R^tferdira, 1°. februarja. Tz art- gleških in traneoskin kolonij bo v l*ratV*em. ka kor se zntrjuir?. r*re^ove-^an ^sak :7^o7 v n**vtra'ne drvave. StockbalH!. 10. februar?a. (K. u.) niasoin pr-r^cil iz Londona na?rera-vpto nn Anp-e^kcm 7aHeniti vse za-1 ro obte^pnesra lesa in rron^vedati '-^ik i*vr*7 le^a r?a rnvntni ričnn. FFntffeo referno poroclfo. Berolin, 12. februarja. (Kor. ur.) \Vo!ifov urad poroCa 11. februar ja 7večer: Na severnem bre^u S o ni ni c je trajal o % e n i tuđi rotc m, ko so se ponesre-čili ansrlcski napadi, s preče j š n j o silo. Z ostalih front ne poročajo nicesar b i s t v e ne a a. Vojna na zapadu. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilam generalnega štaba: Na zapadni fronti so se razvili večji boji v zvezi z močnim topovskim delovanjem in živahnimi izvidnimi spopadi. Danes se ne more še presoditi. ali je to uvod za nove bitke ob Somi, torej ali so to šunki za zagotovitev boljših taktičnih pogo-jev za glavni udarec, ali so to samo poskusi Angležev in Francozov, da bi vezali moćne nemske čete na ta odsek. Ententa se na vsak način boji, da bi jo prehiteli naši zavezniki z nenadnim šunkom na drugem mestu in bi tako vojni položaj na zapadu si vtrdili po svoji volji za mesece in mesece. To se hoče morda preprečiti z zopetnimi boji ob omi in Ancri. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 9. februarja popoldne. Vzhodno od Mose se je popoinoma ponesrečil sovražni napad v okolici Vauxa in Les Palameca v našem ognju. V VVoevru silen artiljerijski boj in delovanje patrulj severno od Fli-reva. V Vagezih je presenetil neki naš oddetek vzhodno od Voirimonta nemško postojanko, katere posadko je u bil ali pa vjel. 9. februarjaz večer. V pokrajini vzhodno od Reimsa se nam je posrečil nenavaden napad. Naše baterije so namerile uspešen ogenj na sovražne naprave v odseku visine 304. Neko skladišče municije je eksplodiralo. Neprestano topovsko stre-Harne na ostali fronti. ANGLESlCO URADNO POROCILO. 8. f e b r u a r j a. Po zavzetju Orandcourta s strani naših čet smo energično nadaljevali svoje prodiranje na obeh straneh Ancre. Napredo- vali smo prav znatno. Med tem« ko smo v ponoćnih napadih vzeii farmo Buillescourt ob cesti iz Beaucourta v Miraiioiont, smo vzoli južno od Ancre še en sovražni jarek, ki je le-žal med Grandcourtom in staro crto naše fronte. V tem boju smo vjeli na-daljnih 82 mož, med njimi enega čast-nika. Zadnjo noć smo vdrli tuđi v sovražne jarke južno od Bouchaves-i;csa ter pripeJjali nazaj vjete in eno strojno puško. Već sovraznikov je bilo ubitih. Ćez noč smo prepodili severno od Baiding Party v okolici Ciucudecourta s svojim zapornim ognjem sovražni lovski oddelek. Drug sovražni napad, poskjšen jugozapad-nn od l.a Basseeja. smo tuđi z-avr-i;iii. Na obeh straneh traja ir.oćno artiljerijsko delovanje v okolici Arrnen-titrc^a in Yprcr>a. Provzroćili smo močne eksplozije v sovražnih crtah. Zjutraj in pretekb n>č smo izvršili v okolici Verniellesa in Vpresa uspešne šunke. Mnogo sovr.ižnih kritij smo razdejaii. Sovražne posKuse, ponoći se pnbližnti našim crtam južno od Arnicntijresa, smo z zapornim ognjem .z !ahko*o zavrnili. Naša artiije-rija !c delovala prav dobro proti so-vražnim bateniain ter nrovzročila dve eksploziji v sovraznili crtah. Letalstvo. Berolin, 10. februarja. (Kor. ur.) \Volfkv urad poroća: Nad 1000 sovražnih letal je b:to od početka vojne od r-jir.š-kih letalcev v obrnmb'.iem boju oclpravljenih. to stevilo pa oh-soga !•' :»ncrle?-ka. franeoska in riein-ska letala. 7"^!tn nn 7?.n?lr\v.; in V7hod-ni fronti. doč:m izrube na Balkanu in v Turciji nišo štete. Pri Um je bilo 17nf) ^nvra^nih letalcev ?zloćenih iz boja in tmičenih leta! v vrednosti kakih F0 tnniinnnv. BerOiin, 10. fehniar-a. fKor. ur.) VVoU*ov !»r?d oorrča: Fen.ska mor-nariškn lpt'?la so nnn^in v noči od S. na 9. t. m. let*Jiš-?e Samt Paul pri Punr;err:'ui in Cn\».1c uspeš??o s 6f> ^o^^^aT:i. Več hor.ib je zaiolo lcta-':^če. Vsa «ct^la so se vrnila nepo-škodovann. Be-r,|?rM 10. f^brnaria. (Kor. ur.) Vvoltfov «ra^ komentira ?z Pariza hr(y///'C-Tin rn7Š»T*«er»o v"2St, da ic bilo 8 neiT:skrn !etal zbitin. Zečeva, 12. febrrar.i:?. Nik^kor ni i/^djučcTio, da se bodo že sedaj stroge odredbe? r?a franco^ko - švicarski moji šc bnlj pooštrile. t;?Vo da bo moja popoinoma "^nrta. Od včeraj fe ni riospel ^io^en pariški časopis čez mejo. Franco?ka v siiskah. Zečeva, 12. februarja. Franco-ska brodovna liga je napravila javno zbirko za premiji onemu moštvu. ki bc. rot'^ilo nemske podmorske col-ne. Millerand ie nodnisal 1000 fran-kov. Ker ni dospela še nobena ladja, je francosk-i vlada oJrcflila razne no-vc ukrepe. Pšenični kn»h c^ohi Drimes 15^' koruze in rži. Na Francoskem rročno prirr^rilkir*:* premota, slp.d-kor.U'. pctrolcja in soli. Krušne ksrte ca Frai^cr>s\'3!n. Na francoskein nameravMio vpc-Ijati vsled pooštrene nodmorske vojne kn-šne karte. Vojna z Italiio. Na italijanskem bojišču so pre-tekli teden mala uspešna podjetja naših čet pri Roveretu in Tolmi-n u prekinila mir, ako se more govoriti o miru vspričo neprestanih topovskih bojev, proti koncu tedna pa so naše čete nagoriški fronti zavojevale sovražne jarke in prine-sle z napada tuđi bogat plen materijala in 650 mož ter 15 oficirjev pripe-ljale s seboj, kar je znatno število pri pozicijskem boju. Na goriski fronti se je odlikoval posebno špodnještajer-ski slovenski polk št. 87. Italijani so imeli v teh ponoćnih spopadih