potrebno
Na petkovem kvizu so se pomerili tretješolci. Od lani so seveda krepko napredovali, znanje pa je bilo dokaj izenačeno.
^k	PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru
^^	v Starem Velenju!
■	d.d. ■	tel.: 063/851-704
ZAVAROVALNICA	STROPNIK IGOR s.p.
M^m A D I R n D	tel.: 063/854-626
Hi n I D LJ n	mobitel: 0609 629-086
ISSN 0350-5561
Kmalu ekološko neoporečna elektrika
Stekla ekološka sanacija V. bloka TES
V šoštanjski termoelektrarni so se lotili celovite ekološke sanacije leta 1987, ko so pripravili sanacijski program, v katerem so opredelili ukrepe in izdelali projekte za zmanjšanje onesnaženosti voda, zraka in tal. Ta program so naslednji dve leti dopolnjevali in ga usklajevali z republiškimi odloki, med drugim o mejnih emisijskih koncentracijah iz kurilnih naprav. Večino nalog iz tega programa so že izdelali, čaka pa jih še najobsežnejša, celovita ekološka sanacija, največjega, petega bloka. Januarja le-
tos so že podpisali pismo o nameri in v začetku marca tudi pogodbo o dobavah in storitvah z najugodnejšim ponudnikom konzorcijem Deutsche Babcock - Rudis Trbovlje. Trenutno pripravljajo vse potrebno za pričetek gradbenih del, ki naj bi, kot so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci, stekla jeseni, opremo bodo začeli montirati sredi prihodnjega leta. Če bo šlo vse po sreči pa bo začela čistilna naprava poskusno obratovati novembra leta 2000.
■ mz
Zaključek leta v glasbeni šoli
Prima, sekunda, terca...
Župan Mestne občine Velenje sprejel osmošolce odličnjake
■ ■
| Jsjgjjj '26, ]ui\i]muh 17 >111 na Titovem r?<Ju v Velenju
Sodelujejo:	Srečko Mlinšek: Kuharca
Brendi: Anika	Black & White: Počutim se dobro
Korado Buzeti: Macho	Maja Sopolšek: Objemi me Viktorija: Dve pomladi, dve jeseni Tina Itnjar: Boli me srce
Palma: Pozdrav Sloveniji	Karin Žemljic: Orna, oma omama
Karmen Plazar: Kako naj vem Helena Kodrič: Ko sonce zaide Štajerski potepuhi: Ča ča ob morju Duo Primavera: Planine Jaka Natalija Verboten: Naj angeli te čuvajo
Gost večera : Vili Resnik z bandom
Pokrovitelji: Premogovnik Velenje, Gorenje, Mestna občina Velenje in Gost Velenje.
Ob koncu šolskega leta so v velenjski glasbeni šoli Frana Ko-runa Koželjskega tudi letos pripravili kvize, na katerih so učenci na prisrčen način pokazali znanje glasbene teorije. Posamezne skupine učencev, ki so med letom skupaj obiskovali ure "teorije", so se pomerile med seboj v prepoznavanju glasbil, glasbenih lestvic in različnih glasbenih vajah. Stroga tričlanska komisija je sproti ocenjevala zastavljene naloge in tako so od srede do petka, ko so kvizi potekali, razglasili kar nekaj zmagovalnih ekip. Znanje pa je zagotovo tudi letos presenetilo publiko, ki so jo v večini sestavljali starši.	■ bš
Velenje, 12. junija - "Znanje je moč, orodje, način in možnost za razvoj vsakega posameznika in družbe kot celote. Zato dvomov o tem, v kaj bomo vlagali več denarja v naši občini ni - v znanje, pa čeprav se bomo zaradi tega morali nekaj let voziti po nekoliko slabših cestah in podobno. Vse to lahko nadomestimo, znanja ne moremo." S temi besedami je nagovoril zbrane osmošolce, ki so dosegli v vseh letih vzgoje in izobraževanja v osnovnih šolah Mestne občine Velenje odličen uspeh, župan Srečko Meh. Tako kot že nekaj let zapored jih je tudi tokrat povabil na srečanje, s stiskom rok in knjižnim darilom pa se jim je na priložnostni slovesnosti v velenjskem domu kulture zahvalil za njihovo ustvarjalno delo. Kar nekaj je bilo med njimi tudi takih, ki so dokazali svoje sposobnosti in znanje še na zahtevnih državnih tekmovanjih iz različnih znanj. Srečanje so popestrili z nastopom učenci osnovne šole Livada Velenje. Med drugim je Meh še povedal, da
Prvi gostje so
Jutri bo Gorenje uradno predalo namenu prenovljen hotel Paka, ki je že sprejel prve goste. Hotel je visoke B kategorije z lepo restavracijo in kavarno in Centrom Paka, prilagojen potrebam poslovnega turizma. Tu sta velika in mala dvorana, sejna in računalniška soba. Velika dvorana ima 250, mala pa 70 sedežev. Obenem bosta ti dve dvorani tudi mestni kinodvorani, ki sta med najsodobneje opremljenimi v Sloveniji. Prenovljen hotel Paka je res lep in bo lahko
ponos našemu mestu. Stran 3.
flSSSAL-
ALU-Pvf9 in vrata® zimski . ...vrtovi senčila
041708 218 063 412128 063 33 522
čujeta šolanje na osnovnih šolah v občini 502 učenca, med njimi je 76 junakov, ki so dosegli odličen uspeh v vseh osmih letih. 362 novincev ali 150 otrok manj v prvih razredih za šolsko leto 1998/99 je zgovoren dokaz o upadu rojstev, kar ni spodbudno. Res pa je, da bo zaradi tega lažje dosegati večjo kakovost in zagotavljati večjo možnost vključevanja v najrazličnejše interesne dejavnosti. Po Mehovih besedah si bodo v mestu priložnosti tudi v prihodnje prizadevali za zagotavljanje normalnih pogojev izobraževanja vsem. Pri tem je naglasil še pomen sodelovanja šol s starši.
"Vesele počitnice in postanite uspešni občani" najbrž niso le želje udeležencev priložnostne slovesnosti, ampak tudi drugih, ki so se ali se še bodo na takšen in drugačen način trudili, sodelovali ter dokazovali na tem področju tudi v prihodnje.
že v Paki

9770350556014
2 KAK ČAS
DOGODKI
18. junija 19
Pomoč Zgornjemu Posočju
LJUBNO OB SAVINJI - Na Ljubnem ob Savinji niso pozabili na stisko in nemoč ob katastrofalnih poplavah, niti na pomoč, ki soje bili deležni. Zato so se odločili, da bodo po svojih močeh pomagali prizadetim ob potresu v Zgornjem Posočju.
Občani so zbrali 330.000 tolarjev, občina je iz rezervnega sklada dodala 170.000, preko Karitasa pa so zbrali še 80.000 tolarjev, skupno torej 580.000 tolarjev. Ta sredstva želijo prispevati za čisto določen namen, zato se je županja Anka Rakun že povezala z županom Bovca.
Obnova daljnovoda
LJUBNO OB SAVINJI - Delavci celjskega podjetja Elek-tro so pričeli temeljito obnovo 20 - kilovoltnega daljnovoda med Nazaijami in Ljubnim. Z njim bodo uporabnikom v zgornjem delu doline končno zagotovili stalno preskrbo z električno energijo. Dela bodo izvajali v poletnem in jesenskem času, pomenile pa bodo seveda občasne motnje pri oskrbi.
Ujp
V soboto tradicionalni otroški živ-žav
VELENJE - V soboto pripravljata Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in DPM Kardeljev trg, tradicionalni Zurček. TUdi tokrat obljubljajo pravi otroški živ žav, ki se bo pričel ob 10. uri.
Pripravili bodo številne športne in zabavne igre ter ustvarjalne delavnice, vse pa bodo potekale prav ves dan. Na Žurček vabijo male in velike otroke, pa ne le iz te krajevne skupnosti.
■ bš
Iz občine Šmartno ob Paki
V tem trenutku največ pozornosti projektom
Po besedah župana občine Šmartno ob Paki Iva Rakuna, namenjajo na področju spodnjega toka reke Pake v tem času največ pozornosti projektom. Med drugim naj bi med letošnjimi šolskimi počitnicami pristopili k preureditvi glasbene učilnice in športnih garderob ter sanitarij v tamkajšnji osnovni šoli. Po predračunu naj bi za te namene porabili približno tri milijone tolarjev, za vsako načrtovano naložbo polovico.
Rešili dolg iz preteklega leta
Pešpot iz Rečice v Šmartno ob Paki, po kateri hodijo varno v in iz šole učenci šmarše šole, je pred nedavnim dobila fino preobleko.
Krajani dela vaške skupnosti Gavce, natančneje koristniki cestnega odseka Vengerl -Dvornik ter križišča pri Rogeljšku se danes že vozijo po posodobljenih površinah. Koristniki ceste ob nogometnem igrišču v Smartnem ob Paki pa najbrž niso spregledali razširjenega cestišča. Vse omenjene naložbe so v občini predvideli že lani, obljube pa so izpolnili pred nedavnim. To jih je veljalo približno 2,5 milijona tolarjev. Prav tako "pod streho" je tudi sanacija plazu v Malem Vrhu.
Zbirajo ponudbe za izgradnjo cestnih odcepov
Kot vse kaže, ni več daleč dan, ko se bodo uporabniki cestnih odsekov Polovšak - Rek, Centrih - Cerovšek do svojih domov vozili po boljših cestah. Kdo bo opravil načrtovana posodobitvena dela, bo znano po zbranih ponudbah.
Te je občina že poslala vsem večjim izvajalcem v širšem okolju, posebna komisija pa naj bi izbrala najugodnejšega in najkakovostnejšega izvajalca del do konca oziroma v prvih dneh prihodnjega meseca. Ko pa bodo v Ljubljani potrdili projekte, bodo pristopili tudi k izgradnji prve faze pločnikov Paška vas v smeri proti Gorenju ter od lokala Kepica proti Boletu v Smartnem ob Paki.
mtp
Grafike klasikov 20. stoletja
VELENJE - V vrhunec ponudbe založbe Rokus in od prejšnje srede tudi Kulturrfice - galerije, sodi pester izbor grafičnih listov vodilnih likovnih ustvarjalcev 20. stoletja, ki so razstavljene v tej galeriji.
Prava poslastica za ljubitelje umetnosti je bila sama otvoritev zanimive, vrhunske razstave, saj jo je odprl Jože Hudeček, znan novinar in kritik. Zbranim je predstavil grafike in podal strokovno mnenje s podatki o izvoru in referencah grafik zelo znanih avtorjev in to na svoj znan, malce eksploziven, a visoko strokoven način, ki ga poznamo z RTV ekranov. Razstavljajo Marc Chagal, Joan Miro, Corneille, Pablo Picasso, Georges Braque, Andy Warhol....
Urad za negospodarske javne službe MO Velenje
Največje naložbe izobraževanju
v en
Velenje, 11. junija - Na novinarski konferenci, ki jo je pripravil Urad za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje je predstojnik urada mag. Peter Kovač poudaril, da poteka delo na vseh področjih nemoteno, bistvenih novosti v letu 1998 ne načrtujejo. Največje naložbe načrtujejo na področju izobraževanja.
Letošnji proračun namenja negospodarstvu občine približno milijardo 400 milijonov tolarjev. Na področju vzgoje in izobraževanja bodo daleč največ denarja (208 milijonov SIT) namenili za zaključek naložbe v velenjski glasbeni šoli, s 7 milijoni bo občina pomagala Šolskemu centru Velenje pri zagotavljanju pogojev za izvedbo visokošolskega študija, 9 milijonov znaša obveza pri sofinanciranju izgradnje šole na Paškem Kozjaku. Poleg modernizacije učne tehnologije bodo denar namenili še za obnovo strehe na telovadnici in celotnega objekta na OŠ Antona Aškerca, prav tako bo občina sofinancirala nadzidavo učilnic na podružnični šoli v Šentilju, za šolo v Vinski Gori še iščejo najprimernejšo rešitev za 6-letni program. Čeprav se pristojno republiško ministrstvo o tem še ni izreklo, predvidevajo izgradnjo prizidka z dvema učilnicama. Te naložbe med letošnjimi ni. Na podružnici v Škalah bodo usposobili do sedaj neizkoriščen prostor na podstrešju. Letos naj bi tu opravili glavna dela. Nekaj denarja pa so že namenili za preplastitev zunanjega igrišča pri OŠ Mihe Pintarja Toleda. 5 milijonov tolarjev bo, med drugim, veljala izdelava projektov za novogradnjo varstveno-delovnega centra pri obstoječem Mak centru. Kaj več pri slednjem letos ne predvidevajo.
Pri predšolski vzgoji oziroma vrtcih je Kovač omenil podaljšanje koncesijske pogodbe za centralno igrišče, dodatno bodo razpisali koncesijo še za letni bazen in pol milijona tolaijev za igrala v mestu. Za začetek bodo ta uredili ob Foitovi cesti. Zaradi manjšega vpisa (50, 60 otrok) bodo ukinili enoto Maja na Gorici. Rešitve za 3 tehnološke viške Kovač ni omenil, zagotovo pa obljube o kritju stroškov polovice programa v Cirkovcah in v Paki za prihodnje leto ne bo dal.
Na področju kulture predvidevajo nekaj denarja za tekoče vzdrževanje, prostorske težave
Med aktivnosti na področju zdravstva sodi tudi prestavitev prostorov laboratorija. Te bodo uredili v novem delu zdravstvenega doma. Čemu bodo služili izpraznjeni prostori sedanjega, pa za zdaj še ne vedo.
knjižnice pa bodo reševali z dodatnimi površinami na Šaleški 12 a. Za Šaleško 19 pa jim za zdaj še ni uspelo pridobiti vse potrebne dokumentacije. Približno 4 milijone tolarjev bo deležno varstvo kulturne dediščine.
Realna pričakovanja na področju socialnega varstva in skrbstva vključujejo milijon tolaijev za nakup avtomobila za potrebe oskrbe starejših občanov na domu. Letos bo ta potekala še preko javnih del, za prihodnje leto pa bo najbrž potreben razpis za koncesijo. Idejni projekt za preureditev zgornjih prostorov novega dela velenjskega zdravstvenega doma za potrebe domske oskrbe starejših občanov je v Ljubljani, k njegovi uresničitvi pa naj bi pristopili prihodnje leto.
Med večjimi naložbami na področju športa je Kovač omenil 3,5 milijona tolarjev za tekoče vzdrževanje športnih objektov, sodelovanje pri projektu razsvetljave centralnega stadiona ob jezeru ter zamenjavo tal v Rdeči dvorani, kjer naj bi uredili še tribune. Zalogaj za Rdečo dvorano bo "težak" približno 30 milijonov tolarjev.
Vsi zasebni zobozdravniki bodo imeli možnost za opravljanje svoje dejavnosti v sodobnih ordinacijah v prostorih velenjskega zdravstvenega doma. S 4 milijoni tolaijev se bo v ta prizadevanja vključila tudi občina, ki bo med drugim sodelovala še v aktivnostih za prestavitev prostorov laboratorija v novi del zdravstvenega doma. Čemu bodo služili izpraznjeni prostori sedanjega, se za zdaj še ne vedo. Skladišče Tobačne to-
varne Ljubljana na Prešernovi cesti je sedaj že last Mestne občine Velenje, saj je ta pred časom plačala zadnji obrok. Letos ne, prihodnje leto pa bodo v tem skladišču, ki so ga dodelili RK že delili hrano, vendar to še ne bo javna kuhinja.
UTp
Dušan Dolinar, svetovalec za vzgojo in izobraževanje v Mestni občini Velenje je povedal, da se nobena osnovna šola v občini ni prijavila na razpis republiškega ministrstva za šolstvo in šport za poskusno uvajanje programa devetletke. Menda nobena za zdaj še ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Prav tako še vedno velja načelo skladnega razvoja na tem področju. Dogovorili pa so se, da naj bi se ena ali dve šoli prijavili na razpis za šolsko leto 2000/2001. Na OŠ imajo čas za razmislek o tem do 1. marca prihodnje leto.
Letni bazen letos ne bo obratoval!
Letnega bazena, ki je tudi lani "ustvaril" precej izgube, ne bodo več obnavljali. Po besedah Petra Kovača je novogradnja takšnega objekta cenejša. Letni bazen naj bi našel svoje mesto na športno-rekreacijskem centru Jezero. Bazen naj bi bil olimpijski in z več priključki (tobogani in podobno). Namembnosti prostora, kjer je sedaj, ne bodo spreminjali. Skozi celo leto pa bo obratoval zimski bazen.
LJUBLJANA-Slovenska
vlada je v četrtek izmed dveh konkurentov, ki sta se prijavila na razpis za podelitev koncesije na področju mobilne GSM - telefonije, izbrala podjetje Simobil, ki je v 25 - odstotni švedski lasti; Simobil bo tako opravljal te storitve v konkurenci z Mobitelom, na razpisu pa ni uspel Digitel.
ŽALEC - Na zboru delničarjev Hmezad banke Žalec so sprejeli sklep o pripojitvi k Banki Celje, kar naj bi izvedli 30. septembra letos, obenem je zbor sprejel predlog da se od 74,3 milijona tolarjev dobička 42,6 razporedi za dividende, 14 za udeležbo članom upravnega in nadzornega odbora, 17,7 milijona pa ostane nerazporejenih.
MURSKA SOBOTA-V
soboto so v Murski Soboti sklenili letošnjo akcijo Športne unije Slovenije Veter v laseh - s športom proti drogi, ki so jo izvedli v 35 slovenskih mestih, vključila pa je preko 10.000 mladih, ki v boju proti zasvojenostiz mamili uporabljajo pozitivno energijo.
BOVEC - Predsednik društva novinarjev Slovenije Branko Maksimovič je v Bovcu trem najbolj ogroženim iz podjetja ATC Bovec in Hotelov Alp-komerc izročil denarno pomoč, ki jo je v Gornjem Posočju prispevalo nekaj več kot 400 od skupaj 1500 slovenskih novinarjev, novinarji pa bodo akcijo nadaljevali.
LAŠKO - Pivovarn Laško je kot največji upnii Štajerske pivovarne v stečaj« (z 237 milijoni hipotekarnih terjatev) na javni dražbi kupila 100 - odstotni delež hčerinskega podjetja Tališ M, kjer bodo nadaljevali proizvodnjo piva in brezalkoholnih pijač, za te potrebe pa bodo zaposlili do 50 delavcev.
LJUBLJANA- V Sloveniji je bila povprečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah aprila letos 97.993 tolarjev neto.


Ko nekaterih niti nogomet ne premoti
V teh dneh so oči vseh normalnih ljudi uprte v nogomet. Ne več v domačega, tu je, kar je, spremljamo dogajanje v svetovnem nogometnem merilu. Na srečo tam ni naših, sicer bi bila mnenja pri nas še veliko bolj deljena in ljudje med sabo še bolj skregani. In ko eni pravijo, da je nogomet druga najpomembnejša stvar na svetu, za nas menda velja, daje na prvem mestu naša notranja politika. Medtem ko ves ostali svet spremlja dogajanje na nogometnih igriščih, pri nas še vedno prevladujejo medsebojni spori. In ko se po Franciji najboljši nogometaši mečejo drug drugemu pod noge, si pri nas politiki še vedno mečejo pod noge polena in grde besede v obraz. Le da pri nas ni nikogar, ki bi znal drugemu pokazati rumeni karton, da o rdečem sploh ne govorimo. Če bo šlo tako naprej, lahko pri nas pričakujemo še kak predlog, da v športu ne bomo smeli več uporabljati rdečih kartonov. Ti namreč pomenijo, da mora kdo z igrišča, čas, ko bi "rdeči" urejali, kdoje še lahko v igri, kdo pa mora ven, pa naj bi bili pri nas že vendarle minili.
Pri nas se torej še vedno raje podijo za politično žogo in drug drugega driblajo in spotikajo na dovoljene in nedovoljene načine. Pa naj gre za novo dogajanje pri denacionalizaciji, spravi, ali pri pisanju pisem. Pri nas smo si pri vsem tem dogajanju enotni le v tem, da si nismo v ničimer enotni. Je že res, da je čas enoumja mimo, to pa naj bi za nekatere pomenilo, da si res v ničimer ne smejo biti predstavniki različnih strank, predvsem pozicijskih in opozicijskih, enotni. "Spravljanje" je nov dokaz, da si tudi že napisano različne strani razlagajo zelo različno. In ker vse bolj prihajamo v predvolilni čas, za tega pa pravijo, da so dovoljena skoraj vsa sredstva, da očrnimo (političnega) nasprotnika in sebe prikažemo v najboljši luči, je pričakovati še več "favlov". In še več zava janj ljudi, "osnovnega materiala" za gradnjo njihovih političnih ciljev. Prihajamo v čas, ko bomo morali
vsaki besedi, ki nam jih bodo izrekali z leve, desne in iz sredine, vsa dvakrat prisluhniti, da bomo morda le razbrali resnico. V predvolilni tekmi streljajo obljube, čeprav so pušče povsem prazne.
Spet smo slišali tudi nekaj o novi lokalni samoupravi oziroma o snovanju novih regij. Tudi politični izvedenci si še niso na jasnem, ali je je, da imamo malo regij, ali več. Največ se jih sicer še vedno zavzemam razpon med osem in dvanajst, določenega pa ni še nič. Za savinjsko-šaleško območje in rojevanje Saše je pomembna razprava kozjansi poslanca in šentjurskega župana Jurija Malovrha, ki meni, da regij ne si ustanavljati administrativno, amak naj se o tem izrečejo prizadete obči Pravi, da se bodo znale občine najbolje organizirati za dosego skupnih ciljev. Seveda ne smemo misliti, da je takega mnenja le zaradi takih (tujih primerov kot je savinjsko-šaleškL Ne, tudi na območju Kozjanskega se jo občine tesno povezati. Tako tesno, da nekateri že govorijo o rojeva nove regije.
Še vedno tudi odmevajo razprave o blažitvi zakona p cestnem prometu. Nekaterim se zdi kar preoster in zato neživljenjskL Čeprav naj bi s svojimi ukrepi prav reševal življenja. Ze tak kot je, mnogim ne pride do ga. Na cestah je še vedno veliko divjakov in takih voznikov, ki so, p so v roke prijeli krmilo vozila, v roki predolgo držali kozarce s pij Preizkušanja z alkotestom dokazujejo, kako žilavi smo Slovenci Doza alkd hola, kije za "navadne:' ljudi že smrtna, za mnoge naše voznike ni p lika, da ne bi sedli za volane. Ob vsem tem nam niti ni treba pos. ameriških znanstvenikov, ki pravijo, da bo letošnje poletje najtoplej. zgodovini. Mi se bomo pregreti zaradi domačih "energetskih vir
18. junija 1998
AKTUALNO
NJISUIS3
Paka v novi podobi -v soboto otvoritev
Velenje ima končno spet hotel
Ograjo okoli gradbišča hotela Paka so že pred dnevi umaknili in marsikoga presenetili. Prenovljeni hotel Paka je zablestel boij kot je večina pričakovala, presenečeni pa boste tudi, ko boste stopili vanj. Tudi mi smo bili.
Pred dnevi smo obiskali direktorico Gorenja Gostinstvo Sašo Oprešnik pod katere okrilje sodi nov hotel in direktorico botela Paka Petro Zlatoper. Notranjost hotela je bila pravo mravljišče. Gradbinci so še opravljali zadnja gradbena in obrtniška dela, montirali so opremo, gostinci pa tudi že pripravljali vse potrebno za sprejem prvih gostov. Veliko je bilo tudi izobraževanja, raznovrstnega. Kolektiv novega hotela je že oblikovan in se pod taktirko nove direktorice nekaj časa usposablja. Nov hotel je sicer v veliki meri obdržal zunanjo podobo, vsebina ponudbe in notranja oprema pa sta povsem drugačna. Tehnično in funkcionalno je hotel najsodobneje opremljen, prilagojen potrebam in zahtevam poslovnih gostov ter udeležencem seminarjev in kongresov. Imajo 52 sob, od tega je 37 dvoposteljnih,
Taktirko prenovljenega hotela Paka je vodstvo Gorenja zaupalo dvema ženskama.
Sodil bo pod Gorenje Gostinstvo, katerega direktorica je Saša Oprešnik, direktorica hotela pa je Petra Zlatoper.
5 enoposteljnih in 10 apartmajev. Vse sobe imajo poleg sodobne opreme, klimo, minibar, sef, telefon z direktno zunanjo linijo, priključek za računalnik, kartični sistem za odpiranje in televizor s satelitskimi in hotelskimi programi. Gostom bodo nudili tudi poslovne storitve (računalnik, fotokopiranje, prevzem mobilnega telefona, najem avtomobila..) Tu so še savna, vodna masaža, so-larij, frizerski in kozmetični salon. Napovedujejo tudi bogato ponudbo jedi po naročilu, v kavarni pa poseben izbor tort in peciva ter sladoleda iz sladolednega vrta.
V hotelu je tudi center Paka, kjer so poleg poslovnih prostorov še dvorane za seminarje, kongrese, poslovne sestanke....Velika dvorana ima 260 sedežev, mala 70, objekt pa ima še tri predavalnice, sejno in demonstracijsko sobo z računalniško opremo. Vsi konferenčni prostori imajo dovolj dnevne svetlobe, opremljeni pa so tudi z vso potrebno tehnično opremo. Hotel bo torej lahko zadovoljil zahtevne poslovne goste, kar pa je bil tudi cilj postavi jen ob njegovi obnovi.
■ M. Zakošek
Naravno zdravilišče Terme Topolšica
"Urbanistična zasnova je le del razvoja!"
"Ne gre za to, da bi zacvilili, ker smo začutili, da nam je nekdo stopil na rep, ampak za to, da kčlanku, objavljenem v Našem času pred 14 dnevi, dodamo nekaj informacij in tako širšo javnosti celovito seznanimo z razvojnimi možnostmi turističnega kraja in s tem tudi šega podjetja. Razvojno drategijo firme tvori več po-ij, urbanistični del je le eden od teh." S temi besedami sta se ala na članek z naslovom rednje mesto pripada parku direktorica Naravnega zdravilišča Terme Topolšica Lidija Fi-javž- Špeh in namestnik direktorice Ivan Tajnšek.
Poudarila sta, daje zaposlene I zdravilišču v zapisu najbolj zbodlo to, da je razvoj turističnega kraja Topolšica in turistične dejavnosti kot take predstavljen samo z enega zornega kota. " Vsaj tako pomembni kot so prostorski elementi razvoja so tudi ekonomski. Celovita strategija mora (poleg prostorskih možnosti) vsebovati še tržne raziskave ter ocene ekonomske učinkovitosti predvidenih naložb. Le na osnovi celovite razvojne študije se lahko investitor uspešno dogovarja s potencialnimi soinvestitorji in zagovarja razvojne načrte pred delničarji. Glede na to, da smo končali postopek lastninskega preoblikovanja podjetja, sem prepričana, da bodo imeli
pomembno besedo pri tem tudi lastniki delnic. Ti bodo namreč na skupščini podjetja sprejemali predlagane razvojne možnosti. In ti se bodo, po izkušnjah sodeč, odločili le za ekonomsko opravičljiva vlaganja. Vsa pa v predlogih urbanistov niso" je menila Fijavževa.
