ULASILOSOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ' LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din' plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 43 (501) LETO X. NOVO MESTO, 29. OKTOBRA 1959 IC«T AtfA JAHCA AT0 MESTO UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Delo* v Ljubljani OB DANAŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU PARTIZANSKEGA NOVEGA MESTA Menda se skoraj vsem Novo-mešdanom godi tako kot tistemu, ki je ©tal sredi hoste pa zavoljo samih dreves ni videl gozda. Res je namreč, da nas dostikrat šele prijatelji ali znanci, ki jih pot slučajno zanese v naše mesto, mimogrede opozore, češ kako naglo tn preseneti j Ivo se vsako leto razvija podoba tega starega mesteca. Nam Pa je že prešlo kar v kri in navado, da radi pokritiziramo, da smo na moč hudi in da Imamo za našo ljudsko oblast (tisto domačo, najbližjo) raje na jeziku grajo n ostro besedo kot kanček priznanja. Pa je res tako, da zavoijo dreves ne vidimo gozda. A če bj šli z odprtimi očmi počasi iz ulice v ulico, iz enega predela mesta na drugi konec vedno večjega, zares novega Novega mesta, bi bila naša sodba lahko drugačna. 2e sedmič se danes, na občinski praznik partizanskega Novega mesta, spominjamo dogodkov iz jeseni 1941, ko so se zbral; prvi partizani iz Novega mesta in nekaterih drugih dolenjskih krajev na Brezovi rebri in ko je od tam odšla I. Novomeška četa v svojo" prvo bitko — v napad na nemške fa- 0 Okrajni odbor SZDL Novo" mesto bo priredil v soboto posvetovanje, na katerem bod0 obravnavali ekonomske najemnine stanovanj in naloge političnih organizacij v zvezi s «" naneiranjem stanovanjske izgradnje. £ V Brežicah Je bila v soboto konferenca tajnikov ObLO novomeškega okraja. Razpravljali co o referatu o bodoči organizaciji in sistematizaciji upravnih organov v ObLO Brežice in Črnomelj. Med drugim so skleniiJl ustanoviti strojepls-nice in Izdelati nov razpored upravnih prostorov, ki naj bi omogočil večjo ekspeditlvnost in koncentracijo služb. Govorili so tudi o potrebi posebnih pisarn za spejemanje strank, kjer naj bi le-te dobile potreb/re informacije in o ureditvi službe pravne pomoči na občinah. Druge občine v okraju bodo izdelale referate do konca tega meseca. 9 Okrajni ljudski odbor pripravlja seminarje za predsednike krajevnih odborov, na katerih se bodo seznanili s pristojnostmi, z načinom dela in s podobnim. Seminarje, ki bodo trajali dva ali tri dni, bo organiziral Zavod za izobraževanje odraslih Pri OLO. 0 Okrajna odbora Ljudske tehnike Ljubljana in Novo mesto bosta v prvi polovici novembra organizirala na Polževem seminarje za predsednike Občinskih komisij' za kmetijsko In Industrijsko tehnično vzgojo. Za kmetijstvo bodo obravnavali programe za zlmsko-spomladan-8ko tehnično vzgojo, za industrijo pa načela organizacije tečajev za strokovno izobraževanje v tehnični vzgoji. % Včeraj je bila v Novem mestu konferenca predsednikov sindikalnih podružnic kovinarske stroke, na kateri so obravnavali nagrajevanje po učinku v podjetjih te stroke in organizacijo elektrogospodarstva, delo organov delavskega upravljanja, in vlogo obratnih delavskih svetov ter strokovno izobraževanje. £ Danes ob 13. url bo v novomeškem sindikalnem domu seja sekretariata okrajnega sindikalnega sveta. Razpravljali bodo o problemih družbene ivebrane in delavskega uprav- novo 0 0 0 šiste na Bučki. In še se spominjamo vseh tistih, ki so ljubezen, do svobode zapečatili s svojimi življenji, in osvoboditve, obnove in. vsega ostalega, kar je za nami. Čeprav smo v prvih povojnih letih s skupnimi napori in znatnimi svojimi in skupnimi sredstvi občine, okraja, republike in zveze uresničili prenekatero nalogo, se zdaj, ko poteka drugo desetletje našega ustvarjanja v svobodi, vedno znova spomnimo, da nam pravzaprav manjka še to in ono in tretje. V spopadu z. zaostalostjo in prejšnjo nerazvitostjo zares nismo stali vsa ta leta križem rok. O tem govori napredek v industriji, katere zasluga je, da se narodni dohodek tako presetljivo dviga in da smo imeli letos konec junija v občini že 6211 ljudi v stalnem delovnem razmerju (pred vojno pa le nekaj sto — na kar tako radi pozabljamo, kadar primerjamo to tn ono!). Hitro so zrasli in se utrdili močni delovni kolektivi naših glavnih podjetij: Elektro, Keramika, Kremen, Industrija motornih vozil, IEV Šentjernej, Tovarna zdravil Krka, Opekarni Zalog ln Prečna, Industrija perila, Novoteks, Tkalnica. Novoles, Industrija obutve, »Bor« v Dol. Toplicah in Opremales. Ob starih podjetjih rastejo nove zgradbe. Ljudje so našli kruh doma in vse sile vlagata občina ln okraj, da bi v gospodarstvu naredili še nekaj velikih korakov naprej. V obrti, kmetijstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, gostinstvu in komunalnih storitvah ugotavljamo iz leta v leto večji napredek. Samo za negospodarske investicije bomo porabili letos v občini nad 600 milijonov dinarjev. Elektrifikacija na Vršnih se lih, Malem Pod-lubnu, Mraševem, Petanah, Mi-hovcu, Velikem in Malem Cerovcu, na Zajčjem vrhu tn Se-lih, v CadreŽah. Preže-ku, Za-meškem, na Osredku-Oerečju, v 2alovičlh, Karteljevem, Globo-dolu, Poljanah, v nekaterih mestnih ulicah in v najbližji okolici — vse to so dejstva, ne več le pobožne želje ali načrti. Samo letos bo v naštetih krajih dokončanih aH začetih del, ki bodo vredna nad 35 milijonov, za kar so interesenti sami prispevali preko 19 milijonov. Pred ustanovitvijo Delavske univerze V Novem mestu pripravljalo ustanovitev Delavske univerze, k; bo zavod s samostojnim ti-nansiranje-1. Vzdrževala se bo s prispevki Šolarjev in tečajnikov ter z dotacijami gospodarskih organizacij in občin. Univerza bo skrbela z raznimi večernimi Šolami, seminarji, predavanji in tečaji za izobraževanje odraslih. M Ljudje premalo vedo ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE BO V NOVOMEŠKI OBČINI LETOS PORABLJENIH NAD 600 MILIJONOV DINARJEV V n , — Nic hudega * Ljudje so prihajali iz teme, cigaretni ogorki so zBiarevall v višini obrazov, komaj zaznavne postave so hitele mimo mene. Pridružil sem se jim in prispel do gradbišča novega kombinata vezanih plošč in furnirjev v Straži. Ze pred šest0 uro zjutraj, še v popolni temi so bili delavci tam. Strojniki, ki montirajo v kotlarni nov kotel, so že pridno privijali vijake, dvigali s škripcem razne dele in hiteli. — To je domač kotel, izdelek Tovarne parnih kotlov Zagreb. V sedmih dneh smo ga sestavili. Le še kurišče, kotel obzidamo, postavimo 26 m visok železni dimnik in- kotlarna lahko dela! — so ponosno povedali. Gradbenega tehnika Milana MatjaŠiča sem srečal na gradbišču. — Veliko se Je izpremenilo v treh mesecih, kar sem bil nazadnje tu! — sem pričel, — Kar dobro je šl0 d0 zdaj. Kotlarna je Že skor0 gotova. Proizvodno dvorano smo zgradili. Parllne jame s0 v gradnji, ena Je že zabetonirana, za druge so leseni opaži postavljeni. Nov transformator gradimo. Železniški tir in cesta sta zgrajena. Tudi namakalne bazene bom0 pravočasno zgradili. Z izkopom smo g°tovi. Polagamo že železno armaturo zanje, — Kaj pa stroji? — 90»/o strojev je že tukaj. Tudi montiramo jih že. Pojdite z menoj v dvorano, me Je po- vabil. Tam sva srečala gradbenega delovodjo Antona Janko-vlča. Od prvih dni — letos aprila so pričeli z gradnjo — je na tem gradbišču. — Strojev je nekaj italijanskih in nekaj nemških. Italijanska montirajo nafti strokovnjaki, nemške pa pomaga montirati nekaj Nemcev. — Stala sva v 156 m dolgi dvorani. Tovariš Jankovič je hitel razlagati. — Stroji bodo stali v dveh vrstah. Dvorana je ločena na dva dela, v mokri in suhi del. V mokrem bodo luščilni in rezalni stroji ter sušilnica. V suhi del bo prispel les že osušen. Tam bodo stali razni lepilni stroji, hidravlične stiskalnice in vse ostalo za dokončno obdelavo. — Kaj pa sanitarije in skladišče? — Za VB« je poskrbljeno? Obrat bo popolnoma sodobno urejen. Tukaj, vidite, so klimatske naprave, ki bod0 prostor ogrevale z vročim zrakom. Tukaj na levo bodo ženske ob-lačilnice, vmes stranišča, nato moške oblačilnice. Vsak delavec bo imel svojo omarico. Tudi soba za malico je predvidena. Kotlarna b0 dajala paro *a ogrevanje stiskalnic, za parilne jame, za sušilnico in za ogrevanje prostorov. — Stroji so že večinoma tukaj. Gradbena dela gredo h koncu. Toda le en mesec je še do 29. novembra. Boste zmogli? Boste izpolnili obljubo? — Naša obljuba drži! 29. novembra bo tovarna stekla! Aprila smo zasadili prve lopate v zemljo. Povprečno delavcev j« delalo na gradbišču, odkar smo pričeli. Obljubo bomo izpolnili, čeprav bi morali delati / Ob veliki obletnici — 29. OKTOBRU — obljubljamo, da bomo še nadalje z dejanji na podlagi načel proletarskega internacionalizma z vsemi močmi gradili socializem, ki pomeni boljše in lepše življenje nas vseh. Občinski ljudski odbor NOVO MESTO Občinski odbor SZDL jbčinski komite ZKS ★ Občinski odbor ZB ★ Občinski komite IMS tudi ponoči. To, upam vsaj, ne bo potrebno I Poslovil sem se. Cez mesec dni bodo v tej dvorani stekli stroji. Veliki hlodi bodo is namakalnih bazenov s pomočjo strojev potovali v parilne jame in nastopili nato pot skozi številne »troje v 196 m dolgi dvorani, Delavec v začetku dvora- ne bo pomagai v stroj, delavec hlodu zdrsnit! na koncu dvo« rane pa bo iz stroja jemal fur« nir in vezane plošče. SGP Pionir in Novoles bost« zabeležila vsak svojo nova zmago. To je njun prispevek za letošnji občinski praznik in ta 29. november — dan republike) M. j. NAPREJ - ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE! 29. oktobra prvič praznujemo skupno občinski praznik po priključitvi šentjernejske in straško-topli-ške občine k novomeški. Na ta dan je bila leta 1941 ustanovljena na Brezovi rebri novomeška partizanska četa, ki je z ostalimi partizanskimi skupinami pod poveljstvom tov. Mihe Marinka in dr. Aleša Beblerja napadla 2. novembra nemško postojanko na Bučki. Napad je bil organiziran zaradi izseljevanja Slovencev iz Spodnjega Posa&ja. Priprave za to akcijo in akcija sama je na Dolenjskem, zlasti v dolini Krke, pojačala dejavnost Osvobodilne fronte. Ko ob praznovanju pregledujemo prehojeno pot, ki je bogata naporov in zmag, se spominjamo vseh, ki so dali svoja življenja za današnjo stvarnost, prav tako pa tudi vseh preživelih borcev in aktivistov, ki so skupno s prebivalstvom dobojevaU boj za osvoboditev in še danes dograjujejo socialistično domovino. Gospodarska, zdravstvena, kulturnoprosvetna dediščina, ki smo jo dobil} od predaprilske Jugoslavije in je bila, zaradi vojne še močno zmanjšana, je narekovala v smislu izboljšanja življenjskih razmer delovnega človeka vsemu prebivalstvu izredno marljivo delo, da smo dosegli v gospodarstvu in vseh ostalih družbenih dejavnostih tako zavidljive uspehe. Da se je ljudsko hotenje in želje za boljšim življenjem tako usmerilo, pa je brez dvoma .prvenstvena zasluga naše ZK, ki prav v tem letu slatn skupno z mladinsko organizacijo SKOJ 40. letnico neizprosnega in neutrudljlvega boja za mir na svetu, za sožitje med narodi in za gospodarski napredek nerazvitih držav. Pri nas doma se vsi napori ZK, SZDL ter vseh političnih in družbenih organizacij izražajo v razvijanju in krepitvi komu-nalnega sistema ter utrjevanju delavskega in družbenega samoupravljanja. To daje podlago za razvijanje samopobude in dejavnosti delovnih ljudi, za njihov osebni dvig in za zbiranje materialnih sredstev, ki so tunina, za še večji gospodarski in splošni družbeni razvoj. Gospodarski razvoj v naši občini je posebno viden v proizvodnji, ki jo upravljajo organi delavskega samoupravljanja, lepi so pa tudi uspehi pri dejavnostih, ki jih vodijo organi družbenega upravljanja. Marsikateri posamezni kmetje, navezani na KZ, Tet jim nudi v pogodbenem sodelovanju lepe ugodnosti za uspešno kmetovanje in primeren oseben dohodek, so ie uvideli, da je ta pot pravilna- Ta način gospodarskega povezovanja v kmetijski proizvodnji izboljšuje njihovo lastno Življenje in s povečano proizvodnjo koristi skupnosti. Vse to utrjuje oditel) tovariš maršal Tito! MAKS VALE, predsednik ObLO Novo mesto J Stran 2 V novi stavbi- Danes se odpirajo vrata sodobno urejene nove Vajenske šole in Okrajnega zavoda za izobraževanje odraslih 29. oktobra bo za *!>činski praznik Novega mesta slovesna otvoritev novega poslopja v Ulici talcev. V lepi, sodobno urejeni dvenad-strjp ni stavbi bosta imela svoje prostore Vajenska šola in Ok< ajni zavod za izobraževanje odraslih. za SIrSe znanje odraslih Okrajni zavod za izobraževanje odraslih je pred nekai meseci ustanovil Okrajni ljudski odbor zaradi pereče in vedno širše problematike gospodari/a in gospodarskih organizacij l*J zaradi potrebe širjenja ln poglabljanja družbeno-političnega, strokovnega, tehničnega in splošnega znanja odraslih. Zavod bo v začetku svoje dejavnosti nudil predvsem pomoč pri izdelavi in izvajanju programov občinskim delavskim univerzam in izobraževalnim centrom v podjetjih, za potrebe okraja pa bo organiziral seminarje, tečaje, šole in cikluse predavanj, ki bodo namenjeni' izobraževanju vodilnega kadra v gospodarskih in družbenih organizacijah, usposabljanju inšfcruV-torjev, ki bodo vodili izobraževalne centre v podjetjih, ore-davateljskemu kadru občinskih delavskih univerz ter kadru v okrajnih in občinskih upravnil organih. Okrajni zavod za izobraževanje odraslih bo organizacijsko, programsko in akcijsko povezan z vsemi političnimi organizacijam., strokovnimi združenj', sindikati, zbornicami in ostdi-mi organizacijami, k'- se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem odraslih. S tem bo zagotovljena skladnost in koordinacija Večerna ESš 3. novembra bo začela v Novem mestu poučevati večarna Ekonomska- srednja šola. Zanjo se je prijavilo 47 odraslih, sprejetih pa je bilo lahko le 35. Pouk bo štirikrat na teden po štiri do pet ur, skupno na teden osemnajst ur. Pouk bo v prostorih osemletke, šolnina bo rja 2 tisoč dinarjev mesečno. Šola je bila organizirana na pobudo občinskega odbora SZDL. dela ter pravilna razporeditev sil in materialnih sredstev, tako da bodo od skupnega ■'•ela in naporov na področju izobraževanja odraslih imeli kor st vsi delovni ljudje in naša skupnost. Okrajni zavod za izobraževanje odraslih bo poleg upravnih prostorov imel v novi stavbi večjo predavalnico in učilnico. Te prostore bo uporabljala tu-di novomeška Občinska delavska univerza, dvakrat na teden pa se bodo tu lahko zbirali tudi kulturni in javni delavci Novega mesta- VAJENCI: ZE JUTRI V NOVIH UČILNICAH Na vprašanje, kako je prišlo do gradnje Vajenske šole, nam je odgovoril njen upravuelj Jože Zamljen: — Mi, vajenska šola, smo bili, večni gostači po raznih novomeških prostorih. Pred tremi leti- pa smo izdelali poročilo o delu in pomenu naše šole. O njem so nato razpravljali na zborih volivcev. Prišlo je do sklepa, da zgradijo najprej vajenski internat, potem pa ^oio. Nenormalne šolske razmere s>o zahtevale, da se zgradi najpie.i šola in šele nato internat. To je zahtevala tudi šolska reforma, ker bo le tako teoretičen pouk združen s praktičnim. In ternat bodo začeli graditi prihodnje leto. Je namreč* zelo potreben, ker se vozijo vajenci na delo in v šolo tudi po 12 km daleč. Sredstva za gradnjo tn opremo — okoli 82 milijonov dinarjev — smo dobili iz sxLa-da za kadre. Za naslednja gradnje se bodo začela sredstva v tem skladu spet nabirat. Mj bomo imeli prostore v kleti, prjtličju in prvem nadstropju. Tu bo 6 učilnic, upravni prostori, 2- kabineta, 4 delavnice in še nekateri profiteri. Za sedanje potrebe nam bo- NOTKANJEPOLITICNI TEDENSKI PREGLED 91 Z zveznim zakonom uvajamo enotno družbeno knjigovodstvo