tuđi precej mrtvih. Velik je tuđi moraličen vtisk, ki ga je moralo izzvati v sovražni deželi poročilo o našem ofen-zivnem šunku, kljub Cadornovemu trudu, da bi take dogodke omalovažil s praznim porocevanjem. Teden se je zaključil na Goriškem z uspesnim odbitjem sovrainih protisunkov na jarke, katere so zavzele naše čete. Italijani pola^ajo veliko važnost na te jarke, zato pa so jih hoteli zavoje-vati nazaj nemudoma, toda njihov ljut napor se je izjalovil in 370 njihovih mož je prišlo v vjetništvo. Pri 1 Tolminu pa so naši oddelki tudl izvršili srečno podjetje in gori ob Stilfsersjochu je bil italijanski napad krvavo zavrnjen. Francoski častniki na italijanski fronti takih dogodkov najbrže nišo nič kaj veseli. ■ Dopisnik »Berliner Tageblatta« poroča iz voinotiskovnega stana: Na italijansko fronto so dospeli veliki transporti materijala franeosk« • provenijence, ali se ne porabljajo še. i V zvezi s temi transporti je došlo na > italijansko fronto veliko števi-- lofrancoskih častnikov, ki po većini pripadalo glavnemu stanu. ženijskemu zboru in topništvu. Transporti topov velikegajcalibra in Srfcnfirier - Creuzotove tovame ne prihaMo več po morski poti, ker je zbog pooštrenja podmorske vojne v Frandjt in ltalij pomanjkanje ladji in nevarnost na morju vedno večja. Na Krasu se odigravajo ogorčeni mali boji v frontalnem loku Jami je - Ko-stanjevica. V smelih podjetjih se od-likujejo posebno Bošnjaki. Sovraž-nik se posebno boji Bošnjakov. Mea italijanskiini četami se odlikujejo naj-bolj Sicilijanci, katere se je do-slej po krivici omalovaževalo, morda zato. ker so vsi analfabeti. Pod rez-kim vodstvom svojih častnikov de-rejo slepo v vsako nevarnost in voli-jo rajši smrt nego vjetništvo, v kate-rem bi se živi pekli, kakor se jim za-trjuje. Pa tuđi tem se ni posrečilo obiti s severa G r m a d o , katero imenujejo vražji hrib. Pri ltalijanih služijo sedaj v prvih vrstali tuđi let-niki 1874. in 1875. Neprestano priha-jajo v operacijsko področje sveže čete in na novo izvežbani letniki. Več-jih kontingentov ostalih ententnih držav n i. kakor jih je zahteval general Marazzi, in tako se bo morala itali-janska spomladanska ofenziva zadovoljiti samo s franeosko pomočjo. Sin,>čno uradno poročilo nazna-rja d\re uspesni podjetji naših čet na tirolski fronti in govori o živahnom tonovskem ognju na Krasu in v Vi-piivski dolini. Zadnje dneve. ko je ne-hn^a burin na tonski fronti, se razvija /op^t k-talsko detovrr-jc. Itnli-innski letalji na ne seđai ne ooproj ipmnio sreče v svoiih po^Vuslh. *ia bi nnnr.iv'li k?r n-iivečio skedo v zn-Udiu n:i^?h čet. Italiiani so »meli ze rjrroTimp letalske izsruhe. sedaj si na-knrnvrpo nnve. Csir^h. 11. febrnarn. Mnr^el Hu*-v\ pnvcinrii v ^Fcho dc P?»ns«. da ^c nab^iiio TttlJ*'T'' v sVr^1*!!0 tc'ki ^'tTincfii. ki nrrr'stnv'in T-'V^rniVoTn T*-^ri v rekoh sovr^žp'ka. ITATJTANSVO »TpAHNO POROCTLO 11. februarja. Na trentinski fronti obsežne artiljerijske akcije. Naša artiljerija je obstreljevala sovražne pozicije na hribu Creino, severno depresijske vdrtine, in je mo-tila transporte na južnih pobočjih Pa-subija. Na julijski front* intenzivnejše sovražno artiljerijsko delovanje v zoni vzhodno Gorice. V* noči od 9. na 10. t. m. je podvzel sovražnik no ljuti artiljerijski pripravi vseh kalibrov in metal min silen napad na naše pozicije na zapadnih pobočjih Svete Katarine, severnozapadno Sv. Marka in vzhodno Vrtojbice med Šoberiem in železniško crto iz Gorice v Dorn-berg. Po besnem spopadu, v katerem so ostale šance neodločene, ie bil na-nadalec povsodi vržen nazaj. Zelo kratke izpostavljene pozicije, katerih še nismo zopet osvojili, držimo pod zapornim ognjem. Vjeli smo 70 mož. med njimi 1 o'ficirja. 11. februarja. Albanska fronta: Dve sovražni izvidni letali smo prisilili, da sta se pri Sasenu spustili na morje. Vjeli smo 4 pilote in vplenili en aparat. Drugi se je po-topil. 13. f eb ru ar j a. Na fronti y Tremjnu zmerno delovanie artiljeri-rije. Ćete sovražnih srnu čar je v so se reskusile približati našim crtam na Pasubiju. Zavrnili in raz^nali smo jrh. Artiljerijski boji v visinskih do-linah Buta Felle. Zadeli smo kolodvor v Trbižu. V okolici Vodila (?) (Monte nero) je vdrl 10. t. m. po izdatnem metanju bomb sovražni oddelek v našo crto. Po silnem bližinskem boju smo }?a hitro vrp'i nazai. zasledovali in s svojiin ognjem uničili. Malo število preostalih smo vieli. Na visinskih grebenih vzhodno od Gorice so se vrstili 11. t. m. in v noći na 12. t. m. silni napadi, proti-napadi in moćno boirbardiranje. Po-vsod smo zopet popoinoma vzposta-v ili svojo crto. nasprotnika gladko zavrnUi, mu prizadejali izgube ter vjeli nad 100 maž, med njimi nekaj častnikov. Lepo vreme ie podpiralo delovanje letalcev. Naša letala so bombardirala z dokazanim uspehom kolodvor na Ončinah. Sovražna flo-t"?fa ie metala bombe na Dol na Krasu, a ni provznčila niti žrtev, niti škode. Dve letaii sta poskusili vpad meko Vidma. Ojrenj naše obrambne baterije in naša lovska letala pa so jih takoj poznala v bei?. Po irznem in sijajnem boiu nad mestom je bilo eno sovražno letalo sestreljeno; oba ranjena letalca smo vieli. KfndenbtirK na Tirolskem. — Glavni sanek proti Italiji v februarjii. *M. N. N.