Prepričana sta tudi, da je pri načrtovanju možnosti dejanskega razvoja turizma potrebno upoštevati realne prednosti in pomanjkljivosti okolja.- Med prednostnimi ne gre prezreti tradicije medicinske in gostinske ponudbe, lepe narave (razen pogleda na Teš, ki se odpre pred gostom, ko stopi na balkon hotelske sobe, ogromnega industrijskega kompleksa, ki spremlja gosta na poti iz Velenja v Šoštanj itd), bogatega termalnega vira in nenazadnje tudi postopnega vključevanja tukajšnjih prebivalcev v bogatitev turistične ponudbe. Velika pomanjkljivost pa je ekologija, "Davek, ki ga z rudarjenjem, proizvodnjo električne energije ter ostalo industrijo nosi Šaleška dolina je prisoten in še kako odločilen dejavnik pri razvoju turizmu. Ocenjujemo, da so nerealna pričakovanja tisti, ki si tukaj predstavljajo takojšen močan razvoj turizma glede na to, da smo bili še pred štirimi leti označeni kot dolina, ki umira. Turizem je čisto zares »plašna ptica« in ljudje - turisti pač ne pozabijo čez noč na ekološke težave, ki so nas pestile še pred nedavnim. Načelne možnosti in velika vlaganja v
rekultivacijo okolja v zadnjih nekaj letih ne morejo nadomestiti desetletij, ki so potrebna, da nek kraj dobi sloves turistično zanimive destinacije.« Ob upoštevanju vsega omenjenega 60 tisoč nočitev, kolikor jih ustvarijo na leto (od tega več kot 40-odstotkov na tujem trgu), po njunih besedah, ne pade samo od sebe z neba, ampak je to bolj dokaz vztrajnega dela in kakovostnih storitev kot pa ustreznih širših pogojev.
Na vprašanje, ali je njihova razvojna strategija usklajena z bolnišnico, sta Fijavževa in
Tajnšek odgovorila: "Nepovsem, ker so nekatere točke razvojnega programa še odprte. Za potreben usklajen razvoj kraja in nenazadnje tudi turistične ponudbe v širšem okolju jih bo še potrebno doreči."
In kaj o vsem pravijo na občini Šoštanj? Po mnenju obeh ta podpira razvoj, ki je za kraj prijazen. Veseli bodo, če bodo imeli podporo njenega vodstva pri usklajevanju razvojnih razmišljanj turistične ponudbe.
MTp
Rekli so:
Lidija Fijavž Špeh, direktorica naravnega zdravilišča Terme Topolšica o vplivu novih hotelskih zmogljivosti v Velenju na število gostov pri njih:
"Na pridobitev novih hotelskih zmogljivosti v Velenju gledamo z zadovoljstvom. Ocenjujemo namreč, da je bogatitev turistične ponudbe v širši okolici vedno dobrodošla. Pestra in široka ponudba gosta, sploh tistega, ki pride od daleč, privlači. Motijo pa se tisti, ki menijo, da bo odprtje hotela v Velenju močno vplivalo na zmanjšanje števila nočitev pri nas. Če to podkrepim s številkami, potem naj povem, da v našem zdravilišču beležimo zadnja leta približno 2000 nočitev iz naslova tako imenovanih poslovnih nočitev, kar predstavlja ob 60 tisočih nočit\'ah na leto 3-odstotke. Če bi vse te nočitve prenesli na hotel v Velenju, potem je to za nas 3-odstotke manj gostov, kijih bo potrebno in ocenjujem tudi možno nadomestiti z drugimi turisti. Poslovni gost pride v mestni hotel in želi eno vrsto storitev, cilji zdraviliškega gosta pa so drugačni. Naše usluge in ponudba je namenjena zadovoljevanju potreb tega gosta."	■ tp
Pojasnilo k članku
Zakaj je ŠRZ Rdeča dvorana v rdečih številkah?
Po majski seji smo pod tem naslovom poročali o dogajanju in razpravah v sejni dvorano MO Velenje. V poročilu smo zapisali, da je Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana lansko poslovno leto končal s precejšnjo izgubo, ki je presegla 21 milijonov tolaijev. Da bi bila informacija popolna, pa moramo dodati, da ŠRZ Rdeča dvorana trenutno nima likvidnostnih težav, kar so morda lahko bralci sklepali iz zapisanega. Skladno z določili Navodila o izvrševanju proračuna (Ur. list 1/98) so ŠRZ Rdeča dvorana omenjeno izgubo - amortizacijo odpisali v breme lastnega kapitala, tako, da je rezultat na prihodkovni in odhodkovni strani enak.
■ Uredništvo
Spoštovani občani

NE PREZRITE! V JUNIJU DOSLEJ NAJUGODNEJŠA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL.
IN KAKŠNE SO UGODNOSTI?
-	NIŽJE OBRESTNE MERE
PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T + 4 % NAPREJ IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T + 5 % NAPREJ DOBA ODPLAČILA PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET
-	POSOJILA LAHKO PORABITE V GOTOVINI ALI ZA DOLOČEN NAMEN
POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
©
JO ) banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
telefon 063 854 257, interna 249 in 303, faks 063 859 706
Gornji Grad
Praznik za 70 - letnico mesta
V središču Zadrečke doline so ob ustanovitvi samostojne občine očitno nekoliko prenagljeno izbrali datum praznika občine Gornji Grad, saj od vsega začetka z njimi niso bili zadovoljni. Zato so malo pobrskali po bogati zgodovini in se po tehtnem premisleku odločili za 30.junij. Prav na ta dan leta 1928 je namreč kralj Aleksander Gornji Grad razglasil za mesto, Gornjegrajci so na to ponosni in so temu dnevu namenili nov občinski praznik, ki ga bodo letos primerno obeležili.
Izvedli bodo precej kulturnih, športnih in drugih prireditev, med njimi pa velja omeniti predstavitev knjige "Gornjegrajsko skozi čas." To bo lepa monografija o preteklosti Gornjega Grada od prve omembe kraja do današnjih dni, spisal pa jo je Edi Mavrič. Pozabiti ne kaže tudi 90 - letnice pašne skupnosti Godpodnja - Globaša na Menini planini, ki jo bodo s pravim pastirskim praznikom na Menini proslavili 25. junija.
Največja slovesnost pa bo gotovo v nedeljo, 5. julija, ko bodo najprej pripravili okroglo mizo o izkoriščanju bio mase v Sloveniji, na kateri pričakujejo ministre za gospodarske dejavnosti, okolje in prostor ter kmetijstvo, prav tako pa tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki bo slovesno odprl kurilnico za sistem daljinskega ogrevanja Gornjega Grada.
mjp
Kaj je dobro vedeti pred odhodom v tujino?
Posebne oblike zavarovanja zdravja
Pred vrati je čas dopustov in počitnic. Na kar težko zaslužen oddih mnogi čakamo z nestrpnostjo. Nekateri si bodo nabirali novih moči na domači obali, izletih po domovini, kar nekaj pa jih bo -po napovedih turističnih agencij - skočilo čez mejo po zagorelo polt oziroma novim dogodivščinam naproti. Zlasti slednji, pravi Nataša Glavač z velenjske enote Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, morajo pred odhodom pomisliti tudi na dodatno zavarovanje zdravja. Omeniti velja predvsem dve najpomembnejši novosti na tem področju, to je obrazec SLO/HR3 in pa možnost zavarovanja s tako imenovano medicinsko asistenco preko švicarske Elvie.
Slovenija je že pred časom podpisala konvencije o socialnem zavarovanju z Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Luksemburgom, Belgijo, Romunijo in februarja letos tudi s sosednjo Hrvaško. »Podpis konvencije pomeni za slovenskega državljana, ki se začasno nahaja v teh državah in je zdravstveno zavarovan, zagotovljeno pravico do nujnih zdravstvenih storitev brez plačila. To pravico lahko ti v tujini od letos dalje uveljavljajo le na osnovi posebnega obrazca, ki ga zavarovanci dobijo ob predložitvi potrjene zdravstvene izkaznice na Zavodih za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tudi na enotah oziroma izpostavah. V tem trenutku velja 100 tolarjev.« Nujno medicinsko pomoč lahko na osnovi omenjenega obrazca uveljavljajo v javnih zavodih in pri tistih zasebnikih, ki ima - vsaj za sosednjo Hrvaško to velja -sklenjeno pogodbo s tamkajšnjim zavodom za zdravstveno zavarovanje. Brez obrazca so samoplačniki tudi pri oskrbi z najnujnejšo zdravstveno oskrbo. Veljavnost izdanega obrazca je tri mesece. V državah, s katerimi Slovenije za zdaj še ni podpisala konvencije, pa so slovenski državljani pri iskanja najnujnejše medicinske pomoči samoplačniki.
Na osnovi računov, ki jih predložijo Zavodu ob vrnitvi v domovino, dobijo sicer stroške
Nataša Glavač: «Brez posebnega obrazca bodo slovenski državljani tudi v državah, s katerimi je Slovenija sklenila konvencijo (med njimi je tudi sosednja Hrvaška), samoplačniki.
Slednjim bo Zavod vrnil stroške na osnovi predloženih računov, vendar po cenikih in cenah, ki veljajo v Sloveniji.«
oskrbe povrnjene, vendar po cenikih in cenah, ki veljajo za Slovenijo. Te znajo biti tudi za tretjino nižji.
»Za večjo varnost zdravja v tujini nudi Žavod zavarovancem tudi možnost posebnega dodatnega zavarovanja zdravja -zavarovanje z medicinsko asistenco preko švicarske zavarovalnice Elvia. Slednja zagotavlja tovrstno zavarovanje po vsem svetu. Višina zavarovalne vsote je odvisna od izbranega programa zavarovanja in območja, za katerega velja zavarovanje. Zlasti ugodna je tovrstna skrb za zdravje v tujini za družine in večje skupine,« je še povedala Gla-vačeva.
UTp
4 NAŠ vas
GOSPODARSTVO
18. junija V
Kako gospodarimo v Savinjsko-šaieški regiji?
Rdeče številke se počasi umikajo
Na območju, ki ga pokriva Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica je bilo konec lanskega leta 627 družb (28 več kot leto poprej). Od tega jih je 24 velikih, 30 srednjih in 573 majhnih. Slednjih je kar 91 odstotkov. Vendar pa preostalih devet odstotkov družb zaposluje kar 89 odstotkov delavcev, ustvari 88 odstotkov vseh prihodkov v regiji in razpolaga s 94 odstotki sredstev.
Število	zaposlenih
(izračunano na osnovi opravljenih ur) se je v preteklem letu v primerjavi z letom prej povečalo za dober odstotek, realno pa se je za dober odstotek zmanjšalo. Ob koncu leta je bilo zaposlenih 22 577 delavcev.
Skupno je bilo doseženih za 239 milijard tolarjev prihodkov (17 odstotkov več kot leta 1986) in nekaj več kot 238 milijard odhodkov (14 odstotkov več kot leto prej). Na eni strani so družbe izkazale za 3,7 milijarde tolarjev dobička, na drugi strani
pa za 3,2 milijarde izgube.
Podatek, da je rast prihodkov hitrejša od odhodkov in rast čistega dobička hitrejša od rasti
odstotkov, ustvarjeni doma pa za 22 odstotkov). V skupini prvih petdesetih največjih slovenskih izvoznikov so štiri
Gospodarstvo Savinjsko-šaleške regije ustvari pet odstotkov
slovenskega izvoza
čiste izgube, je vsekakor razveseljiv. Prav tako je razveseljivo, da so se pomembno povečali prihodki ustvarjeni na tujih trgih (večji so za 29
V dveh grafikonih vam predstavljamo kazalce gibanj na trgu dela. Grafikona prikazujeta februarske podatke o številu prebivalstva, gibanju zaposlenosti in brezposelnosti v občinah Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje. Pod podatek o občini Mozirje so vključene občine Gornji grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Mozirje. Pri podatku o delovno aktivnem prebivalstvu, je zajeto prebivalstvo po lokaciji delovnega mesta.
Drugi grafikon prikazuje kakšno razmerje v celotni populaciji v posamezni občini imajo delovno aktivni, delovno neaktivni in brezposelni.
Vir podatkov je mesečno poročilo Republiškega zavoda za zaposlovanje, območne enote Velenje.
podjetja iz regije, to so Gorenje Gospodinjski aparati, MGA Nazarje, Elektronika Velenje in Gorenje Notranja oprema. Skupaj ustvarijo kar pet odstotkov slovenskega izvoza.
Izkazana čista izguba je bila v lanskem letu za polovico manjša od izgube leta 1996. Izkazalo jo je 138 podjetij v regiji (leto prej je bilo takšnih 171). Večino izgube, več kot 85 odstotkov, izkazuje energetika (Termoelektrarna in Premogovnik), izkazali pa so jo tudi Gorenje Servis, Glin Holding, Glin Pohištvo, Smreka Gornji Grad, Toplotne črpalke, Q Trade, TRC Golte, Parno, GTO Velenje, Media Grafika, Bojana...
Gospodarske družbe so imele tudi v preteklem letu velike likvidnostne težave. Število blokacij in blokirane vsote pa so vendarle nekoliko nižje od prejšnjega leta. Povprečno je bilo blokiranih po nekaj več kot dva milijona tolarjev, našteli pa so 5175 blokacij (četrtino manj kot leta 1996). Povečalo pa se je število tistih podjetij, ki so bila blokirana več kot pet dni in sicer so jih leto poprej zabeležili 138, lani pa 157.
Za naložbe so podjetja namenila dobre štiri milijarde tolarjev, kar je skoraj devet odstotkov več kot leta 1996.
Na Savinjsko-šaieški območni gospodarski zbornici, kjer budno spremljajo gospodarska gibanja (pri zbiranju podatkov imajo sicer veliko težav, saj z njimi razpolagajo samo na agenciji za plačilni promet in so torej odvisni od njihove dobre volje) in jih tudi temeljito analizirajo. Z doseženim v lanskem letu so kar zadovoljni, še posebej, ker regija beleži realno rast prihodkov, umirjeno rast plač, izgube se počasi, a vendarle, zmanjšujejo, podjetja pa ohranjajo tudi doseženi nivo naložb. Od države pričakujejo, da bo pristopila k obvladovanju domačih stroškov, inflacije in razrešila probleme, ki jih izvoznikom prinašajo nesorazmerja med domačo in tujo valuto. Pričakujejo pa tudi nadaljnje zmanjševanje obrestnih mer.
■ Mira Zakošek
Barometer zaposlenosti in brezposelnosti
Barometer zaposlenosti in brezposelnosti v %
35000
Velenje	Šoštanj Šmartno ob Paki Mozirje
11 I Prebivalci ^ Delovno aktrvni prebivalci 1 Registrirani brezposelni |
Velenje Šoštanj Šmartno ob Mozirje Paki
I i Delovno neaktivni prebivalci 1 Delovno aktivni prebivalci ■ Registrirani brezposelni
Banka Velenje uresničuje zastavljene cilje
Po 500 tolarjev dividend za delnico
Pred dnevi je bila 15. seja zbora delniške družbe Banke Velenje, ki sodi v bančno skupino Nove Ljubljanske banke. Ugotavljali so, da jim je uspelo v preteklem letu uresničiti zastavljene cilje. Bilančno vsoto so povečali za 15 odstotkov in tako ohranili v slovenskem prostoru 1,4 odstotni tržni delež. Na območju, ki ga pokrivajo s svojimi poslovnimi enotami, so ohranili vlogo vodilne banke.
Banka Velenje pridobiva tri četrtine depozitov pri pravnih osebah. Polovico kreditov pa odobravajo izven Savinjsko-šaleške regije.
"Z usmeritvijo vlaganja sredstev v nebančni sektor smo nadaljevali tudi v letu 1997 ne da bi poslabšali posojilno tveganje," poudarja direktor Rafko Berločnik. Popravke in rezervacije so povečali za 57 odstotkov, s čimer so zagotovili večjo varnost poslovanja, izraža pa se v nižjem dobičku za lansko leto. Kljub temu pa znaša dividenda za preteklo leto 500 tolarjev na delnico.
Uspešno so izpeljali tudi emisijo bančnih obveznic v višini 800 milijonov tolarjev. So ena izmed štirih testnih bank, ki so se vključile v aktivnosti za postopen prenos plačilnega prometa v banke. Odprli so novo poslovno enoto v Nakupovalnem centru v Velenju in veliko pozornosti namenili tudi svojim varčevalcem. Vse postopke jim želijo narediti kar najbolj prijazne.
Pospeševali so vse oblike brezgotovinskega poslovanja, še posebej kartično poslovanje. Imajo že več kot deset tisoč uporabnikov kartic AKTIVA IN EUROCARD. Dogovarjajo se tudi za izdajo kartic Karanta. Veliko so naredili tudi na področju elektronskega bančništva. Uporabnikom sta na voljo informacijska sistema PHONE BANKING in BBS. Preko interneta pa je možen dostop do osnovnih informacij o banki, s pomočjo posebne identifikacijske kartice pa tudi dostop do podatkov o bančnih stanjih varčevalca.
Obisk z razlogom
Vegrad Velenje
Posel - vreden štiri milijarde tolarjev
V začetku tedna je velenjski Vegrad vendarle pričel graditi tristo neprofitnih stanovanj v Ljubljani. Kar navajeni so že, da je zadnje čase delo težko dobiti, da je konkurenca velika, a tokrat je bilo še posebej težko.
Na natečaju so namreč, kot najugodnejši ponudniki, pred tremi meseci dobili posel. Zal pa so morali vse do prejšnjega ponedeljka čakati. Dobesedno tako! Drugi gradbinci, ki na tečaju niso uspeli, so se namreč pritožili, Vegrad pa se je v predpogodbi zavezal, da bo dela pričel takoj po podpisu pogodbe. Tako so čakali. Za gradbeništvo
Direktor Vegrada mag. Muharem Bolič: "S pridobitvijo gradnje tristotih
ugodni meseci, ko so vremenske stanovanj v Ljubljani ima-
mo zasedenih četrtino domačih zmogljivosti Vegrada do konca prihod■ njega leta.'
razmere najboljše, pa so minevali...
Kljub tem težavam, so se prejšnji ponedeljek le veselili. Končno so podpisali pogodbo, ki jim zagotavlja zapolnitev četrtine vseh zmogljivosti za več kot leto. Dela so vredna kar štiri milijarde tolarjev, z njimi pa so zdaj že pričeli. Investitoiju morajo stanovanja predati januarja leta 2000, gradbena dela pa končati že do decembra prihodnje leto, ko naj bi opravili že tehnične preglede
"Četudi so se nekateri čudili, kdo sploh je Gradbeno podjetje Vegrad," pravi direktor mag. Muharem Bolič, "smo na ljubljanskem območju že dobro uveljavljeni, tu smo zgradili že kar nekaj tisoč stanovanj. Nazadnje v eni najbolj prestižnih sosesk - v soseski Bežigrajski dvori.'"
Zdaj so dela stekla in vodstvo Vegrada si je vsaj malo oddahnilo. Seveda pa so že pred novimi težavami, predvsem, kako delo kar najbolje organizirati, da bodo posel hitro, kakovostno, a vendar cenovno ugodno in pravočasno sklenili. To je tudi ključ ki odpira pridobitev novih del.
In kako je v Vegradu ta čas, ko je gradbena sezona na višku? "Ce ocenjujem zasedenost zmogljivosti, moram priznati, da smo zadovoljni. Do sredine prihodnjega leta imamo v celoti zasedene zmogljivosti v Nemčiji, Rusiji in na Hrvaškem. Dobro je tudi v Sloveniji, če seveda izvzamemo zadnje mesece, ko smo čakali na m-četekgradnje stanovanj v Ljubljani," pravi mag. Muharem Bolič.
Škoda je le, da imajo večino gradbišč precej daleč od sedeža podjetja, kar gradnjo seveda precej podraži. Zato si želijo več vlaganj tudi v bližnjem okolju.
■ Mira Zakošek
Vključili so se tudi v mednarodno mrežo WESTERN UNION MONEY TRANSFER, ki jim omogoča hitro nakazovanje oziroma prejemanje plač iz in v tujino. V Banki Velenje pa so v lanskem letu začeli tudi izplačevati dividende Petrola, Istrabenza, Pivovarne Union in Aerodroma Ljubljana.
Skupaj so imeli konec lanskega leta 280 delničarjev, od tega 50 pravnih in 230 fizičnih oseb. Večinski delež (42,4 odstotka v neposredni višini in še 17,5 odstotka preko odvisnih družb) ima v delniškem kapitalu Banke Velenje Nova Ljubljanska banka, drugi delničarji pa so podjetja iz Šaleške in Gornje Savinjske doline in posemezni varčevalci.
V Velenje lepša cesta
VELENJE - ARJA VAS - Ze kar nekaj časa tisti, ki s e veliko vozimo iz Velenja v druge predele Slovenije, opozarjamo na zelo slabo sedemnajst kilometrsko cesto, ki vodi v Velenje. Malo za šalo, malo za res včasih pristavimo, da bomo kmalu potrebovali za pot po avtocesti do Ljubljane manj časa, kot potem do Velenja.
Tudi župana Mestne občine Velenje smo že večkrat povprašali, kako je s cesto Velenje - Arja vas, pa razveseljivega
odgovora ni bilo. Cesta je regionalna, zanjo torej naj bi skrbela država oziroma Direkcija za ceste.
"Stanje je postalo zares že nevzdržno, zato sem, četudi to niso moje metode dela, zagrozil z njeno zaporo," nam je dejal te dni župan Srečko Meh.
Prizadevanja so zdaj vendarle obrodila sadove. Na omenjeni direkciji so zagotovili potrebno obnovo še letos.
■ m/
Na zboru Banke Velenje so delničarji oblikovali tudi strateške dlje poslovanja do konca tega tisočletja. Krepiti želijo že dosežene lastne tržne pozicije in uresničevati skupne cilje bančne skupine Nove Ljubljanske banke. Poslovali bodo kot komercialna banka s klasično ponudbo bančnih storitev za pravne osebe in prebivalstvo. Pri poslovanju s tujino in pri večjih projektih bodo sodelovali s Novo Ljubljansko banko, ob tem pa intenzivirali tudi sodelovanje s Slovensko izvozno družbo. Zagotavljali bodo vključevanje cenejših namenskih virov za stanovanjsko izgradnjo in pospešeno nadaljevalis prenovo informacijske tehnologije s ciljem racionalne uporabe vseh informacijskih baz. V letošnjem letu načrtujejo sedemnajst odstotno rast bilančne vsote, kasneje pa naj bi se ta umirila na petnajstih odstotkih.
■ Mira Zakošek
S prenovo informacijske tehnologije bodo bančno poslovanje še poenostavili
18. junija 1998
ZANIMIVO
NAŠ i AS 5
r
Slovaški dijaki na izpopolnjevanju v Velenju
Jutri literarni večer v znamenju sodobnikov
Šolski center Velenje je ob zaključku šolskega leta povabil na intenzivni tečaj učenja slovenščine dijake iz bratislavske zasebne gimnazije, ki so pred štirimi leti kot izbirni predmet izbrali prav učenje slovenščine. Prejšnji teden so izpopolnjevali svoje znanje štirje, v ponedeljek pa sta se jim pridružila še dva dijaka. Pod vodstvom slavistke Alenke Šalej so v teh dneh predvsem veliko prevajali sodobne slovaške avtorje v slovenščino, slovenske pa v slo-vaščino, delček spoznanega pa bodo jutri ob 19. uri predstavili na literarnem večeru v Kultu rnici.
Alenka Šalej je bila pred štirimi leti kot lektorica zaposlena v Bratislavi in je takrat pričela poučevati dijake, ki so v večini v Velenju na tovrstni dijaški izmenjavi že drugič, saj je Alenka sedaj spet profesorica na ŠCV. "V Bratislavi sta se do sedaj dve generaciji učili slovenščino, z generacijo, ki je sedaj pri nas, pa se bo, predvsem zaradi pomanjkanja denarja, žal to izobraževanje zaključilo. Pri pouku doma se učijo predvsem jezik in prak-
tično sporazumevanje, niso pa se veliko ukvarjali z literaturo, ker njihov sedanji učitelj ni slavist. Zato se sedaj ukvarjamo s prevajanjem, da vsaj malo spoznajo slovensko literaturo. Na literarnem večeru bomo predstavili predvsem sodobne slovaške avtorje, pesnike in prozaiste, ki jih ta dva tedna prevajamo, poskusili pa bomo predstaviti tudi nekaj slovenskih avtorjev, ki jih dijaki prevajajo v slovaščino."
Ko so bili Ida, Milada, Tomaš in Juraj prvič v Velenju, so živeli pri svojih vrstnikih, tokrat pa bivajo v dijaškem domu. Ida nam je povedala, da se je za	učenje
slovenščine odločila, ker se ji je zdela podobna ruščini in hrvaščini, ki sta ji bili všeč. Sedaj ve, da slovenščina ni lahka, a ji je všeč. Tudi Milada je slovenski jezik prvič slišala ob srečanju z Alenko, učenje pa se ji je zdelo zanimivo tudi zato, ker o Sloveni-
ji ni vedela čisto nič. Sedaj jo počasi spoznava skozi jezik in literaturo, veselila pa se je že izletov, ki so jim jih pripravili v začetku tedna. "Velenje je majhno mesto, všeč mi je, ker je lepo urejeno, a se mi zdi, da je za mlade kar malce pusto," je še povedala v prav lepi slovenščini, ki ji je simpatično primešala malo slovaškega naglasa. Juraj mi je razložil, da se je za učenje slovenščine odločil tudi zato, ker sta naši državi doživljali precej podobno zgodovino. Prevajal je Jani-ja Kovačiča, ki se mu je zdel zelo sodoben in odličen avtor.
Tudi on pa je že komaj čakal, da vidi še več naše države. Tomaš je glasbenik, igra tolkala in je navdušen predvsem nad našo glasbeno šolo, kjer je pred dvema letoma nastopil tudi sam... Spoznajte simpatične slovaške dijake tudi vi, jutri zvečer v Kulturnici.
■ bi
Slovaški dijaki Ida, Milada, Tomaš in Juraj vas jutri zvečer vabijo v Kulturnico, kjer bodo svoje znanje slovenščine predstavili skozi dela sodobnih slovaških in slovenskih avtorjev.
Andragoški zavod Ljudske univerze Velenje
Priprave na jesen!
Na Andragoškem zavodu Ljudske univerze Velenje počasi	sklenjujejo
izobraževalno leto 1997/98, sočasno pa že vneto tečejo priprave na novo, jesensko obdobje, ko bodo občani spet lahko pridobivali nova znanja in izobrazbo v različnih programih. Že utečenim, kot je ekonomsko-komercialni tehnik, prekvalifikacija v poklic prodajalec, trgovinski poslovodja ..., se bodo pridružili še novi, obljublja direktorica Mirjam Šibanc.
Med njimi bo program za poklic prodajalec, kamor bodo vpisovali vse tri letnike, program za voznika motornih vozil, program kuhar-natakar in diferencialni program ekonomsko-komercialni tehnik. Veliko bo programov specializacij po V. stopnji izobrazbe, za računovodje, komercialiste, poslovne sekretarje, turistične vodnike, vodenje poslovanja v manjših podjetjih, cel splet bo zajemala ponudba verificiranih programov tujih jezikov (angleščine,	nemščine, francoščine, italijanščine), izvajali bodo izpite iz aktivnega znanja slovenskega jezika, računalniško izobraževanje, zakonsko predpisane programe varstva pri delu,
Osnovna šola za odrasle
V šolskem letu 1997/98 so uspešno izpeljali osnovno šolo za odrasle, 7. in 8. razred, s čimer bodo nadaljevali tudi v novem šolskem letu. Ta oblika je za udeležence brezplačna.
Zadovoljni
Z izobraževalnim letom, ki se izteka, so na Ljudski univerzi Velenje zadovoljni. Skoraj 130 izobraževalnih oblik, ki so jih pripravili in izvajali, je obiskovalo blizu 1.700 udeležencev.
požarnega varstva in higienskega minimuma ter obsežno področje	splošnega
izobraževanja.
Avgusta bo izšel katalog izobraževalnih programov, ki ga bodo poštarji prinesli v vsako gospodinjstvo, v septembru bodo ob četrtkih v programu Radia Velenje potekale kontaktne oddaje o bogati ponudbi univerze, skratka poskrbeli bodo, da bo o možnostih, ki jih bodo ponudili, seznanjen vsak, ki si to želi.
■ mkp
Kako do čistega okolja?
Rudarjenje in ekologija
Opravljeno delo v občini Šmarno ob Paki
Anton de Costa - SDS: "Začelo se je z osveščanjem ljudi, kar je 8.11.1997pripeljalo do protestnega shoda, nadaljevati bi se moralo z vzgojo otrok in mladine na vseh stopnjah šolanja."