in nadzor nad razpolaganjem z družbenimi sredstvi. Ob veliki decentralizaciji sredstev, ki je prispevala največ k ustvarjalni iniciativi delovnih ljudi, je nujno potrebno postaviti tudi sistem družbenega nadzora nad smotrnostjo in zakonitostjo poslovanja z razpoložljivimi sredstvi. Prav zaradi razvoja družbenega samoupravljanja in zaradi decentralizacije nam je neobhodno potrebna evidenca, ki bo omogočila vsakemu državljanu, da bo lahko vsak čas pregledal, kako se ta sredstva na tem ali drugem področju, v tej ali drugi gospodarski organizaciji koristijo, kako se s temi sredstvi upravlja, zato da bo lahko predlagal smotrnejše gospodarjenje. Velja pa tudi narobe. Vsak državljan je zainteresiran nad tem, da bi lahko vplival na vsak dinar Večja odgovornost družbene imovine, ker ve, da bo dobro izkoriščen dinar prinesel večje dohodke oziroma boljšo življenjsko raven tudi njemu. Kakor vsak posameznik, tako je tudi vsa skupnost zainteresirana, da kolektivi, občine, okraji, republika in zveza gospodarijo s sredstvi tako, da bodo doseženi najbolj ugodni rezultati. Zato je samo po sebi umevno, da je potrebno, da ima družba takega, rekli bi skupnega knjigovodjo, še bolje, svojega blagajnika, ki bo lahko vsak čas povedal, kako je kdo naložil denar, koliko ta denar prinaša in ali se je pri tem držal zakonitih predpisov. Družbeno knjigovodstvo oziroma služba družbenega nadzora nad uporabo sredstev bo avtonomna, se pravi, dela j' ne bo mogel nihče narekovati ln zato bo prej aH slej odgovarjala edinole Skupščini. Prav tako pa se ta služba ne bo mogla mešati v poslovanje posameznih gospodarskih organizacij. Organi te družbene kontrole ne bodo mogli odločati. Samo takrat, kadar bo šlo za očitno - nezakonito delo, bodo njihove pravice nekaj večje, toda Še te vezane samo na tolmačenje, kaj je zakonito in kaj ni. Pomen te evidence pa bo zelo pomemben tudi za gospodarjenje nasploh. Mnogokrat nismo vedeli, kako usmerjati sredstva, komu dati kredit In komu ne, kdo naj bi imel prednost ln podobno, samo zaradi tega, ker so bili P°dl«k aH zastareli, neaktualni pa tudi prepovršni. Po uveljavitvi oziroma po tem, ko bo organizirana javna služba družbenega knjigovodstva bo vsak organ samoupravljanja, od podjetja preko komune do republike" In zveze razpolagal z dobro urejeno evidenco. Taka enotna evidenca bo postala trdna osnova našega družbenega planiranja. Enotna evidenca bo omogočala' hitrejše planske Intervencije že zato. ker bo mo hitreje ugotavljali nesorazmerja v denarnih odnosih v gospodarstvu. Skratka, služba ne bo koristna le zato, da bodo posamezniki imeli boljši vpogled v eospodar'en"e * denarjem, pač pa bo omogočila tudi boljše gospodarjenje nanoloh. Služba družbenega knjigovodstva bo torej javna služba, ki bo služila vsej skunnosti. Ta služba ne bo vodila samostojne gospodarske politike, marveč bo samo zbirali in analizirala podatke ter jih dala na razpolago organom samout ravljania In gospodarskim organom, .ki planiralo razvoj. Po drugi strani pa bo omogočila ocenlevanie zako nltostl ter bo zagotavljala zakonito gospodarjenje z denarjem, s katerim razpolagajo posamezni samoupravni orga nI. V vsakem primeru gre torej za koristi in zato Je bojazen, da bo taka služba ogrožala samostojnost v vodenji' gospodarstva in poslovanju, dokaj neutemeljena rfefiMer' so se tej službi upirali zato, ker se je enostavno - boje Toda že to je dokaz, namreč strah nrpd tako službo, da |e le-ta zelo potrebna, saj bo pred vso javnostjo odkriva^ nesolidno gospodarienie, prvič nezakonite nostonke in nezakonito trošenj« družbenih sredstev, drugič pa bo ta slu? ba odkrivala primere, ko vložena družbena sredstva ne bodo dala zadovoljivih rezultatov, pa nais" bo zaradi ftCtoo-sobnosti tistih, ki bodo sredstva uporabljali, ali pa Iz drugih objektivnih razlogov. Važno je. da bomo na to opozor uspehe. Tako bomo lahko javnost seznanjali, kdo, kateri Jeni. In končno, družbena evidenca bo opozarjala tudi na družbeni organi, kateri kolektivi itd. gospodarijo s sred stvl zares dobro, rekli bi, da iz dinarja ustvarjajo v nai krajšem času dva. Nobenega dvoma ni, da bodo taki pri meri snod'vuiali tudi d*— do novi prostori, zadostova'i. sčasoma pa, ko bomo odprli še brivsko-frizerskl, vodovodni }n eiektroinštalaterski oddelek, bodo premajhni. V načrtu ima-no nadalje izgradnjo še ene fakf stavbe, kjer bo razen učilnic še telovadnica, kegljišče, dve dvorani za predavanja 'n šolski kino, kuhinja, mladinski vajan.sk; kiub in drugo. Tu bodo tudi novi oddelki, katerih učenci zdaj še vedno obiskujejo .5">l«» izven okraja. To jih precej stane, saj morajo za tromese-ćno šolanje plačevati po 30 tisoč do 35 tisoč dinarjev, Ko bo šola tu. bo zanje precej ceneje, Ze naslednji dan po otvoritvi bodo imeli vajenci pouk v novi stavbi. Učilnice ao moderne, široke in svetle. Z novo stavbo se bo razbremenilo poslopje osnovne šole, kjer so imeli zdaj vajenci pouk. Po nekaj prostorov bodo pridobile osemletka ter Administrativna 'In Glasbena šola. Vajenska šola bo Imela "zidano spominsko ploščo, ker bo posvečena vsem v NOB padlim mojstrom ln vajencem, ki *o se šolali v nekdanji novomeški vajenski šoli. Sinove, može ali fante, ki služijo vojaški rok v vrstah JLA, boste prijetno presenetili, če jim naročite DOLENJSKI LIST! ZUNANJEP0L1TIČNI TEDENSKI PREGLED v cmi prepad alžirske *vwjnt jt po sijal žarek upanja. Ta žarek — prav tako kot ena lastovka še ne prinese pomladi — ne pomeni še miru, pač pa pomeni, da je mir postal mogoč in dosegljiv. Šestnajstega septembra letos je predsednik francoske republike Charles de Gaulle v uradni izjavi prvič omenil »samoodločbo« za Alžirce. Kljub številnim omejitvam Je bila ta beseda izrečena in zapisana in zdaj stoji. Da ni šlo za navadno izjavo, je dokazoval molk začasne alžirske vlade, ki je trajal skoraj dva tedna. Nato je prišel odgovor, ki je tudi omejitvam navkljub vztrajal pri čarobni besedi »samoodločba«. Potem je prišla izjava ministrskega predsednika Debreja v parlamentu. Zanimanje zanjo je bilo velikansko ne samo zaradi radovednosti, ampak tudi zaradi nekakšne človeške Škodoželjnosti. Poslanci z javnostjo vred so dobro vedeli, da je bil gospod Debre kot senator hud kritik vsakršnega popuščanja in defetizma v Alžiriji. Zdaj je Isti Debre moral prebrati drugačno besedilo, kot bi ga sicer sam napisal, če bi bil svoboden pisati, kakor so mu . velevala čustva. Da bi bilo razburjenje še večje, je neki desničarski francoski dnevnik tik pred razpravo v parlamentu in torej tik pred Debrejevim govorom pred poslanci priobčil intervju, ki naj bi ga dopisnik tega časopisa imel s predsednikom začasne alžirske vlade Fer-hatom Abasom. Iz tega intervjuja je bHo razvidno, da je Abas dejal, da se bo prišla pogajat v Pariz vojaška delegacija narodnoosvobodilne vojske Alžirije, baje je tudi izjavil, da alžirsko ljudstvo sicer lahko glasuje na referendumu za vmesno rešitev samouprave, da bo pa takšen položaj trajal samo določen čas. Dva meseca pozneje bi že sledila neodvisnost. V Parizu so poskočili, iz Tunisa pa so sporočili, da intervjuja sploh ni bilo. Parlament je bil nabito poln in ko je Debre začel obravnavati alžirsko vprašanje, je postalo popolnoma jasno, da ministrski predsednik samo izreka mnenje predsednika republike. V bistvu je ponovil tisto, kar je že po- naslednje jutro so uradno sporočili, da se o teh pogojih ni mogoče pogajati z alžirskimi uporniki. Kljub vsemu temu se je uveljavilo upanje Če že ne prepričanje, da se je nekaj zganilo. Res je, da je de Gaulle s svojo septembrsko izjavo predvsem nevtraliziral akcijo azijsko - afriških držav v generalni skupščini Združenih narodov, ki so hotele predlagati resolucijo, ki naj bi obsodila francosko politiko v Alžiriji in priporočila pogajanja med Parizom in alžirskim narodnoosvobodilnim gibanjem. Res pa je tudi, da Žarek upanja vedal de Gaulle šestnajstega septembra letos, in prav tako potrdil, da šc zmeraj velja de Ga ul lova ponudba oktobra lani in da uporniški voditelji lahko pridejo v Pariz na pogajanja o prenehanju ognja. Premier Debre je pripomnil, da so bila dana navodila za začetek pogajanj vsak hip in da bo uporniškim voditeljem zajamčen varen odhod ne glede na rezultat pogajanj. Dejal je tudi, da bo »vlada v tistem trenutku tudi natančneje opredelila jamstva, ki jih bo Imel vsak za izvajanje svojih svoboščin v prihodnosti«. Ta skrivnosti stavek bi lahko pomenil, da so Francozi voljni obravnavati z uporniki pogoje za referendum in jamstva za svobodne volitve — glavni pogoj za morebitni kompromis. Dejansko pa nihče ni vedel, kaj naj pomeni, ln so na obeh straneh vojne siti. Kako zelo si želijo Francozi miru, dokazuje sedanje razpoloženje v francoski javnosti, ki ga lahko opazi vsak tujec. S takim razvojem dogodkov pa ni zadovoljna francoska desnica, posebno tista, ki je bila odgovorna za poskus prevrata v Alžiriji. To potrjujejo razni atentati in grozilna pisma na naslov Mendes-Francea in drugih naprednih francoskih politikov. Pot do miru je seveda še zelo dolga in trnova. Toda določeni krogi so prepričani, da si želi de Gaulle liberalne rešitve za Alžirijo. Če se mu bo naposled posrečilo najti zadovoljivo rešitev, bo uspeh tem večji, ker so ovire tako zelo velike. Toda čas je neusmiljen priganjalec in pet let krvave vojne strahotno obtožuje. H krajevnemu prazniku Semiča Novi uspehi kolektiva INDUSTRIJE ZA ELEKTR0ZVEZE Kolektiv obrata »INDUSTRIJE ZA ELEKTROZVEZE« v Semiču se z zadovoljstvom ozira v pretekla leta. Pred dobrimi osmimi leti je začel obratovati s štirimi zaposlenimi, sedaj pa jih šteje Is OTROCI SPET ZAŽGALI! 22. oktobra ob 9. url zjutraj je zagorelo gospodarsko poslopje Antona Radovana na Loki pri Šentjerneju. Zgorel je živinski hlev, svinjaki in listnjak pa tudi več sena, slame, ajde in nekaj drobnega poljedelskega orodja. Skoda znaša okoli 460.000 din. Požar sta povzročila domača 4 letna otroka dvojčka, ki sta se igrala z vžigalicami. ' Istega dne okoli 14. ure Je izbruhnil .požar v seniku Jožeta Mi-rreliča ;z Sodevc. Ogenj se je hitro razširil in uničil skedenj, stanovanjsko hišo ter kozolec z vsemi premičninam], s poljedelskimi stroji, z vozovi. Živinsko krmo in s pridelki. Skoda znaša okoli 2 m» lijona 300.000 din. Ogenj je povzročil oškodovančev 4 letni sin, k1 j« okoli 13.30 ure odšel z njive domov, vzel iz kuhinjske omare vžigalice in se odšel z njimi Igrat v skedenj. To nista edina primera, da so otroci v tem mesecu zažgali, saj smo po nekaj požarov opisali, ne* kaj pa Se ne. Vse kaže, da opomini staršem v časopisu ne zaleže-jo dovolj. Dobro bi bilo, da bi tudi učitelji v šolah pogosteje svarili otroke naj ne Jemljejo v roke vžigalic Šolarji naj bi vplivali na svoje mlajše bratce ln sestrice. Razen tega naj bi učitelj stvo ali pa gasilska društva napravila za starše posebna predavanja o požarni varnosti. Tako bi uspeli preprečiti ali pa vsaj občutno zmanjšati milijonske in milijonske Škode, ki Jih povzroče s požigi otroci. Kaj pomaga našim ljudem, predvsem kmetom, ves trud, ki so ga vložili med letom, da so nekaj pridelali, ko pa potem , otroci z eno vžigalico vse td in še veliko več uničijo! 170. Iz leta v leto raste število zaposlenih, s tem pa tudi proizvodnja. V letu 1958 je obrat dosegel 192 milijonov brutc prometa, za letošnje leto pa 'ma v planu 250 milijonov. Dnevno proizvajajo v obratu povprečno 20 tlsoft kondenzatorjev različnih vrednosti, za radio in telefonsko Industrijo- Letošnji plan So v prvem polletju izpolnili s 113 odstoik , pri tem pa moramo omeniti 'u-d; znatni dvig storilnosti, saj se je povprečna storilnost na oisebo dvignila od 930 tisoč dinarjev v letu 1958 na sedanjih 1,800.000 dinarjev. K dvigu storilnosti je v znatni meri jtI-pomogla delovna disciplina, mimo tega pa so sami izdelal' dva avtomata, ki sta nadomestila skupno 14 delovnih mest. V izdelavi imajo deset novih navijalnih strojev, od katerih sta dva že v preizkusnem pogonu. Delajo tudi na povečanju impregnirne naprave, s katero bo omogočena izdelava tako imenovanih »cozinusfi« konden- zatorjev, ki se uporabljajo v industriji za odpravo jalovega tok* Z rekonstrukcijo bodo >or.i'. še znatno povečali. Ker imajo težave zaradi ou-manjkanja visokokvalificirane delovne sile, so si s pomočjo najetega kredita iz stanovanjska gfc sklada ObLO ogradili sodobno 6-stanovanjsko zgralDo. Tako bodo lahku nudili strokovnjakom podobna stanovanja. Smelo BTOft v prihodnost, kolektiv iskreno čestita vsem občanom krajevnega ljudskega odbora v Semiču h krajevnemu prazniku! IZ RAZNIH STRANI Velik požar v Mihovici V nedeljo 25. oktobra ob 9.30 uri zagorelo gospodarsko poslopje Jožeta Hostarjs iz Mihovice. Do tal -o po-; .i i. živinski hlev, li*tmca. drvarrif.: Besede pesnika Ketteja bi v čaru jesenskih barv bile ie vedno prav take, kot takrat, ko jih je mladi Dragotln zapisal ob Krki ». .. in ga ovija kot ljubka zvesta...« Pogled na izliv Težke vode v Krko na kandijski strani. Jesen je, pa pošiljamo z jesensko razglednico lep« pozdrave vsem Novomegčanom in rojakom iz novomeške občine, ki ne žive v domačih krajih, in se jih na današnji občinski praznik lepo spominjamo! (Foto; Danica Hrovat) Crn dan za zajce V nedeljo je pokalo po zajcih na vseh koncih in krajih. Začel se je jesenski lov na dolgo-ušce. Lovci so izkoristili lepo vreme; lovska družina Dolenjske Toplice je uplenila 12 zajcev, družina »Gorjanci« najmanj toliko, z lova pa se niso vrnile »brez dlake« tudi druge lovske družine (Otočec, Radona ln druge). Novomeš&ani so se vrnili v lova na prašiče praznih rok. Lahko računamo, da je to nedeljo padlo v okraju nad sto dolgouhcev. Težko, staro medvedko je 22. oktobra ponCči menda v obrambi položil na dlako logar Rozman, ki se je vračal z nočnega opazovanja mrhovlšča na Brezovi rebri, pa mu je zver zastavila pot, ko se je nenadoma v temi pojavila na gozdni stezi. novomeška Jadnika Novo, novo« novo 99 Visoki pomenek" Blizu 20 m visoko sem plezal po lestvi v železnem ogrodju, predno sem prišel do njega. Slavko H t i b š e k je žerjavar, njegovo delovno mesto je visoko nad zemljo, v žerjavu Metalne. Obrača ročice in vzvode, žerjav pa poslušno drsi po tirih, dviga in spušča prečnik in prenaša tovore. Ko sem »potrkal« na lo-pwto, se *e počasi odprla navzgor. M?d železnim ogrodjem stolpa %e kot netopir visel mlad 1tnt (oglejte si sliko). — Kdo ste? Kaj bi radi'.' Vzpenjanje na žerjav je prepovedano! — tako me je ob-sul z nezaupnimi vprašanji. Povedal sem mu kdo sem in da mi je vodstvo gradbišča vstop na žerjav dovolilo. Nato sva izvedla posebno kombinacijo, da sem lahko prišel v kabino. On je splezal še malo više, jaz pa nato v kabino. Previdno sem spustil loputo in stopil nanjo. Pričela sva. — 22 let sem star. Doma sem iz Hrastnika. Pred enim letom in pol sem končal strojniško šolo t> Novem Sadu. Mesec dni. odkar smo postavili ta žerjav, delam na njem. — To je bil skopi življenjepis, ki ga je povedal Slavko Hrib-šek, čepeč meter in pol nad menoj, v ogrodju žerjava. — Koliko ton materiala ste preložili v tem mesecu? — Tega ne bi mogel reči, ker prenašam razne tovore. Lahko bi se zmotil za 1.000 ton. Ves ta les spodaj sem preložil in še mnogo drugega! — Visoko pod nebom delate, tu vam gotovo ugaja? — Lepo je. V»ak dan opazujem gradbišče iz te tuSine. Zdaj tu nov leseni opaž, zdaj tam nova jama, gradbišče se izpreminja iz dneva V dan, novi kombinat, ki ga gradimo pa raste. Do 29. novembra letos bo vse gotovo, le verjemite mi! — In kam potem? — V Ljubljano, v Strosma-jerjevo ulico bom šel. Tam imamo novo gradbišče. Od tega žerjava pa se bom težko ločil. Zelo dober je, še z nobenim nisem