<^ prinasajo iz vojno-poročevalskega stana: Italijanski listi se pečajo še vedno z veliko ofenzivo zaveznikov proti Italiji, katero pričakujejo v kratkem času. Listi tr-dijo, da se Hindenburg nahaja radi tega na Tirolskem in da se ima izvr- šiti veliki sunek proti Italiji že me-seca februvarja, da se tako prepreci preskrba entente z municijo. Navztic I temu pa, da jih je prevzel velik strah* izdajajo še vedno oklice, da treba Avstro - Ogrsko popolnoma uničiti. L'prememba v italijanskem moraa-riikera poveljstvu. Lugano, 11. februarja. Italijanski listi pišejo komentarje k slovesu vojvode Abružkega, ali cenzura precej silno crta te komentarje. »Tribuna« pravi, da začetkom vojne so se smatrali nazori Tahon de Revela, sedanjega novega poveljnika mornarice, za mnogo predrzne. Praksa pa je pokazala, da so nacrti m metode r.ovega poveljnika pravi, zato pa je bil sedaj pozvan na vodilno mesto. Zeneva, 11. februarja. Parižki listi opisujejo izpremembo v italijari-&kem mornariskem poveijstvu prese-netljivo hladno. Iz Lupana poročajo, da se izvrne 16. t. m. nadaljnje izpremembe ua najvišjih mestih mornariškega po-veljsfva. Nova gosijodarska I;onf3renca če-tverozveze v Rimu Ciirlh, 11. februarja. (Kor. urnd.) Italijanski »isti poročajo, da parla-nientna konferenca četverozveze za trgovske zadove bo imela tretje poi-no zhorovanje v Rimu 12. aprila pod nredsedstvom bivševca poslanika Titt^r.ija. DROBNE VESTI IZ IT4UJE. Italijanski niinistrski svet je sklenil v seji 7. t. ni., da se razširi zona za ribji lov v Jadranskem n>orju. — Zveza s T r i p o 1 i s o m je porolncma ustavijena. ker manjka ladij in premota, vsled česar so tam-kajSnje posadke skrajno o^rozene. Rim, 8. februvarja. (Kor. urađ.) General Bagnani, vodja italijanske mlsifc za poset franeoske in angTe-f»ke fronte, je umri za pljučnico. TURSKO LRADNO POROCILO. 9. f e b r u i r j a. F r o n ta ob 1 i g r i s u. Glasom poročil, ki so zaradi prekinjenja brzojavnih zvez do-spela sele sedaj, se je vršil 3. febru-ar]a ju>no od Ticcrisa velik boj. V noči od 2. na 3. februar in v dopoldan-skih urah 3. februarja je sovražnik naše pozicije silno obstceljeval ter ob 11. dopoldne izvršil napad. Pri pr-veni napadu se je posrečilo nasprot-\vkn polastiti se dela prve crte. Naš rrot:nanad pa 4c deloma vvgel znpet ven. Nato je zopet napadel. Nam pa se je v silnem protinapadu zopet posrećilo vzeti na^o drusjo crto, izvzemši majhen kos. Isti dan po-poTdne smo zopet zavrnili nekaj sovražnih nanadov. Bolj proti zanadu ?e o^eni neke naše toDničarke rn-isilii od arti1jer:ie SDremHano konieniŠko bripado, ki ie hotela prodreti proti Ticrrisu. da se ie nmnVnil.i. One 8. in Q. t. m. inianterijsko ;n ort^jenjsko ^troiiniie v r»r.7?c»ji v Felah'tn. — Kavkaškafrnnta. Na Tevem VrVv ?mn 7n.vrf»ilt mnčno ^ovrnžno izvidno kolono.. Neka naša napadana kolona je vdrl« v prvo sovr^^no crto. mi nrlzadeiala velike izsrube t^r v'"^"^ rinrvoro O^r^tnp i*i vnj«e- r~\ vn+rrVn*'*. Nn rst^lih fmntnh no-u,,,,?i, n'im^rnbTr'h do^->f1Vov. Ogrski državni zbor. V ogrskem drž. zboru je bil stavljen predlog, naj se da v o 1 i 1 n a pravica vsem vojakom, ki so prekoračili 20 leto starosti in se ude-ležili sedanjega boja na življenje in na smrt, češ, s tem so si pridobili pravico, da postanejo deležni okrske ustave. Ministrski predsednik grof Tisza se je postavi! na stališče, da sedanji čas ni primeren za izvedbo take reforme, ki bi globoko segla v narodno življenje in bi kot prenagljen korak lahko imela usodne posle-diče. Volilna reforma, kakor se zdaj predlaga bi bila narodna nevarnost in strasen udarec za madžarstvo. * Starostna meja je najboljša korektura onih nevarnosti, ki jih povsod prinese splošna volilna pravica in bi jih pri- 1 nesla zlasti na Ogrskem. Lahkomi-1 selna podelitev političnih pravic za ljudske sloje, ki še nišo zreli, ne more biti v korist naroda, nego Ie v in-[ teresu demagogov, ki hočejo na tat : način uresničiti svoje, ustavi sovraž-1 nef protinarodne namene. Dokter bo ' Ie iskrica moči v meni, se bom boril. * da obvarujem narod pred tem lahko-1 miselnim radikalizmom. — Predlog, * naj se v o j a k o m , ki so se udeležiK 1 sedanje vojne, podeli volilna pravica, je bil odklonjen s 122 proti 75 gla-i som. O predlogu samem se je vnela _ velika razprava. Poslanec grof Appo-. nyi je rekel: Tišti, katerim se imamo zahvaliti, da moremo tu sploh imeti ) posvetovanja m da bodo naGgrskem - tuđi se v prihodnje volitve, ne smejo i I biti izkljuČeni od voliine pravice. Po- - I slanec Vaszonyi je zastopal stališčć. 3=» *t#*v MDVhJVhKi NAMJu- Ji»f 13 fehruvaria 1917. * Stran 3. da ne gre, da bi se dolžnost vojaške-ga službovanja začela z 18 letom, vo-lilna pravica pa Sele s 30 letom. Med tistimu katerim se ima prebivalstvo zahvaliti, da vživa svobodo in imet-ie, ne dela starost razločka. Vojakom se je za vse zahvaliti in zato jim gre voiilna pravica. Posl, grof Andrassv ie rekel: Milijoni. ki so sli v boj, so deŽelo reŠili in ti milijoni so dokazali popoino zvestobo in največjo požr-tvovalnost. Milijoni so izpolnili svojo dolžnost in krvave'i. Mene bi »e veselilo, če bi ogrski srednii stan in visoko plemstvo posnemalo izgled teh milijonov. ta "i cesar u Dunaju Dne 12. je prispel nemskt cesar na Dunaj, da vrue obisk, ki mu ga je ruipravil cesar Karei v nemskem £iavnem stanu. Tekom vojne se mu-di nernški cesar sedaj tretjic na L)u-naj;;. Cesar Karei je svojega cesar-skega gosta in zaveznika kar najpri-srČJieje sprejel in danajsko prebivalstvo ni zaostalo, nego je oba cesar ja uavdušeno pozdravljalo. Ncmski ce->aT se k pripeijal ob 11. dopoldne na scvemi kolodvor, kjcr ga je priča-koval ce^ar Karei. Cesarja sta se ;>resrčno pozdravila, si segla v roke in se p.iljubiia. V cesarskem dvorcu sta sprejela vladarja princ Hohen-h*jhe in grof Cholonievvski. Na pla-ii.ati-u je cesarskega gosta pričako-\ a?a cesarica :n ga pozdravila. Po običajnih obisl^h je bil ob 1. uri rodbinski obei, katerega se je ražen ce-sarja Viljema uđeležila cesarska dvoiica z mnogimi nadvojvodi. Po-pofdne so bili cesar Viljein. cesar Karei in cesarica Žita ni čaju pri ce->arje*i inateri nadvojvodinii Mariji .losir>ini, ob S. zvečer pa je bila rod-Mnska pojedina. Cesarica Žita je se-!;enm predsedr.iku grofu Ciam-Mar-tfnicu red ž:*Iezne kr^ne prve vrste. Cesar K?.rel ie oodelil nemskemu i»os*ar'Vu veliki križec Šte^anovega reda. Tuđi drneri č'jn? nemškega po-s!