Na dan Zemlje, 5. 6.1988, je bilo ustanovljeno Šaleško ekološko društvo pri kmetu Predneku v Zavodnjah. Iniciativni odbor je izbral to kmetijo, ki leži na nadmorski višini od 600 do 800 metrov, za ustanovitev ekološkega društva, ker je bila zaradi velikih koncentracij žvepla in drugih plinov iz elektrarniških dimnikov najbolj prizadeta. Ožigi gozda so bili prav tu najhujši. Kakšne pa so bile poškodbe genetskega materiala na rastlinah, živalih in ljudeh, kako je to onesnaženje vplivalo na zemljo, vodo in zrak, smo takrat lahko le ugibali. Namreč, oblasti so se do tega problema vedle, kot da ne obstaja oziroma sprva sploh niso hotele prisluhniti opozorilom, daje z okoljem nekaj hudo narobe. Zaradi tega tudi podatkov ni bilo. Tisti maloštevilni, ki so vendarle obstajali, pa so bili strogo varovani, da se ne bi razburjalo ljudi. V takih razmerah, ko si je varovanje okolja šele utiralo pot v oblastne strukture, so bile naloge ekološkega društva še toliko bolj zahtevne in težavne. Zlasti dve nalogi, in sicer, da se nemudoma pristopi k ekološki sanaciji v TEŠ in da se z vsemi sredstvi prepreči izgradnja odlagališča za jedrske odpadke v naši dolini. Zahvaljujoč odločnosti množice ljudi, ki se je zbrala na protestnem shodu, sta se obe nalogi začeli uspešno reševati. Od takrat naprej se je pričelo utrjevati tudi prepričanje, da si ne moremo žagati veje, na kateri sedimo, ampak moramo našo gospodarsko aktivnost prilagoditi ekološkim standardom. Rudarjenje in proizvodnja električne energije je pri nas tradicija, je delo, ki nam daje socialno varnost in ga ne moremo kar tako opustiti. Prav tako ne moremo zanemariti okolja, ker pomembno je tudi biti in ne samo imeti.
Peter Jaklič - SDS: "Od prvih ukrepov: ukinitev uvoza premoga, ustavitev del za odpiranje jame Šoštanj, zmanjševanje proizvodnje in rekultiviranje umirjenih površin do popolne ekološke sanacije so storjeni veliki koraki."
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da sta skrb za okolje v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj postali prednostni nalogi, saj sta obe podjetji že v zgodnjih osemdesetih letih na pritisk javnosti in na podlagi lastnega spoznanja začeli odpravljati negativne posledice rudarjenja in proizvodnje električne energije, ki so se kazale predvsem v pogrezanju tal, nastajanju jezer, onesnaženju voda in zraka. Za vse te rešitve so bila in so še potrebna velika finančna sredstva, ki se bodo povrnila s proizvodnjo premoga in električne energije šele v naslednjih letih.
Pridobivalni prostor velenjskega premogovnika se zaradi rudarjenja neprestano spreminja tako na površini kakor tudi pod njo. Spremembe površja potekajo zelo hitro, saj se letno z izkopom premoga izdela v globinah pod zemeljsko površino več kot 20 km jamskih prog in s tem preko tri milijone kubičnih metrov velik prazen prostor, v katerega se zarušijo masivi nad njim. Vračanje pepela iz TES v ta prazen prostor je tehnološko že izvedljivo intenzivno pa se pripravljajo podobne rešitve za odlaganje produktov razžveplevanja dimnih plinov. Ti ukrepi bi morali preprečiti večje ugrezanje tal, kajti na 1.500 hektarov površine se nahajajo urbana naselja, infrastrukturni objekti, kmetijske in vodne površine.
Za celovito in popolno skrb za okolje so pomembne tudi raziskave vplivov na okolje, ki se izvajajo v velenjskem Inštitutu za ekološke raziskave. Zlasti raziskave glede onesnaženosti zraka, vplivov rudarskih ugreznin in jezer na lokalno okolje, vplivov na vegetacijo, vodne izvire in vodotoke ter radiološke raziskave.
Franc Berdnik - SDS: "Po štiriletnem delovanju občine in po prvem mandatu občinske uprave se ocene o tem, kaj je bilo dobrega storjeno, kaj pa je bilo slabo in česa sploh ni bih, a bi moralo biti, kar same od sebe ponujajo."
Ne morem trditi, da se v 4-letnem obdobju v kraju ni ničesar naredilo, upal bi si pa trditi, da bi bilo lahko postorjenega veliko več, precej bolje in ceneje, če bi se vprašalo občane in upoštevala njihova mnenja, pobude in pripombe. Da bom bolj konkreten. V mislih imam zajetje pitne vode in izdelavo rezervoarja v Podgori ter kanalizacijo v Rečici ob Paki. To sta le dve investiciji, v katere je bilo vložnega veliko denarja, pa brez pravega učinka. Zelo malo ali skoraj ničesar ni bilo narejenega na kakovosti pitne vode, urejeni tudi niso nekateri odseki za varno pot otrok v šolo. Prav tako bo treba še veliko postoriti na prometni ureditvi v kraju samem. Menim, da je onesnaženost zraka in imisija žvepla v našem kraju bistveno večja kot se uradno prikazuje, za posledice pa bi občina morala dobiti več sredstev za odškodnino kot trenutno dobiva. To so le nekatere stvari, ki bi jih bilo treba urediti, prepričan pa sem, da je tega še veliko več.
Da bi se vse to lahko postorilo, bo potrebno skrbno gospodarjenje in pravilno vlaganje sredstev. Pri tem bo treba upoštevati mnenje občanov in na tej osnovi sprejemati odločitve, kar pa za sleherno občinsko oblast ne bi smelo biti pretežko. Še zlasti zaradi tega, ker smo občani v tem obdobju sprejeli prednosti, ki nam jih daje lokalna samouprava, čeravno smo bili za ustanovitev lastne občine pred leti dokaj zadržani.
Menim in prepričan sem, da je razvoj kraja odvisen predvsem od nas, daje reševanje naših skupnih problemov možno hitreje in učinkoviteje, le zmeniti se moramo, kako in na kakšen način. V ta namen smo ustanovili koalicijo SDS, SKD in SLS, da bi se v čim širšem krogu pogovarjali in dogovarjali, kaj nam je storiti za naš kraj, da bi nam bilo danes in v prihodnje lepše in prijetneje.
6 NAS CAS
UTRIP
18. junija 1991
S	Tudi najdrznejši vlomilec ostane praznih rok, če denar in druge dragocenosti zaupate
g	jeklenim stenam bančnega šefa.
Živimo v časih, ko pomeni hranjenje dragocenosti doma predrzno izzivanje usode. 2	Debeli naslovi po časopisnih kronikah pričajo, da je to na lastni koži občutil že
~	prenekateri naivnež. Banka Celje nudi šefe v kar 6 svojih enotah. Ti se nahajajo v
posebnem, zaščitenem prostoru banke, na voljo pa so Vam tri velikosti. Najamete o	jih lahko za mesec dni ali vse leto, od česar je odvisna višina najemnine. Najem
šefov je mogoč v Celjski mestni hranilnici v Celju ter v ekspoziturah Banke Celje v Krškem. Žalcu. Slovenskih Konjicah. Rogaški Slatini in Ljubljani. Obiščite nas!
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
P banka ceije
V varnem zavetju tradicije
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti
Adam Kavšek, republiški prvak tekmovanja Kaj več o prometu?
Vaja dela mojstra
VELENJE - Ze ljudska modrost pravi, da vaja dela mojstra. Adam Kavšek, dijak 2. letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje p ravi, da to trži kot pribito na vse h področjih. T\idi za takšne prei zkušnje kot je tekmovanje Kaj v eš o prometu. Na slednjem sodel uje že od 5. razreda osnovne šole dalje. Vedno je med n ajuspešnejšimi tekmovalci, letos je med 23 srednješolci iz cele SI ovenije osvojil prvo mesto. Zbral je le 75 kazenskih točk, dru-gouvrščeni pa že 110.
Adam je uvrstitev med prvimi tremi pričakoval, osvojitev naslova pa ne. Na tekmovanje (za teoretični del) se je pripravljal predvsem sam, pri piljenju znanja iz prometnih predpisov pa mu je bil v precejšnjo pomoč oče. "Vsebinsko se tekmovanja v letih, odkar sodelujem sam, niso kaj dosti spremenila. Letos
Adam Kavšek, junak letošnjega državnega tekmovanja Kaj veš o prometu med srednješolci
smo sicer že tekmovali na osnovi novih cestno-prometnih predpisov, spretnostna vožnja na poligonu je ostala enaka. Toda, vsako leto so boljši tek-
movalci, konkurenca je večja in zaradi tega postaja tekmovanje zahtevnejše," je povedal Adam, ki med drugim meni, da na šolah prometni varnosti učencev in dijakov namenjajo premalo pozornosti.
Priznanjem iz tekmovanj veš o prometu je tako dodal eno žlahtno odličje. Bolj kot to pa je zanj pomembna izkušnja več, ki je še kako "uporabna" vedno, ko se poda od doma. Prijetno s koristnim bo poskušal družiti tudi v prihodnje. Prepričani smo, da znova uspešno.
Čestitkam, ki so jih Adamu za osvojitev naslova državnega prvaka v tekmovanju Kaj veš o prometu namenili njegovi sošolci, sošolke, ravnatelj gimnazije, se pridružujemo tudi v uredništvu!
Dobrodelni koncert v Šentilju pod streho
176 tisočakov za šoio in vrtec
Dolgo pripravljan dobrodelni koncert v Šentilju je v soboto žal zmotilo hladno in rahlo deževno vreme. Prizadevni organizatorji so se vseeno odločili, da koncert izpeljejo, z dobro-uro zamude se je pričel v dvorani doma krajanov. Zagotovo bi bil izkupiček precej večji, če bi ga lahko izpeljali na prostem, na tamkajšnjem igrišču, a dobra volja je bila pokazana tako s strani krajanov kot številnih nastopajočih, ki so se odrekli honorarju v korist šentiljskih otrok.
V kraju imajo namreč podružnično šolo OŠ Gustava Šil-iha, ki pa je že malce tesna. Zato si krajani želijo, da bi uredili še dve učilnici, poleg tega pa bi šoli prizidali oddelek velenjskega Vrtca. Ta se sedaj stiska v prvem nadstropju doma krajanov, kamor vodijo strme stopnice, prostori pa so res precej neprimerni. MO Velenje seveda podpira krajane, a žal ne more zagotoviti vseh potrebnih sredstev za gradnjo. S tokratnim prijetnim, več kot 3 ure trajajočim koncertom, so zbrali 176 tisoč SIT Zbrati bodo morali še precej, a zagotovo jim volje in elana ne bo zmanjkalo.
Predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo koncerta Drago Kolar nam je po koncertu
povedal, da so vseeno zadovoljni, saj je vreme višja sila, ki se ji ne da upreti. "Rad bi se zhavalil vsem nastopajočim in vodstvu Mestne občine Velenje z županom na čelu, ki so akcijo podprli in jo počastili tudi s svojo prisotnostjo," je povedal. V
Številni krajani so v soboto prišli na dobrodelni koncert, zagotovo pa bi jih bilo še več, če bi se odvijal na igrišču.
Nastopajoči so vsi po vrsti navdušili..,
programu so sodelovali otroci, ki obiskujejo malo šolo in šentiljsko šolo, folklorna skupina Koleda, Irena Vrčkovnik, ansambli Sredenšek, Vrtiljak, kvartet SVIT, Podkrajski fantje in ansambel | Mikola.
■ bš I
Opazili ste jih
Kdo bo naj bančnik-ca?
Pred vami, dragi bralci in bralke, je nov Majhen (Banka Velenje, enota Interšpar), kupon, s katerim iščemo Naj bančnega delav- Marina Pinterič (Abanka Velenje), Alenka Vreš ca, delavko. Čeprav pravijo, da so poleg trgovin (Banka Velenje, ekspozitura Šmartno ob Paki) prav banke najbolj "oblegana" mesta, pa na in Simona Reponj (Banka Šoštanj), osnovi do sedaj poslanih kupončkov tega ne Prisrčno vas vabimo k sodelovanju! Nekomu moremo trditi. Prepričani smo, da svoje med vami se bo to obrestovalo ob koncu te ak-"adute", za katere ste ocenili, da jih je zaradi cije. Kot vedno, bomo med prispelimi kuponi diskretnosti pri bančnem okencu, prijaznega izžrebali dobitnika, dobitnico praktične na-obraza, ko iščete njihovo pomoč pri izpolnje- grade. Izpolnjene kupone pošljite na naslov I vanju obrazcev za dvig gotovine ali za plačilo našega uredništva Naš čas, Foitova 10, 3320 kakšne položnice, pri izdaji čekov (pa čeprav ste Velenje, s pripisom Opazili ste jih. morebiti prekoračili dovoljeno vsoto) potrebno nagra- Ifl I DO M dite malo drugače. Seveda
tako, da izpolnite kupon in ga Glasujem za............................................
pošljete na naslov našega
uredništva.	Iz banke.............................................
In kakšno je "stanje" na
lestvici? Marko Kljajič (Banka Moie ime in Priimek........................,............
Velenje), Magda Mravljak ,, ,
f Banka Ce liei Alenka Naslov ...........................Posta .............
^	l	Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje.
V Šmartnem ob Dreti bodo kmalu pričeli grad- vodovoda, posodobitev slabih krajevnih cest do njo nove mrliške vežice, saj je sedanjo že zdavnaj oddaljenih kmetij in še marsikaj bi se našlo, povozil čas. Ta naložba bo druga največja v Si pa krajani pomagajo tudi sami, če jim že petletnem obdobju plačevanja krajevnega samo- drugi nočejo. Dobrih osem leti so čakal na celjs-prispevka, ki so ga v Šmartnem na referendumu izglasovali edini v takratni skupni občini Mozirje. Ponudbe za izvajalca so že odprli in ga bodo v kratkem tudi izbrali, torej bodo gradnjo lahko pričeli.
Zadovoljni so tudi z nekaterimi minulimi dosežki, kamor štejejo razširitev in posodobitev telefonskega omrežja in na izgradnjo kabelskega sistema, na posodobitev ceste v Rovt pod Menino, na dograditev lepega športnega in rekreacijskega prostora in na posodobitev gasilskega doma, novih nalog pa jim seveda tudi ne manjka. Sem sodi obnova krajevnega	Prebivalci so sami zavarovali cesto in svoje hiše
ki Nivo, da bi izpolnil obljubo in zgradil podporni zid ob reki Dreti, ki je neusmiljeno izpodkopavala brežino. Vse kar je Nivo storil je dobre tri (3) metre tega zidu, torej nekaj večjih skal, ki niso povzročile nič drugega kot to, daje voda za njimi še bolj trgala zemljišče, resno ogrozila cesto in hiše ob njej. Nevarnost je bila vse večja in krajani so sami uredili okoli 30 metrov brežine, sami delali in prispevali les in tri dni strojnega dela, porabili pa preko 400 kubičnih metrov materiala.
MJp
Pametni v vročih dneh popusti!
UNIVERZUM
Šaleška 18, Velenje, tel.: (063) 853-267 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Hyundai
Izjemne cene:	-LantraVVagon 2.250.000 SIT
-Accent 1.399.000 SIT -Coupe 2.450.000 SIT - Lantra Sedan 1.999.000 SIT - Sonata 2.399.000 SIT
Ugodni kreditni pogoji - kredit - T + 2,5 % letna obrestna mera, leasing, menjava staro za novo
18. junija 1998
KULTURA
MSVJS7
napevov. Skupina pevcev bo ob tej priložnosti v primernih nošah še zaplesala, druga pa bo nastop spremljala z igranjem na tam-
burico, brač, bugarijo in bisernico. Pri slednjem sta jim pomagala znana velenjska folklorista Neva in Mile Trampuš. Svoj nastop tega dne bodo sklenili še s priredbo ljudskih pesmi avtorja Rada Simonetija Kolo. Četrti dan bodo nastopili v družbi mešanih odraslih zborov, kjer bodo zapeli zahtevno petglasno obvezno skladbo Surgens Jesu, v nadaljevanju pa Copijevo prired-
bo premurske narodne Sam se šetal ter skladbo 20. stoletja slovenskega avtorja. Pirečniko-va je še povedala, da bodo imeli
vsak dan v večernih urah še vsi zbori vaje s simfoničnim orkestrom, na katerih bodo pilili skupen program sedmih pesmi skladateljev iz vsega sveta. Na turnejah pa bo zbor občinstvo v dvoranah poskušal ogreti predvsem s slovenskimi narodnimi pesmimi in skladbami iz tako imenovanega zabavnega programa.
■ Tp
Zbor se bo zahvalil vsem, ki so že prispevali denar m njegovo gostovanje na festivalu v Kanadi, z ubranim petjem na koncertu v veliki dvorani velenjske glasbene šote v soboto, 20. junija ob 19.30 uri. Nekaj kart bodo ponudili tudi v prosti prodaji po nekoliko višji ceni (2000 SIT) in tako poskušali zmanjšati vrzel pri pokritju stroškov gostovanja. Na koncert seveda vabijo ljubitelje kakovostnega, da ne zapišemo vrhunskega zborovskega petja, v čim večjem številu.
Špric - glasilo dijakov ŠC Velenje
Z nedavnega nastopa na Dobrni
VELENJE ,VANCOUVER -27. junija zvečer se bo podal na dolgo pot v Kanado 65 članski mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje. V mestu PowelI River bo nastopil na zahtevnem tekmovanju v konkurenci 38 že dobro uveljavljenih zborov iz vsega sveta , čakajo pa ga tudi štirje koncerti v okolici Vancouverja. Andrej Kuzman, koordinator projekta in uspešna zborovod-kinja	Danica
Pirečnik ocenjujeta, da je že uvrstitev na festival velik uspeh. Gostovanje v Kanadi bo velik denarni za-aj, ki jim pa ga za zdaj še ni uspelo v celoti pokriti. Odziv na njihovo prošnjo za pomoč je v Dolini na splošno dokaj ugoden, precej pa se zatika pri načrtovani vsoti denarja od republike.
Gostovanje v Kanadi so pevci i pevke mešanega zbora Šolskega centra Velenje razdelili na dva dela. Na mednarodnem festival v Powell Riverju bodo od 30. junija do 4. julija, koncertni del v okolici Vancouvra pa bo trajal do 8. julija. Dogovarjajo se, da bi na zadnjem koncertu zapeli v slovenski hali za naše rojake v Kanadi. "Veseli smo, ker se bomo imeli možnost dokazati med 38
nastopajočimi, v svetu že uveljavljenimi odraslimi zbori. Za to zahtevno tekmovanje se vsako leto prijavi več kot 150 zborov iz vsega sveta. Vemo, da nismo poslali prijave za sodelovanje le mi	iz
Slovenije, izbrani pa smo bili edi-
skupnost, drugo lastna sredstva zbora, tretji delež pa naj bi prevzela republika. Prav pri deležu slednje je se v zadnjem času precej zalomilo. "Tako ministrstvo za kulturo kot za šolstvo in šport sta nam namenili precej manj denarja od pričakovane vsote. Ta
ni iz naše države. Izbrali so nas n a osnovi zgoščenke, ki smo jo pos neli lani ob 30-letnici delovanja našega zbora. Že uvrstitev na tekmovanje je za nas velik uspeh, če pa bomo dosegli še kaj več, bo toliko bolje."
Precej zanj razveseljujoče je v tem trenutku pokrivanje precejšnjih stroškov, povezanih z gostovanjem zbora v Kanadi. Kljub prizadevanjem jim za zdaj še ni uspelo v celoti pokriti računa v vrednosti nekaj več kot 15 milijonov tolarjev. Od tega naj bi tretjino prispevala lokalna
primanjkljaj bodo morah se dodatno poiskati v Dolini, kjer je za zdaj odziv ugoden. So se našla podjetja, kjer ni bilo razumevanja za naše potrebe, a vendarle. Prispevek zbora bo, vse kaže, še najmanj vprašljiv. Vsak član zbora bo prispeval od 40 do 50 tisoč tolarjev, prav tako smo se na Šolskem centru dogovorili, da bomo denar, ki so ga namenili pokrovitelji za maturantske plese (več kot 2 milijona SIT), v celoti namenili zboru. Slednji seje v ta namen tudi že predstavil na dveh kon-
v ■ ■
ugodne cene in plačilni pogoji rstrokovni nasveti ik dostava na dom ^rinženiring storitve

m
pa nenapisano pravilo, da vsak članek avtor(ji) piše(jo) vsaj trikrat. "V naši
redakciji pravzaprav ni nič drugače kot v redakciji kakšnega tednika	ali
letu), kaj bi odkrili? "Marsikaj", je prepričana. Predvsem pa skupino dijakov in dijakinj, 13 jih je v uredniškem odboru, ki z idejami pridejo na sestanek uredniškega odbora, jih povedo, nato pa vsako zase obdelajo in se dogovorijo kdo bo napisal tekst, kako, kdo bo poskrbel za fotografijo in kdo za ostale "pritekline" dobrega prispevka. "Ko je članek na mizi, gre skozi neskončno lektorskih rok. Popravki so bolj slovnične narave, da ne bo pomote. Mi o stvareh namreč lahko pišemo tako, kot jih vidimo in doživljamo. Do končnega likovnega oblikovanja pa je še dolga pot. To je svojstven projekt, ki zna biti včasih kar zoprn." Maja je prepričana, daje članom uredniškega odbora in tudi sodelavcem, skupaj z mentoricama Koroščevo in Bojko Vrbnjak, vsem najbolj všeč
varjalnost, pridobljeno pri izdajanju Šprica. Tudi med ustvarjalci študentske Riti je kar nekaj takih.
Uredniški odbor nima svojega stalnega mesta pod soncem, prav jim pridejo vse učilnice na Gimnaziji Šolskega centra. Ob "finišu" pa je največji ustvarjalen nered v računalniški učilnici. Mimogrede pred nedavnim so jo okrasili s prav posebnimi tapetnimi oblogami, ki naključnemu radovednežu povedo, kdo je "tu doma".
Špric v prihodnje? "Vztrajno po poti "naj caj-tunga". Ne želimo stati na mestu, ampak stvari nadgraditi povsod, kjer se to da," sta povedali ob koncu obiska v uredništvu Šprica Ahtikova in Koroščeva.
MTp
CELJE - Republiško ministrstvo za šolstvo in šport je med 26 srednješolskimi glasili, ki so sodelovala na letošnjem sejmu Vse za otroka v Celju, glasilu dijakov Šolskega centra Velenje podelilo prvo nagrado. To je najvišje priznanje, ki ga lahko dobi takšno glasilo v Sloveniji, za Špric pa v 10 letih "cajtngovanja" ni edino. Odgovorna urednica Šprica Maijana Gmaj ner - Korošec pravi, daje takšen, kot je sedaj, blizu idealni podobi. Da so na pravi poti, meni tudi glavna urednica Šprica Maja Ahtik.
Komisija je v obrazložitvi za priznanje napisala, da so Špric nagradili za celostno podobo ter za kakovostno novinarsko zasnovano glasilo v celoti. Za nagrado so dobili barvni tiskalnik, ki ga bodo seveda s pridom uporabljali pri svojem delu.
Maja je prepričana, da se je komisija odločila prav. Da pa je temu tako, je zato, ker se vsake zadeve od idejo do objavljenega prispevka lotijo z vso mero odgovornosti. Ni pogoj, je
rezultat napornega dela.
Maijana Gmajner - Korošec nam je zatrdila, da se v njenem dolgoletnem "prijateljevanju" z ustvarjalci Šprica še ni dogodilo, da bi kdaj zavrnila kakšno idejo. "Vedno, ko jo povedo, jo razvijemo, o njej razmislimo, v kakšni novinarski zvrsti bi jo lahko napisali, kaj bi bilo dobro. Včasih se kakšna tema izjalovi, drugič nastanejo neverjetno dobre stvari. Najbolj zoprno in moteče pa je takrat, kadar dijaki nimajo idej. Vabljeni torej vsi dijaki, ki razmišljajo svobodno in ustvarjalno."
Špric, takšen kot je sedaj, je po njenih besedah blizu idealni podobi. Oblikovno idejo vedno nadgradijo tudi ob dobrih nasvetih in pomoči mentoija Roka Polesa. "Na napakah, ki jih največkrat opazimo le Špricovci, se učimo in poskušamo biti pri naslednji številki bolj dosledni, predvsem pa še bolj ustvarjalni." Igor Kršinar, Jure Trampuš sta le dve imeni iz generacije, ki nadaljujeta novinarsko ust-
Vsepovsod ustvarjalen nered, kljub dogovorjenim rokom pa se velikokrat dogodi, da marsikaj delamo zadnji hip," je še povedala Maja. In če bi pokukali v ozadje nastajanja Šprica (ta izide dvakrat v šolskem
Tik pred zaključkom redakcije ob izidu zadnje številke Šprica v tem šolskem letu so našli čas za gasilski posnetek
certih " je še povedal Kuzman.
Po besedah zborovodkinje Danice Pirečnik bodo na festi-
valu v Kanadi, na katerem bodo nastopili le odrasli zbori, sodelovali v treh kategorijah. Drugi dan tekmovanja se bodo predstavili v programu karakteristične skladbe 20. stoletja z zelo zahtevno devetglas-no skladbo V. Miškinsa
Pater Noster (Oče naš), ki je zboru dovolil, da to skladbo zapoje v Kanadi. Tako zahtevne skladbe zbor do
sedaj še ni prepeval. Poleg te bodo ta dan zapeli še zelo svobodno skladbo v glasbenem izražanju - pesem slovenskega avtorja Alda Kumerja Turist. Na tretjem dnevu bodo zbori predstavljali folkloro svoje države. Pevci in pevke Šolskega centra Velenje so se odločili za splet belokranjskih	ljudskih
8 ms VAS

107,8 MHz
18. junija
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Esmeralda na dopustu
Prav nič čudnega ne bi bilo, če bi se v Sloveniji našla skupina strokovnjakov, ki bi raziskovala fenomen gledanja maratonske nadaljevanke o nekoč slepi Esmeraldi, kije seveda že spregledala, še vedno pa je nebeško lepa. Gledajo zagotovo več kot polovica vseh Slovencev. Tako pravi naša strokovnjakinja za Esmeraldo, Milena Krstič - Planine, ki nadaljevanko zvesto spremlja že vse od začetka, potem pa še nam v redakciji pove, kaj je ušpičila hudobna Fatima, kdo je bil s kom in kdo ne. Tako smo bili vse do nedavnega o dogajanju na tekočem tudi mi, pa čeprav v redakciji drugih Esmeraldomanov zaenkrat nismo odkrili. V velenjskih trgovinah pravijo, da v času, ko je na sporedu Esmeralda, praktično nimajo kupcev.
Samevajo frizerski saloni, gostinski lokali, na poštah in bankah ni nobene gneče, obstane delo na vrtičkih... Če je včasih veljalo, da ni vljudno, če motimo ljudi med gledanjem Dnevnika, to sedaj velja za Esmeraldo. Takrat ne smejo zvoniti telefoni, takrat ni več vljudno iti k sosedi na kavo. Odkar velja novi cestni zakon, se je bojda najbolj varno prehitro voziti po naših cestah "med" Esmeraldo, saj jo menda gledajo tudi policisti...