bil tako zadovoljen. Tako je pohvalil žerjav, ki ga je izdelala Metalna Maribor, dela pa na Pionirjevem gradbišču »NOVOLESA« v Straži. MILOŠ JAKOPEC (Nadaljevanje s i. strani) jena dva nova bloka OLO, tretji pa je v gradnji> dokončan je bil tretji 24 stanovanjski blok ObLO, dograjujej0 gtanovainjsk j blok Pionirja in velik blok ZTP v Bršljinu, podjetja IMV, Novdles, IEV Šentjernej, Elek-t»'o, Krka ter OZz in GLPZ pa že gradijo aH pa pripravljajo vrsto novih blokov in vrstnih stanovanjskih hiš (potrebnih bo nad 300 milijonov dinarjev iz raznih »kladov ln Hotnih sredstev) — je vse to seveda še vedno veliko premalo. Vse kaže, da bo treba prav tu zbrati 5e več sredstev ln narediti de več, da bo stanovanjska kriza omiljena ln da bodo tutfi kolektivi upoštevali potrebe svojih ljudi, ne pa le kazali na občinski ljudski odbor. Novo, novo, novo... Se in še bi lahko naštevali: nova pošta, nova ambulanta v Bršljinu, stadion ob Krki, bazen v Efol. Toplicah, nova tržnica v mestu, nadzidana stavba OLO, nov trakt Narodne banke, pa lepa nova stanovanjska kolonija ob LoČenski cesti in na Grmu in veliko novih, rdečih streh v vseh koncih mesta, njegovi okolici in v vsej občini, vse to lahko zberemo pod »kupnim naslovom: novo, novo. novo. če se nam zdi, da je vsega tega vendarle še premalo, nam tega sicer nihče ne zameri, a vedet; moramo sami, kaj zmoremo in kaj ne. Kaj potrebujemo danes in kaj bomo lahko naredili jutri. Vse, kar smo dosegli v teh petnajstih letih, pa je daleč preseglo upe in pričakovanja, ki s>mo si jih v razrušeni, opustošeni im nerazviti občini postavljali leta 1045. Prav bo torej, da na današnji občinski praznik trezno presodimo vse to, kar je že narejenega in je že zapisanega v letnih, uresničljivih načrtih, pa bomo morda sredi samih dreves zagledali tudi — naš gozd. Za 29. oktober, ko slavimo spomin na slavne dni narodnoosvobodilnega boja, si sezimo v roke s toplimi željami, da bi z združenimi močmi kmalu uresničili vse to, kar §e potrebujemo. Dosedanji uspehi in zmage nam dajejo «a to vso pomoč in nove spodbude. H Danes bo od 9. do 10. ure v okviru občinskega praznika sprejem pri predsedniku občinskega ljudskega odbora Maksu Valetu. Ob 10.30 bodo zastopniki oblasti in množičnih organizacij položili vence v avli narodnih herojev; ob 11. uri bo otvoritev centra za medicinsko rehabilitacijo; ob 11-30 pa otvoritev novozgrajene vajenske šole. Sinoči je dramska skupina PD Dušana Jereba uprizorila v režiji Franceta Kralja dramo Federika Lorce »Mariana Pine-da«. Sceno je pripravil Jože Zamljen. Obširneje bomo o tem poročali v naslednji številki našega lista. Včeraj popoldne so ob 16.30 na Glavni trg pritekli udeleženci teka 29. oktobra, ob 18. uri pa so v DOlenjskem muzeju odprli razstavo, na kateri so prikazani novo pridobljeni predmeti arheološke, etnografske ln kulturno-znanstvene vrednosti. V zimski sezoni se obeta Novomeščanom lep kulturni spored Koncertna poslovalnica v Ljubljani bo letos nudila Novemu mestu vrsto prireditev, ki se jih Novomeščani lahko po pravici veselijo. 2e v novembru bo nastopila ljubljanska Opera z »Don Pasqualom«. Balet te Opere bo prikazal najboljše točke iz raznih baletnih del. Obiskal nas bo Slovenski oktet, morda tudi godalni kvartet. Poslovalnica se bo potrudila, da bomo imeli priložnost slišati tudi kak inozemski jazz-ansambel. Skratka, obeta se nam sezona žlahtne kulture. BJ Za termnkautilizator novomeške Ele, ki ga j« konstruiral direktor Alojz Šoln, je zanimanje tudi v inozemstvu. Na nedavnem mednarodnem posvetovanju strokovnjakov za elektroniko v 2enevi je o novem aparatu poročal zastopnik FLRJ inž. Vladko Zlokovič. Posebno zanimanje za nov aparat so pokazal« vzhodnoevropske države. To je razumljivo, saj ga doslej razen Amerike in Anglije proizvajamo mi kot tretja država na svetu. Naš termokau-tllizator je tudi najpopolnejši in mnogo cenejši od angleškega, ki stane okoli 30 000 din. Ela, ki bo kmalu pričela s proizvodnjo novih aparatov, pričakuje naročil iz inozemstva. |9 Slabo založen je bil v ponedeljek . 26. oktobra, novomeški živilski trg. Največ je bilo umetnih rož in košaric, blago, ki gre na novomeškem trgu dobro v denar, saj cvetličarne nimamo. Dobiti j« bilo še zeleno solato v glavicah po 20 din komad, smetano v skodelicah po 70 din, jabolka po 30—70 din kg. krompir po 20 din kg, grozdje po 90—150 din kg, kostanj po 40 din (flrkl), paradižniki 70 din kg, orehi 150 din (firkl), jajca 28 din, fižol 70 din (flrkl) ln kure od" 600 do 800 din. H Gibanje prebivalstva. Rojstva: Majda Lukič — dpčka. Vladimira Oberč, Komandanta Staneta 3 — deklico, Slavka Mijajlovlč, Prešernova 1 — dečka. Poroke: Janez Koračin, zidar Iz Stoplč, ln Hlctaler Pavla, natakarica iz Novega mesta. Rudolf Pipa, gozdarski Inženir in Ivanka Jordan, uslužbenka, oba lz Novega mesta. Smrti: Antonija Potočar. upokojenka, 75 let. Marija Rodič, gospodinja, 47 let- Sla*kn Ilribšck zre na pokrajino ob Krki vsak dan iz kabine svojega visokega žerjava Nova mladinska vodstva volijo Letošnje volitve v mladinska vodstva v novomeški občini so v najlepšem teku. Večina mladinskih aktivov Je že imela predvolilne sestanke, na katerih so se pogovarjali o dejavnosti v preteklem letu. Ob tej priložnosti so ugotavljali svoje uspehe in neuspehe. Vodstva mladinskih aktivov in mladina so ugotovili, da je bilo delo preveč usmerjeno na kulturno-prosvetno dejavnost; preko te dejavnosti nekateri niso pT!-Ili, drugi pa so dosegali večje uspehe pri organizaciji razn;h lokalnih akcij. Niso pa iskali do- TUDI VI ZAHTEVAJTE V VAŠI TRGGVSNI voli pomoči pri ostalih organizacijah Letošnji predvolilni sestanki in volitve v vodstva pa so lep kora« naprej. Mladina se Je na shodih pogovarjala o bodočih nalogah ki bodo šle precej dalje od kulturno-prosvetne dejavnosti. Tako so govorili o bodočih akcijah mladine, ki bo sodelovala pri vseh večj'h političnih manifestacijah kot. so proslave, organizacija raznih delovnih akcij v lokalnem ali zvezneme pomenu. Pogovarjali so se koliko mladinskih voditeljev bo šlo' v mladinske delovne brigade. Ti bodo po puvratku prevzeli važnejše funkcije v organizaciji. Imeli bodo tudi vrsto zanimiv h predavani ki bodo odpirala mladini možnosti, da se spozna z najrazličnejšimi oblikami izobraževanja, ki |im ga nudi družba. Zlasti vaški aktivi LMS so pokazali veliko volje n veselja za razgibano dejavnost, pri kateri II obljubljajo pomoč druge organizacije. Pu sedanjih podat*.h Uihko mirna trdimo, da so med boljše pripravljene letne obračune mladinskega dela in pri sprejemanju smernic za bodoče delo prednjačili aktivi LMS: B'rčna vas. Novo mesto, f}fran9k& vas, IKV-Sentjernej, ftkcijan, industrija perila, Straža — Vavta vas. Bolnica. Vršna sela, Stopiče, Tovarna zdravil Krka, Bučka, Ekonomska In Administrativna šola. UCitelj'Sče in Gimnazija, Krojač — Novo mesto. Laze. Bela cerkev, Gornje Sušice, Trška gora Otočec na Krki, Pionir, Pndgrad, Industrija obutve, Žabja vas. Osemletka Novo mesto in Šentjernej, Bolnlfarska s.,!., — mu ii •! Vajenska šola Itd. Če bi bil jaz predsednik Pokažite DOLENJSKI UST sosedom in znancem, ki ga še ne poznajo! Spet smo šli na cesto, v trgovine, pisarne in drugam ter spraševali ljudi, kaj bi oni najprej uredili, če bi bil! predsedniki občinskega ljudskega odbora Novo mesto. Pričakovali smo, da bomo dobllj bolj različne .odgovore, kot smo jih, a smo se zmotili. Skoro vsi so se sukali okoli ... no boste že videli okoli česa. NAJPREJ STANOVANJE! — Ce bi bil jaz predsednik občine, bi s I najprej priskrbel stanovanje, — je povedal Vili Zore, uslužbenec Obrtne zbornice. SMIHELCANI: VODOVOD Rezika Beltram-Erpič, uslužbenka Na>'odne banke, je povedala: — Najprej bi zgradila v Smlhelu vodovod, da ne bi imeli še avstrijskega. Saj pravijo, da bi bilo celo na Luni življenje, če bi imeli vodo. Mi. Smihelci si jo moramo večkrat nositi lz potoka. O cesti Novo mesto — Dolenjske Topi ice: — Jaz bi najprej asfaltirala aH uredila cesto, ki pelje mimo obeh novomeških bolnišnic, ne pa tako, kot ie sedaj, da je urejena od Novega mesta do Dolenjskih Toplic, samo mimo bolnišnic ne. — Pa tudi nove bloke ne bi gradila tako razkošno in stanovanja bi delila bolj pravično. »STANOVANJA BI GRADILA« je povedala »tarnala« Rezika iz banke. An koše bi postavila tam, kjer pečejo kostanj, aH pa bi vsaj ceste malo bolj pometala.« STANOVANJA, TRG, PRALNICA, MLEKARNA Sodnica Okrajnega sodišča Marija Mejak: — Stanovanjsko krizo bi skušala omiliti. Za gradnjo stanovanj bi dala več sredstev. Ko bi delila stanovanja, bi mislila na vse tiste, ki ga nimajo. Tudi na tiste, ki so jih oddali že pred leti v najem, bi gledala malo drugače in ne samo kot na izkoriščevalce. Ti so bili namreč, mednje spadam tudi jaz, prepričani, da bo z leti bolje. — Toda za zdaj še ne kaže, da se bo položaj kmalu izboljšal. Trg: zelenjavo plačujemo drago. Tudi to bi skušala urediti, saj je naš trg med najdražjimi v Sloveniji. Zelenjavna trgovina ne more imeti zalog, ker nlma skladišča, zato zelenjave v mestu večkrat zmanjka. Mlekarno bi preselila malo bliže. Tudi njen delovni čas bi uredila tako, da b| bila odprta pred sedmo Uro zjutraj in nekaj po drugi url. S-eveda bj morala Imeti ves ta čas tudi mleko. Poleti bi dala škropiti tudi stranske ulice. Pred leti to res nI bilo potrebno, ker po teh ulicah nI bilo prometa. Tudi pralnico, ki je zaposlenim ženam zelo potrebna, bi kmalu ured lla. VELIKA ROKADA — Najprej bt dala tistim, ki imajo velika, dobra stanovanja samo sobo '.n kuhinjo, pa še enega podnajemnika. — je odgovorila na vprašanje Pavla, natakarica v Metropolu. — Tako bi vsi vedeli, kakšno je življenje v slabih stanovanjih In bi si vsi orizacievaH' ga rešitev stanovanjske stiske. PazPri teg, bi vrnila gostincem denar, So ga vplačali v stanovanlski sklad, da bi s| vsaj .s^mi zgradili kakšno stanovanje (Ne bi bilo slabo, če b1 gostinci In trgovci z združenimi sredstvi zgradili kak blok). POMETANJE Pijta, uslužbenec Industrije motornih vozil, je povedal: — NovomeSk« ceste ln ulice bi dal očistiti. Zdaj frizerji predobro zaslužijo, ko morajo ljudem po dvakrat na teden prati glave. MESO. MESO... Nekdo iz »Mlekarne«: — Napravil bi tako, da bi v mesarijah prodajali teletino. Zdaj moram ponjo v Sentrupert. MLEKARNA IN STANOVANJA — Stanovanja bi gradila in napravila v mestu prodajalno mleka, — je povedala gospodinja Matilda Zigante. KLIC IZPRED PREDSEDNIKOVE SOBE — Stanovanja! — je bil odgovor uslužbenke, ki ima pisarno pred predsednikovo sobo. SAMOSTANE — Gradila b samostane. Za moške in ženske, eeveda ločeno. Tako se ne bi mogli obiskovati in ne bi bilo otrok in stanovanjske stiske, — ml je zaupala Ančka Turkova. NAJVAŽNEJŠA SO STANOVANJA Stanovanja so problem, ki ga rešujemo že vsa povojna leta, ne samo v naše mestu, a ga še nismo tn tudi Se ne kaže, da ga bomo kmalu rešili --STANOVANJ Al Je bil odgovor vseh vprašanih, razen tistih, ki ga seveda že imajo. Stanovanje je prostor, kjer prebije človek večino življenja. Tu se človek spočije in dob- novih moči za delo. — Kako moramo zahtevati večj0 delovno storilnost od človeka, ki se vozi ob vsakem vremenu s kolesom in drugače aH pa hodi po več aH celo po več deset kilometrov daleč v tfužho ali pa od rstega, ki ima slabo stanovanje (In zato seveda v hiši prepir)? Takemu bi lahko rekli: »Vsa čast, da si sploh prišel v službo. Spočlj se!« Pri nas gradimo, razširjamo, povečujemo tovarne, gradimo Pa toHko stanovanj, da jih še za strokovnjake, ki jih bodo te tovarne potrebovale, ne bo dovolj. Skupno z razširjanjem industrije je nujno treba reševati tudi stanovanjski problem! Do sedaj smo reševali stanovanjski problem tako, da je občina građila'ne-kaj stanovanj, nekaj podjetja, nekaj privatniki. Tista stanovanja, ki jih je gradila občina, so kupila včasih poa-jetja za svoje ljudi, ostala pa so bila razdeljena, večina brez vednosti stanovanjske komisije- Dobil jih je, kdor je bil bolj potreben, oziroma kogar smo pri nas bolj potrebovali pa tudi kdor je bil bolj siten pa če tudi ne tako potreben. Stanovanjska ali kana druga komisija naj bi 6i ogledala stanovanja vseh prosilcev in na podlagi tega izdelala seznam najpotrebnejših in tem tudi dodeljevala stanovanja. Toda s tem ne bi rešili stanovanjskega problema, pač pa bi zagotovili to, da bi prišli do stanovanja res najpotrebnejši. Za rešitev je pa treba pritegniti vsa razpoložljiva sredstva občine, gospodarskih organizacij in posameznikov. Zdravo, primerno stanovanje je pogoj za boljše delo n srečo posameznikov ln družin — torej za srečo nas vseh. Tisti, ki jih že imate, ne smete pozabiti, da so pri na? še ljudje, ki žele isto, kot ste si vi včasih — prijeten dom! Se so ž°lje m problemi, ki jih občina že rešuje in ki jih bo morala še rešiti: dobre stanovanjske skupnosti, mlekarn;1, v mestu, pralnica, več mesa, čiste ufice [b Se veliko drugih, ki jih nismo nap:-;;1 Zavedat pa se moramo, da jih rfitnb PredVvdnik tUdI M bo rešil če mu pri tem ne bomo p** magali mi vsi, jože PRIMC Stran 4 DOLENJSKI LIST 48 fJEPOKORJENl BREGOVI Bi SE^Z^RISE: -Mit €etvn/ ANALIZA KADROV V ZDRAVSTVU 17. ►►Miha, spal nisi, pojdi počivat, bova pa zvečer še žagala.« Je dejal pomenljivo ln zagonetno pogledal sina. Ta je bil sprva presenečen, zmedel se pa ni. »Res nisem spal, si me mar videl, ko sem odšel?-« ►►Da — in ko si prišel tudil Neke ljudi vodiš tod okoli. Smenta, kaj le snujete?« 18. ►Oče, res je. Ljudi vodim po gozdovih. Delamo skrivaj, ker je nevarno. Ves, uprli se bomo; zdaj nas je že precej In orožja tudi. Ne bomo se pustili uničiti! - — Mohor ni prav razumel, čutil je pa, da gre za važno stvar. Zato je le vprašujoče pogledal sina. Ta je vedel, da mora še kaj povedati. 19. »No, zbiramo se, delavci, kmetje, študentje, vseh po nekaj. Tudi iz zaporov ln mest prihajajo. Smo že pripravljeni. Slo bo zob za zob in glava za glavo. Nemcem in Italijanom bo pri nas še prekleto vroče!- — Mohor se je ozrl okrog. Nikogar ni bila blizu, ki bi mogel kaj slišati. 20. Dal je sinu svojo zdelano, grčavo roko. *Tu imaš roko. fant! Tako je prav! Rad bi pomagal, a sem star. To pa je stvar mladih. Pred menoj pa res ni treba tega skrivati!« — »Ne skrivamo tega zaradi tebe, zaradi drugih! Gluhe stene in pusta gmajna imajo oči in ušesa!