ć*Tifštva so dobili odlikovanja. Kazne politične ve~ii. — Zakaj se ne skliće parlament? I u ie vprašanje, o katerem je osrednje glasilo socijalnih demokratov iz-prtgovorilo jako energične besede. Poitdarjajoc. da je bil grof Stiirgkh f»ać načelom a proti parlamentu, grof Clam - Martinic pa da ne stoji na tem stališču. nego je obnovitev ustavnih razmer proglasi! za visoki cilj svojega vladanja. Ce bi se grofu Ciam-Martinicu ne posrećilo obnoviti ustavne razmere, bi bila njegova misija ponesrečena. > Arbeiter Zei-tung - meni, da vlada vendar ne skli-ćc in ne bo sklicala državnega zbora, ker ni svobodna, ker je vjetnica Nationaiverbanda in ker »National-verband onemogoea sk ličan je. Nationaiverbanda zahtevra od vlade, naj pred sklicanjcm državnega zbora ^ izvede« gotove »narodne zahteve, namrcč razdelitev Češke po okrajih. itemški državni jezik in fzločitev Ga-iiške. Od izpolnitvc teh zahtev je odvisno »privoljenje« »Nationalver-batida-, da se skliče državni zbor. fi&oć nemškcga »Nationaiverbanda« sieer ni tako velika, da bi izsilila iz-inrfnitev »nemških pogojev«, je pa ttosti velika, da preprečuje sklicanje cržavnega zbora, Tako. koncu je Arb. Ztg.% smo dozi veli čudni pri-/or. da je državni zbor obstruiran, dasi ni zbran, kajti postopanje ^Nationaiverbanda« ni druzega. kakor ob-strukcija proti drživncmu zboru, /akaj vlada ne izpolni pogojev. ki jih je prevz2la, oziroma zakaj se jih ne otrese, tega, pravi »Arb. Ztg.*. da ne vc povedati. - Zopeten odstop dr. Siegharta. tuđi avstrijska družba državnih že- leznic je odstranila od predsedstva dr. S'egharta in je na njegovo mesto izvolila dr. Letha. = Grof Karolyi o pooštreni vojni ter madžarsko-anieriški odnosajl. Kakor poroča »Pester Lloyd«, je izjavi! znani opozicijonalec grof Mi-haef Karolyi pri razpravi o posledi-cah pooštrene podmorske vojne v ogrskem državnem zboru sledeče: laz napovedi pooštrene podmorske vojne ne morem v polnem obsegu odobravati. Svoje razloge sem navede! v tajni seji. Ne bilo bi umestno, da jih ponavljam v javni seji. Jako žal bi mi bilo, ko bi prišlo med centralnim državami in Ameriko do voj-ft. Ne le iz etičnih razlogov. temveč tuđi s specijalno madžarskoga stali-šća, kajti v Ameriki živi već kot dva mihjona ogrsk'h državljanov. Njihova usoda bi mogla postati kritična. Velik del bi izgubil svoj kruh ali pa bi bil prisiljen, da opusti svoje ogr-sko državljanstvo. Radi tega upam, da prelom med Ameriko in Nemčijo ne bo provzroeil vojne. Upam tuđi, da se bo navzlic pooštreni podmorski vojni posrećilo vzJržati mir z osta-limi nevtrainimi državami. kar smal-ram za jako važno in potrebno. Po-estrene podmorske vojne ne morem pozdravljati z veseljem. Dejstva jem-Ijem seveda na znanje, posledice ak ceptiram, navzlic temu pa obžalujem pooštritev s človeškega, maižarskc-ga in pacifističnega stališča. Moj naj-višji cilj je svetovni mir. Zato se ne morem radovati, da se vedno već narodov tira v vojno proti nam. kajti to nam bo otežkočalo veliko misijo, ki nas caka, namreč graditi temelje za svetovni mir. - Pravica Slovakov v ogrskem državnem zboru. Minoii tedea je v ogrskem drzavnem zboru govori! Movaski posianec Juriga. Pri tej pri-liki se je primeril zeio zanimiv slučaj, ki živo ilustrira zadnji govor rni-nistrskega predsednika grofa 1 lsze o narcJnostn.h razmerah na Ogrskem. Po3lar.ee Jurila je hotel v dokaz pa-trioticnega /nišijenja slovaškega naroda pročitati njemu poslano slova-ško pismo. Zaradi te^a je nastal velik hrup. Posianec Rakovszkv: Tu se ne sme nii slcvaškega Citati (veliko pritrjevanje). F^oslanec Juriga: Ce sme biti materni jezik gospoda Rakovszkega nein^čina, sme biti moj materni jezik slovaščina. Posianec Kakovs7.ky. Tu se ne sme slovaški č'tati! (Veliko pritrjevanje.) Posianec Jr.riga: Nečem provocirati skandala in se zadovoljim s tem, ća pri-b?jern dejstvo. da je v tej zbornici do-voljeno citiranje sovraznikov v frar»-coskeni in v angleskcm jeziku, a da je to v nekaterih ogr.