Naša Milena pa se je letos prav zaradi Esmeralde nekoliko težje odpravila na dopust (pravkar uživa v Atomskih toplicah), ki ga sicer vsako leto komaj čaka. Zamudila bo kar 8 nadaljevanj. Pred nedavnim je v eni od sredinih dopoldanskih oddaj, ki jih med letom redno vodi, odprla telefone na temo
V teh dneh v uredništvu ne vemo več, kaj se dogaja z Esmeraldo. Milena, ki jo redno spremlja, je na dopustu.
gledanja Esmeralde. Predvsem jo je zanimalo, če kdo ve, kaj vse se bo v nadaljevanki še zgodilo in zakaj jo radi gledajo. Začuda ni poklical nihče, kot da je ljudi sram javno priznati, da je Esmeralda očarala tudi njih. Milena tega ne skriva, čeprav
nam še vedno ni zaupala, kaj je tisto, kar jo vsako popoldne vleče pred TV sprejemnik. Vsi v uredništvu bi ji privoščili srečanje z pravo Esmeraldo, ki bo konec meseca prišla v Slovenijo. Morda se bo celo zgodilo...
■ bš
KAJ POČNEJO, GC ( LAŽEJ« ONUJAJO, 01	0, L IBIJO...
AVIA BAND
Domača skupina Avia band je v lanskem letu pri založbi Men-Art izdala svoj drugi, zelo uspešen in odmeven album "Dve sonci", na katerem
najdemo več velikih uspešnic skupine ("Dve sonci", "Le tebe si želim", "Teleskop", "Rdeči šal"...). Pred odhodom na počitnice pa nas je ljubljanska skupina razveselila še z eno novo skladbo. "Ljubezen na prvi pogled" je naslov tipične lahkotne poletne pesmice, z živahnim ritmom, pihali in večglasnim petjem, s katero se Avia band, vsaj kar se produkcije tiče, do jeseni poslavlja. Seveda pa jih bo do takrat mogoče še marsikje slišati v živo.
PAPPA BEAR
V trgovinah je že mogoče dobiti prvi album več kot sto kilogramov težkega temnopoltega pevca z imenom Pappa Bear. Rodil se je (kje drugje) na Karibih in je sicer po poklicu kuhar. Kuhalnico je že zelo zgodaj zamenjal za mikrofon in se posvetil glasbeni karieri. Sprva kot DJ in electric boogie dancer, kasneje pa tudi kot pevec in
IM
raper. Rezultat njegovega talenta je de-bitantski album z naslovo "What's My Name", na katerem najdemu tudi dve njegovi prvi uspešnici. Obe sta seveda priredbi in večini že dobro znani. V prvem primeru gre za skladbo "Cherish", sicer veliko uspešnico skupine Kool & The Gang iz leta 1984, druga skladba pa je prav tako velika uspešnica iz osemdesetih let, in sicer "When The Rain Begins To Fall", ameriške pevke Pie Zadore.
CRKNU 98
Jutri, v petek, 19. junija, bo od 12.00 ure pa vse do polnoči v Celju, na parkirišču pod Mestnim gradom, potekal veliki ročk koncert CRKNU 98. Gre za največjo prireditev na kateri se bodo na enem mestu predstavili skoraj vsi mladi ročk ansambli iz Celja in okolice. To bo prvi poskus javne
mam
bodo nastopili Mors Victrix, Usual Suspects, Hawati, Riot, Inside, Giljotina, Delo na črno, Carpe Diem, Grozdje, Debeli grahki, Nude, Traffic Jam, Dr. Ash, Stalin Band, Horse Control, Aleš Dvoršak in celjski DJ-i. Gostje festivala bodo Big Foot Mama (na sliki).
VERONICA
Eksperimentalna glasbena skupina Veronica iz Celja je v teh dneh izdala svoj drugi album z naslovom "Na-tura naturans". Skupina, ki deluje od leta 1993, se je širši javnosti prvič predstavila z multimedijskim projek-
VERONICA
NATURA NATURANS
studijskih efektov. Na albumu je devet skladb, pri snemanju katerih so poleg dveh ustanovnih članov skupine, Mateja Oseta in Franca Podgorška, sodelovali še kitarista Igor Bezget in Aleš Uratnik ter basista Cveto Polak in Aleš Ulaga.
MLADINSKI
CENTER
VELENJE
V soboto, 20. Junija bo v Mladinskem centru Velenje nastopila skupina Not The Same. Skupina je nastala leta 1994 in velja za enega prvih skate punk bendov v Sloveniji. Odlikuje se po energičnosti in občutku to-nalnosti, njihova glasba pa ima korenine v bendih kot so Misfits, Cirkle Jerks, Bad Religion, itd. Pojavili so se na kompilaciji »No Boreder Jam
predstavitve lokalne ročk scene, na kateri sicer deluje okoli trideset mlajših bendov, ki praviloma nimajo veliko možnosti za nastope. Na prireditvi, katere organizator je Turistično društvo Celje (sodelujejo tudi Mestna občina Celje, Klub študentov celjske regije in Dijaška sekcija Celje),
DUSETI
d.o.o.
Husqvarna
TRGOVINA - SERVIS, Rarižlje 8a, 3314 BRASLOVČE, Tel7fax: 063/720-598
VELIKA IZBIRA MOTORNIH KOS
#	nahrbtne ali stranske
#	različne moči z različnimi priključki (laks, pvc nožki, kovinska rezila, sekularji...)
#	podaljšana akcija za mot. kose Stihi (ob nakupu prejme kupec darilo)
Ob nakupu vam koso sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilni uporabi.
DELOVNI ČAS: VSAKDAN od 7. do 18. ure,OB SOBOTAH od 7. do 12. ure.
SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVUENI.
tom "Vecronia", z njeno glasbo pa se je prav gotovo srečal marsikdo (čeprav tega morda niti ni vedel), saj so njihovo glasbo v letih 1994 - 97 vrteli v podlagi teletekst strani TV Slovenija (od tu tudi izvira spor zaradi domnevno neizplačanih avtorskih pravic, o katerem so nedaleč nazaj poročali nekateri mediji). Nov album "Natura naturans" je nastal v velenjskem studiu Dynamic, ključno vlogo pri njegovem nastanku pa je imel tonski mojster in pro-ducent Janez Rak. Vse skladbe na plošči so bile posnete v živo, brez uporabe računalnika in posebnih
4/5«, nastopili pa so tudi na Novem rocku. V tem času predstavljajo CD ploščo »Hate« s šestnajstimi komadi, ki je izšla pred dobrima dvema mesecema. Vzporedno s ploščo je izšel še skupni single z nizozemsko skupino Headstrong. Vabljeni torej v soboto na koncert kvinteta »Not The Same« v Mladinski center, vabljeni pa tudi že dan prej v klub Max, kjer bodo grmeli Res Nullius.
■ MiČ
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBMO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU
pfrm|
OLJE ZVEZDA 12/1 L	199,90	PIVO PLOC. 0,5 L 24/1	2599,00
MOKA T 500 25/1 KG	62,90	JEROZALEMČAN 12/1 L	369,90
SLADKOR 50/1 KG	122,90	DETERGENT ZA POSODO 3L 319,90	
NAPOLITANKE 1 KG	429,90	PERSIL 5,4 KG	1129,90
BAR KAVA 100 G	149,90	TOAL. PAPIR CARL. 10/1	259,90
ALPSKO MLEKO 12/1 L	114,90	VVEISSERRIESE 3,6 KG	669,90
REZANCI ZA JOHO	239,90	KRMNI JEČMEN	26,90
RADENSKA ZABOJ 12/1	814,80	KRMNA KORUZA	24,90
BIBITA TROPIC 6 X 2 L	1199,40	KOSILNICA LAKS GT32	40990,00
NA ZALOGI AGREGATI ZA PRANJE IN AGREGATI ZA ELEKTRIKO. PRI NAKUPU KOLES PA VAM NUDIMO 10 % POPUST.
*KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!*
ROKNBA j)
KAKO ME MIKA
S ponovno oživitvijo že nekoliko pozabljenega rockabilija so i ljubljanske skupine Rok'n'band v lanskem letu uspeli postati eden vo-1 dilnih domačih pop bendov. Ob ne ravno vroči konkurenci tovrstnih
skupin in (to je treba priznati) prefinjeno izbranem in, z vso skrbjo, govanem imidžu, so se vsedli v srce marsikatere najstnice. Uspelo jim je to, kar je pred približno dvanajstimi leti na področju tedanje Jugoslavije v veliko večjem obsegu uspelo splitski skupini Davoli. Podobnost med obema skupinama je pravzaprav presenetljiva. Oboji so gojili simpatije do istovrstne glasbe in oboji so se, čeprav sprva tega verjetno niso hoteli, kaj kmalu razvodeneli v vodah komercialne produkcije. Davoli so zaradi tega tudi razpadli, Neno Belan, ki si jih je pravzaprav izmislil in bil njihov vodja, pa je postal festivalski popevkar. In ravno Neno Belan je producent obeh albumov skupine Rok'n'bend. Če je bilo pri prvem albumu Rok'n'banda še moč čutiti vsaj delček korenin pravega rock'n'rolla, ga na drugem albumu pravzaprav sploh ni. Album »Kako me mika« je torej kolaž popevčic, nastalih večinomas prepevi tujih avtorjev, saj med njimi najdemo S. Stevensa, C. Richa, S. Lošiča in seveda Nena Belana. Eno skladbo je prispeval Sasha, dve pa sta (na prvem albumu le ena) celo proizvod lastnega znanja. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da so praktično vse skladbe | potencialne uspešnice. Prva, Lošičeva »Nika«, je to že postala, druge pa podobna usoda še čaka. In če ne bodo postale ravno mega uspešnice, jim bo gotovo odmerjenega precej radijskega prostora, so vse skladbe kot nalašč za polnjenje slovenskega glasbenega deleža radijskih programov. Od vseh skladb na novem albumu morda najbolj preseneča skladba »Vedno bom le tebe ljubil«, sicer prepev stare uspešnice »Ulica jorgovana«, s katero je pred leti na yu top lestvicah kraljeval Darko Domijan. Gotovo so pri izboru te skladbe, člane skupine vodili posebni, običajnemu poslušalcu neznani, vzgibi, saj skladba (čeprav legendarna) le stežka ustreza še tako širokemu skupnemu imenovalcu albuma.
Sicer pa je album »Kako me mika« namenjen predvsem zabavi in tema svojemu namenu tudi dobro služi. Nič globokega filozofiranja, enostavna in spevna glasba, v uho hiteči refreni in enostavna, lahko zapomn-Ijiva besedila, so osnovni atributi, ki jamčijo uspeh. Tega članom Rok'n'benda vsaj še nekaj časa ne bo manjkalo, še posebej zaradi tega, ker to kar predstavjajo na ploščah, zelo verno znajo zaigrati tudi v živo. Kar je seveda dobro.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE št 270)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 14. junija:
1.	KLAVŽAR: Moj brinovček 8 glasov
2.	NIPIČ: Oj, mi pa plešemo 6 glasov 2. FALANT: Muzikantova žena 6 glasov 5. NAGELJ: Narodne noše 5 glasov 5. PUŠNIK: Tako se ženko dobi 5 glasov Predlogi za nedeljo, 21. junija:
1.	BOBRI:Pravi Slovenec
2.	MIKOLA: Moja mamca
3.	PLANŠARJI: Jaz bi bil za eno stvar
4.	POLJANŠEK: Pika poka
5.	VESNA:	Sramežljivi zapeljivec

tmm
J
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
3320 Velenje, Koroška 37!b tel.: 0631856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601^6145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije t oskrbe sporočajo dežurni službi _ i podjetja na telefone:
PotriKfill t0 bomo, da bomo reklamacije odpraviti v&mkrajšem motnem roku!
18. junija 1998
KULTURA, PORTRET
KAK vas 9
Naših 93 let
(1974)
No, tako kot pravijo, daje vsake stvari enkrat konec, tako je bilo konec tudi sodelovanja med Našim časom in tiskarno v Celju. Pri Našem času so se odločili za sodelovanje z ljubljanskim Dnevnikom in zato tiskanje časopisa zaupali tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani. V deveti številki Našega časa, izšla je na dan žena leta 1974, je glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks v uvodniku z naslovom "Poslavljamo se" bralce o tej spremembi takole obvestil: "Devet let so tiskali naš časnik v celjski tiskarni, zdaj pa se poslavljamo, ne zavoljo nesoglasij, pač pa zaradi novega sodelovanja z redakcijo Dnevnika iz Ljubljane. Z njo smo sklenili dogovor o izmenjavi informacij in še drugih oblik daljnosežnejšega sodelovanja. Naš tednik bo s tem postal pestrejši in obsežnejši. Naš čas bo zdaj izhajal v povečanem obsegu. Izdajali ga bomo tedensko, najmanj na 12 straneh. V njem bo, po zaslugi sodelovanja z Dnevnikom, več zanimivega branja, časnik bo popestren s stalnimi rubrikami, ki doslej niso bile uveljavljene. Poleg tedenskih novic iz velenjske, slovenjgraške in mozirske občine bodo bralci lahko sledili še notranje in zunanje političnim dogodkom, zanimivim uvodnim komentarjem, brali romane, feljtone v nadaljevanjih ter svojstvene zanimivosti iz domovine in tujine. Več prostora
bomo namenili tudi ekonomskokomercialne-mu delu. Bralce iz Koroške posebej opozarjamo, da bomo na celi strani prinašali novice iz njihovih krajev. Naše sodelovanje z Dnevnikom iz Ljubljane pa prinaša ugodnosti tudi tistim, ki redno prebirajo ta slovenski popoldnevnik. Zdaj bodo lahko s pomočjo naših novinarjev na straneh Dnevnika in Nedeljskega prebirali več novic iz velenjskega in bližnjega območja. Današnja številka - 218. zapovrstjo - je zadnja, tiskana v celjski tiskarni. Naslednjo bodo natisnili že v tiskarni Ljudske pravice. Grafično pripravo pa bo izdelalo časopisno založniško podjetje Dolenjski tisk iz Novega mesta." V zadnji številki Našega časa, ki je izšla v stari preobleki in je še vedno veljala 1 dinar, so lahko bralci prebrali vse o nastanku nove delovne organizacije REK Velenje, komentar Vlada Barabaša "Jugoslavija in svet", novice iz občine Slovenj Gradec, nadaljevanje podlistka z naslovom "Obračun", šesto nadaljevanje in konec opisa Foitove zbirke, stalne rubrike "Po Koroški", "Naš znanec", "Ali že veste", "Šport", "Poroke", "Smrti", "Vaša vprašanja na pravi naslov", "Moda", pa tudi članek o novih krajevnih skupnostih v mestu Velenju, spored velenjskega kina ter celo stran prispevkov posvečenih dnevu žena.
Udk
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
XIV. Poletne kulture prireditve
Program bo objavljen v naslednji številki Našega časa.
Že sedaj sprejemajo rezervacije vstopnic za spektakel TAHITI, ki bo v ponedeljek, 6. julija, ob 20.30 v domu kulture Velenje. Vstopnice 1.500 SIT! Prav tako bo organiziran ogled opere TRAVI-
ATA v celjskem mestnem parku dne 7. julija, ob 20.30. Cena 2.500 SIT s prevozom vred.
Sprejemajo tudi že rezervacije dvodnevnega potovanja v VERONO, ki bo 31. julija z ogledom opere "Tosca" v veronski areni. Cena 18.700 SIT in vstopnica 45.000 LIT!
Tudi prijave za Zlati abonma Cankarjevega doma v Ljubljani še sprejemajo.
Kulturno-prosvetno društvo Ravne
Ob 15-letnici nastop vseh skupin
Člani Kulturno-prosvetnega društva Ravne pri Šoštanju imajo v teh dneh polne roke dela. Vneto se namreč pripravljajo na praznovanje 15-letnice delovanja društva. Jubilej bodo zaznamovali v soboto, 20. junija, ob 18. uri na igrišču pri gostišču Kotnik v Ravnah.
Ob tej priložnosti se bodo obiskovalcem prireditve predstavile vse sekcije društva: moški zbor, dramska skupina, har-
monikaši, ljudski godci KUD-a Ravne, člani folklorne skupine Vandrovčki. V goste pa so povabili še člane moškega zbora iz Lokovice ter oktet Zavodnje.
Kulturni zanesenjaki Raven seveda vabijo občane iz bližnje in daljne okolice, da se jim pri praznovanju jubileja pridružijo v čim večjem številu in se na družabnem srečanju nato skupaj z njimi še poveselijo.
■ tp
srečanje
Pravi naslov za
uspešno reklamo!
855 450
VELENJE - Na Ljudski univerzi v Velenju že četr to leto teče študij Visokošolskega strokovnega programa Poslovne ekonomije in vsako leto vpi šejo v omenjeni program Ekonomsko-poslovne Fa kultete Maribor približno 40 študentov. Študentje se vsako leto zberejo tudi na tradi-donalnem srečanju, na katerem spoznavanjo znamenitosti posameznih krajev, hkrati pa na takšnih druženjih spregovorijo tudi o poteku študija na posameznih enotah, programu predavanj za naslednje leto, novostih pri študiju in drugih zanimivih vprašanjih.
Letošnje srečanje so pripravili Velenjčani. Predstavniki enot iz Celja, Maribora, Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Murske Sobote in Slovenj Gradca so predstavili revitalizacijo ugrezninskega dela in muzejske zbirke na Velenjskem gradu, kjer je dekana te falkutete in študente pozdravil tudi velenjski župan Srečko
IMeh. Delavci Ljudske univerze Velenje so hvaležni Eri, PLP-ju in Telecomu, ki so jim finančno pomagali pri pripravi srečanja.
Gostilna Lap je bila v Litiji znana po dobri hrani in pijači. Za Ivanom jo je prevzel sin Stane ter kar čez cesto, v gostilni Šlibar, spoznal natakarico Elizabeto Mucher, ki jo je služba pripeljala v Litijo iz okolice Velikovca v Avstriji. Rodila sta se jima dva sinova, Stane leta 1929 in Dimitrij, 14. septembra 1931. Ime Dimitrij je ostalo v dokumentih, sicer pa so fantka najprej klicali Mito, kasneje pa Mitja.
Mitja se je neznansko rad sprehajal z dedkom Ivanom, najrajši sta zašla v bližnji gozd. Igrač ni potreboval, saj so imeli doma gostilno, kjer je še skoraj v plenicah veselo racal. Nekajletni fantič je že z veseljem postoril kaj v gostilni, predvsem pa radovedno vlekel na ušesa pogovore med gosti. Pogosto je smel bedeti pozno v noč, kar njegovim vrstnikom ni bilo usojeno. Dobro se spominja lovske bratovščine, ki je svoje pogone navadno zaključila v gostilni.
Mama, ki je znala speči dobre potice, je bila blaga, oče je bil dober, a hkrati strog. Za tiste čase so bili dovolj premožni, da so živeli lepo. Tako sta Mitji hitro in brezskrbno minili prvi dve leti osnovne šole v Litiji. Potem je prišla vojna in z njo nemška okupacija. Kot zaveden Slovenec se je oče znašel na seznamu za talce, zato se je družina ilegalno preselila k očetovi sestri v Ljubljano, ki je bila pod italijansko okupacijo. Oče je delal kot aktivist Osvobodilne fronte in kmalu
po italijanski kapitulaciji so ga belogardisti najprej zaprli, potem pa poslali v taborišče Dachau od koder se ni vrnil... v priznanje za pripadnost svojemu narodu so mu po vojni podelili Spomenico. Spoznanje, da očeta ne bo več nazaj, je eden najbolj bolečih dogodkov v življenju.
Mitja je v Ljubljani najprej pod Italjani napravil še tretji in četrti razred osnovne šole, že pod Nemci pa je obiskoval nižjo gimnazijo in do konca vojne opravil dva razreda. Tisti časi niso bili nič kaj lepi. Hrane so pred vojno imeli skorajda v izobilju, med vojno pa je bila zapečena polenta namazana z marmelado že prava poslastica...
Po vonji se je mati z otrokoma vrnila v opustošeno hišo v Litiji in po nekaj mesecih lupljenja krompirja v neki gostilni in dela v predilnici, spet iz nič začela z gostilno. Mitja je že kot otrok vedel, da bo nekoč gostinec, zato se je, ne da bi nadaljeval gimnazijo, vpisal na prvo povojno nižjo gostinsko šolo v Ljubljani. Prvi teden se je domov prijokal, saj je mislil, da ne bo zmogel - a mati ga je potolažila in potem je šlo. Z vrstniki je stanoval v hotelu Union, dopoldan obiskoval šolo, popoldan pomagal ali v Slonu ali v Unionu. V boljše roke ni mogel priti. Oba hotela sta bila takrat vrhunska, prav takšni so bili tudi učitelji na šoli, kjer je Mitja prednjačil v strokovnih predmetih. Kot mlad praktikant je bil vesel, če so ga dodelili v strežbo, kjer je imel leseni pladenj včasih obložen tudi z dvema ducatoma krožnikov hkrati. Ko je prvič samostojno stregel v "salonu", kjer so se zbirali predvsem bogati obrtniki, je "aufnemanje", zbiranje naročil, še šlo, malo težje je bilo potem pred goste postaviti prave jedi, toda gostje so bili uvidevni in so mu pomagali... Kmalu so uporabnega natakarja začeli pošiljati tudi na pogostitve na predsedstvo vlade, na kongrese, na sprejem tujih delegacij v Postojnski jami, kjer si je nabiral odličnih izkušenj in mimogrede spoznal vse pomembnejše slovenske politike. Kot natakar se je celo pojavil v filmu Trst v začetku leta 1949...
Po treh letih je leta 1950 uspešno končal šolo in opravil zaključni izpit o kvalifikaciji za natakarsko stroko ter decembra istega leta postal tudi očka mali Tatjani. Spogledovanje s tri mesece starejšo natakarico Ivanko Magdič iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je stregla v bistroju hotela Slon in nato v kavarni Union, se je namreč 18.11.1950 končalo s poroko, ki je skoraj ne bi bilo, kajti Mitjo so kot aktivnega mladinca, predsednika mladine v podjetju, predlagali za sprejem v komunistično partijo, pa je odklonil. Zato so politični zanesenjaki Ivanki poroko odsvetovali!
Leto kasneje sta si zaželela "za eno sezono" delati drugje, odšla sta v Banjo Koviljačo pri Beogradu, kjer je bil Mitja šef in natakar v baru. Po koncu sezone sta šla v Banjo Arandjelovac in ena sezona se je raztegnila na štiri leta. Tako sta dodobra spoznala srbsko kuhinjo in srbske navade. Iz Mitje je postal Mitke in vzljubil čevapčiče, srbski džuveč, podvarak in prasetino, od takrat ga tudi krasijo brki...
Štiri leta v Srbiji brez hčerke, ki jo je medtem vzgajala Mitjeva mati, je bilo dovolj. Ponudila se je priložnost in družina se je preselila v Kočevje, kjer je mož postal natakar - šef strežbe v hotelu Pugled. S svojim delom se je hitro uvel-
javil in priljubil, tako, da se se je nanj navezal tudi znani Ivan Maček. Pred ali po zaključeni jagi v kočevskih gozdovih so se v hotelu zglasili mnogi znani gostje. Tudi Tito in Jovanka sta se znašla tam dvakrat. Mitja ju ima v dobrem spominu, nista bila vzvišena in zahtevna, Jovanka je z Mitjem in ostalimi celo klepetala v njegovi sobi, medtem ko je od lova utrujene noge namakala v lavorju s toplo vodo...
Leta 1957 so Lapa postavili za upravnika kavarne Zvezda v Kočevju, potem, ko je na Gostinskem šolskem centru opravil strogo konsultacijo za vodenje lokala. Kavarna je lepo delala, prirejali so plese in zabave in družini Lap so celo dodelili čisto novo stanovanje. Kavarna je bila na dobrem glasu, v njej so se na službenih poteh večkrat oglasili tudi Velenjčani. In po naključju so takrat v Velenju gradili hotel Paka. Nekega pomladnega dne sta se tako v Kočevju oglasila Žgankov pomočnik Avgust Jeriha, sicer Lapov rojak, in Jože Tekavec. Čeprav Mitja do takrat o selitvi ni razmišljal in je bil tudi Maček kar nekako hud, je trajalo le nekaj tednov, da je Mitja Lap 15. junija 1961 postal direktor hotela Paka, Lapi -z njimi je prišla tudi Mitjeva mati, pa prvi stanovalci novega nebotičnika na Šaleški cesti 16; tu živita zakonca še danes.
Hotel Paka so odprli 8. julija 1961, do takrat je direktor okoli sebe že zbral sodelavce, ki jim je zaupal. Sam je imel za sabo odlično ljubljansko šolo in izkušnje z vodenjem lokalov, bil je natančen, discipliniran in zahteven do sodelavcev. Ker je stanoval le nekaj korakov od hotela, je bil vedno na voljo, stregel sicer ni več, vendar je budno nadziral vsak dogodek in, če se je le dalo, izrekel "Dober dan" in "Na svidenje" vsakemu gostu. Vsak dan je vsaj enkrat pogledal v sanitarije, sproti je odkrival okvare na stavbi in opremi in skrbel, da je bil hotel urejen. Prirejali so številna praznovanja, kulinarične dneve in slavja. Sodelavci so redno in z velikim uspehom sodelovali na različnih tekmovanjih. Poslovati so morali uspešno, saj so vedno bili odvisni le od svojega denarja, v osemnajstih letih niti enkrat niso imeli rdečih številk, njihove plače, z direktorjevo vred pa so bile nizke. Ves čas so štipendirali dijake na gostinski šoli v Celju, vsako leto so imeli večje število vajencev - vzgoja lastnega kadra je bilo v Gostinskem podjetju hotel Paka vodilo vseh osemnajst let. Žalosten je spomin na dan pred petindvajsetimi leti, ko so Janeza, enega njegovih najbolj priljubljenih natakarjev, v nočnem baru ubili brez razloga...
Dolga leta je bil hotel središče družabnega življenja, še posebej pa je postal privlačen za goste iz cele Slovenije, potem, ko so leta 1966 odprli nočni bar. V njem so nastopali glasbeniki, artisti in seveda lepa dekleta, ki so s sebe med plesom odvrgla tudi poslednjo tančico...
Hotel so obiskali številni znani gostje: Kardelj, Stambolič, Popovič, Marinko, Rankovič, Špiljak, Kavčič, Leskošek, sovjetska predsednika Hruščov in Brežnjev ter dvakrat seveda Tito s soprogo. Vsi so bili s sprejemom in postrežbo izredno zadovoljni, v hotelu Paka je bil doma tisti pravi "šlif", ki so ga bili vajeni v visokih krogih...
Skozi leta so večkrat osvežili in obnovili posamezne dele hotela, uredili nekaj novih manjših lokalov, obnovili restavracijo Jezero, v njeni bližini odprli avtocamp, postavili nekaj novih hišic, uredili minigolf, ob hotelu so zgradili sodobno kegljišče in pralnico perila, odprli so Kavarno in slaščičarno /KSC/, bife na Cankarjevi ulici so preuredili v pivnico Rudarski hram... Direktor Lap je vsak dan z beležko v roki obiskal vse lokale in si zapisal pomankljlvosti, ki jih je potrebno čimprej odpraviti...
Proti koncu sedemdesetih let se je že pojavila potreba po novem hotelu in po združevanju gostinstva v dolini. Lap v ta koncept nekako ni več spadal in v novem podjetju je postal 1. julija 1979 tehnični vodja, 30. oktobra 1981 pa je odšel v invalidski pokoj. Od takrat se tudi ni več vključeval v delo zveze komunistov, katere član je vendarle postal leta 1965.
Tako, kot mu je nekoč gostilna pomenila igračke, mu je hotel Paka pomenil delo, veselje in prosti čas hkrati. Zato tudi ni imel konjička, v prostem času se je posvečal turističnemu društvu, ki je skrbelo za propagando kraja in med drugim od leta 1964 v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije tudi organiziralo prve znane plesne turnirje "Evropa pleše". V času, ko je Velenje najbolj slovelo po urejenosti, je bil predsednik Turističnega društva Velenje /61 - 69/, leta 1964 je bil odlikovan z bronastnim častnim, leta 1977 pa z zlatim častnim znakom Turistične zveze Slovenije. Leta 1974 je bil razglašen za najboljšega gostinca celjskega območja, leta 1982 je prejel red dela s srebrnim vencem...