* Za močnejši vp I i v zavestnih sil v zd ravstvu Kadrovska komisija pri OK ZKS je nedolgo tega razčlenila kadrovske probleme v zdravstvu. O njenih ugotovitvah in predlogih je razpravljal tudi sekretariat OK ZKS, ki je zavzel ustrezna stališča, s katerimi je seznanil članstvo Zveze komunistov, da bi se moglo zanje zavzemati in jih s silo prepričanja posredovati tudi ostalim delovnim ljudem, predvsem pa osebju v zdravstvenih ustanovah in zavodih. Najvažnejša ugotovitev analize je, da je v zdravstvu premalo čutiti vplnjv zavestnih sil. Komunisti — zdravstveni delavci se bodo morali odločneje zavzemati za napredna stališča in jih, se ve ne administrativno, temveč z močjo prepričanja, posredovati prek sindiiikata strokovnih društev, mladinske organizacide in drugače ostalemu osebju, da bodo postala tudi njegova last. Organizaciji Zveze komunistov obstojata samo v novomeški in brežiški občini, vtem ko so komunisti iz drugih zdravstvenih ustanov in zavodov vključeni v terenske organizacije Zveze komunistov. Potrebno bi bilo, da na zavodih, kjer je zaposleno večje število komunistov, ustanovijo aktive Zveze komunistov, ki bi po potrebi obravnavali pereče probleme, zavzemali enotna stališča, za kaitera bi se morali komunisti tudti dosledno boriti. Pogoja za ustanovitev aktivov so na primer v nekaterih zdravstvenih domovih jn tudi drugje. Pišimo CK ZKS o nekaterih negativnih pojavih in vlogi komunistov v zdravstvu je bilo predmet razprave na sestankih neikaterih ustanov in zavodov, vendar ugotovitvam niso vselej sledili konkretni ukrepi za odpravo raznih negativnih pojavov, o katerih je govorilo pismo in ki so obstajali tudi v zdravstvu novomeškega okraja. Zaradii tega je potrebno, da zavestne sile tudi še naprej od- krivajo razne negativne pojave v zdravstvu — na primer: neodgovorno ravnanje in trošenje sredstev, slab odnos do bolnikov, podcenjevanje samoupravnih družbenih organov in njihovih odločitev, pasiven odnos do naše stvarnosti itd., in jih tudi postopoma odpravljajo. V zdravstvu je zaposleno 720 ljudi, od tega 87 članov Zveze komunisitov. To število kajpak ni zadovoljivo, zato si bodo morale organizacije Zveze komunistov nenehno prizadevati, širiti svoj idejno-politični vpliv na zdravstveno osebje in tako ustvarjati pogoje za sprejem vedno novih zdravstvenih delavcev v Zvezo komunistov. Izmed 720 vseh zaposlenih v zdravstveni službi je 653 članov Socialistične zveze, 691 članov sindikata, 687 članov Rdečega križa, 67 članov Ljudske mladine itd. Zlasti pade v oči majhno Število članov LMS. Iz-med vseh mlajših zaposlenih zdra'vstvenib delavcev jih je vključenih v mladinsko organizacijo samo nekai več kot polovica. To stanje bo treba kajpak popraviti, ker je v tem največja ovira, da se ne morejo hitreje krepiti vrste Zveze komunistov v zdravstvu. Važna ugotovtieiv analize je tudi, da bo treba posvetiti več pozornosti strokovnemu izpopolnjevanju zdravstvenega osebja. To potrjuje predvsem dejstvo, da je v zdravstvu še vedno precej Ljudi z osnovnošolsko izobrazbo (v novomeški bolnišnici ena tretjina). Tudi so zborovali V soboto 17. okt. zjutraj so se zbrali na svoj redni občni zbor učitelji sevniške občine. Pozdravili so med seboj tovariSico Emo Musar, predstavnico Okrajnega odbora SZDL, in Mira Gošnika, se-kretairja obč. komiteja Sevnica, Poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora so prikazala delo društva v preteklem letu, razprava o teh poročilih in o težavah učiteljev pa je razkrila celo vrsto težav, ki jih imajo posamezniki. Poglejmo nekatere izmed mjih! Učitelji v Tržišču nimajo urejenih stanovanj in prehrane. V Krmelju so letos novo učiteljtico nastanili v pisarni, pisarno pa so prestavili v kuhinjo (?) Na Telčah še vedno učijo v zasebnih z&radbah, na Primožu je pa nevarnost, da bo prvi večji sneg šolo podrl. V Šentjanžu napreduje gradnja zelo počasi, imajo pa tudi druge osebne težave. Pri uvedbi tehničnega pouka so ostali učitelji brez pomoči podjetij. Šole imajo premalo sredstev za izlete in poučne pohode. Ponekod učitelji ne dobivajo nadomestila za stanovanje; tudi drv, ki jim po zakonu pripadajo, ni. Šolski odbori ne razumejo svoje vloge in ne sodelujejo s šolami in upravitelji. Kuharice po šolah nimajo urejenega plačevanja. Zabavnega življenja ni ali pa je zelo težko dostopno za učitelje, ker so raztreseni po vseh krajih. Vse te težave hromijo in zavirajo zahtevno delo učiteljev. Zato so načeli vprašanje, da bi iz sedanje ene podružnice ustanovili dve, vendar predlog ni bil sprejet. Tako bo tudi v bodoče ostala le ena podružnica sindikata za vso občino. Prisotni so premalo razpravljali o nadaljnjem izobraževanju v lastnih vrstah. Priznanje za njihovo delo sta jim izrekla tako tov. Musar jeva kot tovariš Gošnik; vendar sta oba poudarila potrebo po stvarnem programu študija, ki je za učitelja v vseh šolah več kot potreben. Cela vrsta nalog na področju vzgoje novega človeka leži ravno na naših učiteljih, fci 4» — kot smo vi* deli — nimajo vedno vseh pogojev. V celoti so se člani tega sindikata strinjali z ugotovitvami zadnjega plenuma Okrajnega komiteja ZK o vprašnjih šolstva. Trenutne težave, ki zahtevajo tako velika sredstva, ne smejo zavirati novega duha v naših šolah. Razprave o potrebah naj ostanejo v mejah naših zmožnosti m naj ne temeljijo na neuresničljivih željah. Poglobljen študij sodobnih in perečih problemov bo omgočil večjo povezavo pouka z našo stvarnostjo, učitelj bo imel neposredno napotilo za prilagoditev vseh predmetov pouka v trenutnem stanju našega gospodarstva in politike. Sklepi te konference bodo brez dvoma izboljaU delo sindikata prosvetnih in kulturnih delavcev te občine. Pri odgovornem delu pa jim, vsi skupaj želimo obilo uspehov med dora-ščajočo mladino. VELIKA IZBUIA RAZNEGA BLAGA PO KONKURENČNIH CENAH. ZA OBISK SE PRIPOROČA »SVILA« TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA »VOLAN« trgovsko podjetje na debelo in drobno LJUBLJANA — Vošnjakova 9. telefoni: 32-891 do 32-894 prodaja: motorna vozila, nadomestne dele, gume in dvokolesa raznih znamk v: prodajalni na malo TAVČARJEVA ULICA 7, tel. 30-687 ...... FRANKOPANSKA UL. 21, tel. 22-595 „ „ „ GOSPOSVETSKA C. 3, telef. 21-658 „ „ debelo DVORAKOVA UL. 12, telef. 31-592 Postrežba solidna, cene nizke! že doslej je obstajalo več oblik strokovnega izpopolnjevanja, 8 katerimi bo treba še nadaljevati. V nekaterih ustanovah in zavodih so imeli redna tedenska, štirinajstdnevna ali mesečna strokovna predavanja. K strokovnemu izobraževanju so prispevali nadalje strokovni se. stanki sekcij in društev, delovni sestanki sekcij in društev, delovni sestanki, seminarji za posamezne skupine zdravstvenih delavcev itd. Zadnje čase se je precej popravilo stanje višjega in nižjega zdravstvenega kadra, še vedno pa je občutno pomanjkanje medicinskih sester. Glede na trenutne potrebe in perspektivno zavarovanje kmečkega prebivalstva bi v novomeškem okraju potrebovali 19 zdravnikov, 18 zobnih terapevtov, 13 zobnih tehnikov, 10 farmacevtov, 9 farmacevtskih pomočnikov, 2 medicinska kemika, 22 medicinskih sester, 27 babic, 5 otroških negovalk, 7 sanitarnih tehnikov in 15 ostalih zdravstvenih delavcev. Okrajni ljudski odbor, občinski ljudski odbori in zdravstveni zavodi pa štipendirajo naslednje število zdravstvenih delavcev: 13 zdravnikov, 7 zobnih terapevtov, 5 zobnih tehnikov, 11 farmacevtov, 6 farmacevtskih pomočnikov, 2 medicinska kemika, 17 medicinskih sester, 3 babice, 1 sanitarnega tehnika. 1 rentgenskega tehnika, 4 bolničarje in 1 zobnega asisenta. Podatki kažejo, da štipendiranje ne zadovoljuje, zato bo treba v prihodnje povečati število štipendistov, seveda v okviru razpoložljivih možnosti. Na drugi strani pa bo treba — kot rečeno — posvetiti več pozornosti strokovnemu izpopolnjevanju obstoječega kadra z raznimi večernimi šolami in seminarji. V novomeškem okraju je 34 zdravstvenih ustanov, ki imajo svode samoupravne družben« organe, v katerih sodeluje 238 državljanov. Upravni odbori so se v svoji mandatni dobi sestali 225--krat (vsak povprečno šestkrat). Na sejah so razpravljali m odločali večidel o personalnih zadevah in nagrajevanju, manj pa o odnosih do bolnikov, razpolaganju z materialom in o drugih zadevah. Nekateri samoupravni družbeni organi v zdravstvu so se že dobro znašli, dirugi pa samo životarijo. To je odvisno tudi od upravnih vodstev v zdravstvenih zavodih in njihovega odnosa do družbenega upravljanja. Nekatere upravne odbore je pri delu oviralo tudi dejstvo, da so bili mnogi njihovi člani preobremenjeni, zato niso mogli dobro opravljati svoje dolžnosti. Komunisti in družbene organizacije sploh bodo morale v prihodnje posvetiti več skrbi uveljavljanju samoupravnih družbenih organov v zdravstvu. Načrti in želje bolničarjev 8 prvega rednega občnega zbora Dru§tva bolničarjev v Novem mestu Lani ustanovljeno Društvo bolničarjev v Novem mestu, ki združuje zdaj 63 (od 98) bolničarjev v našem okraju, je zbralo svoje člane v soboto zvečer na prvi redni letni obTačun dosedanjega dela. Zbora so se udeležili tudi prknarlj dr. Ivo Smrečnik kot predsednik okrajnega sveta za zdravstvo, predsednik Društva bolničarjev LR Slovenije tovariš ZUnlk, zdravstveni delavci iz raznih ustanov, medtem ko je dr. Danijel Brežic pozdravil zbor v imenu ravnatelja novomeške bolnišni- ce, dr. Mastenova Pa v imenu šefa kirurškega oddelka. Uvodno strokovno predavanje dr. Zakrajščkove je govorilo med drugim o resnicoljubnosti, natančnosti, poslušnosti, prijaznosti, pozornosti ln vljudnosti, ki so glavne vrline bolničarja. Vse to se v njegovem odgovornem delu nenehno prepleta. O potrebnem ln koristnem delu bolničarjev ter vlogi društva pri njihovem Izobraževanju Je obširno poročal predsednik društva Mirko Bencina, ki je dejal, da je razen nekaj strokov- Izldor Mole: NOVOMEŠKI GLAVNI TRG (1957, lesorez) nih predavanj društvo skrbelo za sodelovanje s sindikalno podružnico in upravo zavoda- Govoril je tudi o težavah, ki jih srečujejo bolničarji v poklicnem življenju in Izven njega, o boljši Izbiri kadra za ta odgovorni poklic ter o liku ln značaju bolničarja. Predlagal je tudi zamenjavo delovnih mesr. v zavodih ln zdravstvenih ustanovah, da bi se tako bolničarji več naučili. Razen strokovnega Izobraževanja bo treba začeti tudi s programom splošnega in političnega Izobraževanja, saj je to prav tako sestavni del za nujno potrebno večjo strokovno izobrazbo. Za slednjo bo treba poslej več konkretne pomoči tistim, ki želijo naprej. Tajnik društva Milan Žveg-lič je poročal za blagajno ln tajništvo, v razpravi pa je predsednik republiškega Društva bolničarjev tovariš 21tnlk, član republiškega sveta za zdravstvo LRS, govoril predvsem tudi o delu ln nalogah društva. Vzgoja srednjega medicinskega kadra in novi pogledi na njegovo Šolanje so bili osrednja točka njegovega obširnega poročila. — Obeta se tudi skupno glasilo slovenskih In hrvaških bolničarjev. — s Poletnim družabnim večerom Je bil občni zbor bolničarjev (udeležila so se ga tudi bolničarke Iz Črnomlja in Metlike) zaključen. O Nemcih in branjevcih v Šentjerneju Tudi majhni kraji doživljajo včasih razburljive stvari, če ne bodo Sentjernejčani zamerili, da Jim Imenujemo kraj majhen. Predsednik Zveze borcev je namreč na redni seji 21. pre teklega meseca poročal, da uživa Viljem Gebauer 30-odstotni partizanski dodatek na pokojnino in da se mu štejejo vojna leta dvojno. Na seji je kar završalo in kraj se ne more in ne more pomiriti in zahteva, da se razčisti, kdo je Geba-uerju preskrbel to nezasluženo odlikovanje. Viljem Gebauer je bil pri Nemcih železniški uradnik na Pragerskem In učitelj nemščine v programu ponemčevanja slovenskih železničarjev. Zatrjeval je, da je Nemec, kakor uradno poročajo s Pragerskega. Iz njegovega kroga nI danes nihče član Zveze borcev. Krajevni odbor Zvez« borcev Pragersko Izjavlja v svojem dopisu od 7. avgusta tega leta, da mu kljub poizvedovanju ni nič znanega, da bi Gebauer kdaj sodeloval z narodnoosvobodilnim bojem. Kovača Dolinska na Spodnji Polskavi je Gebauer sicer prosil za Izjavo o sodelovanju, pa mu jo Je kovač odrekel. Tudi prometnica Štefka Erkerjeva n Soršak, ki naj bi nekaj vedela, nista mogla ničesar potrditi. Pozneje je Gebauer služIl v avstrijskem Brucku ob Muri. Ze leta 1945 je bilo ugotovljeno, da Je Ge-oauer na Pragerskem cel0 svojim starim znancem oholo odklonil, da b| z njimi govoril drugače kot nemško. Zemljak zatrjuje, da je bil Gebauer kulturbundovec, pravi sejnj zapisnik Zveze borcev. Se hujše so stvari po vojni, ko so • le CJebauerju celo odvzete državljanske pravice. — Na seji Zveze borcev v Šentjerneju so ugotovili, da nI Viljem Gebauer v nobeni organizaciji. Izjavil je, da kandidatov, ki jih postavlja Socialistična zveza, ne bo volil; in zares, Še nikoli ?a nismo videli na volišču". Prepovedal Je, da bi 4a nazivali tovariš, ker on Je »gospod Gebauer«. Dodu Majzlju ln Tonetu Koretiču je dejal, da Je ponosen, da je popoln Nemec. Po njegovem bi bilo treba v Šentjerneju pol ljudi pobltj (Mi-klavčlč); katero polovico gospod mislijo, Je očitno, čeprav tudi ostala polovica ni bila nikoli za Nemce. Gebauerjeve izjave, kako bi rad poljubil Hitlerju zadnjico, pa zavoljo nespodobnosti ni mogoče v celoti prepisati ln naj ostane v sejnem zapisniku Skratka, gospod Gebauer spoštujejo in ce aljo v novi, socialistični Jugoslaviji samo njen ko izmed teh poglavij je predstavljeno s šte- vilnimi predmeti ln fotografijami, Medlčarstvo ali lectarstvo je bll0 "a Dolenjskem pred desetletji zastopano s štirimi delavnicami — v Žužemberku, Novem mestu, Metliki in v Krškem. Lectarjevo delo se začne v čebelnjaku, pri pobiranju medu i,xrpanjev, končuje Pa.se ha seJ-mu, kjer prodaja pusano cukreno, medeno in voščeno robo. Osti — priprava divjih lovcev za nočni lov Ko smo po dolgih razpravah tudi v Sevnici prtiij do prvega televizorja, se je okoli njega kal kmalu pričelo zbirati staro ln mlado. Televizor Je v dvorani kolodvorske reitavracije 2al to mesto ni najprimernejše, sploh ne za mladino, ki pride sicer »le na otroško predstavo«, obvisi pa potem in z odprtimi usti strmi v program kar do trde teme. Saj vemo, da otrok pozabi na čas in dogajanje okoli sebe, če gleda ln počne kaj zanimivega. Na občinskem odboru SZDL menijo, da naj bi v Sevnici kupili Se en televizor ln g« postavili kam drugam, kjer bi lahiko tudi mladina brez Škode z« vzgojo spremljala primerne programe. Ker so sedaj prvič tudi lepi pogoji za prestavitev sevniSke knjižnice, nameravajo to dvoje združiti, v rumenem bloku »o v kleti primerni prostori, ki jih bodo * primerno ureditvijo usposobili za knjiž- Prosvotni delavd so zborovali v Vel Podlogu Pred kratkim •» Je nekaj nad 100 prosvetnih oVsiaveev občine Vldem-Krško zbralo v Velikem Podlogu na sindikalnem Gibčnem zboru. Dolgoletni predsednik društva učiteljev ln profesorjev Ciril Plutt je podal obširno poročilo o delu te organizacije. Navzoči so bili mnenja, da je pionirski tisk odločno predrag, predvsem za podeželje. Resno bi bilo treba misliti na pocenitev pionirskega tiska ln iskati kje drugje podporo za nemoteno izhajanje. Ob tej priložnosti je Bogomir Kambič'lz Ljubljane predaval o Ameriki. S krasnimi diapozitivi je zelo navdušil prisotne. Od Zavoda za poučni in šolski film pa «o prosvetnim delavcem nazorno pokazali, kako se lahko uporablja ozvočeni diaiilm. M i bil na razstavi »Jugoslovan-| ska grafika« letos v Italiji, s nekaj del pa sem razstavil I tudi na letošnji III. medna-\ rodni grafični razstavi v Ljub-l Ijani. Med tem časom sem bil \ tudi profesor risanja v Novem j mestu (1952-1957); zdaj sem j vodja oddelka za likovno vzgojo otrok v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Prua samostojna razstava? Lani v more biti vseeno, j Ljubljani, letos druga t> Kra-tiLJiJT*^«*. I nh ter tretja zdaj v Dolenjskem muzeju. — Kakšne smotre zasledujete v svoji umetnosti? nlco. V ta prostor bodo postavili tudi televizor. Tako bo mogoče, da se vsi. ki si žele poslušati in gledati spored v miru, zberejo tam, kjer ne bo včasih nadležnih pijancev in podobnih »motenj«. Ko | bodo mamice vedele, kam njihovi j obroci zahajajo, bodo tudi s te j strani lahko malo manj »krbele. : saj jim sedaj ne da otroci poseda Ob primerni vstopnini za pokritje rezijskih stroškov bo klubski prostor verjetno preko zime kar lepo poln. Upajmo le, da bo zadeva čimprej »stekla« oziroma »spre- I v ovu'1 gledala«. \„.......„,.....>.