>k?h deželnib ]e-7:V\h pr^ncvedaTin. (Vc1;k hrup. Klici: To tc lickaj druzejra.) - Odmcv sarajevskega stenta-ta. S a r a j e v o, 10. februar ja. (K. u.) Ime 6. in 7. februarja proti srbskemu županu Rida Banje u iz Ljesnice dognani vc!eizdajniški proces je podal nove dokaze za udeležbo srbskili oficijelnih krogov pri morilskem napadu na prestoionasledniŠKO dvoji.o. Mož-r.o je biio dognati, da je bilo znano srbsko politično društvo »Narodna Obrana brezpogrojno srbs!ca državna naprava. Ravno tako je dokazano, da se je prestolcnLsleJnik Aleksan-dcr sam že prej živahno udeleževal ttga ruvanja proti naši monarhiji. Ni se strašil sporečiti po profesoriu Pavloviću svoje pozdr tvc dljaku Ju-kiću, ko je bil ta z iprt zaradi atentata na bivšega hrvat>kega bana Cuvaja. >Narodna Obrana« Je vzela v svojo organizacijo tuđi vz-hodni dei Bosne in Hercegovine in srbska društva v tem ozemlju in c^lo ona, ki so navidezno služila občekorist-nim namenom, so zasledovala iz-ključn.o veleizdainiške cilje. Iz najde-nega poručila mestnega prefekta- v Be^srradu na srbskega ministra no-traniih del izhaja, da so na dan po atentatu v Sarajevu prišli k voditelju nekega belgrajske^a lista trije možje in mu v imenu major ja Tan-kesića in njegovih pristašev prepo-vedali. kaj pisati o razmerju nioril-ccv z majorjem Tankosiće:n. Major Tankosić je bil neposredno po umoru v Belgradu aretovan in že čez 24 ur na posredovanje ruskega Dcslaništva izpuščen. Iz origiialakta srbskega ministrstva zun. del na srbsko vojno ministrstvo je pr^sneti. da so ^Narodno Obrano« vodila srbska centralna mesta. Srbsko ministrstvo zunanjih del je namreč naznanilo srbskemu vo.inemu ministrstvu namen majorja Prihičevića. odstopiti od tajništva > Narodne Obrane«- in je prosilo za določftev primerne^a namestn^ka. Tuđi Rade Banjac je bil no prepriča-nju sodnega dvora v službi »Narodne Obrane«. Pokazalo se mu je, da je atentatorie Principa. Cabrinovića in C'frabeža spreiel pri sebi v Lješnici. jih spremil do brega Drine in jim olojšal patova nje ter nrehod v Bosno. Obsnjen je bil zaradi zločina veleizdaje na 12 let težke ječe. ~ Nova srbska poslaništva. ^Pester LIoyd'- poroča: Srbska vlada je ustanovila nova poslaništva v Haagu, Bernu, Madridu in VVashing-tonu. Comitato per la Ifbemzione ezecho-slovaca so sestavili v Rimu. Na čelu tega odbora se nahajajo slovaški pisatelj Škodnik ter žurnah'sta Scarno in Spada. Komite ima očitno naloeo sprijazniti češko javnost (ka-tero?) z italijanskimi aspiracijami na Adriii. ki so, kakor znano, v ostrem notislovju s težnjami ju^oslovanskih odborov. smiii!» u hm i riBirail MiiMil! Iz fHStičae službe y D*JmacW. Dvorni svetnik in višji državni pravdnik v Zadru Fran R u b e 11 i p I. Sturmfest je odlikovan z vi-tezkim križem Leopoldovega reda, prvi državni pravdnik v Splitu Matej Marolipl. Pečenićje dobil naslov in značaj dvonega svetnika. Imenovanja v finaačni službL Za višje komisarje finančne straže so imenovani komisarji: I. O r a n t s c h, \iljem Schattanek, Teodor Ramroth, Josip W i ef 1 e r, Narciz V elicogna, Anton Sepelt, Oskar B o s i c i o. Jak jb K r e n n, Gustav Kiinzel, Anton Mavčič ir. Ivan Banič. Za komisarja fi-nanćne straže so imenovani višji r#e-sSpicijenti: Ivan Frev, Vaclav Poli v k a. Ivan Jamig in Josip T e n z 1. Fredsednlfc istrske deželno-Mpravne komisije dvorni svetnik Alojzij Lasciac je, kakar z.nano, stopil v Pv->koj, ker so mu potekla službena leta. Ostane pa še nadalje predsednik 'menovane istrske dežel-roupravne komisije. Za finančne tajnike so imenovani finančni kon:isarii- dr. Josip C a 1-c ti t? n i. dr. Ovido baron A 1 b o r i in Rihard K r a u s c. Za novrnitev škode, katero Je provzročiia voina na Goriškem. Go-riški c!cže!ni odbor je predložil prezi-c'iju ministrske^a sveta spDmenico, v katero se opozarja vlado, da bi bilo umestno poskrbeti že sedaj nacrt zakona o vojnih odškodninnh. V spomenici se snr>minjajo škode, ki jih je Ttrpcli £oriška dežela vzdolž Soči-v.eza toka. katere pa se povrnejo iz državnih sredstev, kajti ororisko prebivalstvo ie moralo prenesti oe. Cesar je spre-eledal s sklenom dne 9. februarja t. I f?61 kazrt1"^^^^*"*"1 osfnnrk ka7ni. — »Glasbena Matica«. Po mnogih velikih težavah in zaprekah se dobrodelni koncerti (danes R e q u i e m , v sredo, četrtek in pe-tek»Soči« itd.) vendar vrši-j o! Danes dojde iz vrstna domobranska godba iz Zagreba, kapelnik Muk-vić in solisti Križaj, Holubova in Si-mon. — Iz justične službe. Deželno-sodni svetnik v Ljubljani dr. Herman Neubergerje poklican na službovanje h generalni prokuraturi na Dunaju. — Ljubljanske sole zaprte. De-želni šolski svet je odredil. da se radi pomanjkanja kuriva zaprejo do vštevsi 20. februarja vse srednje sole ter javne in privatne ljudskešolev Ljubljani, izvzem-ši c. kr. moško in žensko učiteljišče ter ž njim združeno vadnico. — Promet s poštnitni paketi je bil pretekli teden za nekaj dni ustav* ljen. Navzlic temu je pošta še vedno preobložena in zavoji se morejo eks-pedirati le z velikimi zamudami. Zato se priporoča, da naj občinstvo ne odpošilja po pošti ničesar, kar ni silno nujno. Zlasti naj se ne odpošiljajo reci, ki bi se mogle vsled dolgotraj-nega transporta pokvariti. — Dobri Ifudie prinašajo ptičkom pod Tivolijem razne hrane, med dru* gim tuđi bučine peške. AH te peške so opazili tuđi že drugi »ptički«, fan-tički, ki segajo po njih in jih pojedo ter tako odjemajo hrano ubogim pti-čem, ki si sedaj v oštri zimi ob obi-lem snegu ne morejo prosto iskati hrane, marveč so navezani na dobroto ljudi. Pozivajo se starši in učitelji, naj poduče otroke, da se ne sme ptićem ničesar odvzemati in naj jih pusti v miru, kdor jim že ne prinese nič hrane. — Na vojaško prebiranje v Ljob-tfano je šel 16 t. m. 201etni Josip Ma-vec iz Tomišlja, ni pa bil na prebiranju in tuđi domov se še ni vrnil. Najbrže se mu je pripetila kaka nezgoda. — Oddaja spodnjega osnja čev-ljarskim nofstrom y Ljubljani in sod-nem okraja UaMjanska okolica. Čev-Ijarski mojstri v Ljubljani, ki si hoče-jo kupiti usnje, naj se oglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu pri zadružnem načelniku g. Karlu Korde-liču v Ljubljani, Rimska cesta 5. čev-Ijarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški h. št. 4 (tik cerkve). — Stavim! razpls. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje napravo železobetonskih stropov in po-stranskih del. Za sestavo ponudb potrebni pripomočki se dobe v pisara i gradbenega vodstva v Ljubljani. Po-nudbe je najkasneje do 14. marca 1.1., 12. ure opoldne, vložiti pri jradbe-nem vodstvu tobačne tovarne v Ljubljani. Prepis stavbnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na v pogled. Most pri Sv. Jakobu ob Savi. Pol leta je že, odkar je dežela kupila na dražbi most čez Savo pri Sv. Jakobu z izrecno obljubo, da bo takoj odpravila mostnino. Samo striktno zagotovilo dr. Derrnastije, da nobe-den ne bo smel nadalje pobirati most-nine in da bo tuđi dežela mostnino odpravila, je preprečilo, da se drudgi interesenti, med njimi tuđi iz Drago-melj, nišo udeležili dražDe in da je dežela dobila most za nizko ceno. Mostnina pa se danes še vedno pobi-ra, kar provzroča opravičeno ogorčenje nad kupcem, kl se noče držati vpričo več interesentov obljubljenih obveznosti. V MokronoRu je umri posestnik in gostilničar Anton Tratar, oče ondotnega učitelja, sedaj narednika pri domobranskem pešpolku št. 27. Pokojnik, mož stare korenine, je bil zvest somišljenik napredne stranke. Bodi mu ohranjen blag spomin! Potresna katastrofa v Spodnjih in Gornjih Skopicah. Potres, ki je bil v Krškivasi inBrežicah, se je močno čuti! tuđi v drugih vaseh. posebno pa v Spodnjih in Gornjih Skopicah, in je skoraj toliko škode naredil kakw v Krškivasi. Ker se pa potres tukaj skoro vsako uro ponavlja, s precej močno silo, ie vsaki dan škoda večja, tako da so hiše sploh brez novega temeljna nerabne. Iz BrežFc poročajo; Potresni šunki se še vedno ponavljajo, ventfar so od dne do dne slabejši. Prebivalstvo se je precej pomirilo. Skoda pa je večja, kakor se je prvotno mislilo. V kritičnih trenutkih naivečje nevar-nosti in panike se je posebno vrlo obnašalo učiteljstvo. katerega hladno-krvnosti se je zahvaliti, da so vsi otroci vredu zapustili šolske prostore in da ni bil nihče izmed njih ranjen. Svojega la^tnega otroka je ubfla neka Barbara Scharmann v Ober-greuthu pri Arnovžu. Pretepala je svojega 31etnega nezakonskega sinč-ka tako dolgo s palico in ga suvala, da je nesrečno dete umrlo. Zverinsko mater so zaprli. Umri Ie v Gradcu v starosti 87 let c. kr. rudniški svetnik v p. Ema-nuel R i e d 1, ki je bil dolga leta predstojnik rudniškega urada v Celju. Pokojni si je pridobil tuđi mnogo zaslug za starornnske izkopnine na Spodnjem Štajerskem. Senzacijonalna aretaclja v Gradcu. V popolnilo poročila o aretaciji dveh funkcijonarjev štajerskega de-želnega kulturnega sveta javljajo dodatno, da sta bila inspektor Peter in ravnatelj Krass aretirana, ker sta pomagala spraviti 17.000 kilogramov špeha v kraj. Dne 17. oktobra so ob-lastnije v občini Unterlad na Niž-jem Avstrijkem našle 17.000 kg do-brega vžitnega špeha, ki je bil pripravljen, da se naredi iz njega milo. Pripeljano je bilo tja z izkaznico štajerskoga dež. kulturnega sveta. Prvotno se je mislilo, da je odpošiljatell ukradel štampiijo Štajerskega dež. kulturnega sveta, a dunajsko codišče je dognalo, da temu ni tako, ampak da sta rečena funkcijonarja seveda za dober denar pomagala pri stvari. Bržčas irnata še marsikaj drugega na vesti. Erik Kaiser - Tietz in Heda Ver-non nastopata danes do četrtka v krasni trodejanski veseloigri: »Igra krink v Ijubezni«. Poleg tega je še na sporedu detektivska drama v 4 delih: »Za 500.000 mark« za ljubitelje kriminalnih filmov. Predstave po dre uri ob 3., 5., 7, in 9. zvecer. V petek IV, del željno pričakovanega »Honninkc-lus« ali »Mašcevanje komunkula*. (Kino Ideal). Homnnkulus IV. del ali »Mašče-vanje honiunkula« se predvaja v petek. Tuđi ta del je samostojen in splošno zelo zanimiv. Zopet pokaže priljubljeni nordijski umetnik svoje umetniške zmožnosti. Kino Ideal. Aprovizacija. + Prvo žito iz Romanije. Iz Budimpešte poročajo: Iz Romunije je prispel v Veliki Varadin prvi transport 40 vagonov romunskega žita. 2ito se bo porabilo izključno za apro-vizacijo armade. + Močnate jedi smejo v zmislu danes razglašenega ukaza deželne vlade oddajati gostilničarji ter vojne in skupne kuhinje le proti primerne-mu delu izkaznice za kruh ali moko. Kot močnato jed je smatrati vsako pretežno iz pšenične, oziroma rŽene strati 4.____________________________________________________»atAJVENSKi makvjl*-. auc 13. febrnrarja i5ti7. 35. stev. moke ali vsakovrstnih nadomestnih mok napravljeno jed. ki se oddaja kot samostojna jed, ali pa kot priklada, izvzemši v juho vkahane moke v do-sedaj običajni izmeri. — Za vsako porcijo take rnočnate jedi (priklade) je vzeti polovico odrezka izkaznice za moko: pri osebah, ki imajo le na kruh glasečo se izkaznico, vzeti je niesto polovicne^a odrezka izkaznice za moko polovico odrezka krušne iz-laznice. — Oostilničirji in krčroarji, dalje podietniki in obrtni voditelji skupnih kuhinj, menaž itd.. so zavezani vzeti pri oddaji vsake porcije močnate jedi (priklade) na njo odpa-ćpi/^o polovico izkazničnega odrezka. suzne stvori * Umor poljske igralke. V niši odvetnika Barkokovskega v Varša-vi, so našli umorjeno 17 let staro igralko Ireno Ferens. Sum. da io je umoril, leti na igralca Kempnerja, ki so ga že aretovali. * Zakonska žaloigra. Na Dunaju sta se usmrtila neki steklar in njegova 2Iletna žena. Našli so ju mrtva v njiju stanovanju. Zapustila sta pismo, v katerem je rečeno, da gresta sku-paj v smrt. ker ima mož neozdravlji-vo bolezen. * Hrepenenje. V veliko prodajal-no peciva v Parizu je prišel gospod in je kupil pet lepih belih žemljic. ki jih je dal svojemu psu. Pred proda-jalno se je zbralo nekaj otrok. ki so željno gledali žemlje, ki jih ie uživa! pes. '»Kaj bi pa rad?