V pokoju ga ves čas pestijo bolezni, najbolj sitna je sladkorna, ki mu ne dovoljuje več, da bi jedel vse tisto, kar ima najrajši - sladice so že prav hud prekršek, ki si ga redko privošči. Doma v glavnem kuha žena, vendar je zadnja beseda njegova - ko je treba dodati začimbe, mu vedno prepusti štedilnik.
Z ženo včasih obiščeta Tatjano, ki ji je v rojstni hiši v Litiji pomagal urediti lokal, vnuka Andreja in Jeronimo vztrajno rasteta. Vse bolj pogosto je treba za več dni v kakšne toplice, sicer pa zakonca Lap živita življenje upokojencev - ne prezgodnje vstajanje, sprehodi, pa malo klepeta, branja in televizije. Sprehodi po mestu in dopoldanska kavica s prijatelji so pravzaprav ogledovanje, ter veselje nad cvetjem in vsakim napredkom pri urejenosti Velenja. Zadnje mesece upokojeni direktor z zanimanjem spremlja obnavljanje hotela Paka. Morda bo potrebno kakšno stvar malce pokritizirati, ampak zadovoljstva ne more skriti... Še kakšen dan, pa bo Mitja Lap lahko vsak lep dopoldan sedel na teraso ali v kavarno obnovljenega hotela Paka in z užitkom spil obvezno dopoldansko kavico - z umetnim sladilom seveda!
I U. Hrast
J
10 MS CAS
MNENJA IN ODMEVI
18. junija 1998
Spoštovani bralci!
Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji.
Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti.
■ Uredništvo
Pojasnilo
V pismih bralcev, v rubriki mnenja in odmevi, 4. junija 1998, ste objavili prispevek, pod katerega se je podpisal g. Tone de Costa, predsednik mestnega odbora SDS. Tudi danes ne odgovarjam strankam koalicije SDS, SKD in SLS, ampak le pojasnjujem, zakaj je stanje na področju, ki ga omenja pisec, neurejeno in kdo je za to odgovoren. Pojasnilo je namenjeno bralkam in bralcem Našega časa, saj smo si s piscem pisma in opozicijo vse povedali na seji mestnega sveta. Tam bi lahko že zdavnaj sprejeli spremembe statuta in odlok o organiziranosti občinske uprave, če seveda evidentno in v zapisnikih sveta zabeleženo, ne bi SAMOIMENOVANE STRANKE POMLADNEGA TROJČKA VEDNO GLASOVALE PROTI SPREJEMU SPREMEMB STATUTA IN PROTI SPREJEMU ODLOKA O ORGANIZIRANOSTI OBČINSKE UPRAVE. S TEM SO ODGOVORNE, če to želijo ali ne, ZA STANJE IN ZA IZPLAČILA FUNKCIONARJEM. Izplačila funkcionarjem so V CELOTI IZPLAČANA PO VELJAVNEM STATUTU.
Seveda bi lahko tudi sam uporabil enak način pisanja, kot ga uporablja podpisani g.Tone de Costa. Pisal bi lahko zaničujoče, ponižujoče, omalovažujoče, pa vendar tega ne morem. Tako si nisem nikoli predstavljal političnega boja. Vedno sem mislil takole: Odločiš se, da boš delal v politiki, sestaviš program, udeležiš se volitev, na katerih te izvolijo ali pa ne. Ko si izvoljen, dobiš mandat, tisti, ki pa na volitvah ni bil izvoljen, je dobil dvojko. Po moje je to jasno sporočilo volivcev kandidatom in strankam.
Lahko bi tudi pisal o svojih predhodnikih, o izvršnem svetu, ki je mandat dobil leta 1990 pa potem odstopil in o tem, da je v tem organu, kije odstopil, bil »odstopljen« tudi pisec članka in moj protikandidat na preteklih lokalnih volitvah g. Tone de Costa, vendar menim, daje razglabljanje o tem in razlogih odstopa pod kulturnim nivojem, je pa tudi na nek način nezanimivo -predaleč nazaj je že, danes je dovolj aktualnih nalog, ki so neposredno vezane na prihodnost in razvoj. Zato bom ponovno, tokrat podrobneje pojasnil, zakaj je organiziranost občinske uprave v neskladju z veljavno zakonodajo in kdo je odgovoren za normativno neusklajenost občinskih aktov, vključno s statutom.
1.	Strinjam se, da Velenje ni dežela butalcev, pri čemer se mi zdi nespoštljivo za kogarkoli uporabljati to primero. Razuma, lastnega znanja in dobrih in smelih odločitev v Velenju nikoli ni manjkalo. Ljudje smo se vedno pravilno odločali. Tudi na volitvah.
2.	Resnično se opravičujem za pomoto, ker pamflet iz 21.5.1998 ni bil objavljen v pismih bralcev, ampak v POSEBNI - PLAČANI RUBRIKI. Takšen prispevek mi daje pravico, da odgovorim na istem mestu in enako obsežno.
3.	Bo kar držalo, da je spis iz 21.5.98 - oprostite, posebna rubrika, pamflet, PA ŠE PLAČAN je.
4.	Veliko se govori o poročilu nadzornega odbora, pogosto se zaključki tudi potvaijajo, zato dovolite, da jih citiram:
Delovna skupina, ki jo je imenoval nadzorni odbor, je pri pregledu plač ugotovila neusklajenost pravnih aktov in določeno mero pravne neurejenosti na področju obračunavanja plač in drugih izplačil delavcem v občinski upravi ter poklicnim in nepoklicnim funkcionarjem.V precejšni meri je prav ta neurejenost povzročila nepravilna izplačila in prekoračitve, predvsem izplačila funkcionarjem
občine.
Nadaljnja ugotovitev se nanaša na veliko rast zaposlovanja in s tem tudi veliko rast sredstev za plače in druga izplačila v zvezi z zaposlenimi.
Nadzorni odbor naj v svojih predlogih za zagotovitev pravilnosti in zakonitosti izplačil predlaga svetu in županu, da s svojimi sklepi ukrepata v skladu z zakonom ( konec citata iz zapisnika delovne skupine NO).
Nadzorni odbor je na seji dne 11.3.1998 sprejel sklep z naslednjo vsebino (citiram): "NO sprejema ugotovitve, ki so podane v zapisniku delovne skupine z dne 18.2.1998 o opravljenem pregledu izplačil funkcionarjem in delavcem občinske uprave MOV ter zaposlovanju v občinski upravi TER ODGOVORE, POJASNILA IN POBUDE ŽUPANA K ZAPISNIKU." (konec citata).
To pomeni, da je NO ugotovil neusklajenost občinskih aktov (statut, odlok o organiziranosti občinske uprave) in naložil Svetu MO Velenje in županu, da ukrepata.
5.	Ne razumem, kako se župan Velenja ne bi prepoznal v pamfletu podpisanem s pisčevim imenom in priimkom, ko pa je pisec dvakrat omenil župana. Seveda bi bilo zanimivo vprašati katerega župana je mislil, ali 37, 77-odstotnega ali katerega drugega.
6.	Velenjski župan, upam, daje ves čas govora o njem, se ne otepa odgovornosti. Zelo odgovorno je napisal odgovore in pojasnila nadzornemu odboru, ki jih je le ta v celoti sprejel, že odpravii nepravilnosti, ki niso posledica določil statuta in tega, da ni odloka o organiziranosti občinske uprave, ter predlagal nadzornemu odboru tri sklepe:
-	da nadzorni odbor sprejme ugotovitev, da se je pri uporabi sredstev za plače ravnalo optimalno in da ni bilo namernega ravnanja glede povečevanja višine prejemkov, s čimer je doslej večinsko soglašal tudi Svet;
-	da nadzorni odbor podpre že dano pobudo župana za spremembo statuta MOV (osnutek komisije za statut), ter da se v tem okviru sprejme statutarni sklep o spremembi 16. člena Statuta MO Velenje ter odlok o občinski upravi, kar bo zavezalo župana, da uskladi vse interne predpise, ki urejajo občinsko upravo MOV;
-	da mora župan o odločitvah sproti obveščati NO.
Tudi te sklepe (predloge) je nadzorni odbor sprejel.
(16. člen Statuta MO Velenje natančno določa, da so občinski predstojniki	funkcionarji.)
Strinjam se, da je sramota, da Svet z zadostno dvetretjinsko večino ni sprejel mojega predloga o spremembi 16. člena. Proti so glasovali svetniki samoimenovane koalicije pomladnih strank in tudi pisec članka g.Tone de Costa osebno.Tako je dejansko potrjena misel, da sploh ne gre za namero po ureditvi in uskladitvi aktov, ampak za (na srečo) plačano akcijo- pamflet pred volitvami.
7.	Trditev, da samoimenovana koalicija želi preprečiti druge spremembe skozi spremembe 16. člena statuta, je, če že ne za lase privlečena, pa izguba spomina. Na seji Sveta je ob obravnavi poročila nadzornega odbora župan predlagal sprejem statutarnega sklepa, ki je samo in edino spreminjal 16. člen, da bi tako odpravil pomanjkljivost v sedanjem statutu. Predlagan je bil naslednji sklep: (citiram) da se 1. točka pobude za začetek postopka sprememb in dopolnitev statuta, s katero sem predlagal spremembo 16. člena Statuta MO Velenje, sprejme kot statutarni sklep in sicer po hitrem postopku (konec citata).
S sprejemom tega sklepa bi bile
dane osnove, da se sprejme še statutarni sklep o spremembi 16. člena statuta, ki se je v predlagani obliki glasil: (citiram) Drugi odstavek 16. člena Statuta MO Velenje ( Uradni vestnik MO Velenje, št. 10/95 in 2/97) se spremeni tako, da se glasi: » Funkcionarje občine in njihov status določata zakon in ta statut« (konec citata). Sklep ni dobil zadostne 2/3 večine, kije potrebna za spremembe in sprejem statuta. Proti tudi samo tej spremembi je glasovala samoimenovana opozicija pomladanskih strank skupaj s piscem, svetnikom in Predsednikom SDS v Velenju g.Tonetom de Costo. To ponovno potrjuje, da ni nobene želje po uskladitvi aktov, da je le želja po lastni promociji na plehak način. Sicer pa bo tudi ta problem neusklajenosti Statuta MOV z zakonom o lokalni samoupravi lahko rešiti. Na naslednji seji lahko svetniki pomladanskega trojčka z glasovanjem za spremembe 16. člena v enem mahu, z dvigom rok(e) uredijo, kar jih najbolj boli. Za takšen 2/3 večinski sklep so ob dosedanjih glasovih za "pozicije" dovolj glasovi SDS, katerih predsedniku gre za pravičnost, poštenje in urejevanje in ne za prepiranje.
Dejstvo, da predlog spremembe samo 16. člena statuta ni doživel podpore samoimenovane opozicije na zadnji seji Sveta pove, da ali g. Tone de Costa ni bil priseben na seji, saj bi drugače glasoval za sprejem sklepa, ali pa je res, da gre vendarle za volitve. Najbolj žalostno je dejstvo,da Svet ni sprejel nobenega sklepa, s katerim bi naložil, naročil županu, da odpravi pomanjkljivosti in niti tega, da naj uskladi in poroča (tudi to so preprečili z glasovanjem, svetniki samoimenovane koalicije), v zvezi s poročilom NO. In ker je Svet sicer sprejel poročilo nadzornega odbora v celoti, je s tem sprejel tudi pojasnilo uprave ter na določen način potrdil izplačila..
8. Piscu se je verjetno zapisalo ,ali pač ne, pišem o tem, kar je zapisano v NČ, "ko boste odlok pripravili v skladu z razvojnimi cilji upravnih sistemov v demokratičnih družbah in v skladu z zakonskimi normativi, bo odlok deležen tudi VAŠE (županove ) podpore.
Spoštovane bralke, spoštovani bralci NČ, zagotavljam, da ima odlok, ki sem ga že 6 (šestkrat) predlagal v sprejem svetu MOV vso mojo podporo, da ga fizično sicer nisem pisal, da pa sem v celoti, skupaj s sodelavci, kreiral njegovo nastajanje. Zagotavljam, da v odloku, ki sem ga predlagal, ni niti z besedo omenjeno ne število zaposlenih in ne imenovanje predstojnikov. Število zaposlenih, ki gaje omenjal pisec, je plod njemu znanih razmišljanj. Na sejah Sveta, ko smo govorili o odloku in o organiziranosti, sem povedal le, da bo takrat, ko bo občina opravljala vsa opravila (danes država še vedno ni prenesla na občine nalog ), ki so izrazito v lokalni pristojnosti, po moji oceni potrebno zaposliti okoli 80 (osemdeset) uslužbencev, vključno z županom in funkcionarji po zakonu, da ne bo pomote.
Danes je na občini zaposlenih vključno z županom in funkcionarji 65 uslužbencev. Ko odštejemo službo občinskega nadzora,zanjo v normativih ne dobimo priznanih sredstev, smo se pa na Svetu dogovorili, dajo oblikujemo in financiramo, je zaposlenost zelo dobro usklajena z dovoljeno.Pisanje o 90. (devetdesetih) uslužbencih je de-plasirano in neresnično, še posebej, če upoštevamo, da sta dva sodelavca (od 65 zaposlenih) po večini na bolniški in da trije delajo polovičen delovni čas.
Normativi dovoljujejo 60 zaposlenih v upravi MOV.
9 .Na koncu svojega pamfleta, tokrat v pismih bralcev, z dne 4.ju-nija 98 pisec g. Tone de Costa očita nemoralnost županu, pa vendar je prav on prvi v plačani, posebni rubriki v poudarjenem tekstu zapisal: »župan bi moral za kršitve tudi kazensko odgovarjati in ne samo vrniti denar.." izrekel obsodbo županu, ne da bi z glasovanjem za sprejem statutarnega sklepa pravočasno pomagal urediti spremembe statuta.
Značilen ali pomemben se mi zdi še zadnji stavek prispevka z dne 4.6.98, zato dovolite, da ga citiram "Kaj bo, ko bodo še druge stvari
prišle v javnost".
Ker je vso pismo namenjeno županu, ima pisec očitno na zalogi še več podobnih načrtov, s katerimi namerava podkrepiti svojo politično aktivnost. Saj kar ne morem verjeti, da bi nekdo, pisec?, g.Tone de Čos-ta?, ali morda SDS?, vedel za nepravilnosti pa o njih ne govori, dokler ne dozori čas in se pričenjajo, kaj neki drugega kot volitve.žal se manire stranke SDS z državnega nivoja že prenašajo na lokalne nivoje.
Pravzaprav pa sem razočaran. Razočaran, ker se za dosego političnih ciljev in na nek način degradacijo konkurentov uporabljajo umazane besede, neresnice in potvarjanja in razočaran, ker se takšnih metod loteva pedagog, športni delavec, tabornik in moj protikandidat na preteklih lokalnih volitvah. Kadar takšen besednjak in takšne metode uporabljajo ljudje v medsebojnih obračunih tudi v Svetu, to, čeprav težko, nekako le dojameš, ko pa to počne lider neke stranke in ugleden občan, je žalostno. V takšnih primerih sem žalosten zaradi politike, ki je človeškega duha potegnila na tla.
■ Srečko Meh, župan
Spoštovane volilke in volilci!
Ker je g. župan želel nekaj sporočiti javnosti kot predvolilno zavajanje z uporabo, kot je trdil, Zakona o varstvu osebnih podatkov, se čutim dolžnega obelodaniti tudi drugo stran, za katero imam vse dokumente. Župan pa je pisal v njegovem slogu oziroma vladne koalicije v Velenju. V zadnjem članku sem že zapisal, ko je potrebno zavajati javnost s priimkom Sever, ni ovira zakon. To se dokazuje tudi v zadnjem članku g. župana. Objaviti spisek dolžnikov je pravno sporno po županovih trditvah. Koliko je dolžan Sever, pa ni. Ali je to res, za župana ni pomembno in vzrok. Odgovarjal bom argumentirano s številkami dokumentov po vrstnem redu, kot zavaja župan.
1.	Kako sem bil izvoljen, je župan pravilno ugotovil. Namerno pa ni navedel podatka, da je mene kot kandidata za župana podprlo 683 volilcev ali 4,7 %. Ti volilci so volili osebo. Listo, na kateri je bilo 31 kandidatov, je podprlo 484 volilcev ali 3,5 %. To pa pomeni, da sem kot oseba Franc Sever dobil 1,2 % več podpore kot lista skupaj. Gotovo nisem bil in nikoli ne bom pristaš vašega vodenja občinske uprave. Vedno sem bil zagovornik dialoga argumentov in ne nakladanja vaše politične moči. Sem vas pa tudi v konkretnih argumentiranih predlogih podprl. Res redko, pa vendar.
2.	Na pisma res niste odgovarjali, ker vas še občani niso prepoznali. Sedaj, ko pa so določeni, ki so jim vsaj malo dostopne informacije in so vidni rezultati zavajanja (primer Šalek, zaustavljena obnova Starega Velenja, nadaljnje razpadanje Vile Biance, neurejen promet za tovorni promet, neurejena in manjkajoča parkirišča, neurejen Titov trg, čeprav ste leta 1992 takratnemu IS predlagali, naj odstopi, v kolikor ni sposoben trga urediti, zasaditev zelenice na cesti, itd.), ste se odločili z očitnim napadom z vsemi razpoložljivimi sredstvi na tiste, ki pač nismo prilagodljivi za vsako ceno.
3.	Trdite eno, na koncu članka pa že uporabljate, kot vi trdite, topoumne podatke. Sever po vaših trditvah ni enak ostalim občanom. V omenjem članku niso podatkov navajali ekonomisti, ampak vi, g. rudarski tehnik. S tem nisem mislil nič žalega, to je le primerjava. Župan je šele v članku izenačil vse inženirje. Resnica pa je samo ena: zaščititi g. Brodnika, ki je inženir varstva pri delu in je trenutno najpomembnejši funkcionar na občini za mešetar-jenje. O poti pridobitve izobrazbe bi lahko napisal eno stran.
Glede pravnikov pa sledeče. Pobudo, ki sem jo dal na US, so ustavni sodniki sprejeli soglasno. Trditve, kako se sprejema zaključni račun, so bile moje in ne od občinskih pravnikov. Res sem, g. župan, kot trdijo določeni občani, nekaj posebnega. Koliko razredov OŠ sem končal, še ne pomeni, da sem naiven kot glasovalni stroj, v katerem so tudi strokovnjaki, ki jih cenim kot občane ne pa kot politike številk. Obrti ni možno opravljati, če ne izpolnjuješ določenih pogojev, saj je potrebno delo izvesti. Samo v politiki je potrebna poslušnost in ne znanje, pa že sediš v lepih foteljih na račun davkoplačevalcev.
4. Župan zopet taktično politično zavaja. Nisem pisal, kako je sedaj, ampak s 1.1.99. Mislim, da so občani Občine Velenje pismeni in so lahko prebrali resnico, ki jo bodo občutili s 1.1., razen če se s sklepom ne bo kaj spremenilo do določenega datuma. Da nekomu popuščajo živci zaradi že ugotovljenih nezakonitih izplačil, je jasno, ni mi pa jasno, zakaj si še vedno izplačujete nepotrjeno stimulacijo za mesec april in maj, čeprav je bila 32. seja organa, ki o stimulaciji odloča 8. aprila. V četrtek, 11. junija, naj bi legalizirali že izplačano za dva meseca nazaj. Glede plačila prispevka za vodovod in porabo pa sledeče: živimo še vedno v državi, kjer nas delite. Pogodba za priklop na vodovodno omrežje Šentilj, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje za vejo na pare. št., ki jo župan omenja, je bila sklenjena 27. 2.87 v višini takratnih 70.000,00 din. Ker so krajani zbirali sredstva že prej, je bilo 27.2.87 plačano na blagajniški prejemek št. 57 54.000,00 din in piše do februarja 87. Kaj piše na dopisu z dne 23.2. 87 drugič. Na isti datum plačila 27. 2. 87 je bil sklenjen aneks, na katerem je ponarejen podpis naročnika. Dopis z dne 15. 3. 87 in 24. 4. 87, ki je bil poslan skupaj, je zapisano, da se prispevek poveča in bo potrebno plačati 104.000,00 brez kakšnega finančnega poročila. Na drugem dokumentu z dne 24. 4. 87 je zapisano, da je potrebno v letu 87 plačati že prej omenjeno vsoto, še dodatnih 270.000,00 in jih je potrebno poravnati do 30. 4. 87. Pošta je prispela ob tem datumu. 24. 9. 87 smo bili že obveščeni z odstopom od pogodbe. 30. 5. 94 je bila ponovno poslana vloga na KS Šentilj, v kateri so jim bili posredovani vsi podatki. Odgovor na vlogo je bil poslan 8.7. 96, kjer piše, da je potrebno ponovno vse plačati in se ne upošteva že plačana vsota. RS pa je bil odgovor poslan šele po dopisu Komunalnega podjetja z dne 20. 6. 96, kjer je bila na Komunalno podjetje poslana vloga za prestavilo odjemnega mesta iz Starega Velenja, ki se ga ne uporablja. Na odgovor glede soglasja je bil KS Šentilj 12. 7. 97 poslan ugovor glede soglasja z vsemi argumenti in potem vse tiho je bilo. V letu 97 je bil, kot je zapisal župan, izvršen priklop nestrokovno in seveda namerno, da bi se vendar postopek končal. Do danes nisem bil vabljen na sodišče glede cca 20.000 in bi želel, da dokažem, kdo ima prav. Voda je priklopljena, števec je v registru in poraba vode je bila do 7. 6. 98 skupaj 7,2 m3, kar je neomembe vredna vsota v primerjavi z vašimi izplačili, ki jih vi osebno že vračate (rok šest mesecev in si jih ponovno izplačujete; smola ali naključje, vedno preveč). Za porabljeno vodo
Sporočilo bralcem
Že nekaj časa na tej strani v okviru pojasnjujemo, kakšna je naša uredniška politika do prispevkov bralcev. Prispevke smo omejili na zapisani obseg, da bi čim večjemu številu bralcev omogočili, da izrazi svoje mnenje. Ker so nekateri prispevki spodbudili odgovore, smo jih bili dolžni objaviti v enakem obsegu. Zato sta tudi današnja precej daljša od običajnih. Vendar z njima končujemo polemiko o tej temi.	Uredništvo
lahko KP pošlje račun in tudi preveri brez moje prisotnosti v jašku, ki je po predpisih. Spoštovani braid in g. župan, ostali sta še dve temi, o katerih se zbirajo podatki, da bi lahko župan opravičil svoje vladanje v naslednjem mandatu in menim, da jih bo v bodoče uporabil, saj seže pospešeno zbirajo podatki, za katere imam že tudi pripravljene odgovore. Pred pisanjem se pozanimajte o določenih stvareh ali me vprašajte - upam si povedati vse Ker pa župan na druge moje argumente ni imel pripomb, smatram, da jih je potrdil.
■ Franc Sever
Kaj se dogaja s parcelami v Pohrast niku v Občini Šoštanj?
Kot vemo, je Občina Šoštanj nedavno nazaj objavila javni razpis za prodajo parcel v Pohrastniku v Občini Šoštanj. Lani, ko so bile parcele bistveno cenejše, so prodali le eno. Cena pa ni edini problem, ki spremlja kupce pri nakupu navedenih parcel. Razpisni pogoji na eni strani in sprenevedanje šoštan-jske občinske uprave na drugi strani povzroča negotovost pri kupcih. Pa poglejmo, kje je pravi problem!
Občina Šoštanj je v razpisu med drugim navedla tudi pogoj pridobitve določitve načina temeljenja s strani Geološke službe RLV in to pred izdajo gradbenega dovoljenja. V tem delu je ponujen dokaz za vse moje polemike, v katerih trdim, da o razvoju Občine Šoštanj ne odloča Občina Šoštanj, temveč Premogovnik Velenje. To je zelo žalostno, še zlasti ob dejstvu, da razpis novo ustanovljene Občine Šoštanj še vedno temelji na Odloku iz leta 1987. Zakaj in v čigavem interesu?
Odgovor občinskih uradnikov, ki smo ga v zvezi s tem lahko prebrali v dnevnem časopisju, je prav neverjeten in zavaja kupce. Nekateri uradni Občine Šoštanj namreč trdijo, da ravno zato, ker so razpisni pogoji pripravljeni še po starem Odloku, teh pogojev ne bodo upoštevali. Zakaj so jih potem objavili?!
Tu se seveda postavi kopica vprašanj, s katerimi se soočajo kupci, in sicer: kdo ne bo zahteval posebnega temeljenja, Občina Šoštanj ali Upravna enota Velenje, saj vendar vemo, da je za izdajo gradbenih dovoljenj pristojna zaenkrat le Upravna enota Velenje. Ali morda Občina Šoštanj pričakuje, da bo Upravna enota pri izdaji gradbenih dovoljenj za parcele v Pohrastniku pogledala skozi prste, kot je pogledala skozi prste Mestni občini Velenje pri izgradnji betonskega objekta, ki služi kot mejni kamen na spodnji meji med Občino Šoštanj in Mestno občino Velenje? Zakaj je Občina Šoštanj objavila javni razpis s pogoji, ki jih ne bo upoštevala? Zakaj ni objavila javnega rapisa brez teh pogojev?
Odgovor je preprost. Javni razpis temelji na odloku iz leta 1987 prav zaradi vpliva Premogovnika na izgradnjo v Občini Šoštanj. Pogoji, ki sov razpisu navedeni, temeljijo torej na edinem pravno veljavnem odloku, zato so obvezujoči in jih nihče ne more spregledati.
Pri vsem tem lahko rečem le: "Ubogi tisti kupci, ki bodo nasedli zavajanju občinskih uradnikov, da zanje pravila pravne države ne bodo veljala." Bistvo javnih razpisov povsod po svetu in tudi v Sloveniji je prav v tem, da se prosilec vnaprej seznani s pogoji in da razpisani pogoji veljajo dosledno za vse prosilce. Je verjeti uradnikom Občine Šoštanj, da to načelo le za razpise Občine Šoštanj ne velja" ■ Mag. Cvetka Tinauer
18. junija 1998	ZA RAZVEDRILO	NAS vas 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Zadnje čase ste precej bolj sproščeni in zalo lahko vsak dan maksimalno izkoristite. Paziti pa morate, da vas spet ne bodo zmedli povsem nepomembni dogodki. Precej neprijaznih besed boste slišali, zato jih poskusite kar preslišati. Nikar pa se ne spuščajte v besedne dvoboje, ker bodo bolj jalovi kot ne. Partnerjeva bližina vam bo v naslednjih dneh kar precej ustrezala, zato mu pustite, da
vas bo razvajal.
BIK OD 22.4. DO 20.5.	"
Čeprav ste se resneje zavzeli za svoje delo, ne izpustite nobene priložnosti za zabavo. Najbolje se boste počutili v razigrani družbi. Domači bodo malce godrnjali, a jih boste tudi tokrat znali pridobiti na svojo stran. Kar se financ tiče, te še vedno ne bodo rožnate. Vsekakor si čisto vsega, kar si želite, ne boste mogli kupiti. Ljubezen bo te dni na počitnicah, saj bodo čustveno dnevi precej hladni.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Včasih si želite, da bi se cel svet vrtel okoli vas. Od partnerja celo pričakujete, da bo ugodil vsaki vaši muhi, pri tem pa si izmišljate stvari, ki so popolnoma neuresničljive. Najhuje je, da to veste tudi somi, a si ne zante pomagati. Morda vam bo pomagal hladen tuš, ki vam ga bo partner v kratkem pripravil, če se ne boste vzeli v roke.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Na delovnem mestu se vam ponovno odpirajo možnosti za napredovanje in zaslužek. Morali boste zagrabiti za delo, pa čeprav vas vedno bolj mika, da bi vse skupaj vrgli v kot in se odpravili na dopust. Se preden se boste odpočili, vas čaka še zelo veliko dela - predvsem boste morali z nekom od vaših bližnjih razčistiti precej nejasnosti in zamer, ki so se nabrale skozi daljše obdobje. Vezani raki bodo čutili, da jim partner stoji ob strani, a jim tega ne bodo znali vrniti. Seje čas.