■<„■• — Ko gradim svojo sliko, ne prenesem na platno sama določeni izrez iz narave. Narava mi kot predmetni motiv pomaga le, da vnesem v sliko razpoloženje, čustvovanje in določeno idejo. Torej je slika potem bolj izraz človekove notranje prirode. V ta namen iščem vedno noulh oblik in kompozicij, s katerimi brez predsodkov gradim svoj likovni nazor. Nazor, ki najbolj odgovarja mojemu temperamentu in mojim željam. — Vaš pogled na pomen umetnosti? — Umetnost podira meje in zbližuje ljudi različnih narodov in iz različnih sredin. Pomaga jim, da se sporazumevajo brez besed in da se vzljubijo. V dobi vedno večje avtomatizacije je umetnost tista, ki človeka plemeniti in ki mu bogati njegov notranji svet. OBRAČUN SVOBODE VIDEM-KRŠKO Kakor na vseh občnih zborih, tako so tudi na občnem zboru DPD Svobode Videm— Krško podali obračun dela v preteklem letu. Zanimivo je, da »e je razprava razvijala v dve smeri. Eni so bil I za klubsko delo, ki ga Je prav lepo opisal v svojem poročilu predsednik tov. Matjan, drugi so Pa razglabljali, kako bi čim bolj požive li posamezne sekcije. Ugotovili so, da delo Svobode ni bilo najbolj uspešno, ker pač nI bilo odigranih dovolj premier, pevski zbori in folklora pa so premalo nastopali. Iska'11 so razne krivce, češ da ni režiserjev, ko je bil pa leta na razpolago, ni bilo Igralcev; pri_ folklori ni bilo harmonik a ša ln podobno. Mnenje, ki so ga nekateri dobili na občnem zboru češ da Svoboda ni odigrala svoje vloge, ni upravičeno. Vsekakor je važno dejstvo, da je bilo v knjižnici, ki ima sorazmerno malo knjig ln neprimerne prostore, 1172 obiskovalcev, od katerih prevladujejo delavci. Tudi število članstva se je skoraj podvojilo v preteklem letu. Lan! je bilo vključenih nekaj nad 200, sedaj je pa že 373 članov. Za] je med njimi premalo delavcev. Svoboda je preskrbela za pester kulturni užitek domačinov. Razna gostovanja so bila na dnevnem redu, redkeje pa so se predstavili na odru domačini. Da niso tako pogosto nastopali, ne smemo Iskati vzrokov v upravnem odboru oziroma organizaciji kot celoti, pač pa drugje. Prav zaradi tega je bilo v poročilih dovolj govora o klubskem delu in klubskem življenju. Nujno je, da se v celoti navdušijo za tako delo. kajti lf na ta način bodo mogli pritegniti v svoje vrste čimveč mladine ln ostalih prebivalcev. - M. 37 odraslih »učencev« na Senovem Sola za odrasle v Senovem bo kmalu pričela s poukom. Delovala bo v okviru Delavske univerze. Za 2. razred osemletke se je prijavil eden kandidat, za 3. razred dva kandidata, za 4. razred pet kandidatov, za 5-razred 17 kandidatov, za 6. razred pet kandidatov, za 7. razred trije kandldatje ln za 8-razred štirje kandidatje. Skupaj torej 37 odraslih, ki žel« izpopolniti svoje znanje, Nekaj predmetov fz rimskega groba v Ruhni Iskopat cestar Boblč vasi, ki ga jr Živa priča »Svobod« III Obisk pri znanem novomeškem javnem delavcu Joži Morettiju Rimska svetilka-oljenka lz groba v Straži. Na dnu svetilk« je kratica (C. P. S.) imena izdelovalca Hišica za »vuhtanje« divjih prašičev v Suhi krajini Na Dolenjskem redko najdeš Človeka, ki bi mu borba za proletarske pravice že od rane mladosti tako oblikovala zunanjo podobo in karakter, kakor je to pri znanem javnem delavcu Joži Morettiju. Obiskal sem ga, ker sem čutil, da se mi bo v njem potrdila dvojna zgodovinska značilnost naših ljudi, namreč, da je nacionalna ogroženost v preteklosti bila usodno vezana na ekonomsko in socialno neenakopravnost, zlasti na obmejnih slovenskih področjih. Za zgodovino socialnih bojev ob začetku tega- stoletja in za razvoj delavskih prosvetnih društev "-Svobod* je pač Joža H-va priča, ki bi še marsikje lahko veliko dodal tem vrsticam. Joža je rojen KoroSec iz Gornje Rožne doline. V Vodeči vasi je bil oče strojnik v tovarni, kakor že tudi njegov ded. Predstavlja torej že tretji rod industrijskega delavca. Kraj je bil v njegovi otroški dobi Še popolnoma slovenski. V gostilni pri »Otrtu* si slišal le slovensko besedo. Danes je žal že precej drugače. Njegov oče je že pri prvih splošnih volitvah nastopali kot politični delavec za socialistično stranko, Joža pa je moral kot 9-letni fantek za pastirja h kmetu in za »ta malega hlapca« na Dvoru na Koroškem. Ker pa je bil poklic strojni- štva že nekako v družini, ga je oče poslal v uk v tovarno verig v Belo peč. Seveda ga je tovarnar, ki je bil obenem močan posestnik, izkoriščal za pašo krav po Karavankah in pod Mangartom. Ker je fant spoznal, da iz takega uka ne bo nič, je pobegnil z vlakom do Kranjske gore in peš do Mojstrane in Jesenic. Tam je delalo že večje Število Korošcev in tako se mu je posrečilo priti leta 1907 v železarno, kjer se je do 1912. leta izučil za finozičarja. Nato je delal i>s« do 1921 v valjarni. Specialna strokovnost ga je obvarovala pred vpoklicem na fronto. Ze leta 1909 se je včlanil v takratno socialno demokratsko stranko in se kot opazovalec udeležil znane tivolske konference, kjer so sodelovali tudi srbski delegati Tucovič, Markovič in drugi. To je bila takrat stranka z marksističnim programom. Naslednje leto se je vključil v sindikat kovinarjev ter je bil na Jesenicah njegov tajnik od 1912 do 1914, do 1919 pa tudi blagajnik. Izvoljen je bil tudi za obratnega zaupnika ter je doživljal med vojno nešteto nevšečnosti. Prehrama je bila skrajno slaba, treba je bilo večkrat posredoi^ati pri tovarniškem vojaškem komisarju. Število delavcev je namreč naraslo od 2000 na, 5000. Zlasti težko je bilo Življenje v mar- tinarnl. Ker je znal nemško, so ga izvolili tudi za zaupnika delavske menze. Takoj po razpadu Avstro-ogrske se je ustanovila delav-skokulturna organizacija »Svoboda«, katere predsednica je bila Trojer Pepca, tajnica Dachskofler Angelca in bla-gajničarka njegova žena. V začetku se je »Svoboda« ukvarjala s prirejanjem plesnih vaj, telovadbo, raznimi tečaji (knjigoixxlski, pm'omis'ki, esperantski). Imeli pa so tudi čitalnico, pevski zbor in godbo na pihala. Naši sotiaUstični propaga-tor$i so večkrat prihajali na Jesneice, tako Ivan Regent, Ethim Kristan, Turna in drugi Postavljeno je bilo načelo, naj dobe socialno politiko v roke socialisti. Direktor takratne bolniške blagajne je bil Tone Kocni ur. Ta mu je pisal, naj dobi 10 sposobnih ljudi za službo bolniških blagajn. Tako je novembra 1919 odšlo 10 zaupnikov k ljubljanski bolniški blagajni. Razmeščeni so bili po raznih poslovalnicah v Sloveniji, Joža pa so poslali v Mursko Soboto. V tem času je jugoslovanska vojska še preganjala Madžare z našega ozemlja. Murska Sobota je bila v trgovskem pogledu predvsem v židovskih rokah in ker poslovalnice nikakor ni bilo mogoče z ničemer opremiti in organizirati, se je W- Predstavnik republiškega sveta Svobod izroča 14. julija 1959 tov. Morettiju zlato odličje SVOBOD aa življenjsko delo ntl na Jesenice, kjer je ostal do maja 1921. Med plebiscitom se je ustanovila kovinarska organizacija tudi na Roiu, ki je delala za priključitev k Jugoslaviji. Kmalu po plebiscitu je Joia obiskal grob matere v Stebnju na Koroškem. Ko se je vrnil na Jesenice, ga je na peronu počakal sam policijski komi- sar z nekaj žandar ji. Takoj so ga obkoli1'! in izjavili, da kot soci-a!;3t nima kaj iskati v Jugoslaviji in da se mora vrniti v Avstrijo. L?ta 7929 so namreč vse vidne socialiste policijsko izrinali. Na voinji proti meji je z vlaka u~el, se vrnil skriva) na J."se"ice domo" Toda kmalu so ga spet prijeti (Nadaljevanje na 6. strani) 414102 Taborniška kladara na Gorjancih Podjetni taborniki iz Novega meata so to nedeljo odprti v počastitev občinskega praznika že drugo taborniško kočo v okraju, Na Gorjancih, »a lučaj od lo-garnlce pri »Tovarni«, Je leto« poleti vodnik Džoni s svojim vodom »KenguruJ skoči 20 m« (od tod torej tkrlvnostno ime voda KGR-20!), postavil na betonske temelje bivše kapelice, ki sta jih te zdavnaj prerasla trnje in osat, prijazno leseno kladaro. Hišica bo služila novomeškim tabornikom za krajše seminarje, za oporišče na izletih v Gorjance, na razpolago pa bo tudi ostalim prijateljem organizacije za prenočevanje. Ima glavni prostor, shrambo in podstrešje za skupno ležišče. K odprtju koče so se pripeljali tudi starši iz Novega mesta z avtobusom in avtomobili, tako da Je bil na samotni gorjanskl cesti, kjer navadno vozijo le kamioni, visoko naloženi z lesom, tokrat tudi živahen potniški promet. Ko so se vsi zbrali pred vrati nove kladare, Je po prisrčnem nagovoru zavrtel ključ starešina Partizanskega odreda Gorjanskl h tabornikov tovariš Inž Slobodan Rajlč in povabil goste naj si ogledajo notranjost. »Kaj, tole so naredili naši otro-clT Doma pa včasih niso znali niti žeblja zabiti?« Neprikrito začudenje in veselje na obrazih gostov je potrdilo, da niso pričakovali, da so taborniki sposobni uspešno končati tudi tako konkretno ln zahtevno akcijo, čeprav Je najstarejši član voda star 1?, najmlajši pa komaj 7 let. Morali so priznati, da so mladim fantom premalo pomagali pri njihovem ustvarjalnem veselju. Finančno Sta Jim največ pomagala Okrajno starešinstvo Zveze tabornikov Novo mesto In Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto, s prevozi pa Okrajna uprava za gozdarstvo Novo mesto ln Gozdni obrat Novo mesto. Na mizi v kladari so pripravila dekleta za goste noro sendvt- čev, fantje pa so na Improviziranem ognjišču za kočo zavreli okusen Čaj Pri tabornem ognju, ki so ga potem prižgali s plame-nicami predstavniki vseh novomeških čet, so taborniki zapeli ln priredili nekaj skečev. V imenu odreda Je čestital vodu Novomeški taborniki nisu /.uman znani kot veliki prijatelji narave in pridni prostovoljni delavci v različnih akcijah. Vodstvo Partizanskega odreda gorjansklh tabornikov razmišlja prav zdaj, da bi razen čete Gorske straže ustanovilo tudi četo bro-darjev, saj Krka naravnost kliče mladino na svoje valove. Vajenci bi tu lahko našli hvaležno zaposlitev in potreben oddih, združen s koristnim življenjem v tej priljubljeni organizaciji. Šahovsko prvenstvo Novega mesta Pretekli teden so v Novem mestu igrali brzopotezni šahovski turnir za prvenstvo Novega mesta katerega se je udeležilo 18 šahi-stov. Prvo me3to na brzoturnirju Je piepnčljivo osvojil prvokategornik Tone Skerlj. ki Je oddal le pol točke Jenku medtem ko Je vseh ostalih 16 nasprotnikov premagal VodU Je od začetka do konca in ko Je v 12 kolu premagal še najhujšega konkurenta prvokategor-nika Radovanoviča, je bilo vprašanje prvaka dokončnt) rešeno Drugo mesto Je s 3 točkami zaostanka osvojil Radovanovlč. ki je šele pred kratkim postal član Si) Novo mesto Lep uspeh sta zabeležila Picek ml in Gabrijelčič. ki sodiita med »mlado gardo*. Plcek je bil tretji, mladinski prvak Novega mesta — Gabrijelčič pa je delil četrto in peto mesto z Vanovi-čem iz Črnomlja VRSTNI RKU BRZOPOTEZNEGA PRVENSTVA NOVEGA MESTA: 1. Skerlj 18 in put. 2 Radovano-vlč 13 in pol, 3. Picek ml. 12 točk 4.—5, Gabrijelčič in vanovič 11 ln pol, 6.-8. Kran.ic Fink ln Jarc — vsj 9 ln pol točke. 9. Avsec 9 točk 10. Jenko 7 in pol. sledijo pa še Klevšar in Cujmk 1 točk. Hodnik 6 tn pol Košak 6 Adairuč 5 točk itd. Polfinalni turnirji za prvenstvo Novoga mosta Šahovsko društvo Novo mesto Je sklenilo razpisati polfinalne turnirje za naslov šahovskega prvaka Novega mesta, ker pričakuje, do bo v okviru tekmovanj za naslov šahovskega prvaka Novega mesta letos želelo tekmovat: večje število šah:stov kot pretekla leta Polfinalnl turnirji bodo nalmanj trije, če ne štirje, na njih pa bodo moral leios igrati na lanskem prvenstvu zasedli eno od prvih šestih mest. Predvidevajo, da bodo mladinci igrati poseben polfinalnl turnir, ki bo hkrat mladinsko prvenstvo Novega me-sta. Prav tako bodo poseben polfinalnl turnir igral) na Grmu v Kmetijsfc.1 šoli. ker 1e novoustanovljeni šahovski aktiv »Kmetije« pripravil turnir z 20 udeleženci. Dva turnirja bo pripravilo Šahovsko društvo samo, na njih pa bodo igrali šahisti II.. III. ln IV kategorije ter brezkategornlki Turnirji se bodo pričeli v začetku novembra, prijave pa sprejema društveni tajnik Ferdo Avsec. Vodstvo društva, ki se v zadnjem času bor, z različnimi težavami, je najbolj zaskrbljeno zaradi prostorov, kjer naj bi se turnirji igrali. Problem prostorov za novomeške šahiste je zelo pereč, rešuje se že več let, toda brez uspeha. Prav bi bilo, da ae to enkrat za vselej reši ker to v največji meri ovira uspešen razvoj novomeškega Šahovskega društva. Društvo začasno še gostuje v hotelu Kandija, toda vsakomur je Jasno, da ta prostor ni primeren za šahovska tekmovanja, ker je nedostopen za mladino. Ze dalj časa se čuti pomanjkanje prostora, kjer bi mladina preživela del svojega prostega časa, kjer bi dobila na razpolago vsaj najvažnejše časopise in revije, kjer bi bila radijski in televizijski aparat. Morda bi se dalo to urediti tako. da bi v mladinski sobi ali klubu imelo svoje prostore tudi Šahovsko društvo. Na Grmu nov Šahovski aktiv »Kmetije« Na Kmetijski šoli na Grmu so pred kratkim ustanovili nov šahovski aktiv »KMETIJO, ki bo deloval v sklopu Šahovskega društva Novo mesto, ki že ima dva podobna aktiva; mladinski aktiv na gimnaziji in učiteljišču ter bence Kmetijskega gozdnega posestva ln Okrajne gozdne uprave. Na ustanovnem sestanku aktiva »Kmetije« so izvolili tričlanski odbor, ki mu načeluje znani brzopotezni igralec iz Brežic — Grubič Odbor le pripravil večji turnir, ki se Je že začel. Na njem sodeluje 20 gojencev Kmetijske šole; skoraj vsi so člani aktiva. Vodstvo aktiva se Je povezalo z društvenim odborom, ki bo pripravil več slmuU tank m predavanj za člane aktiva, razen tega pa bodo organizirali tudi nekaj prijateljskih dvobojev z ostalimi aktivi, najprej pa z mladinskim aktivom gimnazije ln učiteljišča. Novemu aktivu želimo mnogo uspehov pri delu. Rokometne vesti TVD PARTIZAN RADEČE : TVD PARTIZAN BREZICE To je bila ena najlepših tekem v Radečah. Ekipa Iz Brežic je od začetka do konca temke vodila za l gol. Tesen rezultat 19:20 za TVD Partizan Brežice je realen. TVD PARTIZAN MIRNA : RK CELULOZA Borbena ekipa iz Krškega Je iz kola v kolo boljša in je resen kandidat za prvo mesto. Na Mirni Je visoko premagala domačine z rezultatom' 34:18. TVD PARTIZAN SEVNICA : SVO-BODA KRMELJ Z5tl7 KGR-20 načelnik prof. Marjan Dobovšek. v imenu Planinskega društva pa tovariš Godnlk. Kladara Je pomembna tudi za delo novoustanovljene Gorske straže, ki bo imela tukaj svojo bazo. Četa GS se Je razrasla iz voda KGR-20, ki vseskozi sodeluje s planinci in gozdarji pri varstvu gozdov in narave. Ko se Je pričelo temniti, so gostje počasi zapuščali prijazno dolinico na Gorjancih. Vsem je bilo žal, da niso temeljiteje izkoristili čudovite oktobrske nedelje in prišli k tabornikom že zjutraj. Gorjanci so bili prav ta dan odeti menda v najlepše barve ln marsikdo je sklenil, da Jih bo spet obiskal. V počastitev občinskega praznika: simultanka Parme Marsikateri Novomeščan se še spomni mladega ljubljančana Bruna Parme, ki je pred dvema letoma Igral v Novem mestu na državnem mladinskem prvenstvu. Takrat Je bil šele šesti, toda to Je bil za mladega začetnika lep uspeh, ki ie razikrll njegov talent. Bruno Parma je izpolnil pričakovanja. Ze dvakrat zapored je osvojil naslov državnega mladinskega prvaka, na svetovnem mladinskem prvenstvu v Švici pa je uspešno zastopal Jugoslavijo ln se uvrstil med najboljše mlade šahiste na svetu. Odbor Šahovskega društva Novo mesto Je v počastitev občinskega praznika sklenil pripraviti simul-tanko mladega Parme, ki Je prav v Novem mestu začel nizati svoje šahovske uspehe. Simultanka. ki bo v domu JLA, bo v četrtek ali petek popoldne; točen čas pri-četka bo objavljen še danes. Simultanka Je namenjena predvsem mladim šahistom; predvidevamo, da se bo igralo na 25—30 deskah. Bruno Parma, n Je sedaj že mojstrski kandidat, bo pred začetkom smultanke povedal nekal svojih vtisov s svetovnega mladinskega Šahovskega prvenstva, ki Je bilo letos v Švici. fm Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto ČESTITA VSEM OBČANOM NOVOMEŠKE OBČINE ZA PRAZNIK 29. OKTOBER Ob sdavni obletnici partizanskega Novega mesta obljubljamo, da se bomo tako kot doslej z vsem ognjem in nesebičnim prizadevanjem trudili pri uresničevanju zastavljenih nalog na poti nadaljnjega razvoja socializma v naši deželi! „Bela krajina" : Brežice 2:2 V nedeljo 25. oktobra je bilo odigrano sedmo in zadnje kolo prvenstvenih nogometnih tekem Dolenjske nogometne podzveze. Največje zanimanje je bilo za tekmo »Brežice« : »Bela krajina«, kt je bila v Črnomlju. Obe moštvi nista Izgubili namreč še nobene tekme. Slo Je torej za to. kdo bo prvak, Nad 300 gledalcev, med njimi sta bila tudi predsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlovič in predsednik ObLo Črnomelj Janez 2u-nlč, je burno, a objektivno spremljalo potek tekme. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Bela krajina: Vračko, Kramari č Marčetič Bektaševič. Weiss II, Djokovlć, (Weiss III), Carman, Zabukovec, Weiss l; 2unič in Sehovlč; Brežice: Kolar, Lopatic, Mijovič, Mijušković. 2ivko-vlć. Lihić, Golič, Suljagič. Ivko-vić, Fajn in DrobnJč. Začetne nervoze so se prvi otresli domačini, ki so igrali prvih 20 minut na polovici gostov in takrat po Jožetu Welssu tudi po-vedll z 1:0 Potem so se gostje osvobodili pritiska m v 40. minuti Izenačili. Drug, polčas Je bil precej bolj borben ln oster, tako da je Imel ljubljanski sodnik Janežlč precej opravka, ker je moral paziti, da igra ne bi bila preveč groba. Gostje so bili v tem delu tehnično KEGLJflČI ZA OBČINSKI PRAZNIK V okviru proslav za občinski praznik Novega mesta Je OKZ priredila že tradicionalno pokalno tekmovanje moških in ženskih ekip v borbenih igrah. Moške ekipe kegljaških društev Gorjanci, Enotnosti in Partizana so se pomerile za prehodni pokal na kegljišču Pionir 2«. in 28. oktobra, tekmovanje članic KK »Vseh devet«, KK »Majolka« ln KK »Dolenjka« Pa Je pravtako že v teku. V prvem srečanju med ekipama »Vseh devet« in »Dolenjka« so bile boljše članice KK »Vseh devet«, ki so zmagale z rezultatom 214:156 podrtih kegljev. TEKMOVANJE V KEGLJASKI LIGI NOVEGA MESTA: Tretje kolo HRe v a razredu Je dalo dva presenetljiva rezultata v srečanju kegljaškJn klubov. KK »Luknja« Je slavilo prvo zmago v letošnjem tekmovanju v srečanju s KK »Partizan« z rezultatom 329:273. vendar je KK »Luknja« kljub dvema dobljenima točkama še vedno repu lestvice In kandidat za IZpad lz skupine najboljših klubov Novega mesta. Naivečie presenečenje tekmovanja v ligi za leto 1969 Je nepriča- tudi vst drugokalegorniki k. niso aktiv »Gozdar«, ki vključuje usluž- HOTEL METROPOL NUDI VEDNO SVEZA JEDILA IN PIJACE PO ZMERNIH CENAH! VSEM NAŠIM GOSTOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVEGA MESTA! Živa priča »Svobod (Nadaljevanje s 5. strani) orožniki, spet na vlak, pred Podrožco pa spet beg z vlaka in nazaj v Jesenice. O teh na-silstvih je pisal Kocmurju v Ljubljano pa tudi drugim, tako da je bil ta nadležni srbski komisar kmalu premeščen. Te nevšečnosti so imele svoje vzroke. Leta 1918 je bil namreč še med vojno kongres metalurških delavcev v Ottak-ringu na Dunaju. Od jugoslovanskih kovinarjev sta na njem sodelovala Gabrijel Franc kot predsednik podružnice in Joža kot blagajnik. Leto kasneje ga je jugoslovanska kovinarska organizacija spet poslala na bivšo centralo kovinarjev na Dunaj, da uredi prenos našega deleža članarine v Ljubljano, Takrat je »-črna roka« spet nai-alila no socialiste na Jesenicah. Obrnil se je na Kocmurja in Hlebca v Ljubljani, da je na razpolago in tako je bil maja 1921 sprejet v poslovalnico v Maribor V času dveletnega bivanja v tem mestu je postal član organizacije nameščencev in odbornik »Svobode«. Nerad je zapustil Maribor ter se vrnil na Jesenice k bolniSfkl blagajni. Pri prvih volitvah je postal tajnik jeseniHce »-Svobod"«, ki je takrat zelo agilno delala, vendar le s tvojimi sredstvi brez kake pomoči. Vse takrat možne sekcije so bile v največjem razcvetu. Na vrhuncu delovanja l. 1925 \p *Šnobr,>da« razvila svoj pfavor. tel i" nosil na eni stran' prHobo K Marxa. na d ni"' nolofoo vzhajajočega s n-i. Na razvitje prapora je J o* a povabil vse predsednike in Wlf»'fc* takratnih »Svobod* v Sloveniji tU še iz Zagreba ter Vatatdi-m. Prišli SO vsi. Spočetka je okrajno glavarstvo v Radovljici dovolilo proslavo na prostem, po uspešnih pripravah pa so se nasprotne politične organizacije ustrašile in izpo-slovale pri glavarstvu prepoved prireditve na prostem. Žandarmerija je že imela nalog, da zapleni prapor in spominsko knjigo. V njo so nameravali vtisniti žige vseh takrat obstoječih »Svobod« s podpisi predsednikov in tajni-km> in ustreznimi posvetili. Ko je Jota na zatldarmerijsH postaji ugotovil neke nerednosti r socialnem zavarovanju, mu je komandir postaje za proti-uslugo, da ne bi izvajal kazenskih j>osledic, pokazal žan-darmerijskl nalog o zaplembi prapora in spominske knjige. Tako so prapor še pravočasno zakopal, spominsko knjigo pa so v kleti Delavskega doma, ki so ga obkrožili landarji, iz-Izpolnili z žigi in podpisi. Za posvetila ni bilo časa. Zal so Joži ta dragoceni dokument med zadnjo vojno domobranci pop'noma uničili pri hi Sni preiskavi. Ker je bila -Svoboda« najmočnejša kulturna skupina na Jesenicah ter je uspešno tekmovala o vseh sekcijah klerikalnim ln fiackmalističnim društvom, je neki učitelj Pi-brovec dosegel pri ravnatelju socialnega zavoda dr. Bohincu, da so ga v teku 24 ur premešali k centrali v Ljubljano, kjer bi Joža bil pod večjim nadzorstvom. Jeseniška »Svohoia* ;wi je kljub temu uspešno delala dalje. Ko je prišel v Ljuhljann, je dr. Bohinc M^rpttija nadrl. češ kako si je đrenil I 1925 kandidirati v radovljiškem okraju na socialistični listi kot državni uslužbenec in to proti nje- mu, ki je prav takrat kandidiral na demokratski listi. V Ljubljani se je kmalu spet znašel v centrali »Svobod« kot prvi podpredsednik, drugi podpredsednik je bil prof. Teplg iz Maribora za mariborsko oblast. V odboru so bili še tovariši Franc Leskošek, dr. Turna in drugi znani socialisti. Vsako leto je obiskoval občne zbore »Svobod« v Kočevju, Tržiču. Zagorju in drugod. Se-reda so biti ti občni zbori redno nadzoroi^ani od žandarmerije in nasprotnil:ori)i vohunov. Ko je moral l. 1929 na luhstitut v Krško, ki ga do takrat še ni poznal, so ga zvečer še pred večerjo obkolili znani orjunaški veletrgovec B(m, Engelsberger in Huprecht ter ga s fizičnimi grožnjami, češ da je komunist, napodili izho-tela. Zatekel se je h kontro-Jortji Droletu. kjer je dobil večerjo in prenočišče. Režim je takrat te ostro zasledoval ryse na vred ne ljudi Leta 1935 je bil v Celju znani vlila zlet »Svobod«, na katerem sta govorila tovariša Franc TjP.skoSek in prof. Teplv Takoj po T.rskotkovem govoru je navzoči policijski komisar razpustil zborovanje in vse »-Svobode« s centralo vred. Ko se ie Joža vrnil iz Celja v Ljubljano, qa je že dmai dan med službo snel. detektiv in prignal v Delavsko zbornico na sedež centrale, kamor so detektivi prinnali le tudi tovariše Leskoška. Turno in druge. Doma pa se je vršila hišna preiskava. Sirer pa je takih preiskav imel dovolj na Jesenicah, v Ljubljani, v Novem mestu pa med vojno nič koliko. Leta 1936 so ga premestili v Novo mesto. Tu ni bilo ne trokovnih in ne marksističnih organizacij, saj tudi ni bilo močnejšega proletariata, ker ni bilo skoro nobene industrije. Zato se je počutil dokaj osamljenega. V Novo mesto so prihajali vsega trije izvodi socialističnega lista »Naprej«, pa še od teh sta bila dva naročnika izrazita meščana. Levica v socialni stranki je imela tudi svoj lokalni Ust v Ljubljani v majhni nakladi, imena pa se Joža ne spominja. Pred vojno se Joža sploh ni mogel podati v rodne kralje na Koroško. Sedaj jo je že dvakrat obiskal. Razume se, da jo je opazoval s političnimi očmi. Dejstva iia Koroškem so zelo žalostna. Socialna, demokracija ne opravlja niti v pro-svetljevanju delavstva niti v socialni politiki nujnih nalog. Svob(xlno se bahajo s hitler-janskimi odlikovanji bivši nacisti. Joža imenuje ta od l i kova nja »Mordcraiiszeichnungen-(morilska odlikovanja). Koroška živi v težkem položaju za našo manjšino. V danes po-nemčenem rojstnem kraju je dal Joža na očetov nagrobnik napis — v esperantskom jeziku. Slovenski napis bi doxAvel verjetno usodo drugih naših spomenikov borcem za pametno sožitje in svobodo vseh ljudi. Jota hodi danes kljub 6*7 letom pokonci glave, ponosen na svoje delo in na vzgojo svojih otrok, ki so vzgojeni vsi napredno. Zveza »Svobod*-mu je letos ob razdeljevanju Trdinovih nagrad podelila zlato odličje za delo pred vojno na polju delavskega izobra*eranja in dela v delavskih organizacijah. Joža si je to tudi zaslužil. t. K. boljši, domačini pa bolj požrtvovalni. Obe moštvi sta zabil; še po en gol. Iz gneče je dosegel v 88. minuti Jože Weiss še en gol, a ga sodnik nI priznal. To je vzbudilo pri igralcih ln gledalcih negodovanje. Po tekmi Je vložila »Bela krajina« zaradi tega nepriznanega gola protest. Tako bo morala končnega kovan poraz vodečega kluba KK »Vseh devet« v srečanju s KK »Novoteksom«. kjer Je bil zabeležen rezultat 235:225 za KK »Novo-teks«. Obe ekipi sta nastopili v okrnjenih postavah, kar Je odraz slabe discipline članov do svojega kluba. S tem porazom si je KK »Vseh devet« močno zmanjšal upe za osvojitev naslova prvaka Novega mesta za leto 1959. Lestvica v A razredu po tretjem kolu: KK »Pionir« 10 točk, K K »Vseh devet« 10 točk, KK »Novoleks« fi točk. KK »Partizan« 4 točke in K K »Luknja« 2 točki. Do konca tekmvanja sta Se dve« koli. Odločilno srečanje za prvo mesto bo v petem — zadnjem kolu med KK »Pionir« m KK »Vseh devet« na kegljišču SGP »Pionir« 6 novembra. V B razredu Je v tretjem kolu KK »Merkur« po pričakovanju zmagal v srečanju s KK »Damo« z rezultatom 344:299. Uspešen Je bil tudi KK »2eleznlčar« v srečanju s KK »Kovinarjem«, katerega Je premagal z visoko razliko v ke-gliih z rezultatom 32B:2in. Rtanie v B razredu po tretjem kolu: KK »Merkur« 10. točk, KK »Železničar« 9 točk, KK »Dama« 7 točk in KK »Kovinar« brez točke. R. v. Nabiralna akcija podaljšana do 29. novembra Splošna nabiralna akcija za izgradnjo telesno vzgojnih in športnih naprav Je podaljšana do 29. novembra. Na zadnji seji Sveta za telesno vzgojo pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto so ugotovili, da v našem okraju ta akcija ne poteka tako, kot Je bilo v začetku predvideno, Samo v 2uiemberku so zbrali predvideno vsoto, pri ostalih občinskih štabih pa leži še polno neprodanih blokov in mar-klc. Zadnji čas je, da uredimo prodajo, sicer bomo 2». novembra lahko poročali o nedelavnosti nekaterih občinskih štabov. Potreb je veliko, zanimanja za zbiranje sredstev pa ne. Ce sami ne bomo zbrali vsa I nekaj denarja, tudi ne moremo pričakovati od skupnosti, da nam bo ona dala. in naših načrtov ne bomo mogli uresničiti. Perspektivni plan predvideva gradnjo večjega števila igrišč pri šolah. Največ denarja bomo potrebovali za gradnjo doma telesne kulture ln večjega stadiona v Novem mestu, ker so dela 4e y teku. Prihodnje leto bo v Juniju na njeni nastopilo več tisoč telovadcev tn Športnikov na zletu »Bratstva ln enotnosti«. Clanl okrajnega sveta za telesno vzgojo so tudi razpravljali o ustanovitvi občinskih zve/, za telesno V«gojO, v katerih bi bile vklju-IMie vse telesno vzgojne ln športne organizacije; tudi tabornik", in planinci. Občinske zveze bi morale skrbeti za enoten načrt telesno vzgojnih organizacij, za plan tekmovanj v/gojo kadrov, razen tega bi pa politično usmerjale vsa ta društva. Pri občinskih zvezah bi bili tudi posebni odbori za telesno vzgojna društva Partizan, Športna društva, strelce, kegljače. kadre, rekreacijo in zdravstvo. ito bodo občinske zveze zaživele lahko pričakujemo, da bodo v naše vrste množično prihajali mladi ljudje. To Je cilj, ki si ga vedno postavljamo in k1 ga moramo doseči. J. G. 200 ljudi na poijudno znanstvenem predavanju Delavska univerza Videm-Krško je začela s predavanji v ikviru ciklusa »Naše in tuje dežele v sliki in besedi« pretekli teden se je okrog 200 poslušai-•em predstavil Bogomir Kam-hlČ lz Ljubljane, ki je poslušalce popeljal naprej Po Sloveniji, od tam pa po ameriških mestih, predavanje je poživil z 200 barvnimi diapozitivi. Buren aplavz je bi! priznanje predavatelju, ki je vse navzoče nadvse navdušil. Predavanja bodo preko zime vsak drugi torek. M Al I OGLASI V nOLENJSKTM LISTO: ZANESLJIV USPEH! Prepričajte se o tem turi i vi! prvaka proglasiti tekmovalna komisija DNP, ki bo reševala ta protest in protest TVD Partizana iz Videm-Krškcga zaradi tekme z Brežicami, ki Je bila igrana 18. oktobra. Končnega prvaka bomo tore i šele zvedeli, dozdaj pa imata Bela krajina in Brežice enako točk, vendar Brežice boljšo razliko v golih. J. V. Dva »krokarja« v Metliki V nedeljo dopoldne je Imela svoj občni zbor taborniška enota v Metliki. Četa Dveh krokarjev, ki Je bila ustanovljena komaj pred osmimi meseci, je pokazala toliko dobre volje in poleta, da jo lahko prištejemo med najboljše enote na področju novomeškega taborniškega starešinstva. Težav in zaprek, s katerimi se sreča vsaka nova enota, se niso zbali in danes lahko že z veseljem zro na prehojeno pot. Res je, da starši precej časa niso hoteli zaupati mladostnemu navdušenju otrok, zdaj pa spoznavajo da organizacija lahko veliko koristi doraščajočemu človeku pri oblikovanju značaja ln bistrenju duha; »Dobro pripravljen občni zbor je znak dobrega dela med letom«, Jim je priznal predstavnik Izvršnega odbora Zveze tabornikov pa tudi predstavnika Socialistične zveze in Zveze borcev sta pohvalila delo mladih metliških tabornikov. Na predlog predstavnika ZB je občni zbor sprejel sklep, da bodo taborniki od sedaj naprej redno skrbeli za grobove padlih borcev in Žrtev iz let okupacije. Občni zbor bi lahko Se bolj uspel, če bi ga obiskalo več staršev. Metliški taborniki se bodo morali še bolj potruditi za tesnejšo povezavo s starši ln odraslimi ljudmi, saj požrtvovalni tovariš Kambič. ki je sedaj od starejših edini steber enote, ne bo mogel vzdržati napora, če bo Četa dveh krokarjev tako širila svoje vrste, kot do sedaj. Kako so bilt mladi vodniki ponosni, ko so brali na lepo okrašenem odru poročila svojih vodov o uspelih delovnih, nabiralnih in drugih akcijah, toda tistih, katerim so bila namenjena, ni bilo zraven. Sedaj, ko enota »novači« med najmlajšimi — medvedki in čebelicami, bo moralna pomoč staršev še bolj potrebna. V majhnem kraju, kjer primanjkuje srednjega taborniškega kadra, ker odide v šole drugam, morajo pomagati starejši. Pričakujemo, da bo uvidela to tudi občina ,n množične organizacije in da bodo podprli mladino s primernim prostorom za sestajanje in z materialno pomočjo. Tabornikom pa želimo pri njihovem delu mnogo uspehov in: Srečnoi Mladinci iz Cerkelj zmagali V okviru brežiškega občinskega praznika in počastitve 40. obletnice KPJ je organiziral 25. oktobra odsek narodne obrambe pri ObLO Brežice prvenstvo ekip obveznikov predvojaške vzgoje v orientacijskem patrolnem teku. Vsak krajevni urad Je postavil svojo ekipo, po eno ekipo pa sta dali še gimnazija m obrtno-trgov-ska vajenska šola. Tekmovalna proga je bila dolga 6000 m ln je Imela razne prepreke in naloga za tekmovalce Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva, posamezne ekipe pa so dosegle lepe uspehe. Prvo mesto je zasdla ekipa krajevnega urada Cerklje, ki je prešla stezo m rešila vse naloge v 28. minutah. Slede Ji ekipi obrtno-tr-govske vajenske šole — 34 minut, in gimnazije — 38 miinut. Obe ekipi sta tudi rešili vse postavljene naloge. Ostale ekipe so porabile za progo preko 40 minut. Opaziti Je bilo. da nekatere ekipe niso bile dovolj utrjene za tako tekmovanje, nekatere pa niso bile dovoli izvežbane.. Na osnovi teh zaključkov bi predlagal, da bi v bodoče mladince za tako tekmovanje bolje fizično ln strokovno