« je vprašal go-spod posebno nadležnoga fantiča. 5 Ah,« je rekel fantiČ. »rad bi bil za čas vojne pri vas za psa. * Triie zaboji municije. V Bcro-linu je policija ponori ustavila voz, na katerem so bili trijc veliki zaboji in z njimi trije moški. Na vprašanje policije, kaj da pelje, je kočiiai rekel, da municijo. Policisti so zahteva-!i, naj rnožje odpro zaboje, a vsi so se branili, češ, to je prenevarno in naj policija le sama odpre. oe ima do-sti pogrUTna Pedarji pa se nišo dali oplašiti. odprli so zahoje *n našli v njih tri lepe — zaklane pr išiče. * V sanjah ie streljal. Poročali smo, da je neki Jurij Palafalvi v ogrskem parlamentu z galerije tri-krat ustrelil med poslanee. a ni ni-kogar zad,i. Zdaj so izdali v Budimpešti naslednje kurijozno pojasnilo tega dogodka: Aretovani atentator je pri zaslišanju izpjvedal, da mu je ime Jurij Palafalvi in da je krovec. Trdil je. da je prišel pijan v parlament in da je na galeriji zispal. Ker je bil osemnajst mesccev v vojni, se mu je sanjalo, da stoji pri Kirlibabi na straži in da ga Rusi napadejo. V sanjah je zagrabil revolver in začel streljati. Dognano je, da ie bil mož res pijan. Po zaslišanju ie trdno za-spal in se je prebudil sele čez nekaj ur. * Posledice pomanjkanja premota na Dunaju. Dunajska inestna ob-čina je sklenila reducirati tramvajski rromet, počenši s 15. februarjem. tako, da bodo vozili električni vozovi le od 6. do 9. zjutraj ter od 5. do pol 9. ure zvečer. Dunajska električna centrala ima le se za nekij dni pre-moga na razpolago. Ako se ne posreći dobiti pravoeasno vsaj se nekaj za» loge, bo tramvajski promet popolno-ma ustavljen. Reduciranje tramvaj-skega prometa je za velemesto Du- , naj velika kalamiteta in razni stanovi, zlasti pa uradništvo, trgovski in obrtni nastavljenci so težko prizade-ti. Dunajski magistrat je nadalje po-zval vlado, da naj prepove od 6. zvečer do 7. zjutraj porabo električne energije v motoričnem obratu. Vsled tega bodo morale mnoge tovame ustaviti noćno delo in bati se ie velike brezposeinosti med delavstvom. — Nižjeavstrijska namesinija ie nadalje odredila, da se morajo vse predstave v gledaJišćih končati do 9. zvečer, koncertne dvorane in kinematografe pa je zaprla. Oostilne na Dunaju se morajo zapreti ob 10. zvečer, kavarne pa ob 11. uri. — Policijsko ravnateljstva pozivlja prebi-\alstvo, naj skrajri3 štedi s plinom in elektriko. V eni sobi ne srne goreti več kakor ena žarnica in siccr le do 12 ponoči. — Razsvetljava ulic bo reducirana na najnujneše. — Kakor poročajo dunajski listi, je glavni vzrok pomanjkanju premoga, da ne-dostaja železničnih vagonov in loko-motiv oziroma da so lokomotive vsled velikega mraza deloma nepo-rabne. * Goljufija v voiaški bolnišnici. \' c. kr. domobranski bolnišnici v (jradeu je bila od začetka vojne gospa Marta Bobek, vdova vseueiliše-nega profesorja. nastavljena za go-spodinjo. V tej lastnosti je nakupo-vala za bolnišnico tuđi živila in do- bivala izplaČano, kar je tzkazala z ra-Čunskimi listki. Že v novembru 1915. so v bolnišnici Šušljali, da gospa vdova vseučiliščnega profesorja ni-ma prav čistih rok in dve ženski, ki sta tuđi služili v bolnišnici, sta začeli nekoliko paziti kaj se godi. Dognali sta kmalu pri surovem maslu, da ga dobiva bolnišnica dosti manj, kakor bi ga morala dobiti po predloženih računskih Iistkih. Izkazalo se te tuđi. da je gospa Marta Bobek od nekega trgovca zahtevala, naj ji postavi v račun še enkrat toliko blaga, kakor ga je res dal, in izkazale s«> se še druge goljufije na škodo bolnih in ranjenih voj.ikov. Bobek je bila obso-jena na štiri mesece ieee.__________ J/dajmeH in odgovorni nredniU Valentin Kopitar I astntna Im t'tsk »Narodne tfckame* WB~ V oslom so fite ~*m klavir ali planino. Ponuribe ft kor a nUca it. 10; L aatstr. iosno, LJvMjana. 503 I I Ker»iaa Indesck roj Onesda naznanja v svo em, v imenu I svojih otrok Alfre4a Bndescha, si ud tehn, c. i. kr praporSčika I sedai v vojni in Liiii« ter v imenu svoie svakmie Marifo M*hl«i»eB I roj. M«desck in vsch ostalih bo.odmkov pretužuo vest, da je njen I iskreno liubheni soprog oi\\ ma dobn oče, brat itd., gospod Alfred Rndesch c. kr. notar v Radovljici I dne 10. tm. ob 9. uri donoldnc po daljšem trpljenja mirno v Gospodu I zaspal I Truplo draeega pokojnika se je v Radovlj'ci svečano blagoslo- vilo in prepelialo v Ljubljane Pogreb se je vršil v Ljubhani v pone-deljek dne 12. svečana ob 3 uri popoldne iz lužnega kolodvora na ro-kopatišče k sv Križu, kjer se je položilo nepozabnega rajntka v rodbinski grobnici k večnemu počitku. 