Spet pretiravate z delom in pri tem čisto premalo mislite nase in na svoje zdravje. Priznajte si že enkrat, da se ne počutite tako, kot bi se morali, ukrenite vse potrebno v to smer in se vzemite v roke. Izboljšanja ne morete pričakovati, če sami nič niste pripravljeni storiti zato. Šefi bodo nad vašo zagnanostjo in učinki sicer navdušeni, a od vas bodo počasi zahtevali še več. Zato se ustavite, dokler se še lahko na povsem lahek in neboleč način.
DEVICA OD 24.8. DO 23.9.
S« sami ne boste natančno vedeli zakaj, a nekatere dolžnosti vam bodo v veliko breme, večje, kot doslej. Kljub temu se jim ne boste mogli izogniti. Najbolje bo, da se ne obremenjujete še dodatno, saj vas bo že delo dovolj izčrpalo. Načrtujte le najnujnejše in vsekakor poskrbite, da se doma ne boste zapirali med štiti stene. Dobrodošli boste med iskrenimi prijatelji, kateri so, pa tako zelo
natančno veste.
TEHTNICA OD 24.9. DO 23. 10.
Čeprav ne veste natančno, koliko ste somi pripomogli k temu, je dejstvo, daje zo vas nastopilo eno lepših obdobij. Morebitne težave boste sedaj veliko lažje premagovali, saj boste v vsaki stvari znali videti več dobrega kot slabega. Zapleti na delovnem mestu bodo le prehodnega značaja. Ne godrnjajte in ne iščite krivca, položaj se bo uredil veliko hitreje, če se boste lotili dela. lokrat ga boste
morali veliko opraviti čisto sami.
ŠKORPIJON OD 24.10. DO 22.11.
Na žalost ne boste imeli časa za uresničevanje vseh želja in idej. Čeprav bo v središču vaše pozornosti ljubezen, boste veliko časa preživeli na delovnem mestu. Želeli boste dokazati svoje sposobnosti in si izboriti položaj, ki vam pripada. Zadajte si konkretne cilje, sicer bo vse skupaj spet ostalo le v vaši glavi kot že mnogokrat doslej.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Dobro veste, da že nekaj časa vaše telo potrebuje zdravo življenje, nezdrave razvade pa mu le močno škodijo. Če je le mogoče, si v naslednjih dneh vzemite ves čas le zase, a ga nikar ne preživite doma, temveč pojdite v naravo. Se najbolje bi bilo, če bi si vsaj dva dni privoščili poslati mogane na pašo in pozabiti na strese in napetosti, ki so vas spremljali v zadnjih tednih. Partner se bo želel odkrito pogovoriti z vami, nikar tudi tokrat ne zatajite in vzrojite, temveč se raje iskreno pogovarjajte.
KOZOROG 23.12. DO 20.1.
Delovali boste skrivnostno in nedostopno, v resnici pa bi vam topel in iskren pogovor le koristil. Ne pričakujte idealne rešitve na svoja vprašanja, soj dobro veste, da vsaka stvar nosi za sabo pozitivne in negativne posledice, ki morajo dozoreti, mi pa moramo med njimi krmariti kar se da dobro. Res, da ne bo vse rožnato, a na koncu se bo izteklo najbolje možno, pazite le, da boste ob vseh
napetostih poskrbeli za sproščanje.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
V prihajajočem tednu boste s pridom izkoristili svojo iznajdljivost in ustvarjalnost, kar bodo mnogi opazili. Zadovoljni pa boste predvsem sami, celo ponosni boste na svoje delo. Pazite, da vos ne bodo sodelavci zato gledali po strani, saj boste morda delovoli mogočno. Manj mogočni boste doma, kjer vam pratner ne pripravlja prav prijetnih uric. Razdražen in napet bo, zato mu boste tudi vi odveč.
RIBI OD 20.2. DO 20.3.
r-"""-] Delo vas bo precej utrujalo, slabo voljo pa boste trosili na vse okoli vas' ne	'k Prav v' k' mora m postoriti,
i	Poskušajte se razbremeniti, saj boste sicer kmalu spet občutili store
------zdravstvene težave. Čimveč časa preživite v miru, tišini in naravi. Le
I	tako si boste nabrali novih moči. Finančno stanje bo veliko boljše,
pazite pa, da se ne boste spet pričeli po nepotrebnem zadolževati.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE PRODAJNO SERVISNEGA CENTRA PRAPROTNIK, objavljene v tedniku Naš čas št. 22, 4. junija.
GESLO:
PSC PRAPROTNIK
1.	nagrado (varnostna ključavnica proti kraji) prejme:	Ljubo SRNOVRŠNIK, Selo 7, 3320 Velenje
2.	nagrado (obvezna oprema) prejme: Vojko PEČNIK, Škale 50, 3320 Velenje
3.	nagrado (garnitura tepi-hov) prejme: Mira KRES-NIK, Cigonca 5, 2310 Slovenska Bistrica Nagrajenci bodo po pošti prejeli potrdilo, s katerim lahko dvignejo nagrade v Prodajno servisnem centru Praprotnik, Šaleška 15, Velenje. Telefon: 063/861-570.
Čestitamo!
]RELAX
[RELAX
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, Veleoje, s pripisom "RELAX" najkasneje do 29. junija.
agencija z najugodnejšo ponudbo Relax Žalec, tel.: 715-616
1.	nagrada: vikend paket za eno osebo v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru
2.	nagrada: majica in rokovnik Relax
3.	nagrada: majica Relax
POMANJKANJE TEKA
a—
OMEJENO Z 20 ENAKO-STRANICNIMI TRIKOTNIKI, DVAJSETEREC
MUSLIM. DOBRODELNA USTANOVA
ZL0ZU-VA ŽELEZNA VOJAS. POSTELJA
TALISPVA 0RANZADA
ZyONE AZMAN
PREfOO-VALEČ IZ ZVEZD
IZPRAŠEVALEC NA IZPITU
DIAPOZITIV
NEKD, ALBANSKI VODITELJ X0XHA
AMER .ASTRONAVT (STUART)
R
LIKER IZ VISENJ MARASK
AM. FILM. IGRALKA GARDNER
lANNIŠ XENAK!S
NAC.RARK V KENIJI
O
UB0ZICA, REVICA
RUDOLF AHCAN
MESTOV INDIJI
RIM.BOGINJA JEZE
ERICH SEGAL
popular. brenk.in
strumeni
RADIJ
REPROSTO, IZ HLODOV NAREJENO PLOVILO, ZA PLOVBO PO REKI
BOJAZEN
PREČNI NOSILEC VOZILA S KOLESI
"0CE" LE-NINIZMA
SL.SUKAR
tguraT
PODOBA
PLIN, BREZ BARVE IN VONJA, VZROK EKSPLOZIJ V RUDNIKIH
HITER RUSKI LJUDSKI PLES
ROMATA D0M.ZIVAL ZEMLJEPISNO IME
O
o
N
M
RJAVA KRAVA Z BELIMI LISAMI
ELIERS-KA ENOTA
MESTO NA N0TRANJ.
MESTOV NEVADIZ IGRALNICAMI
OLMi ERMANN0
OVALNA POSODA
"NIKOLAJ 0MERSA
FRRLMS-Kl KOMIK
DELITEV JEDRA S CEPITVIJO
ČLAN HANSE
VETRNI JOPIC S KAPUCO
HRV.REKA, KITECE SKOZI KARLO/AC
Srednja poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti ŠCV
Jedi naših babic
Velenje, 12. junija - Že nekaj let zapored se ob zaključku šolskega leta dijakinje Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti v programu gospodinjske storitve na Šolskem centru Velenje predstavijo širši javnosti z izdelki, ki so jih sešile pri praktičnem pouku oblikovanja tekstila. To so storile tudi letos.
Po odru velike dvorane v velenjski glasbeni šoli so se fantje in dekleta sprehodili v oblačilih za različne priložnosti. Predstavljeni modeli so potrdili napovedi nekaterih, da dijakinjam omenjene šole ne manjka idej o sodobnem, modnem oblačenju in zanimivih kreacij. Po modni reviji so udeležence prireditve povabili v specializirano učilnico za praktični pouk priprave in serviranja jedi na Šolskem centru. Kulinarične dobrote, ki so jim dekleta tretjih letnikov nadela skupno ime "jedi naših babic", so vzbujale tek že ob pogledu, kajšele, če jih je človek pokusil. Kar 32 najrazličnejših jedi so postavile na mizo. Le "Dober tek!" si uspel komajda izreči pred prvim grižljajem najrazličnejših kosov potic, kruhov, gibanic, zavitkov in drugih dobrot iz kmečke peči, pred prvo žlico solate iz domačega vrta, da je omenjamo glavnih jedi, juh, toplih začetnih jedi in hladnih predjedi za najrazličnejše prilike. Kot nam je povedala ravnateljica omenjene šole Mateja Klemenčič, se na šoli bolj ogrevajo za kuhano kot za hitro pripravljeno hrano in tako poskušajo prispevati svoj delež k zdravi prehrani. Pa tudi marsikatera jed naših babic je že povsem izginila iz jedilnikov v gospodinjstvih. Da te ne bi tonile v pozabo, so pripravile razstavo. Namenile so jo vsem, s katerimi celo šolsko leto veliko in rade sodelujejo.	Tp
Kulinarične dobrote - jedi naših babic so bile paša za oči in prava poslastica za lačna usta.
PGD Škale vas vabi, da preživite ob prijetnih zvokih
PTUJSKIH 5
lep nedeljski popoldan, dne 21.6.1998 s pričetkom ob 17. uri
v Skalah pred Gasilskim domom
Njihove uspešnice: Sanjam, Ne ubijajte me, Naj odmeva veselje,,.
Pred tem bo ob 14, uri svečan sprejem gasilske cisterne in med 15. In 17. uro tekmovanje gasilk v šaljivih igrah.
Vabi vas Prostovoljno gasilsko društvo Škale!
107,8 MHz FM 88,9 MHz FM ^g
STEREO RDS	^fl
-tfifTKiiiirf'

nas vas
18. junija 1998
Ko so "rudarji" osvojili slovenski nogometni pokal, je z dr. Francem Žerdinom nazdravila tudi Zofija Kukovič, direktorica Es-
REZANJE ŠOŠTANJA
TEMA
Pred več kot pol leta mi je znanec, ki se je slučajno mudil v eni od gostdlnic v Topolšici, povedal, da je slišal, kako so pri sosednji mizi razpredali o rubriki, ki jo pravkar berete in menda so stavili, da bo v roka meseca dni piscu zmanjkalo tem, ki bi jih. še lahko obdelal. Stvar je taka, da primernih, tem za našo rubriko nikakor noče zmanjkati. Nasprotno. Čedalje več jih je in danes sem prav v zadregi, saj se mi za eno samo epizodo ponujajo najmanj tri. Jili pa nima smisla čuvati za prihodnji teden, saj se je dogajanje na našem koncu Šaleške doline tako burno, da tudi čez teden dni ne bom v zagati, kaj napisati, ampak bom zopet razmišljal, kaj naj izpustim.
Danes bi bilo gotovo zanimivo obdelati županovo pismo predsedniku sveta občine, ki je prišlo ravno v času, ko je tudi državni predsednik pisal predsedniku vlade. Slednje, katerega vsebine sicer nihče (še) ne pozna, je zbudilo val ogorčenja v pomladanskih logih. Naše občinsko pismo pa ni tako odmervno, čeprav je župan s tem pismom dokončno razkrinkal razpad šoštanj ske pomladne koalicije, ki je v resnici nikoli ni bilo. Očitno pa je postalo, da predsednik sveta in župan ne komunicirata več ustno, saj župan pisno vabi predsednika sveta na sestanek, kjer bosta brez strasti, kot sam piše, razpredla to in ono o občinski meji. Menda je bilo njuno zadnje srečanje zelo strastno, kar naj ne bi bilo čudno, saj prihaja župan iz Janševe, predsednik pa iz Peterletove stranke ...
Lahko bi tudi tukaj napisal še kaj o zdaj že medobčinskem kamnu, še posebej, ker je nekdo v noči iz sobote na nedeljo prelepil Šoštanj s kopijami satiričnega članka z naslovom Dobrodošli pri Mehotu. Pa smo mi na tem mestu že povedali vse, kar je za ta mejnik potrebno.
Lahko bi omenili, da se do kolen visoka trava na tlakovanih površinah bazena intenzivno suši in da laliko pričakujemo skorajšen nastop strokovnjakov za pleven-je iz Velenja, ki bodo poskrbeli za urejen bazen do naslednjega vročinskega vala. Glede na to, daje šlo lani iz proračuna za zagon kopališča malo manj kot dvajset milijonov tolarjev davčnih obveznikov iz občine in da bo tudi letos najbrž enako, pa predlagam, da bi šoštanjske davkoplačevalce oprostili vstopnine za bazen.
Lahko bi pisali še o eni otvoritvi razstave v novi mestni galeriji, ki ima poleg kulturnosti značaj predvolilne promocije župana. Pa o vBem tem danes ne bomo.
Poglejte! Kljub temu, da še nisem prav začel, sem že skoraj pri koncu, pa naj zato na kratko omenim zame glavni dogodek, ki se mi je pripetil te dni. Tudi jaz z zanimanjem opazujem poglabljanje struge Pake skozi mesto. Ker me vedno spravlja ob živce, kadar se ljudje spravijo popravljati naravo, sem se s kritičnim odnosom sprehodil ob jezu, kjer se poseg pričenja, pa do železniškega mostu, ki vodi v "fabriko", kjer se konča. Ker nisem srečal primernega sogovornika, sem nemo opazoval prevračanje in prekladanje desetletja starih usedlin, ki so najbrž polne odloženih strupov. Namuznil sem se tudi zaradi spretnosti občinskih koordinatorjev, da so ravno letos pregovorili vodarje in se bodo lahko nekateri pred volitvami hvalili, da so poglobili strugo Pake, čeprav to sploh ni v strokovni ne finančni pristojnosti občine. Tako sem prispel do konca delovišča v strugi in ob pogledu v tolmun pod železniškim mostom za hip mislil, da imam privide. Ne! Po tolmunu so se leno vozili kar lepi kleni in ko sem se približal, da bi ta veseli prizor videl od bliže, sem splašil celo jato mladic. Nemogoče, sem si mislil. Toda bilo je res. Seveda sem takoj pomislil, v kakšni nevarnosti te ribe živijo, nenazadnje tudi zaradi preobračanja starih strupov z dna struge. A po drugi strani sem bil vesel, da je bila voda vsaj v soboto za ribe znosna, čeprav sem prepričan, da te ribe niso zrasle v Paki, ampak odplavajo vanjo le na občasen izlet, drugače pa najbrž domujejo v Bečovnici, ki se tam blizu izliva v Pako. Kakorkoli že, te ribe so preživele. Pa ne zato, ker celo življenje pregovorno molčijo, ampak zato, ker se imajo ob nevarnostih kam umakniti!
■Perorez
otecha, sponzorja šmarških nogometašev. Vprašanje prvega je bilo kar malce provokativno: "Kdaj se boste pa vi tako veselili." Zofija je bila v odgovoru optimistična: "Verjemi, da bo to kmalu. Ce ne, bom pa kupila kakšen drug, bolj perspektiven klub."
Jože Dolinar, zadolžen za šolstvo v Mestni občini Velenje, je svojemu šefu mag. Petru Kovaču ob gledanju osnovnošolcev, ki so pripravili luškan program ob začetku gradnje šolskega igrišča v Saleku, že povedal: "Le glej jih Peter, glej. Ce bo šlo tako naprej, jih bova čez nekaj let hodila gledat v druge občine. V naši jih zmanjkuje." Karli Stropnik je gledal z njima in si mislil: "Bopa več denarja za ceste in drugo, kar še moramo postoriti v naši krajevni skupnosti. "
Ko v Velenju zasedajo mestni svetniki, je v dvorani ponavadi živahno. Živahno pa je takrat tudi v velenjskem zdravstvenem domu, saj so med svetniki kar trije zdravniki; Ivan Kralj, Pavle Grošelj in Jože Zupančič. Gneča v zdravstvenem domu je zato včasih velika, saj
preostali zdravniki težko sprejmejo vse, ki
čakajo v natrpanih čakalnicah. Ko je bila majska seja je v službi ostal dr. Zupančič, kdo bo na junijski? Dr. Kralj je že poprosil dr. Grošlja: "Pavle, daj ostani ti. Nas v opoziciji je premalo, krvavo me potrebujejo." Kako sta se zmenila, bomo šele videli.
levo in desno
Pokal za praznik
Menda si v velenjskih nogometnih krogih še niso povsem na jasnem, ali so osvojili državni pokal v počastitev dneva rudarjev in sedmo mesto v državnem prvenstvu ob 50. letnici kluba ali obratno. Vsekakor se zaradi osvojenega mesta v državnem prvenstvu pokal ne blešči tako, kot bi želeli.
Neuravnovešenost
Slišimo, da veliko naših proračunov ni uravnovešenih. Pa ni to zaradi tega, ker jih sprejemajo neuravnovešeni svetniki in poslanci!
Antonova zmaga
Ob izidu svoje druge knjige o zgodovi-
ni premogovništva bo gospod Anton Seher slavil še drugo zmago. Končno je tudi uradno Velenje spet dobilo Premogovnik. Pa čeprav državnega.
Vse manj zapostavljene
Le kdo še vedno govori, da so naše ženske na delovnih mestih vse bolj zapostavljene? Vse manj so - saj vse težje dobijo delovna mesta.
Vovk k MAŠI
Tudi naš glavni Stane Vovk bo odslej hodil k maši. Ne k sveti maši, ampak k svoji vnukinji Maši.
Drugi korak
Nekateri še vedno hodijo bosi na Goro
Oljko. Kdaj bodo naredili drugi korak in bodo hodili goli? S tem bi šli še bolj v ko-1 rak z mnogimi Slovenci.
Eni in drugi
Regresi še vedno močno burijo duhove. I Tisti, največji. Malo ljudi skrbijo tisti, ki re-1 gresa sploh ne dobijo.
Staro Celje
Danes je Celje gotovo najstarejše slovensko mesto. Tu se je namreč zbralo kar okoli 20 tisoč upokojencev. Najstarejše je - čeprav je med upokojenci izredno veliko takih, ki jim kvarijo starostno povprečje.
Med in mleko
Mnogim našim kmetom se že preveč cedi mleko. Nimajo ga kam prodati. Zaradi takih težav se jim še kmalu ne bosta cedila med in mleko.
Etnološka paberkovanja 70
Piše: mag. Jože Hudales
Romantične podobe življenja naših prednikov v 19. stoletju pa niso kalile le stanovanjske in higienske razmere, ampak v veliki meri tudi socialne, ki -o pogosto vodile v alkoholizem. Slomšek je bil torej nekoliko krivičen ženskam, ko je zapisal: "Preden čez prag stopim, lahko vem, kaj ženske veljajo..." in mislil pri tem na domačije, pri katerih "je pred vrati vse polno človečnikov (človeškega blata - opJ.H:), da človek blizu hiše ne more. Spodobi se, da vsaka bajta na dvorišču svoj odpad za ljudi ima. Po drugih pa jispe tolko smeti in kurnikov, da se pošten človek vsesti ne more,... postele pa so po navadi veliko gerši kakor gnezdo v svinjaku. Stenic grilov in takega merčesa je toljko, da bi ptujega človeka vjedle, ako bi v taki čumnati prenočil. Pertiči in krušence, ako jih imajo, so gerši od
kuhenske cunje. Ni se torej čuditi, da pri takih hišah do sedem let gage imajo in otroci vsi krastovi, bledi ko smert okolj lazijo..."
Opisano stanje seveda ni samo stvar higienskih navad in seveda ne predvsem stvar žensk oziroma gospodinj, čeprav je Slomšek v "naukih za domačo snažnost prav ženskam oziroma gospodinjam naložil da naj: "kuretine, svinj in druge živine v hiši ne redi...", da morajo "zidane jispe" vsako leto na novo pobeliti, mrčes, stenice in grile s kropom odpraviti, vsako soboto pospraviti in umiti mize in klopi, "daje vse belo ko pražna ruta", poleg tega pa naj "vsakega mesenca pertiče, plahte alj arjuhe iz postle pobero, ino v pranje denejo." Hkrati pa jim seveda naroči, da ne smejo pozabiti nase, oziroma na svojo čednost in
naj "ne hodijo razgalene, ne razkodrane, grejo posledne spat, in morjo prve vstati, da se jim ni vpričo moških vmivati in opletati..."
Za večino teh nadlog in "nemarnosti" pa je seveda kriva revščina, ki je bila vseobsegajoča in je v preteklih dobah kar večino prebivalstva pahnila v dolgotrajno životarjenje, iz katerega so našli poti le ob redkih prazničnih dneh - predvsem pa v alkoholu. "Ljudstvo dobro čuti svoj težki gospodarski položaj; zaveda se vedno večje gospodarske krize, ko leze leto za letom v dolgove. Po svojih močeh poizkuša kolikor največ sredstev izsiliti iz zemlje in gozda. Čuti, da je telesno preslabo, zato sega po sredstvih, ki podžigajo njegove telesne sile. Mnogo hlapcev in lesnih delavcev uživa mišnico. Njih organizem je podoben stroju, ki je preobložen. Prisiljen stroj propade, tudi pri človeku se pokažejo strašne posledice. Telesne moči že zgodaj opešajo, noge otečejo in se skrive; pri členkih se odpirajo, iz odprtih ran se izceja gnoj. Človek je živ mrlič. Nekdaj so uporabljali še mnogo več mišnice ko sedaj, ko oblasti zabranjujejo vsobodno prodajo-
Zvesti tovariš mišnice so opojne pijače. Vsak tukajšnji človek je prepričan, da alkohol daje moč. Opojne pijače imajo pred mišnico to slabo lastnost, da pivcu omamijo živce. Po zaužiti mišnici se čuti naš trpin poživljenega, močnejšega; zaužiti alkohol pa mu poleg tega zabriše težke skrbi za gospodarstvo in družino, tačas mu fantazija preplete vsakdanjo otopelost in enolično življenje z lepšim doživetjem. Prevzame ga dobra volja, da zaukain poveseljači."
Slomšek se je še spominjal časov, ko so žganje imeli predvsem za zdravilo: "Naši rajni so ga v omarco zaklepali in le po žlici dajali, ako je komu slabo bilo. Zdravo je žganja požreti, kadar v kako nezdravo sapo greš, alj kaj posebno težkega delaš." V prvi polovici 19. stoletja pa je že opažal izjemen porast pitja žganja in s tem povezanega alkoholizma, saj so kuhali tudi žitno žganje, žganje iz krompiija, repe itd.: "po nekih krajih pa žganje iz podzemlic alj laške repe, iz bel pešce, iz sadja in iz zrnja delajo, si ljubi kruhej v strup pn menijo, ter dušo in truplo morijo."
18. junija 1998
NAS CAS 13
l Prihovčani gredo v nedeljo na referendum
Uresničitev dolgoletne želje ali presek na dvoje?
V nedeljo se bodo prebivalci Prihove, po desetih letih prizadevanj nekaterih | krajanov, na referendumu odločili, ali | želijo ostati v občini Mozirje, ali pa se želijo iz nje izločiti in se priključiti k Nazarjam. Tako je odločilo Ustavno sodišče, kamor seje po prvem slovenskem | referendumu za oblikovanje novih občin, kjer Prihova ni bila "zraven", pritožila občina Nazarje. Tako kot je, trenutno ne | ustreza nobeni občini, saj je Prihova | jabolko spora med njima že vse od nastanka novih občin. Naj spomnimo le, da
je bila po svoje "kriva" tudi za to, da v I Zgornji Savinjski dolini niso ustanovili | skupnega Javnega komunalnega podjetja. V Nazarjah so zadovoljni, ker so uspeli
z razpisom referenduma, v Mozirju ne
I skrivajo, da jih to ne veseli. Odločili pa | bodo Prihovčani in za njimi še državni . zbor.
Z Jožetom Krameijem smo govorili v I dveh vlogah; je tajnik občine Mozirje in | predsednik sveta KS Rečica ob Savinji, katere del je tudi Prihova. "Naša stališča so
bila že večkrat izražena in povedana tako s
, I strani krajevne skupnosti Rečica ob Savin-| ji kot s strani našega župana. Občina Mozir-
je je sestavljena iz dveh krajevnih skupnos-1 ti, Prihova leži na sredini med njima. Če se I Prihova izloči iz občine Mozirje in priključi I k Nazarjam, to občino preseka na dvoje. .Pravijo, da je pričakovati, da bo v tem majhnem prostoru nastala še ena občina, ver-I jetno Rečica, ker občina ne bo več povezana [Iz glavnimi komunikacijskimi potmi. Druga izadeva je, kako so v preteklosti potekala j"prizadevanja za izločitev Prihove. Skupna B občina Mozirje je v preteklosti predvidevala R raz\'oj industrije v Nazarjah. Ce se odcepi še L ta del, to pomeni, da pridejo Elkroj, GG Nazarje in bodoča obrtna cona Prihova pod }1 občino Nazarje, ki ima že tako in tako skon-| centrirano vso industrijo. Ve pa se, kaj danes ■•pomeni gospodarski potencial. Glede samih krajanov pa takole; zadeve so se pričele I odvijati pred desetimi leti, ko je manjši del | krajanov, predvsem priseljenih, začelpostop-| ke oziroma dogovore, da bi se priključili k KS Nazarje v takrat še v skupni občini. Bilo je I več variant; tudi, da bi se Prihova razdelila | na spodnjo in zgornjo Prihovo, vendar | postopki takrat niso uspeli. Del krajanov je tudi danes za občino Nazarje, del pa za I občino Mozirje. Mi smo prepričani, da bi | taka delitev in priključitev pomenila v pri-| hodnosti še določene pritiske po odcepitvah; najprej Prihova, potem Trnove in tako I naprej. Po mojem prepričanju gre lahko to | tako daleč, da se zadeva ne ustavi nikjer," | nam je povedal in za konec dodal: "Po naših predvidevanjih je nekje polovica kra-
janov za Nazarje, polovica pa za Mozirje oz. za Rečico".
Prihova že nekaj časa stoji na mestu
Jože Kramer je
kot predsednik sveta KS Rečica pobrskal tudi po bližnji zgodovini Prihove in ugotovil: "V KS Rečica je bil eden prvih asfaltov položen prav čez Prihovo, tu so bili napeljani tudi prvi telefoni. Ko so se začela prizadevanja za odcepitev, se je razvoj pričel ustavljati, ker se dileme, ali bo Prihova ostala v Rečici ali ne, vlečejo že tako dolgo. Zato je razvoj res zamrl. Prepričan sem, da bo ponovno vzcvetel, če bo Prihova dokončno ostala v Mozirju. V letošnjem letu tu načrtujemo ureditev avtobusnih postajališč, skoraj prepričan sem, da bi v prihodnjem letu že lahko pričeli z rekostrukcijo in širitvijo ceste skozi Prihovo in še marsikaj bi se uredilo."
Brez obljub in zlatih zrnc
Jože Štiglic, tajnik občine Nazarje, nam je tik pred referendumom povedal: "Naše stališče je znano in jasno. Vesel sem, da lahko danes ugotovim, da se je zgodilo, kar smo želeli; naj bo referendum in naj
ljudje povedo, kje želijo živeti. To pomeni, da sta tudi Državni zbor in Ustavno sodišče ugotovilo, da je taka odločitev pravilna."
Vseeno smo ga prosili, da obudi le nekaj stališč občine za priključitev Prihove k njim: "Prihova je zgodovinsko gledano del Nazarij. Nazarje so se rodile iz Prihove, Nazarje so danes katastrska občina Prihova. Še tujcu je lahko jasno, da je jedro Prihove del Nazarij, saj se jih drži, krajani jedra tega naselja pa združujejo vse vitalne funkcije in ambicije v Nazarjah. Doslej Prihovčanom nismo delili ne obljub, ne zlatih zme, kar so nam nekateri iz sosednje občine podtikali. Mi smo vedno rekli: želimo, da se nam Prihova pridruži in da postane sestavni del KS Nazarje oz. Občine Nazarje. Če bo tako, bo tako kot vsi ostali kraji vključena v razvoj naše občine."