pripravili, ali pa naj bi dali v program predvojaške vzgoje eno; aH dve temi o orientacijskem patrolnem teku. J. G. TEK 29. OKTOBRA Prva zmagovalca »Teka 29. oktobra« sta bila 29. X. 1957 Gor-iinova in Tratar Lani .so si priborili pokale na tem teku Pavel Udovč (Olvmpia, L}.), Jelka Hude in Pavle Groznik (oba Partizan N. m.). — Na sliki je tudi lanskoletni tekmovalec Branko Derganc. O uspehih včerajšnjega teka bomo več poročali prihodnji četrtek. OBVESTILO POTROŠNIKOM CEMENTA Obveščamo vse naše cenjene odjemalce, da nam zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani naših dobaviteljev (Cementarne Trbovlje in Podsused) ni mogoče zadovoljiti vseh potreb po cementu. Ker imajo gradbena podjetja pri sedanjem pomanjkanju cementa prednost ln ker mora naše podjetje odstopiti del svojih količin domačim gradbenim podjetjem, da bodo ta vsaj delno pokrila svoje potrebe za najnujnejše javne stavbe, ki so v gradnji, vljudno prosimo vse zasebne potrošnike cementa za razumevanje, ker jim trenutno ne moremo ustreči z zadostnimi knličinami cementa. J TRGOVSKO PODJETJU NOVO MESTO 54 Stev. 43 (501) DOLENJSKI LIST Stran 7 Na Senovem je novo... SKS££ 3-mesečni strokovni kopaški tedaj, ki se ga udeležuje 81 rudarjev, je priredil premogovnik Senovo v okviru Delavske univerze. Občina Senovo bo s pomočjo ZK, SZDL in ostalih družbenih organizacij organizirala temeljit Studij novega zakona o šolstvu. Studija se bodo udeleževali vsi člani šolskih odborov. Predsedniki in odborniki kra. jevnih odborov bodo 8. novembra na skupnem posvetovanju razpravljali o uresničitvi letošnjega družbenega plana. Hkrati se bodo pogovorili tudi o pripravah za izdelavo družbenega plana za leto 1960- Na posvetovanju bodo razen tega analizirali delo krajevnih odborov, se pogovorili o komunalnih delih in o pomoči prebivalcev pri teh delih. Razširjeni plenum Občinskega komiteja ZK Senovo se je sestal 23. oktobra. Zasedanja se je udeležil tudi sekretar OO SZDL Novo mesto Roman Ogrin. Razpravljali so o šolstvu in šolski reformi ter o ideoloSko-vzgoj-nem delu ZK. Zaradi rastočih potreb, bo morala občina usmerjati v šolstvo čedalje več sredstev, člani ZK se bodo morali truditi, da bi šolski odbori zaživeli bolj kot doslej. Vsa družba mora sodelovati pri uresničevanju šolske reforme in ne le občinski svet za šolstvo, kot doslej. Probleme posameznih šol morajo pomagati reševati razen učiteljev in šolskih odborov tudi DPM v Brežicah 15. oktobra je bil v mali dvorani Prosvetnega doma občni zbor Društva prijateljev mladine v Brežicah. Že teden dni prej so letaki opozarjali na občni zbor, razen tega je vsak član dobil vabilo, udeležba pa kljub temu ni bila posebno dobra. * DPM dela v Brežicah že peto leto pod vodstvom Slavice Ar-kove, ki z veliko ljubeznijo žrtvuje prenekatero urico v dobrobit nase mladine. Sama pravi, da ji člani odbora veliko pomagajo in »i prizadevajo za uspehe društva. Društvo je v preteklem letu pripravilo vsem brežiškim in okoliškim otrokom prijetno novoletno praznovanje in pusto-vanje. Skrbeli so za prehrano pionirjev brežiške občine ob dnevu mladosti in ob reviji pionirskih pevskih zborov. Denarno so podprli fotosekcijo v brežiški osnovni šoli in matu-ritetni izlet dijakov gimnazije. Enoletni obstoj otroškega igrišča je pokazal, da je v našem mestu nujno potrebno več igrišč. V večjih stavbah, kjer Je dosti otrok, bi morali začeti z ustanavljanjem pionirskih hišnih svetov. V Cankarjevi ulici uspešno dela tak pionirski hišni svet Nujno potrebno bi bilo tudi rešiti problem otrok zaposlenih staršev. Taki otroci pridejo navadno v Solo brez kosila, zato si je društvo zadalo nalogo, da bo s pomočjo gospodinjskega centra ustanovilo šolsko kuhinjo, v kateri bodo taki otroci dobili kosila. Na občnem zboru smo slišali tudi zelo zanimivo predavanje "■Mladina in film--, ki ga je pripravil prof. Bogo Javornik. Po. slušalcem je podal razvojno pot filma, vrste filmov, pomen filma in vpliv na mladino. Bral je podatke, ki jih je dobil z anketo, razpisano v višjih razredih osnovnih šol in v gimnaziji. K. J. prebivalci šolskega okoliša. Predno štipendiramo dijaka za vzgojitelja, moramo razen šolskega uspeha upoštevati tudi njegovo nagnjenje do tega poklica in preceniti politično usmerjenost njegove družine. Učitelje moramo pritegniti v družbeno delo na pravi način. Sole morajo imeti razen učilnic tudi športna igrišča in šolski vrt-Učitelji se bodo med počitnicami seznanjali z načinom pouka tehnične vzgoje. Ideološko vzgojno delo ZK so na Senovem že postavili na nove temelje. Člani študijskih krožkov si sami izberejo za študij teme, ki jih zanimajo. Skupno So dali na izbiro 8 tem. Za temo ° družbenem upravljanju se je odločilo 40 prijavljencev, za temo o gospodarstvu in ekonomiki FRLJ 59 prijavljencev, za temo 0 vlogi in nalogah množičnih organizacij 26 prijavljencev, razprava o komunalnem razvoju FLRJ — 8 prijavljencev, zunanja politika FLRJ — 34 prijavljencev, politična ekonomija — 20 prijavljencev, kme. tijstvo in njegova vloga — 14 prijavljencev, poljudno - znanstvena predavanja — 28 prijavljencev. Posamezniki so se prijavili tudi za več tem hkrati. V okviru dela Ljudske tehnike na srednjih strokovnih šolah, so dijaki TSS v Videm-Krškem ustnovili radioamaterski klub. Prvi občni ✓zbor so imeli 9. oktobra, klub pa J» obstajal že prej. To sicer ni bil pravi klub, ker se je v njem udejstvovalo le nekaj članov. Ti so tudi dali pobudo za ustanovitev kluba. Posebno je treoa pohvaliti dijaka Srečka Grošla in Emila Dolinska- Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo so dosegli uveljavitev kluba pri zvezi radioamaterjev Jugoslavije in dobili oznako kluba Y3ZZ. — S pomočjo cerkel-js-ke garnlzije so zgradili 50 VV oddajnik in sprejemnik. Oddajnik je sorazmerno majhne moči, saj je mogoče sprejemati njihove oddaje ,e ra področu Slovenije ln delno Hrvatske. Ta klub ni omejen samo na TSS, ampak se vanj lahko v^še vsak, ki se zanima za radioteh-niko. Tudi v bodoče b0 delai klub v okviru Ljudske tehnike. V načrtu imajo organizacijo A in B amaterskega tečaja, — Zgradili bodo nov oddajnik 100 W in sprejemnik, ki bosta omogočala, da bodo lahko dobili zvezo na precej večjem področju kot do sedaj. ^ j±t Novice iz Sevnice Režijski odbor za gradnjo ceste v Sevnici je na zadnji seji pregledal dosedanja dela in uspehe. Računajo, da jim bo ob nadaljevanju takega vremena uspelo še letos asfaltirati trg. Prihodnje leto bi takoj spomladi začeli z asfaltiranjem od blokov proti Sevnici, ker na delu med domom TVD Partizana ln kovačem ni urejena kanalizacija. Do te seje je pri gradnji sodelovalo 521 prostovoljcev, ki so skupno opravili okrog 2.150 ur. Z akcijami prično spet prihodnji teden, ko bo potek del dovoljeval zaposlitev nestrokovnih delavcev. Občinski odbor Ljudske tehnike v Sevnici je pretekli teden sklical vse vodje gospodarskih organizacij. Na seji so predstavnikom delovnih kolektivov prikazali težave okoli finančnih sredstev pri delu klubov Ljud- ske tehnike, posebno v šolah. Po krajši razpravi so direktorji obljubili, da bodo a prodajo srečk po podjetjih uspešno podprli akcijo Ljudske tehnike za nabiranje sredstev- Nekaj srečk bodo pokupili posamezniki, nekaj pa sindikalne podružnice !0 prodam za 700.000 din Eveniuelno delno na obroke Naslov v upravi Usta pod »29 ooo km« GOSPODINJSKO POMOČNICO, — ljubiteljico otrok, mirno, zdravo in čisto, lahko tud; starejšo, sprejme takoi aH pozneje solidna 4-članska družina. Samo resne ponudbe v upravi Dol lista (942-59). Umrl je naš ljubi ata J02E JAN star SI let Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoče hčere Bizjak Id Znldaršič z družinama. Dobova. 20. oktobra 1959. mmm S ZAHVALA Ob bridki tzguW našega dobrega moža. očeta, brata ln str;ca MARTINA ZAGORCA Invalidskega upokojenca izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni za vso pomnč kartuziji Pleterje. Vsem iskrena hvala! Žalujoče družine Zagore. Fer-beiar, Sočnič, Unetič ln Furtr ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem. ki so našo ljubo ANTONIJO POTOCAR lz Novega mesta spremili na njeni zadnji poti ln darovalcem cvetja ae Iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni upravi Splošne bolnišnice, ki je dovolila pogreb iz njihove mrliške veže Sin Lojze, snaha Jožefa, vnislc Slavko ln ostalo sorodstvo. NOVO MESTO V času od 19. do 26. oktobra Je bilo rojenih 14 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Jože Brulc, mizar in Julijana Mohar. delavka, oba iz Smolenje vasi. Umrli so; Marija Reba, užitka-rlca lz Skemljevca, 79 let Marila Malenšek. gospodinja iz Semi-ča. 59 let. Dopisujte v Dolenjski listi Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Francka Ci-mermančič s Hriba — dečka, Ivanka Senica s Suhorja pri Dol. Toplicah — deklico. Antonija Mi-klavčič iz Malene — dečka. Jolan-da Dalič iz Trebnjega — deklico, Karolina Kovao ič iz Dol. Maharov-ca — deklico, Marija Košir lz Dol. Straže — deklico, Marija Bevc lz Pijavic — dečka. Antonija RifelJ s Krke — deklico, Albina Luzar lz GaberJa — dva dečka, Ana Zuko-vec lz LJubljane — deklico, Ana Barblč lz Crešnjevca — deklico, Bernarda Jerovšek lz Tržiča — dečka. Milena Medic lz Žabje vasi — deklico, Terezija Žagar lz Biške vasi — deklico, Ana Turk iz Gotne vasi — dečka, Jožefa Zupančič lz Regerfte vasi — dečka. Marija Sironlč s Praška — dečka, Ana Murn z Vrbovca — deklico, Marija Perše iz Irce vas; — dečka, Gizela Furman iz Starega Loga — deklico. KRON I KAO N ESR€C Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Neža Lukie, upokojenka iz Vel. Slatnika. se je z vrelo vodo opekla po levi roki Franc Campa. užitkar iz Prečne, je padel z lestve in s; poškodoval levo ramo. j.ink0 Popovič vojni invalid s Sel pri Jugorju, Je na cementu padel m si poškodoval desno nogo. Alojz Bovban, rudar lz Gabrijel, ie nerodno stopil in si Boškodoval desno koleno. Ivana enlca, hči posestnika iz obrha, je doma padla ln si poškodovala glavo Veljko Stepanovič. srn posestnika iz Marlndola. Je vtaknil levo nogo med Ograjo voza ln si Jo poškodoval. V vsako hišo na Dolenjskem in v Sp. Posavju: »DOLENJSKI UST«! KOLEKTIV imv NAŠ POZDRAV OB 40-LETNICI ZKJ: VSE SILE ZA ZGRADITEV SOCIALIZMA! Ii - , ndustrije Jtrnotornih NOVO MESTO PRIPOROČAMO NAŠE PROIZVODE: ■ Q IMV 1000 - TURIST IMV 1000 - KOMBI IMV 1000 - SERVIS ■ ■ ■ ■ ■ ^av mm- ^aT Vbw mmm mmm M mm IMV 1000 - SANITET pozdravlja ob sacetfcn proizvodnje novega avtomobila IMV — 1000 delovno ljudstvo tn vse delovne kolektive novomeškega okraja, še posebej pa občane novomeške občine, katerim toplo čestita za 29. oktober _ spominski praznik partizanskega Novega mesta! Vlagajmo tudi vnaprej vse naše sile ln sposobnost) za nadaljnji proevit naše socialistične domovine, gradimo ln ustvarjajmo srečno prihodnost mladega rodu svobodne in neodvisne FLRJ! KUPUJTE NAŠO OPREMO ZA SERVISNE DELAVNICE — univerzalno hidravlično stiskalnico s priborom za stiskanje, ravnanje, krivljenje cevi in podobno — snemalec za kamionske gume — dvigalko za avtomobile, nosilnosti 1,5 t — za zimski čas nujno potrebne grelce za avtomobile Gozdarsko lesna poslovna zveza Novo mesto ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM IN SE TOPLO PRIPOROČA! »OBRTNI K« LJUBLJANA obrat NOVO MESTO nudi v svoji poslovalnici na Glavnem trgu veliko Izbiro raznovrstnega blaga po zmernih cenah. Priporočamo tudi krojaške ln čevljarske usluge v naših obratih. CENJENIM STRANKAM ČESTITAMO ZA 29. OKTOBER! SE PRIDRU2UJE ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVEGA MESTA „Mesariia" NOVO MESTO pozdravlja vse cenjene odjemalce za 29. oktober, hkrati pa želi vsem živinorejcem kar največ uspehov pri pitanju živine VSEM SVOJIM DELAVCEM IN USLUŽBENCEM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIKI Prvovrstno obutev izdeluje INDUSTRIJA OBUTVE Novo mesto VSEM ŽELEZNIŠKIM IN PROGOV-NIM DELAVCEM NA PODROČJU NOVOMEŠKE OBČINE ČESTITA ZA PRAZNIK 2 9. OKTOBER Podjetje za vzdrževanje prog Novo mesto VSAK DAN SVE2E PECIVO IN TORTE VAM NUDI SLAŠČIČARNA Novo meslo iN SE PRIPOROČA ZA NADALJNJI OBISK ŽIVEL 29. OKTOBER -PRAZNIK NOVOMEŠKE OBČINE! VSEM ZADRUŽNIKOM IN ZADRUŽNIM ORGANIZACIJAM NA PODROČJU NOVOMEŠKE OBČINE ČESTITA Okrajna zadružna zveza in Zadružna hranilnica | NOVO MESTO I rojektivno podjetje Novo mesto čestita za občinski praznik vsem gradbenim strokovnjakom in delavcem z Željo, da bi v obdobju do prihodnjega občinskega praznika dosegli še mnogo uspehov OBRTNA ZADRUGA SOBNIH PLESKARJEV IN SLIKARJEV pozdravlja za občinski praznik svoje odjemalce in se jim še nadalje priporoča Enotni, koruzni ln bel kruh najboljše kvalitete dobite v novomeški PEKARNI Vsem odjemalcem iskreno Čestitamo za občinski praznik/ Obrtna delavnica • 9 T 99 NOVO MESTO izvršuje vsa v stroko spadajoča dela solidno, hitro tn poceni. Za občinski praznik čestitamo vsem odjemalcem! Za občinski praznik Novega mesta Iskreno čestitamo vsem trgovinskim delavcem ln trgovskim podjetjem Trgovinska zbornica ZA OKRAJ NOVO MESTO Vsem pionirjem, ki vlagajo pri nas denar, ln vsem podjetjem ln ustanovam — našim strankam — pošiljamo za 29. oktober iskrene do-zdrave! KOMUNALNA BANKA Novo mesto NAŠEMU KOLEKTIVU IN VSEM SORODNIM PODJETJEM ŽELI SE MNOGO USPEHOV IN JIM HKRATI ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK o Novomeška opekarna * » IKOVIINAIB « strojno ln stavbno ključavničarstvo, kovaštvo, popravilo tehtnic NOVO MESTO toplo Čestita za novomeški praznik vsem delavcem kovinarske stroke. Kmetijska zadruga Novo mesto opravlja za svoje člane in pogodbenike vsa kmetijska dela s traktorji in strojnimi priključki ter sprejema naročila za gradbeni material ZA 29. OKTOBER - ISKRENE ČESTITKE! POSLOVNA ZVEZA Novo mesto pozdravlja vse kmetijske zadruge ln njih člane, vse zasebne kmetovalce In ostalo prebivalstvo, želeč jim pri skupnem naporu za dvig kmetijstva pomembnih uspehov ' Obrtnikom in obrtnim delavnicam na območju novomeške občine čestita OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA Novo mesto »VODOVOD« NOVO MESTO čestita za občinski praznik — 29. oktober vsem potrošnikom vodovodne mreže! PERILO NAJBOLJŠE KVALITETE IZDELUJE Industrija perila Novo mesto Cenjenim odjemalcem In dobaviteljem tople Čestitke za praznik novomeSke občine! Čestitkam se pridružuje Tapetništvo in dekoraterstvo Novo mesto Vsem državljanom, občinskim uradom, podjetjem tn ustanovam v občini NOVO MESTO čestita za 29. OKTOBER OKRJANI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR ZB OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE LMS ljudski odbor Novo mesto SOCIALIZEM JE POSTAL MATERIALNA SILA EKONOMSKI. SOCIALNI IN KULTURNI ČINITELJ, KI ODLOČILNO VPLIVA NA SVETOVNI DRUŽBENI RAZVOJ! - NAJ ŽIVI IN SE RAZVIJA ZKJ. NA.IOnLOCNE.lSl POBORNIK GRADITVE SOCIALIZMA! 53 Il Tovarna zdravil KRKA NOVO MESTO proizvaja farmacevtske preparate v obliki: __„,._ TABLET DRAŽEJEV INJEKCIJ RAZTOPIN SIRUPOV TINKTUR LINIMENTOV SUPOZITORIJ MASTI in PRAŠKOV Kolektiv tovarne čestita vsem prebivalcem novomeške občine za občinski praznik! Splošno gradbeno podjetje 3 PIONIR' NOVO MESTO opravlja vsa gradbena deta in priporoča usluge v svoji mehanični delavnici: POZDRAVLJAMO 29. OKTOBER PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO Poslopje nove Vajenske Sole in Okrajnega zavoda za izobraževanje odraslih. Solo je zgradilo SGP Pionir, Novo mesto. ,N.cvcte(cs' priporoča potrošnikom svoje kvalitetno blago in čestita za občinski praznik Novega mesta NOVO MESTO AVTOPREVOZNO PODJETJE Trgovsko podjetje Novo mesto Straža 2ELI VSEM POTNIKOM PRIJETNO VOŽNJO V SVOJIH MODERNIH AVTOBUSIH IN JIM ČESTITA NOVO MESTO NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH *ŽELE-ZNINA* IN -AVTODELI* PRVOVRSTNO V STROKO SPADAJOČE BLAGO PO ZMERNIH HENAH S SOLIDNO P0STRE2B0 SKUŠAMO ZADOVOLJITI ODJEMALCE IN OBLJUBLJAMO, DA BOMO ZASTAVILI VSE SILE ZA NADALJNJI PROCVIT NAŠEGA PODJETJA' VSEM GOSTINSKIM OBRATOM NA PODROČJU NOVOMESKE OBČINE ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK 39. OKTOBER IN PRIPOROČAMO SVOJA KVALITETNA VINA! T~<"%V)! NO* MESTO Za občinski praznik Novega mesta pošiljamo tople pozdrave vsem komunistom, ki posvečajo idejni rasti mladine ln pripravljanju mladih ljudi za politične in družbene funkcije svojo največjo skrbi Delovni kolektiv ELEKTRO NOVO MESTO POZDRAV 29. OKTOBRU — ZGODOVINSKI OBLETNICI PREBIVALCEV NOVOMEŠKE OBČINE! 