506 Vb enern izrekamo za mnoge dokaze blagodeinega sočutja, za I poklonjeno kiasno cvetie ter za mnogobrojno udeležno pri pogrebu, tako v Radovljici kakor v Ljubljani našo najprisrčnejšo, glubokočutečo zahvalo-. V LJUBLJANI, dne 13. svečana 1917. I * I Mestni pogrebni zavod Zahvala. Za sožalja. izrečena nam ob smrti našega preblagega sopruga, očeta, brata in strica, gospoda Lovro Schlffrerja izrekamo vserr. sorodnikOTi, pri atelem in 'znancem iskreno zahvalo. Posebno se zahval>uif*mo si. uradii^tvu in u^lužbencem tuka-snje c. kr. pošte, kakor tuđi vsem o^tahm, ki ste nam nepozabnr^a ranjkega spremili na t^žki zadnji poti. Dragtga pokojnika priporočamo vsem v blag sp^min! LJUBLJANA, doe 13 februarja 1917. yj? Žalujoča rodbina Schlffrer. I Mari]a rmvsek roj. Jmi, na znanja v svojem, v imenu otrok ivmma, josiptn« in Hmrll« ter vsen I ostalih sorednikov pretresujoCo vest, da je njen iskrenoljubijeni, dobri soprog, oziroma oče, brat, svak m stric, I gospod Ivan Pavšek: I poMSfadk, gostttalćar, »feMaskl sv*Mk IM. I dne 10. februarja ob 10. dopoldne po dolgem, mukepolnem trpljenju, previđen s tolažili sv. vere, Bogu vdano I preminul. I Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v ponedeljek, dne 12. februarja 1917 ob 4. popoldne iz I hiše žalosti Sv. Martina cesta št. 26 na pokopališče k Sv. Križu. I Sv. maše-zadušnice se bodo darovale v več cerkvah, I Obenem se zahvaljujemo za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nenado- I mestijive izgube. Osobito pa se zahvaljujemo prebiagorodnima gospodoma dr. Ivanu Tavčarju, žapanu Ijubljan- I skemu, in dr Karlu Trillerju, podžupanu ljubijanskemu, gg. or>č»nskim svetnikom, blagorodnemu gospodu ravna- I telju magistratnih«uradov dr Miljutinu Zarniku, gg. pevcem za ganljivi žalostinki ob hiši žalosti in ob grobu, I darovateljem prekrasnega cvetja, udeležnikom pri pogrebu iz Beričevega, sploh vsem, ki so spremili nepozab- I nega rajnkega k prezgodnjemu grobu. 505 I V UUBUANI, dne 13. februarja 1917. I - MestnI pogrebni zavod v Ljubljani. i Uto M u «Iakm rtalea sfloioonnie s hmno nairaje h kakemu pen!a<*ui^ natdražje — trgovska tvrdka ------ J. Kušlan. Kranj. Gorenjsko. 3729 WJk 500 Kron! ^^^•^^^^H Vam ptaram, ako moj uni- re • dpra* i v 3 dneh brez bolečin Va^»ih kttrjilt oćes, bradaTfc, obtiičaoc«¥. Cena lonćku z jamstvenim pismom 1.50 Kf 3 lončki K 4*—, 6 lonćkov K 6.50. Na starine zahvalnih pišem in priznanj. Eemeaj, — Fo&tce (Kasma) I Paatfach 12 24, Ograko. 3663 J^~ Oobre britve in \ APARATI ZA STRIŽENJE LAS. ; l. a britev iz srebrastega jekla ' K 3. 4, 5 ; varnostni brivski aparati ponikljani K 3, 5 ; f^ znamka .Perfekt" z 6 klinami, 11 K ^2, 15, 20; Dvorezne re-l M zervne kline tucat K4'50,5, 6. i *- V Prima aparati za striženje Ias . ' 9, 11, 12 K. Premena dovolje- | :• M^t rva a^i dennr nazaj. Pošilja po I I QBS povzetju ali predplačilu ! T\ c- m ^r- dvorni založnik, / \ Jan Sonrad izvozna tvrdka, i /^ f Most št. 1667, jih ceoah proti takojsniemu plavilu po sprejf tiu bla^a: ▼se vrste cnnf — stare volnenc mte — šale. — Pletene voloene nogavice, - veloeaino. — Od-padke novega snkna — ko&čke, staro sukno brez in s podlogo, staro moške in ienske obieke, stare posteljne odefe — koce« Platnene in bombažaste cnnie. Nove in stare raztrgane taiilje. Star papir, časopise, akte in knjige« Male ro-iljatve sor^jmem po post«, večje po ž^'ezn'ci AlOIZ Ani* brosch, Celovec, Plarrplatz 1. Nemška korespondenca 455 f\e o In dobra Piamno krzfc, so proda v Krakovski nllcl it lt. ——— Prodam ———— orarsko trgovino. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 484 s trgovskim tečajem, zmožna slov. in stmoerafije, i&&% mesta v pisarni* Naslov se izve v upravn. »Stnr. Narod«« 477 Stanovanje v novejši hi§i obstoječe \t 4—5 sob z električno razsvftljavo 80 tSfce i* maiev termin. Ponudbe po 1 „Ma]" 4308 na upr Sioven. Narmia Učenka s primarno i/.o^razbo SO takof spreime. Fr. Iglič, trgovina s papiri em in galanteršis'jim blagom, Ljubljana, Mestni trg št. 11. 495 Kontoristinja samostoma moč, z večletno prakso, zmožna slovenskima in nernške^a jeztka, knjigovod-«t\ a, kor^spondence in stro- ieP)S!a, teli slnibo spremeniti. Pismene ponudbe na upr. »Siov Naroda« pod „samostojna11 486. Skladiščar kre ak, vojaščine prost, zanesljiv, zmožen, ter strokovn^ak kolonijalne trgovine, se sa tako^šaii nastnp spreme v veletrgovino Iv. A. Harimann naal A. Tomaiić, L\wh-ljana. Plača ugodna, po dogovoru, ter zmož-noiti — Ponudbe takoj osebno ali pbmeno. 497 Za manije r>t>>;e*tv<> v kamni^lcem okraju. se sprejme poftteno ž © o.x s fe: o v starosti okro» 30 let Ra'-umeti mora nek 1 ko boljše kuhe in hi^nh opravil in imeti veselje do vrtnar^kega d^Ia. Ponudbe pod iy0skrbnica/413cf na upravn. »Slov Naroda«. 413 KONJAK destiliran iz vina lastnega prideUa. Pn oslabeiosti od btarosn in želodčutn tež-k>čah ie iz v.na destiiiraii star konjak že stok-t 3 znano preiika^eno okrrpčiio 12 let starega v 4 p.'Hitrskih stekltnicih po-ljem franko za 40 K, mlajSega 3 letnega, čudovito boleane tolažeče vdigavalno sredstvo zooer trganje v ndih, 4 joilitrske btekle-mce 32 K Vino od 5o litrov naprej Beli riz ing in rdeči burgunder per liter K 3 60. Benedikt Hertl, veleposestni^ grasčina 6o!Re pri Konjicah, Štajersko. Orehov les : kostanjev les v deblih v polenih in debUh kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni J. Pogačntk, L]abl]ana, Mar. Terezlfe cesta 13. I. zbirka 10. dopisnic po orig. slov. umetnikov obsega: JakopK: Anka Tratnik: Materina radost 9t Ot> koin|i Klemeniii: oe€ek z ja&olkl Sternen: Magdalena VavpotU: Rut „ Iz Trogira „ Moja mala Gaspari: Oto zibeiikl vy Ljubimkanfe Narota se pri ^Umetniški propagandi44 v Ljubljani, poštni predal 141. Cena serije na drobno prodajo 2K. 502 Marija Carmi v „Kino Central" v delelnem gledalištu. Dmaos terek 13, |«trl w srodo 14. tn w četriok 19. fobmarfa oto 4Ly pol 6, 7. In pol 9. ori zvoier :: MARIJA CARMI :: v neprekosljivo lepem film« „A P H R O DIT A".