Matej Pečovnik, predsednik sveta KS Nazarje, nam je o referendumski odločitvi Prihov-čanov, ki seveda še ni znana, povedal: "Mislim, da se bo uresničila dolgoletna želja krajanov Prihove. V naši KS deluje cel kup društev, njihovo jedro pa sestavljajo Prihovčani. Njihova dolgoletna želja je bila, da se nam priključijo. Po vseh teh zapletih se bo to v nedeljo, 21. junija, uresničilo. Recimo, da bo to njihovo odločanje tudi upoštevano, saj bomo to, ali bo država njihovo voljo upoštevala, šele videli. Mislim, da Prihovčani ne bodo obžalovali, če se odločijo, da pridejo k nam. Njihova življenja se že sedaj močno prepletajo z našimi in mislim, da ni dileme, kam Prihova spada."
Prepričevanje prepričanih?
Jože Breznik, predsednik iniciativnega odbora na Prihovi, nam je
povedal: "Seveda moram posebej poudariti, da je prve dni junija minilo deset let od kar si prizadevamo za priključitev našega
naselja v krajevno skupnost in občino Nazarje, želje po tem pa segajo še mnogo let nazaj. Minilo je torej deset let, v katerih ni nihče upošteval naših želja in potreb, v katerih sta se krajevna skupnost rečica in Občina Mozirje požvižgali na večinsko izraženo voljo, ki le za nas ni nikoli obveljala. Razlogi za naše želje in zahteve so jasni in jih ni treba še enkrat ponavljati, da v Nazarjah in z njimi dejansko živimo. To velja za spodnji del, mi pa nismo krivi, če niso uresničili skupno izglasovanega sklepa, da se razdelimo in zgornji del ostane v krajevni skupnosti Rečica. Še ena dodatna utemeljitev je. Z izgradnjo popolne osnovne šole na Rečici ob Savinji se bodo morali naši otroci voziti ali hoditi v nekaj kilometrov oddaljeno šolo, nazarsko pa imajo pred nosom in tudi ta bo že prihodnje leto popolna osnovna šola.
Prepričevati že prepričane je seveda nesmiselno. Naše je, da na referendumu znova potrdimo večinsko voljo in upamo lahko le, da bo državni zbor držal besedo, da bodo povsod upoštevali večinsko voljo ljudi."	■ Bojana Špegel
Krajevna skupnost Nazarje
Pestro praznovanje
Prebivalci krajevne skupnosti Nazarje slavijo svoj praznik 12. junija. Po nekajletnem "zatišju" so lani slavje oživili z nekaj zanimivimi prireditvami, ki so jih krajani z veseljem sprejeli, zato so se letos še bolj potrudili. Prireditve so pričeli v petek na praznični dan in jih bodo sklenili ob dnevu državnosti.
V petek popoldne so v delavskem domu prisluhnili sokrajanki Karmen Cigale Kunič, ki jim je predstavila diplomsko nalogo "Nazarje
skozi čas" in razkrila prenekatero tančico iz sicer znane in bogate preteklosti, na isto temo pa so v gradu Vrbovec odprli bogato razstavo starih in novejših fotografij, spisov in risb, ki bo odprta do 23. junija.
V nedeljo popoldne so na igrišču ŠD Vrbovec znova izvedli športne in zabavne igre, v katerih so nastopile ekipe devetih zaselkov. Veliko smeha in razvedrila je bilo, pa tudi zagrizenega boja za skupno uvrstitev, zmagala pa je ekipa zgornjih Nazarij pred Dobletino
in "srednjimi bloki."
V torek so nastopili pevci in pevke iz glasbene delavnice Irene Vrčkovnik, v sredo so se predstavili harmonikašl glasbene šole Žalec, v soboto pa bo pred gradom Vr
Karmen Cigale Kunič je presenetila z marsikatero novo ugotovitvijo
bovec revija vižarjev s tekmovanjem za zlato harmoniko Ljubečne. V torek zvečer bo v dvorani delavskega doma še zaključni nastop učencev glasbene šole Nazarje, ki ga bodo združili s slovesnostjo ob dnevu državnosti.
Ob slavju pa so zadovoljni tudi z dosežki, ob katerih jim tudi bodočih načrtov ne manjka. V prihodnjih dneh bodo v celoti zaključili izgradnjo kabelskega sistema, v sodelovanju z velenjskim PUP-om so postavili ekološke otoke za ločeno zbiranje
Iz dela Prostovoljnih gasilskih društev
Občinsko člansko in veteransko tekmovanje
V nedelo je GZ Velenje na parkirnem prostoru podjetja gorenje pripravilo občinsko tekmovanje članov in veteranov. Udeležilo se ga je kar 58 desetin.
Med članicami A so prvo mesto zasedle Gaberčanke, drugo PGD Topolšica in tretje PGD Škale. Med člani A so slavili člani PGD Velenje 1, drugi so bili Gaberke II, tretji člani Lokovice. Med članicami B so bile njaboljše gasilke iz PGD Lokovica, druge PGD Topolšica in tretje PGD Šentilj. Med člani B so zmagali gasilci Premogovnika, drugi PGD Paška Vas in tretji Šalek. Med veterankami so med tremi desetinami slavile gasilke iz Bevč, med veterani pa gasilci iz istega društva (pred Šalekom in Šmartnim ob Paki).
Prehodni pokal Šaleške doline
30. tekmovanje gasilcev in gasilk v Šaleku
Gasilci PGD Šalek v nedeljo dopoldne pripravljajo že 30. jubilejno mednarodno tekmovanje gasilk in gasilcev za pokal Šaleške doline. Pričelo se bo ob 8. uri, predvidevajo pa, da bo končano ob 13. uri, ko bodo tudi razglasili najboljše desetine.
Že nekaj let je to mednarodno tekmovanje zelo dobro obiskano, nanj pridejo tudi desetine iz Avstrije, Madžarske, Italije... Jošt Franc, predsednik PGD Šalek, nam je povedal: "Zelo težko je uskladiti termine s tujino. Rad pa bi povedal, da smo imeli na tekmovanju tudi že 140 desetin. Iz leta v leto je žal udeležba manjša, saj so takšna tekmovanja povezana z veliko prostovoljnega dela in finačnimi sredstvi. Letos pričakujemo od 60-70 desetin."
Tokrat so se dogovorili, da izvedejo dve gasilski vaji, zaradi majhnega prireditvenega prostora pa bo odpadla štafeta. Žal večje slovesnosti ob jubileju zaradi pomanjkanja denarja ne pripravljajo. Vsem krajanom in gasilcem se že v naprej zahvaljujejo za strpnost pri izvedbi tekmovanja. Tekmovanje za prehodni pokal Šaleške doline bodo podprli MO Velenje, Avto center Meh ter Premogovnik Velenje kot pokrovitelji in še veliko drugih, vabijo pa tudi vas, da si ogledate spretnosti in pripravljenost gasilskih desetin.
70 let PGD Vinska Gora
Jutri akademija, v soboto parada
Prostovoljno gasilsko društvo Vinska Gora bo jutri ob 19.h izvedlo slavnostno akademijo ob 70 letnici društva. Na njej bodo podelili tudi jubilejne nagrade in zahvale. Praznovanje bodo nadaljevali v soboto, ko bodo ob 17.h pred večnamenskim domom pripravili slavnostno parado in razvili gasilski prapor.
Nova avto cisterna v Skalah
V nedeljo ob 14. uri bodo gasilci PGD Škale svečano sprejeli gasilsko avtocisterno. Ob tem pripravljajo svečan sprejem avtocisterne in kulturni program. Popoldne bodo kronali z družabnim srečanjem gasilk in razglasitvijo rezultatov šaljivega tekmovanja gasilk, potem pa se bo pričela vrtna veselica.
■ bš
Razvedrilne igre so spet privabile številne ekipe in krajane
odpadkov, v kratkem pa bodo začeli pravo akcijo asfaltiranja po vsej krajevni skupnosti. To velja za cesti v Zavodice in pro-
ti Čreti ter za vse dele v Nazarjah, ki so jih lani poškodovali ob izgradnji kanalizacijskega sistema in pri drugih delih.
MjP
14 NilŠ vas
TV SPORED
18. junija 1!
ČETRTEK, 18. junija
SLOVENIJA 1
09.30	Pod klobukom
10.15	Galapagos po Darvvinu, 2/2
11.10	Bajke na slovenskem
11.40	Homo turisticus
12.05	J.A.G., 5/22
13.00	Poročila
13.10	Zgodbe iz školjke
13.40	Koncert orkestra slovenske
filharmonije - Skrjabin
14.35	Razgledi slovenskih vrhov
15.05	Osmi dan
15.50	Podoba podobe
16.20	Slovenski utrinki, oddaja
madžarske tv
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno, kontaktna
oddaja
18.20	Parada plesa
18.35	Znanje je ključ
19.05	Risanka
19.20-	TV dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Emily z mesečeve domačije, 7/13
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Kontrapunkt, omizje o kulturi
00.00	Brane Rončel
01.25	Parada plesa
01.40	Znanje je ključ
SLOVENIJA 2
11.05 Družinski zdravnik, 4/14 12.15 Resnično obraz Anite
Novak, 4/5 13.05 Svet poroča 16.25 Saint Trapez, 8/39 17.20 Toulouse: SP v nogometu
J.AFRIKA:DANSKA 19.30 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Nenadoma Susan, 7/22 20.30 St.Denis: SP v nogometu
FRANCIJA:S.ARABIJA 23.00 Ples na ulici, 6/10
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 20.50 21.00 22.00 22.30 23.00 01.00
09.25 09.30
09.55 10.00
10.30 11.15 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.50 20.00 20.05
•21.35
22.05 22.10
22.55 23.00 23.05
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Newyorška policija, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Oče in sin, nan. Za vedno, nad. Esmeralda, nad. Pop kviz
Angel v belem, nan. 24 ur
Manhattan bo moj, nan. Dobim - podarim Melsore plače, nan. Cybill, nan. Pleško, nan. Krik, amer. film 24 ur, ponovitev
kanali h 27 46
52
NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 69. del, ponovitev
EPP/ VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI: REVIJA KRAŠKIH OVČARJEV VIDEO TOR glasbena oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 70. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU POIŠČI IN UNIČI, ameriški film
IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA UV: ODDAJA LOKA TVŠKOFJA LOKA REGIONALNE NOVICE KARTE USODE, kontaktna oddaja prerokovanje iz ciganskih kart NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 19. junija
SLOVENIJA 1
09.30 09.40 10.25 10.40 11.10 11.35 12.05
13.00 13.10 14.20 16.20 16.50 17.00 17.10 17.20 17.30 17.45 18.20
19.10 19.20 19.30 20.00 20.15
21.25
22.00 22.40 22.45 22.50 00.00
00.55
Medvedov Godrnjavček, 3/6 Jasno in glasno Parada plesa Znanje je ključ Pomagajmo si Na vrtu
Emily z mesečeve domačije,
7/13
Poročila
Kontrapunkt, omizje o kulturi Krpanova kobila, opera Mostovi
Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme
Sprehodi v naravo Cofko cof
Svet konj, mačk in psov, poljudnoznan. oddaja Risanka
Napovedniki, oglasi TV dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna
Najlepša Slovenka za Mis Evrope, prenos Večna skrivnost Triglavskega narodnega parka
Odmevi, vreme
Šport
Oglasi
Polnočni klub
Slovenski jazz iz jazz kluba
Gajo
Svet konj, mačk in psov, 3/3
SLOVENIJA 2
11.05 Saint Trapez, 8/39 12.00 TV poper 13.05 Aimee, ang. film 16.30 Pasje življenje, 9/22 16.55 Čudežni otrok, 2/22 17.20 Pariz: SP v nogometu NIGERIJA:BOLGARIJA 19.30 Kolo sreče, tv igrica 20.00 Nenadoma Susan, 4/22 20.30 St.Etienne: SP v nogometu
ŠPANIJA:PARAGVAJ 23.00 Ženska v mojem srcu, franc. film
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00
22.00 23.00 00.00
01.30
~r\/ i
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Obalna patrulja, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nad. Zlatolaski, nan. Oče in sin, nan. Za vedno, nad. Esmeralda, nad. Pop kviz
Angel v belem, nan. 24 ur
Obtoženi v Hollywoodu, amer. film Dosjeji X, nan. Prva izdaja, nan. Nove Emalueline dogodivščine, erotični film 24 ur
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	01.00
	tivno razvedrilna oddaja	02.00
10.00	SOSEDJE, ponovitev 70.	
	dela	
10.25	EPP/VABIMO K OGLEDU	
10.30	POIŠČI IN UNIČI, ameriški	
	film	09.25
12.00KARTE USODE, ponovitev		09.30
	oddaje	10.30
12.45	TV IZLOŽBA	10.35
12.55	VIDEOSTRANI	11.00
17.55	NAJ SPOT DNEVA	
18.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ,kontakt-	11.30
	na oddaja	12.00
19.00	REGIONALNE NOVICE	18.55
19.05	SOSEDJE, 71. del	19.00
19.30	RISANKE	19.30
19.40	TV IZLOŽBA	19.40
19.50	OBVESTILA	20.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	20.05
20.05	KRALJICA MARGOT, 2. del	
	francoskega filma	
21.05	KAKO BITI ZDRAV IN	20.25
	ZMAGOVATI S.E.M. - 22.	
	oddaja	
21.35	REGIONALNE NOVICE	
21.40	GOST ODDAJE DOBRO	21.40
	JUTRO	21.45
22.10	NAJ SPOT DNEVA	21.55
22.15	TV IZLOŽBA	
22.25	VIDEOSTRANI do 24.00	22.15
SOBOTA, 20. junija
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Čarobni šolski avtobus,
25/39
08.55	Otroška oddaja
09.50	Dobrodošli doma
09.55	Zgubica I, danski film
11.15	Večer ob soju sveč na ljubljanskem gradu ljubljanski godalni kvartet
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.10	Milje in vozli
13.40	Polnočni klub
14.55	Vreži njeno ime s ponosom,
ang. film
16.50	Obvestila
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	Zborovska glasba
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	Črna skrinjica, dokum.
oddaja 19.10 Risanka
19.25	Oglasi
19.30 TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Razvedrilna oddaja
21.00	Slovenska popevka leta'98
22.40	Poročila, vreme 22.50 Šport 23.05 Tretje oko, 4/10 23.55 Tovariši poletja, amer. film 01.40 Na vrtu
SLOVENIJA 2
09.20 Zlata šestdeseta 10.25 TV poper 13.55 Teniški magazin 14.20 Nantes: SP v nogometu JAP0NSKA:HRVAŠKA 16.30 EL v odbojki (Ž) SLOVENI-
JAJUGOSLAVIJA 17.20 Bordeaux:SPvnogometu
BELGIJA:MEHlKA 19.30 Videoring 20.00 V vrtincu 20.30 Marseille: SP v nogometu NIZOZEMSKA :J.K0REJA 23.00 Sobotna noč
07.00 08.00 08.30
09.00
09.30 10.00 10.30 11.00
13.00 13.30 14.00
15.30
16.30 17.30 18.30 19.30 20.00
22.00 23.00
tv
Dobro jutro, Slovenija Rožnati panter, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Guliverjeva potovanja, ris. serija
Kremenčkovi, ris. serija Pajkec, nan. Power Rangers, nan. Riba, ki je rešila Pittsburg, mladinski film Morska deklica, nan. Odiseja, nan. Super pop s Stojanom Auerjem
Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. Highlander, nan. Pop party, glasbena oddaja Beverty hills 90210, nad. 24 ur
Valček z zahodne strani, amer. film
Teksaški mož postave, nan. Živeti in umreti v Los Angelesu, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 71. del, ponovi. KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. - 22. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA ČUKEC IN ROZ1, otr. oddaja TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU 697. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
Z GLADOVNO STAVKO PROTI DRŽAVI: Gosta v studiu: DARKO ZUPAN in ADOLF ŠTORMAN NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 697. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA,
21. junija
SLOVENIJA 1
08.00 08.25 08.50 09.00 09.20 09.25 09.50 09.55 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.10
14.20
15.25
17.00 17.15 17.45 18.40 19.10 19.25 19.30 20.00 21.35 22.35 22.45 22.50 23.15 00.05
Palček David, 10/12 Zvezdica, lutk. serija, 17/26 Cilkin kotiček, risanka Skrivno življenje igrač, 4/26 Telerime
Pustolovščine, 16/24 Ozare
Nedeljska maša (Koseze) Svet opic, 10/12 Obzorja duha Ljudje in zemlja 4x4 Poročila
29. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos Večna skrivnost Triglavskega narodnega parka
Ogenj Sv. Janeza, 1. del franc. filma Obzornik
Slovenski magazin Po domače
Razgledi slovenskih vrhov
Risanka
Oglasi
Dnevnik, vreme, šport
ZOOM
Intervju
Poročila, vreme Šport
Tretji kamen od sonca Bramvvell II., 3/8 Razgledi slovenskih vrhov
SLOVENIJA 2
08.30 Teater paradižnik 09.30 V vrtincu
10.00 Skippy in plenilci, avstral. f. 11.35 Lipica: dresurno jahanje 13.15 Tacen: kajak kanu SP 14.20 Lens: SP v nogometu
NEMČIJA: ZRJ 16.20 SP v veslanju, posnetek iz
Hazevvinkla 16.50 Motociklizem VN Slovenije,
posnetek iz Maribora 17.20 Pariz: SP v nogometu ARGENTINA:JAMAJKA 19.55 Resnični obraz Anite Novak 20.50 Lyon: SP v nogometu
ZDA:IRAN 23.00 Šport v nedeljo 23.45 Kolesarstvo za VN Kranja 00.00 Morilčeva sled, avstr. film
08.00	Rožnati panter, ris. serija
08.30	Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija
09.00	Bojevniki prihodnosti, ris. s.
09.30	Kremenčkovi, nan.
10.00	Mladi superman, nan.
10.30	Power Rangers, nan.
11.00	Beverly hills 90210, nan.
12.00	Melrose plače, nan.
13.00	Brez zapor z Jonasim in žrebanje dobim-podarim
14.00	Nekoč je bil malopridnež,
amer. film
16.00	Baby boom, nan.
16.30	Naš Čarii, nan.
17.30	Braniti svoje življenje, am. f.
19.00	Športni krog
20.00	24 ur
20.00	Super POP s S. Auerjem
21.45	Herzog, slovenski film
00.00	Vsemogočni šef, amer. film
02.00	24 ur
PONOVITVE ODDAJ 09.00 ČUKEC IN ROZI otr. oddaja OTROŠKI MIŠ MAŠ
696.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
697.	VTV MAGAZIN Z GLADOVNO STAVKO PROTI DRŽAVI: Gosta: D. ZUPAN in A. ŠTORMAN EPP/VABIMO K OGLEDU GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEO TOP glasbena oddaja GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI SKRBIMO ZA ZDRAVJE: Gost v studiu dr. M. IRMAN POIŠČI IN UNIČI, am. film SVET ŽIVALI: REVIJA KRAŠKIH OVČARJEV KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M. - 22. ZGOD. AVTOMOBILIZMA, 9. VIDEOSTRANI
09.30 10.30 10.50 11.10
11.40 12.00
13.15 13.20
13.50 14.35
15.05 16.00
17.00 18.30
19.00
19.30 19.55

PONEDELJEK, 22. junija
SLOVENIJA 1
09.30	Cofko cof
09.55	Sprehodi v naravo
10.15	Svet konj, mačk in psov, 3/3
11.10	Črna skrinjica, dokum. oddaja
12.00	Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.15	Ljudje in zemlja
13.50	Intervju
14.50	ZOOM
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.45	Časovni popotniki, 2/13
18.15	Oglasi
18.20	Recept za zdravo življenje
19.10	Risanka
19.15	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Savannah, 24/34
21.00	Dobro je vedeti
21.05	Dosje, dokum. oddaja
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.30	Kultura
22.35	Vreme, šport
22.50	Dosje
00.00	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
11.05	Pasje življenje, 9/22
11.30	Čudežni otrok, 2/22
11.55	Šport v nedeljo
12.40	Vreži njeno ime s ponosom,
ang. film
15.25	Hokej na ledu - Stanleyev pokal
16.30	Izpolnjene obljube, 8/9
17.20	Montpellier: SP v nogometu
TUNIZIJA:KOLUMBIJA
19.30	Lingo, tv igrica
20.00	Nenadoma Susan, 9/22
20.30	Toulouse: SP v nogometu
ROMUNIJA:ANGLIJA
23.00	Brane Rončel izza odra
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.15
09.00
10.00 10.05
10.25
11.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.50 20.00 20.05
21.05
21.30 21.35
22.00 22.05 22.15
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Padli angeli, nan. Parker Lewis, mlad. serija Bolnišnica upanja Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nad. Esmeralda, nad. Angel v belem, nan. 24 ur
Ozek prehod, amer. film Detektiv iz Salzburga, nan. Apartma, amer. komedija 24 ur, ponovitev
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 697. VTV MAGAZIN, ponovitev
Z GLADOVNO STAVKO PROTI DRŽAVI: Gosta v studiu: DARKO ZUPAN in ADOLF ŠTORMAN TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 72. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: Gost: MARJAN PODOBNIK, predsednik SLS ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 10. del dokumentarne oddaje
REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA 1	
09.30	Radovedni Taček
09.45	Časovni popotniki, 2/13
10.15	Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
12.05	Savannah, 24/34
13.00	Poročila
14.20	Dosje, dokum. oddaja
15.10	Dosje (pogovor)
16.20	Prisluhnimo tišini
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Mejniki naravoslovja in
	tehnike
17.45	Waynove dogodivščine,
	5/26
18.20	Besede
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.05	Gimnazija strtih src, 25/26
20.55	Dobro je vedeti
21.05	Mednarodna obzorja
	EXP0'98
22.00	Odmevi, vreme
22.33	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Petelin na zvoniku, 3/3
23.30	Besede
TOREK, 23. junija
SLOVENIJA 2
11.05 11.55 15.50
18.00
19.35 20.05 20.35
23.00
00.45
Izpolnjene obljube, 8/9 Sobotna noč St.Denis: SP v nogometu ITALIJA:AVSTRIJA SP v nobometu člLE:KAMERUN, prenos iz Nantesa
Kolo sreče, tv igrica Nenadoma Susan, 10/22 St.Etienne: SP v nogometu ŠKOTSKA:MAROKO, prenos SP v nogometu BRAZILI-JA:NORVEŠKA Svet poroča
iNNiM
\/
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Zavedno, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	POP party
13.00	Bolnišnica upanja
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Zlatolaski, nan.
15.30	Zavedno,nan.
16.30	Vrnitev v paradiž, nad.
17.30	Esmeralda, nan.
18.30	Angel v belem, nan.
19.30	24 ur
20.00	Resnične zgodbe:
Zapeljevanje, amer. film
21.45	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	Pleško, nan.
23.00	Nekateri so za vroče, amer.
komedija
01.00	24 ur, ponovitev
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 SOSEDJE, 72. del,
ponovitev 09.55 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: Gost: MARJAN PODOBNIK, predsednik SLS 10.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; ponovitev 10. dela dokumentarne oddaje 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 19.00 NAJ SPOT DNEVA 19.05 SOSEDJE, 73. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.50 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 698. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.25 AKTUALNO: DOBRI LJUDJE ZA DOBRE NAMENE: humanitarna akcija MIRKA LEBARJA; pogovor v studiu VTV v Celju 20.50 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 21.10 NAJ SPOT DNEVA 21.15 TV IZLOŽBA 21.25 698. VTV MAGAZIN,
ponovitev 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 24. junija
SLOVENIJA 1
09.30 Waynove dogodivščine, 5/26
09.55 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.15 Besede 11.10 Mednarodna obzorja
EXP0'98 12.00 Gimnazija strtih src, 25/26 13.00 Poročila 14.30 Tretji kamen od sonca, 10/20
14.55 Ogenj Sv. Janeza, franc.
film, 1. del 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Mlada Evropa poje, 1.
oddaja 17.40 Modro poletje, 1/37 18.20 Svet narave 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 6/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Gibljive slike 23.25 Otvoritveni koncert slovenskih glasbenih dnevov, 2. del 00.25 Svet narave, 1/2
SLOVENIJA 2
10.40 11.40
13.50
14.50 15.50
18.00
19.35 20.05 20.35
23.00
Lov za zakladom, kviz Skippy in plenilci, avst film
Hokej na ledu • Stanleyev pokal
Družinski zdravnik, 5/14 Lyon: SP v nogometu FRANCIJA:DANSKA SP v nogometu. J.AFRIKA:S.ARABIJA Kolo sreče, tv igrica Nenadoma Susan, 11/22 Lens: SP v nogometu ŠPANIJA :BOLGARIJA SP v nogometu NIGERIJA:PARAGVAJ, pos.
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00
01.00
Dobro jutro, Slovenija Za vedno, nad. Top shop Esmeralda, nan. Otroški zdravnik, nan. Bolnišnica upanja, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Za vedno, nan. Vrnitev v paradiž, nan. Esmeralda, nad. Angel v belem, nan. Vreme 24 ur
Iskanje pravice, amer. Hn Newyorška policija, nan. Pleško, nan. Dnevi vina in vrtnic, am«. film
24 ur, ponovitev
09.00
10.00
10.25
10.45 10.50
11.15
11.35 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.50 20.00 20.05
21.35 21.40
22.10 22.15 22.25
DOBRO JUTRO,informa-tivno-razvedrilna oddaja SOSEDJE, ponovitev 73. dela
698. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU AKTUALNO: DOBRI UUttff ZA DOBRE NAMENE: humanitarna akcija MIRKA LEBARJA: pogovor v studii VTV v Celju
ŠPORTNI TOREK, športa informativna oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 74. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, kontaktna glasbena oddaja: Gostje: Založba MENART in skupina FINAL
REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- NašžasdM
Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščenim proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se ptatuM prometni davek.
18. junija 1998	MODRO IMkft KRONIKA	KAK vas 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Vožnja s tujim motornim kolesom
Prejšnjo sredo, približno ob 18. uri, si je nekdo v Šoštanju zaželel vožnje s tujim motornim kolesom. Iz Trga svobode je namreč odpeljal nezaklenjeno in neregistrirano motorno kolo znamke Tomos BT 50, rdeče barve, last Dejana L.
Odnesel približno 100 tisoč tolarjev
Boško D. je prejšnjo sredo popoldne parkiral svoj osebni avtomobil na Partizanski cesti v Velenju. Ko se je vrnil, je ugotovil, da je njegovo odsotnost izkoristil neznanec in na nepojasnjen način prišel v vozilo. Po navedbah lastnika naj bi v vozilu našel in seveda tudi odnesel 600 DEM in 38 tisoč tolarjev.
Ostal brez jakne in čelade
Da motorno kolo ni primerno mesto, kamor bi človek odložil kakšen kos garderobe in podobno, si bo najbrž Iztok L. dobro zapomnil. Prejšnji četrtek, okoli polnoči, si je namreč neznanec brez njegovega dovoljenja prisvojil usnjeno moško jakno in čelado. S tem nečednim dejanjem je Iztoka oškodoval za približno 50 tisoč tolarjev.
Oškodoval Vegrad
Prostore Gradbeno-industrijskega podjetja Vegrad na Selu pri Velenju je minuli vikend obiskal nepoklicani obiskovalec. V eni
izmed hal je iz osebnega avtomobila jugo ukradel avtoradio znamke Blaupunkt, iz tovornega avtomobila Tam pa prav tako avtoradio znamke Philips. V eni izmed delavnic je razbil vhodna vrata in tako zlahka odnesel zaboj orodja ter dva instrumenta za merjenje električne napetosti. Z dejanjem je Vegrad oškodoval za približno 200 tisoč tolarjev.