80569388 73 e&emni bptehodi S prijateljem sva prispela v Bučno va& po lepi' asfaltirani cesti, ki povezuje Novo mesto z avtomobilsko cesto. Megla se je bila že razpršila In naredila prostor jesenskemu, zares čudovitemu 6oncu. V dalji se je iskril Hmeljnik, nedaleč od njega pa se je kopala Trška gora v jutranjih jesenskih barvah. Ko se je cesta rešila tesnega objema Bučne vasi, so jp nenadoma zajele gozdne sence. — Nekje blizu je bilo čutiti avtomobilsko cesto. Izdajal j© Je hrup avtomobilskih motorjev. 2e čez tas pa s? nama jp razkrila kakor širok siv trak, po dolgem razpolovi jen z belo črto. Nadvoz narna je pomagal, da sva jo gledala pod seboj, kako je kakor plovna reka nosila avtomobile v3eh mogočih barv in znamk. Nedaleč pa jo je r^h-li ovinek spet skril v gozd in jo je naprej dal slutiti samo še ropot motorjev. Pridružil se nama je kmet. ki je hitel po opravkih v Novo mesto. Ko je opazil najino začudenje, se je ustavil in skoraj pozabil, da ga je še malo prej preganjal čas. »Neverjetno, kaj?« Je vprašujoče pokazal na 6ivi asfalt pod mostom. »Kdor je bil tu nazadnje pred dvema letoma, bi se sedaj težko znašel. Pokrajina tod okrog je bila porasla z grmičevjem. Danej pa, poglejta, ves svet ae premika pod nami ...« Rada bi se bila še razgovarja-la z možakarjem, pa ga je nujen, opravek iztrgal pomenku. — Tudi midva sva se jela vzpenjati v hrib, ki se končuje šele z razvalinami nekdanjega hmelj-niškega gradu. Kosca na deteljišču sva vprašala za pot. Zadel si je koso na ramo, češ saj je že čas, da neham, in se nama pridružil. Povedal nama je, da se vas, katere začetki so se nam že ponujali, imenuje Dolnje Kamenje. Potem nama je razodel, da j« avtomobilska cesta, ki spodaj pod vasjo predstavlja moderen svet, osvežila nekatere še ne Izpolnjene želje. »Vaščani bi radi imeli elektriko,« je pravil. »Precej smo pripravljeni prispevati sami. Tudi poljsko stezo bi si radi uredili v cesto, da bi bila vsaj malo podobna tisti spodaj. Ne-dolgo tega smo dobili kompresor, pa se bomo kar lotili dela ln se zagrizli v kamen ... « OOienje Kamenje je kljub avtomobilski cesti pod hribom še vedno odtrgano od 6veta. Razpete bakrene žice in spodobna cesta bi lahko marsikaj spremenili, toda za to je potrebna predvsem dobra volja vaščifnov. Na razpotju smo se razšli. Naju s prijateljem je pot vodila skozi akacljskl gozd. Potem se je steza nenadoma prevesila in naglo spustila v ozko dolinico, kjer so se skozi vejevje svetlikale strehe dveh, treh hišic. Od tu se je pot dvignila strmo navkreber, skozi vinograde, ki 6o bili takrat že docela oskubljeni. Končno sva se znašla pred hišo, kjer je bil pred sedemnajstimi leti ustanovljen železniški komite Komunistične partije Slovenije Novo mesto. Tu sem podoživel zadnje zborovanje, ko mi je gospodinja pripovedovala.' »Prvi partizani so nas obiskali že leta 1941. Nič nismo pomišljali, ali bj jim smeli nuditi zatočišče, saj so bili naši, pa še tako prijetni fantje. Potlej so jim bila vrata naše hiše vedno odprta . .. « Potem ee Je spomnila nemške ofenzive, ki se je kakor kuga plazila tudi po teh hribih. Mrtvi in živi, bi lahko napisali pod to sliko.Takšen je pogled na Novo kolonijo, kl je skoro preko noči zrasla lz hriba pred tacenskim pokopališčem. 25 stanovanjskih hlšlo, 2 v k radnji, za 4 že izdana gradbena dovoljenja, 2 srečneža pa ga bosta le lahko dobila tn naselje Je po urbanističnem načrtu zaključeno. »Vojaki so vdrli tudi v našo hišo in jo zažgali. Na srečo so kmalu zapustili vas, tako da je bilo moč pogasiti ogen.j še preden so ognjeni zublji prodrli skozi strop . ,■ « Spomin je' obudil tudi težke trenutke, ko je bilo treba zapustiti rodni dom in ubežati pretečemu sovražnikovemu maščevanju. Iz doline so prihajale vedno nove skupine borcev, ki so se tu, v Karlovclh, počutili kakor doma. Gospodinja je bila presrečna. Veselo je mežikala preti soncu, zaradi katerega so se krog ln krog iskrile jesenske barve v čudovitih odtenkih, ki bi jim celo umetniška roka težko našla primer v olju. Iztrgal s.em se spominu. S prijateljem sva po grebenu krenila proti Trški gori, kf 6e nama je zdela tako blizu, pa je bilo treba do nje premeriti kar dobre pol ure poti. Trud pa je bij rizplačan s širokim horizontom razgleda, ki nama je pričaral novomeško kotlino z metropolo, avtomobilsko cesto, Otočcem n drugimi lepotami sveta pod Trško goro. Užitka vreden je bil tudi pogled na Gorjance, ki so bili tisti dan skozi megllčasto kopreno še zaljši. V dalji sva ugledala celo Kršfko polje. Zaželela sva si mošta. Pa ni bilo treba prositi zanj. Ko sva s* po stezi spuščala proti Mač-kovcu, so naju iz neke zidanice, polne veselih ljudi, povabili na kozarec kisle, pa vendar osvežujoče pijače. Malo niže je na nekem dvorišču parkiralo večje število avtomobilov, s katerimi so se pripeljali Novome-sca.nl, želni blagodejnega miru Trške gore in — dobre kapljice. Imajo pa ti Izleti vseeno tudi slabo stran: nekatere zidanice se spreminjajo v nedovoljena gostišča, seveda na Škodo rednih gostinskih obratov v dolini. V vznožju'sva srečala skupino razigranih ljudi, ki so se bili z avtobusom pripeljali do Mačkov ca, nato pa peš odšli na Trško goro. Avtomobilska cesta je s skrajšanjem razdalj omogočila delovnim ljudem prekrasne Izlete, sedaj v }ee«rn»kem času žare« neposabne. -fr Američani so že začeli z akcijo za raziskovanje neznanih skrivnosti zemeljske skorje na dnu oceanov; imenovali so jo po našem rojaku Mohoroviču OCEANI ODKRIVAJO SVOJE GLOBINE LOTERIJA Okrajnega odbora Ljudske tehnike Novo mesto je zaradi tehničnih vzrokov preložena za 1 mesec ln bo 4. decembra 1959 Kupujte srečke, ki jih imajo v vseh trafikah in v večjih podjetjih! Podprite prizadevanja Ljudske tehnike, ki bo z do-oičkom denarne loterije podprla ustanavljanje šolskih delavnic za tehnični pouki Strokovnjaki 40 držav so se zbrali v New Yorku na 1. mednarodni sestanek oceanografov. Razpravljali so in se pogovarjali o marsičem. Kaj se skriva na dnu velikih morij, kako morje lahko izkoriščamo, kaj nam more ono odkriti iz skrivnosti o nastanku življenja na Zemlji ln podobno. Učenjaki in strokovnjaki so Izmenjali dosedanje Izkušnje pri raziskavah z modernimi meto- dami. Med take raziskave spada tudi proučevanje vzrokov in posledic morskih tokov, ki doslej še niso zadovoljivo raziskani. Pereče je vprašanje: aH bodo morske globine dovolj močan zaščitni »ovoj« za uničevanje radioaktivnih odpadkov, da ne bi bilo nikakršnih škodljivih po sladic za človeštvo. Gre (udi za Izkoriščanje morskih globin, kajti ugotovili so, da je dno oceanov praktično ne- .— -aou^s aupz.oj} atpafsz Buuop te, ampak tudi zelo Iskanih pr-vin kot so mangan, titan in dru* ge. Po teoriji Jugoslovana Moho-roviča zemeljska skorja preneha že kakih devet do deset ki' lome tro v pod oceanom. Naredili so načrt, da bi prevrtali morsko dno in tako dobili prepotrebno podatke o notranjem ustroju Zemlje. Zadnje raziskave so tudi ugotovile, da žive v morju živa bitja celo do globine in tisoč metrov. Prezanimlvo bo odkritje, kako so se ta živa bitja prilagodila velikanskemu pritisku 10 kilometrov debelega sloja vodo nad sabo in okrog sebe. 500 tednov — to je malo manj kot polnih deset let. 500 tednov ie Izhaja »Dolenjski list«, ki obvešča zdaj že več kot 50.000 bralcev na Dolenjskem, v Spod. Posavju, Beli krajini, na Kočevskem številne domačine, ki žive v drugih predelih ožje domovine in v drugih jugoslovanskih republikah ter nekaj več kot 350 izseljenskih družin na vseh kontinentih sveta; prinaša jim novic« o razvoju, napredku, težavah in načrtih starega kraja. Dosegli smo redn0 tedensko naklado 13.600 izvodov in še prihajajo vsak teden novi naročniki, zlasti iz krajev Spodnjega Posavja. Za skromen jubilej smo v zadnji številki napovedali našim zvestim bralcem majhno presenečenje, ki ga danes razkrivamo: vsak, kdor ima na 10- sirani naše letošnje 42. (petstote) številke z dne 22. oktobra 1959 v rubriki »Nekaj okroglih« (med šalo »Cez nekaj let« in napisom »gospe Rusove«) številko 500, se lahko udeleži nagradnega žrebanja. Objavljamo fotografijo opisanega kotička na 10. strani naše zadnje številke ln sporočamo vsem naročnikom ln bralcem, da smo v minulem tednu tiskali 150 izvodov take številke. Te »izjemne« številke smo nato porazdelili v ekapedltu tiskarne »DELO« naročnikom ln trafikantom s področja različnih pošt v LRS ln v drugih republikah, tako da nismo vedeli niti mi niti odpremnl oddelek »DE. LA«, kdo bo tako številko dobil. Ce torej imate na 10. strani tiskano številko 500 v rubriki »Nekaj okroglih«, jo izrežite iz »Dolenjskega ihta« tako kot kaže okvir na tu objavljeni sliki. številke Pošljite nam tak Izrezek v kuverti, zraven pa priložite n» listku svoj točen naslov. Pismo morate frankiratl z znamko 21 dinarjev, v spodnji levi kot kuverte pa napišite številko »500«. Izmed sprejetih Izrezkov bomo izžrebali 50 nagrad. 1. nagrada 5000 din 2. nagrada 4000 din 3. nagrada 3000 din 4. nagrada 2000 din 5. nagrada 1000 din in 45 lepih knjižnih daril. Zadnji rok, do katerega bomo sprejemali izrezke iz 42. številke »Dolenjskega lista«: 7. november 1959. Nagrade bo izžrebala komisija naročnikov našega tednika. Kuverte pošljite na naslov; DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33. Nekako starinska Je videti ta slavi)« ali ne? Seveda, saj to Je prvi občinski stanovanjski blok v Novem mestu. Koliko vzdihov je prišlo iz grl takrat, ko so se prvi srečneži vseljevall vanj ... Na sliki vidite, da poleg bloka raste nekaj novega. To Je stavba na temeljih za stari sindikalni dom. Dala bo zatočišče otroškemu vrtcu, trgovini, mlekarni In prodajalni kruha za novo naselje v Kandijl. po M din po M UlB pa M 41» po H 4 In S* M rim lah it. «♦- •hal lo&kt. koo ko pravi > S F«*«(J •ob* pa p-e k pjth'arm -A>> hodit« t dekleti*- g* Ml "HV"" k. ~Nka • -P« bi »*fi Kotil*?-•O, pa It kak-.*' OB VELIKEM »OipRAVUANJTJ - Ah 1». ti-J •». t« I« J* le tlite illeCt plit-ac«, hI J* pr 111« pr-. jctlalrlOMttlml Ml nt w0j nt. tis«, p* tam II |t ■•ubil* cli M l.,*«1t» p-») ko1 0'l • ki it vozi t uHltJjJtani -CiiiJ. no, kako *no't p-tntiti taka »*tf«M. Da it ji n« (v*M ,« o 'i ' - »V>| s« 1t !e dauno rurtiio,* pnpemiii tna, -tato )* seda' mwp«uh TiJtlh, ki hi »kali, nI bl;n. ti) fotp t. ta 4*«. m )» tttlt ntk* »podobno obltttnt mlidi fotpt. ki ]« lat p« ftutov« al ^0 Nov 14-stanovanjskt blok, ki so ga letos zgradili železničarji v Bršljinu. Pričeli so že lant oktobra. Cez 14 dni bo vseljiv. 28 milijonov bodo odrinili zanj, od tega so prispevali 13 milijonov sami (lz skladov ŽTP Ljubljana), za 15 milijonov so pa najeli posojilo iv občinskega stanovanjskega sklada. Še en tak blok bodo pričeli graditi letos. Čestitamo! V Bršljinu bo te dni pričela obratovati nova mostna tehtnica. Postavilo Jo Je [podjetje Kurivo Ljubljana za svojo poslovalnico v Novem mestu. Zaradi velikih potreb bo tehtnica tudi javna. Več kot mi'Hjon dinarjev je investiralo Kurivo vanjo. Stehta io tovore težke do 5000 kg. Jan Neruda srcu gospe Rusove (Nadaljevanj« in konec) »V življenju gospoda Velša nisem poznala,« je rekla tuja gospa. »Ne? Ojej, jaz pa zelo dobro. Se kot fanta, in tudi njegovo ženo kot dekle, bog jI daj sveta nebesa! Vidim jo, kakor bi bilo danes, ko sta se jemala — jokala je od ranega jutra — prosim, ves dan jokat^, ko imaš znanje že devet let! Neumno, kaj? Ta se j» na-ča'kal, devet let, pa bi bil bolje storil, da jo je čakal še dvakrat devet. No, to vam je btla cvetka! Pravim vam, zoprna kar se da. Nobene ni bilo od nje pametnejše, nobene od nje lepše in gospodariti je znala tudi kakor nobena druga. Na trgu je celo uro me-šetarila za groš, pri pranju je revni dninaricl vedno odščipnila kakšno vedro vode ln dekle se pri njej niso nikoli najedle. In Velš, ta je imel Šele pekel I Prevzela sem od njih,dve dekli, eno za drugo, zato vse vem- Minute ni imel mirne. Govorila je, da je samo zato pošten zakonski mož, ker se je boji, in da ji samo zato ne ugovarja, da b! jo *e bolj jezil. Ženska Je bila, veste, kakor pravimo, romantična in je hotela, da bi Jo pomlloval ves svet. Brez nehanja je stokala, kako jo mož trpinči. Ce bi Jo mož od Jeze zastrupil, b; bila vesela, ln če b| se bil mož sam obesil, prav tako, bi jo vsaj ljudje pomMovali.« Gospa Rusova je spet pogledala proti neznani sosedi. Toda neznanka nI stala več tam. V svojem ognju gospa Rusovž ni niti opazila, kako je njena soseda vedno bolj ln bdlj zardeval* ln kako jI Je »redi beeed ušla. Zdaj je neznanka govorila v ozadju sobe s suhim gospodom Uhmuhlom, oficialom pn deželnem računovodstvu, sorodnikom gospoda Velša. Gospa Rusov4 se je spet zagledala v nem; rajnikov obraz. Spet so ji začele podrhtevatl ustnice, lz oči se ji Je utrnila solza. »Siromak,« je dejala dovolj glasno svečarici gospe Hirtovi, »a kazni božji 61ovek le nikdar in nikoli ne uide Saj tudi on nI bil pošten, kaj bil Ce bi se bil oženil z revno Tondo, s katero* je vendar imel otroka« »Kaj te je v kresni noči na metli prineslo v Prago?« je nekdo glasno siknil za njo in koščena moška roka ji je legla na rame. Vsi navzoči so se zdrznili. Strmeli so v gospo Rusovo in gospoda Uhmuhla, ki se je zdaj postavil prednjo. Stegnil je roko proti vratom in ukazal s svojim hripavim a rezkim glasom: »Ven!« »Kaj je tam?« je vprašal od vrat drugi gospod Uhmuh), tedanji malo-stranski policijski komisar, pravi okostnjak, «uh ko njegov brat. »Tale coprnlca je vdrla sem ln ob-rekuje mrtve. Ima jezik ko meč.« »Daj ji po /-obeh!« »Tako dela pri vsakem pogrebu,« se je oglas-ilo od več strani. »Tudi na pokopališču samem je že večkrat naredila zgago!« »Ena, dve, tri: ven!« je ukazal gospod komisar ln prijel gospo Rusovo za roko. Gospa Rusova je šla za njim ln hlipala kot otroV- »Tak škandal ln pri takem krasnem pogrebu!« so dejali drugi. »Zdaj pa tiho!« je ukazal gospod ko"-misar gospe Rusov; v predsobi, zakaj prav tedaj so stopali mimo gospod župnik in kaplani. Potem jo je vedel proti stopnicam. Gospa Rusova se je sicer trudila, da bi spravila iz sebe kako besedo, toda gotepod komisar jo je brez usmiljenja pospremil prav fpired hišo, Tu je pomlgnii policijskemu stražniku: »Odvedite to žensko prav do njenega stanovanja, da ne bo pri pogrebu delala sramote« Gospa Rusova je rdela ko potomka in ni več vedela, kaj se z njo godi. »Skandal — in tako lep pogreb!« Je tedaj spet hrumelo doli na trgu. Kakor je bilo videti, sta bila gospoda Uhmuhla, sinova Uhme-la, mestnega pisarja in vnuka gospoda Umela, bar-varja, zelo strogega gospoda. Proti gospe Rusovl pa se je danes dv.gnila splošna malostranska, dejal bt, svetovna nejevolja, če bi Mala Strana oblegala ves svet, kar bi si kot rojak želel. DrugI dan je bila gospa Rusov£ poklicana na komisariat v Mostetskl ulici. Tam je bilo vedno živo. KadaT so poleti gospoda uredovali pri odprtih oknih, jih je bila polna vsa ulica. Na v.sakega so spustili grom in strelo.