Podjetje za izobraževanje v sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje
RAZPISUJE PROGRAME ZA PREKVALIFIKACIJO IN PRIDOBITEV POKLICA
PRODAJALEC (VPIS V 1. IN 2. LETNIK) POSLOVODJA (VPIS 00 30. 8.1998)
EKONOMSKI TEHNIK
Vpis bo potekal do 10. oktobra 1998. Pričetek bo 15. oktobra 1998 ob 16.h v poslovni stavbi Ingrad.
Prijave: Abitura d.o.o. Lava 7, Celje
tel.: 453-558, 453-559
Predrznost ne pozna meja
Nepridipravi niso na preži le ponoči, ampak tudi v popoldanskem času. Tako je prejšnji torek popoldne neznani storilec vlomil v razstavno vitrino Optike Irman na Savinjski cesti v Žalcu in iz notranjosti odtujil več očal znamke RAY -BAN. Kaj bo počel s tolikimi očali, ve le on. Lastnica lokala Branka I. je ostala brez približno 120 tisoč SIT prihodka.
V Slomščici poginile ribe
Pred tednom dni so občani Uniša pri Ponikvi opazili v potoku Slomščica poginule ribe. Ribiči in policisti so pri iskanju vzroka za pomor rib ugotovili, daje do pogina prišlo nekoliko nižje od hladilnice sadja v Unišah. Pogin naj bi povzročila kanalizacija prej omenjene hladilnice. Natančnejši vzrok za precejšnjo škodo, ocenili sojo na približno milijon tolarjev, bo pokazala podrobnejša analiza.
Ukradel avtoradio in mobilni telefon
V	noči na soboto, prejšnji teden, je vlomilec "vzel na piko" osebni avtomobil znamke renault R 19, ki je bil parkiran ob magistralni cesti v Mali Pirešici. Ni se mu samo približal, ampak je tudi vlomil vanj in si prisvojil avtoradio znamke JVC in mobilni telefon. Lastnico Barbaro D. iz Kamnika je oškodoval za približno 100 tisoč tolarjev.
Trčil v električni drog
V	ponedeljek so možje v modrem na področju Uprave za notranje zadeve Celje obravnavali 10 prometnih nesreč. Najhujša med njimi se je pripetila ob 23. uri v naselju Dobrteša vas. Tu je 16-letni Robert H. iz Šempetra v Savinjski dolini vozil kolo z motorjem iz smeri magistralne ceste proti osnovni šoli Šempeter. Na ravnem delu cestišča je zapeljal na bankino na desni strani, kjer je trčil v električni drog in padel po vozišču. V nesreči se je hudo telesno poškodoval. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Avto šola AMD šaleška dolina
Zanimiv izlet
Avto šola pri AMD Šaleška dolina poleg rednega usposabljanja bodočih voznikov in poslej tudi inštruktorjev avto šol občasno pripravlja tudi srečanja s tistimi, ki so v tej šoli opravljali izpit. To so različna predavanja in strokovni izleti, zadnji med njimi je bil sredi maja, ko sta Avto šola AMD Šaleška dolina in AVTO DOM in iz Velenja organizirala izlet v novomeški Revoz, ki so se ga skupaj z vozniki udeležili tudi kandidati.
postopkov in ob strokovnem vodstvu izvedeli veliko zanimivosti. Kolektiv Revoza je mlad, saj je povprečna starost 2.300 zaposlenih 30 let, že v kratkem pa bodo za potrebe tretje izmene zaposlili 500 novih delavcev. Na tej podlagi bodo namesto sedanjih 500 na dan izdelali 700 vozil.
Ob koncu so bili vsi udeleženci enotnega mnenja, da jim Avto šola AMD Šaleška dolina lepšega izleta ni mogla pripraviti. Zato so toliko bolj hvaležni obema organizator-
Skupaj se je v Novo Mesto odpeljalo 49 radovednežev, ki so težko pričakovali ogled proizvodnje najnovejšega Clia. Res so bili deležni temeljitega ogleda vseh proizvodnih
Po ogledu še skupinski posnetek
jema ter Pekarni Presta, Mesarstvu Sušeč in Okrepčevalnici AMD Slavica, ki so prispevali svoj delež k prijetnemu počutju.
■ B.Mugerle

f\
UPI
LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE BREZPLAČNO
¥ OSNOVNA S0LA ZA ODRASLE W\]l\} USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST
NUDI MOŽNOSTI VPISA V SOLSKEM LETU 1998/99
V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE
SREDNJESOLSKI PROGRAMI SAMOSTOJNE VERIFIKACIJE
^T STROJ NISTV0 ^T STROJNI TEHNIK ^r ELEKTRIKAR ^T ELEKTROTEHNIK ^T EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ^T TRGOVEC
^TRGOVINSKI in ŽIVILSKI POSLOVODJA
VISOKOSOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET
^T VISOKA UPRAVNA S0LA
program javna uprava 1. in 3. letnik ^T FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
program organizacija in management 1. in 3. letnik
PROGRAMI USPOSABLJANJA PO OSNOVNI SOLI 1. ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI
PROGRAMI USPOSABLJANJA PO KONČANI SREDNJI ŠOLI 1. ŠOLSKO LETO VERIFICIRANI
^TZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ^ TESAR OPAŽEV ¥ KRIVILEC ARMATURE SKLADIŠČNI DELAVEC ¥ SKLADIŠČNI IN TRANSPORTNI DELAVEC
^T RAČUNOVODJA ^T KOMERCIALIST
^T VODENJE POSLOVANJA MANJŠIH PODJETIJ ^T POSLOVNI SEKRETAR
Šola prijaznih ljudi - pot do znanja in uspeha!
INFORMACIJE: TAJNIŠTVO UPI L1UDSKE UNIVERZE ŽALEC VSAK DEL0VNIK med 8. in 16. uro, v času od 1. julija do 1. septembra med 8. in 12. uro. PRIJAVI IN VPIS: OSEBNO IN PO TELEFONU: 70-31-650. Srednješolski programi in programi usposabljanja izpolnjen obrazec 1,20 DZS

18 NAS i as	OBJAVE	18. junija 1998
		
Novosti zakona o varnosti cestnega prometa -področje, ki se nanaša na delo upravnih enot:
Nadaljujemo s predstavitvijo novosti iz Zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na upravno področje. V. REGISTRACIJA VOZIL:
1.	Po novem zakonu morajo biti registrirana tudi kolesaz mo-toijem, traktoiji in traktorski priklopniki.
Za registracijo koles z motorjem je prehodni rok štiri leta (to je najkasneje do 1.5.2002), za traktorje in traktorske priklopnike pa dve leti od uveljavitve zakona (t.j. najkasneje do 1.5.2000). Do takrat se traktorji in traktorski priklopniki evidentirajo oziroma se jim podaljša veljavnost prometnega dovoljenja "po starem".
2.	Po 1.5.2000 prometnih dovoljenj ne bo potrebno več podaljševati kot do sedaj, pač pa bodo morala biti motorna in priklopna vozila označena z veljavno nalepko za tehnični pregled. Na nalepki bo označeno, do kdaj mora biti vozilo tehnično pregledano. V prehodnem obdobju dveh let bo za že registrirana vozila še potrebno podaljševati veljavnost prometnih dovoljenj. Za nova vozila, ki se prvič registrirajo v Sloveniji po 1.5.1998, poteka registracija že po novem.
3.	Vozilo je možno registrirati ne le na ime lastnika vozila, ampak tudi na ime leasingojemalca oz. zakupnika vozila. Seveda mora s tem soglašati lastnik vozila. Vozilo se registrira na območju tiste upravne enote, kjer ima prebivališče oziroma sedež leasingojemalec oziroma zakupnik vozila. Ob registraciji mora stranka poleg ostalih dokazil, ki se zahtevajo po zakonu, priložiti še:
•	pogodbo o leasingu oziroma zakupu, sklenjeno po 567. in 599. členu Zakona o obligacijskih razmerjih in
•	pisno soglasje lastnika vozila. Lastnik vozila se vpiše v prometno dovoljenje v rubriko "Opombe".
4.	Novost je tudi obvezna registracija vozil tujcev, ki v Sloveniji začasno prebivajo več kot šest mesecev in vozil, ki so v Slovenijo začasno uvožena za več kot šest mesecev.
5.	Pogoji za registracijo:
Pogoji za registracijo vozil so se spremenili v povezavi z novostmi pri tehničnih pregledih vozil.
Poleg dokazil, ki jih je lastnik vozila moral priložiti k prošnji za registracijo vozila že po prej veljavnem zakonu, mora po novem priložiti še izjavo prodajalca oziroma uvoznika vozila, da vozilo ustreza vsem predpisanim pogojem za varno udeležbo v prometu. Izjava mora vsebovati vse podatke o vozilu.
Izjave so treh vrst:
•	izjava s črko A v serijski številki "Izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozil". Izdaja se v dveh izvodih, od katerih ima en izvod stranka, en izvod pa se vloži v spis vozila na upravni enoti. Prvi tehnični pregled za ta vozila bo potrebno opraviti eno oziroma tri leta po prvi registraciji, odvisno, za kakšno vozilo gre.
■	izjava s črko B v serijski številki "Izjava o posamično pregledanem vozilu". Za vozilo, za katero bo lastnik prejel izjavo B, bo potrebno opraviti prvi tehnični pregled pred prvo registracijo v Sloveniji;
•	izjava s črko C v serijski številki. Izjava se bo izdajala samo v primeru, ko bodo na vozilu narejene tehnične spremembe.
Če za vozilo homologacija ni potrebna, lastnik ne dobi nobene izjave. Z vozilom je potrebno opraviti tehnični pregled, kjer dobi lastnik vozila evidenčni list za vozilo, katerega sestavni del je tudi "Zapisnik o tehničnem pregledu vozila", ki nadomešča izjavo.
6.	Med dokazili, ki jih je potrebno priložiti prošnji za registracijo vozila, je tudi dokaz o izvoru vozila. Pojasniti želimo, kakšno je to dokazilo v primeru uvoza rabljenih vozil iz tujine. To je dokument, ki ga kot dokaz o izvoru vozila določa predpis države, v kateri je bilo vozilo nazadnje registrirano.
V nekaterih drugih državah imajo ti dokumenti naslednje nazive:
•	Avstrija: TYPENSCHE1N ali E1N ZELGENEHMIGUNGS BESCHEID;
•	ZR Nemčija: FAHRZEUGBRIEF,
■	Italija: fotokopija prometnega dovoljenja, oveijena pri notarju ali potrdilo Avtomobile Club D' Italia - "IDENTIFICAZIONE E CARATTERISTICHE DELE AUTO VEICOLO";
•	ZDA: CERTIFICATE OF TITLE;
■	v večini drugih držav prometno dovoljenje.
7.	Lastnik vozila ali sodišče lahko zahteva, da se v evidenco registriranih vozil, ki se vodi na upravni enoti, vpišejo tudi podatki o pridržku lastninske pravice in podatki o zastavnih pravicah na vozilu.
8.	Začasna registracija:
Začasno se registrirajo motorna in priklopna vozila:
■	tujcev, ki jim je dovoljeno začasno prebivanje v Sloveniji, za čas, dokler imajo veljavno dovoljenje za bivanje v Sloveniji;
•	državljanov Slovenije, ki imajo v Sloveniji le začasno prebivališče;
•	na domačo pravno ali fizično osebo, v skladu s carinskimi predpisi, tudi začasno uvožena vozila, ki se uporabljajo po pogodbi o leasingu ali pogodbi o poslovnem sodelovanju. Pogodba mora biti sklenjena med domačim in tujim podjetjem;
■	na domačo pravno ali fizično osebo za začasno uvožena vozila, v skladu s carinskimi predpisi, ki se uporabljajo za sejme ali športna tekmovanja.
Za začasno uvoženo vozilo se izda prometno dovoljenje za čas, za katerega je dovoljen začasen uvoz vozila v Slovenijo. Izdano prometno dovoljenje sme veljati največ eno leto.
Začasno se registrirajo tudi vozila, ki jih tujec po končanem bivanju odpelje iz Slovenije in vozila, kupljena v Sloveniji, ki bodo
registrirana v drugi državi.
Prometno dovoljenje se v tem primeru izda za čas, ki je potreben, da se vozilo prepelje v državo, kjer bo registrirano, največ pa za 30 dni.
Pri začasni registraciji ni možno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja. Ko veljavnost prometnega dovoljenja poteče, je potrebno pridobiti novega.
9.	Registrske tablice:
Po novem zakonu so ukinjene P in E registrske tablice. To so registrske tablice za vozila tujih kulturnih predstavništev, tujih dopisništev in stalnih tujih dopisnikov (P-tablice) in registrske tablice za vozila podružnic tujih podjetij (E-tablice). Sedaj se za ta vozila izdajajo navadne ali začasne registrske tablice, odvisno od pogojev za registracijo vozila. Vozilo se registrira v tisti upravni enoti, kjer ima sedež navedeno predstavništvo ali podjetje, ali kjer ima stalno oziroma začasno prebivališče fizična oseba - lastnik vozila.
10.	Nova vrsta registrskih tablic so "začasne registrske tablice za izvoz vozila". Obliko in vsebino začasnih registrskih tablic bo določil podzakonski predpis. Do izdaje tega predpisa, se bodo uporabljale sedanje začasne registrske tablice (zelene).
11.	Lastniku motornega vozila, ki je namenjeno za vleko lahkih priklopnikov, se izda le ena registrska tablica s ponovljeno registrsko označbo tega vozila. Lastnik dobi dodatno registrsko tablico v primeru, če ima to vozilo vgrajeno homologirano vlečno napravo, ki je vpisana v prometno dovoljenje.
12.	Za oznako registrskega območja se ne uporablja črk O, C, Š in Z ter črke B v kombinaciji s številko 8,1 v kombinaciji s številko 1 in G v kombinaciji s št. 6. Na registrskih tablicah se lahko uporabljajo tudi tuje črke X, Y in W.
13.	Tablice morajo biti originalne glede črk, številk, barve, grba in dimenzij. Precej vozil nima pravilno pritrjenih registrskih tablic, niti pravilno osvetljenih. To velja zlasti za vozila ameriške izdelave. Pravilno so pritrjene registrske tablice tako, da tvorijo pravi kot z vodoravno osjo ceste, vertikalno pa tako, da niso upognjene ali kako drugače deformirane. Pritrjene morajo biti na mestu, ki ga je predvidel proizvajalec vozila.
14.	Registrskih tablic ni dovoljeno prenesti na drugo osebo. Lastnik vozila ob odjavi vozila tablice odda na upravni enoti (v tem primeru se tablice uničijo), tablice deponira, ali ob odjavi tega vozila istočasno registrira novo vozilo, ki dobi te registrske tablice. Deponirane registrske tablice se hranijo šest mesecev od dneva izročitve na upravni enoti.
15.	Zamenjava "stare" registrske tablice za novo je mogoča le v primeru, ko je registrska tablica neuporabna zaradi obrabe ali uničenja ob uporabi (npr. v prometni nezgodi).
16.	Če je registrska tablica pogrešana, ali jo je uničila upravna enota, se ne sme izdati nove registrske tablice z enako registrsko označbo.
17.	Po lastni želji sme lastnik vozila izbrati del registrske označbe. Izbrani del označbe registrske tablice je pet let rezerviran na osebo, ki jo je izbrala. Rok se šteje od dneva izbire. Če v tem roku še niso bile naročene registrske tablice s takšno označbo, sme enaki del označb rezervirati ista ali druga oseba.
18.	Komisijska prodaja:
Če gre za prodajo vozila preko komisionarja, mora biti podpis fizične osebe, ki je bila lastnik vozila pred sklenitvijo komisijske pogodbe, overjen pri notarju.
19.	Sprememba lastništva vozila:
Ob spremembi lastništva vozila mora novi lastnik vozila poleg ostalih zahtevanih dokazil za registracijo priložiti polico o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti za čas veljavnosti prometnega dovoljenja. Polica se po preverki podatkov v računalniški evidenci vrne lastniku vozila, če polica glasi na prejšnjega lastnika vozila. Priporočamo, da si novi lastnik vozila čimprej pridobi nadomestno polico na svoje ime.
VI. TEHNIČNI PREGLEDI:
1.	Prvi tehnični pregled se opravi eno ali tri leta po prvi registraciji, odvisno od vrste vozila:
Eno leto po prvi registaciji se opravi tehnični pregled za:
■	tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, .
•	za avtobuse,
•	priklopna vozila, razen za lahke priklopnike in počitniške prikolice,
•	motorna vozila, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov,
■	motorna vozila, ki se uporabljajo za usposabljanje kandidatov za voznike,
•	motorna vozila za izposojo brez voznika (rent a car),
■	za intervencijska vozila, ki se uporabljajo kot vozila s prednostjo (reševalna vozila, gasilska vozila, vozila policije).
Tri leta po prvi registraciji se opravi tehnični pregled za vsa druga motorna in priklopna vozila.
To velja le za nova vozila, ki so tovarniško izdelana v Sloveniji oz. so nova uvožena v Slovenijo preko pooblaščenega zastopnika za določeno znamko vozil. Vozila dobijo izjavo s črko A v serijski številki.
Po poteku enega oziroma treh let, se tehnični pregled opravlja najmanj enkrat na leto, razen motokultivatoijev in delovnih strojev.
2.	Pred registracijo mora biti opravljen tehnični pregled
rabljenih motornih in priklopnih vozil in tistih novih motornih in priklopnih vozil, za katera se izda izjava s črko B v serijski številki.
3.	Motorna in priklopna vozila, Starejša od 12 let:
Vsakih šest mesecev se opravljajo tehnični pregledi:
•	motornih in priklopnih vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov,
•	avtobusov za prevoz potnikov za lastne potrebe,
•	vozil, ki prevažajo nevarne snovi,
•	vozil, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avtošolah,
■ vozil, ki so stara nad 12 let, razen delovnih strojev, mo-tokultivatorjev, počitniških prikolic in lahkih priklopnikov.
Rok šest mesecev se za vozila, ki so bila nova registrirana v Sloveniji, šteje od 1.5.1998.
Kako se določi starost vozila?
Za vozila, ki so bila prvič registrirana v Sloveniji v istem letu, kot je bilo vozilo izdelano, se starost vozila šteje od datuma prve registracije.
Primer: Vozilo je bilo izdelano leta 1989 in prvič registrirano 20.05.1989, starost vozila se šteje od 20.05.1989 dalje.
Če je bilo vozilo registrirano v letu, ki ni enako letu izdelave vozila, se starost vozila šteje od zadnjega dneva leta, v katerem je bilo izdelano.
Primer: Vozilo je bilo izdelano leta 1990 in prvič registrirano 20.05.1991. V tem primeru se starost vozila računa od 31.12.1990.
Do izdaje nalepk o tehničnem pregledu se bo izdajal "Karton tehničnega pregleda motornega-priklopnega vozila", kjer bo vpisan datum naslednjega tehničnega pregleda vozila.
4.	Lahki priklopniki:
Tehnični pregled lahkih priklopnikov se opravlja enkrat letno,
Lahki priklopnik je priklopno vozilo, katerega največja dovolje na masa ne presega 750 kg.
Vsak lahki priklopnik bo po opravljenem tehničnem pregledu dobil veljavno nalepko za tehnični pregled. Rok, do katerega je potrebno opraviti tehnični pregled, je 1.5.2000.
Lahki priklopniki, za katere je bila izdana izjava A ali B, so bili homologirani in morajo imeti vtisnjeno številko šasije. S temi lahkimi priklopniki se lahko prvi tehnični pregled opravi pri vsaki pooblaščeni organizaciji za opravljanje tehničnih pregledov.
Lahki priklopniki, ki so izdelani v samogradnji, nimajo izjave (A ali B) in morajo pred prvim tehničnim pregledom na strokovni pregled (nimajo vtisnjene številke šasije). Na strokovnem pregledu jim bodo na šasijo vtisnili številko šasije in prejeli bodo listino o strokovnem pregledu.
Za opravljanje strokovnih pregledov lahkih priklopnikov je v tem trenutku pooblaščeno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. Ljubljana. Naknadno bo pooblaščenih še nekaj organizacij za opravljanje strokovnih pregledov.
Prvi tehnični pregled se bo za nove lahke priklopnike, kupljene po 1.5.1998, ki imajo ustrezno izjavo, opravil tri leta po pivi registraciji.
Do izdaje nalepke (dve leti) se bo za lahke priklopnike, ki so opravili tehnični pregled, dobil "Karton tehničnega pregleda motornega-priklopnega vozila", kamor se bo vpisal datum naslednjega tehničnega pregleda.
5.	TVaktorji in traktorski priklopniki:
S 1.5.1998 so prenehale opravljati tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov pravne osebe, ki so imele pooblastilo upravne enote.
Takšni pooblaščeni organizaciji sta bili v naši bližini Zadruga Mozirje - Mehanična delavnica v Spodnji Reciči ter Gozdno gospodarstvo Nazarje - OE Transport in gradnje Nazarje
Sedaj lahko tehnične preglede opravljajo le pravne osebe, ki so pooblaščene s strani ministra za notranje zadeve.
Za traktoije in traktorske priklopnike, ki so starejši od 12 let, se veljavnost tehničnega pregleda potrdi v prometno dovoljenje za šest mesecev in prometno dovoljenje podaljša za šest mesecev.
6.	Vlečna naprava:
Po novem lahko motorno vozilo vleče priklopno vozilo le, če je na vozilu vgrajena homologirana vlečna naprava tako, kot je predvidel proizvajalec vozila. Vgrajena vlečna naprava mora biti vpisana v prometno dovoljenje ne glede na to, ali ustreza ho-mologacijskim predpisom.
Če vlečna naprava ni tovarniško vgrajena na vozilo, mora vozilo na strokovni pregled. Novost stopi v veljavo cez šest mesecev (01.11.1998).
7.	Zvočni in svetlobni znaki za vzvratno vožnjo:
Motorna vozila, na katerih je zaradi konstrukcije tovora ali
drugih okoliščin omogočen pogled na dogajanje za vozilom le s pomočjo vzvratnih ogledal, morajo imeti na zadnji strani vozila vgrajeno belo vzvratno luč in poseben zvočni znak, ki se vklopita z vklopom prestave za vzvratno vožnjo.
Takšne naprave morajo imeti tovorna in tovorna-specialna vozila ter vsi avtobusi. Izjema so le tovorna vozila-prekucniki, ki imajo za sedežem vozila steklo, če to steklo ne zakriva nadgradnja vozila. Prehodnega obdobja ni.
PRIHODNJIČ:
JAVNE PRIREDITVE NA CESTI, ZNAK ZA INVALIDE UPRAVNA ENOTA VELENJE?
18. junija 1998
OBVEŠČEVALEC
MS vas 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
RAČUNALNIK 486 DX 2-80 MHZ z
dodatno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 061-1409-827. RAČUNALNIK 386 s programi in igricami, ugodno prodam. Telefon 892-295, popoldan. TRAČNI OBRAČALNIK širine 230 cm, prodam ali menjam za manjšega 200 cm. Telefon 893-251.
KUPIM
KUPIMO GARSONJERO ali enosobno stanovanje v centru Velenja. Telefon 063-857-282, popoldan.
IN OMEGA, manjša tiskarska napaka, Naslov: Univerzalno življenje, Glinškova ploščad 16,1000 Ljubljana.
ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943.
IZDELOVANJE IN POPRAVILA
nagrobnih spomenikov. Srečko Sakeljšek, Brezova ul.2 Celje, telefon 485-710 ali GSM 041-684-346.
DELNICE TELEKOMA, Gorenja in skladov odkupujemo. Telefon 0609-652-629.
DELNICE GORENJA ter ostale sklade (PID), kupim. Telefon 063-862-392.
DELNICE GORENJA, Armade, Aktive, Triglava, kupim. Telefon 0609-651-646.
V ŠTINJANU, NASPROTI BRIONOV, pri Puli, ugodno oddam apartmaje. (2,3 in 4 posteljne), možnost letovanja za več družin, ob hiši tri tenis igrišča in otroško igrišče. Cena 15 do 20 DEM dnevno na osebo. Informacije in rezervacije po 20. uri po telefonu 063-857-484.
OSTALO
BREZPLAČNO LAHKO DOBITE KNJIGO "TO JE MOJA BESEDA, ALFA
VIKEND V MIRNEM OKOLJU, z
morebitnim kasnejšim odkupom, najamem. Šifra "Vikend". V KAVČAH PRI VELENJU - (800 m iz
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 18. junij - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Kočevar, nočni dr. Grošlej
Petek, 19. junij - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Stravnik, nočni dr. Pirtovšek in dr. O.Renko Sobota, 20. junij - dežurni dr. Friškovec in dr. Gusič
Nedelja, 21. junij - dežurni dr. Friškovec in dr. Gusič Ponedeljek, 22. junij - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Vrabič, nočni dr. Gusič in dr. Grošelj Torek, 23. junij - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Vrabič, nočni dr. Friškovec in dr. Slavič Sreka, 24. junij - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Pirtovšek, nočni dr. Lazar in dr. Budnjo
Zobozdravstvo:
27. in 28. junij - dr. Matej Strahovnik, v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, Vodnikova 1.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303).
Veterinarska postaja Šoštanj: Od 19. junija do 26. junija - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Sebastijan Pintarič, Skorno pri Šoštanju št. 61 in Veronika Puc, Skorno pri Šoštanju št. 61; Damjan Maže, Veliki vrh št. 22/a in Silva Kalšek, Veliki vrh št. 22/a; Miran Part, Šoštanj, Kajuhova c. št. 3 in Suzana Vrenčur, Šoštanj, Kajuhova c. št. 3.
Franc Hladin, roj. 1910, Velenje, Ul. Lovra Kuharja; Anton Založnik, roj. 1940, Velenje, Lipa št. 1; Stanislav
Kocjanc, roj. 1923, Ljubija št. 15; Frančišek Grubelnik, roj. 1908, Topolšica št. 26; Jožef Kotnik, roj. 1927, Velenje, Stritarjeva c. št. 3; Srečko Gorogranc, roj. 1948, Laze št. 60.
Upravna enota Žalec
Jožef Mastnak, star 64 let, Žalec, Čopova ul. 6; Frančišek Kos, star 62 let, Prapreče št. 15; Martin Matijaško, star 54 let, Šempeter v Sav. dolini 23; Marija Pustoslemšek, stara 77 let, Ljubljana, Trubarjeva ul. 2.
Velenja), prodam zemljo v izmeri 87 a (gozd-travnik). Telefon 062-514-717, 041-633-557. 041-704-384. PARCELO V GOTOVLJAH za sadovnjak ali zazidavo, prodam. Telefon 716-162.
RAZNO PRODAM
UVOŽENO LITOŽELEZNO, še nerabljeno, kombinirano peč za centralno ogrevanje 40.000 KW, znamke Buderu 8, prodam. Telefon 851-173, do 9. ure zjutraj.
SADNO PREŠO, 601, s kamnom za obešanje, brezhibno, primerno tudi za okras, ugodno prodam. Telefon 063-863-234.
KOMBINIRAN vgradni štedilnik in
hladilnik prodam. Telefon 864-202. PRODAM DVOSED, raztegljiv v ležišče, skoraj nov. Vse infomacije po telefonu 857-846. PAJEK NA DVE VRETENI, star 5 let, prodam. Telefon 854-783. BRAKO PRIKOLICO ugodno prodam. Telefon 882-535.
OTROŠKO SOBO PETER prodam po simbolični ceni. Telefon 882-638, po 17. uri.
ZELO UGODNO PRODAM šoštorza 4-6 oseb (nemški proizvod). Telefon 0603-882-985 ali 0609-630-538. DOBRO OHRANJEN TROSED z
ležiščem in dva fotelja ter ležišče z jogijem, prodam. Telefon 853-312 dop., 853-702, popoldan. KUHINJO GORENJE G142 in
štedilnik, zelo ugodno prodam. Telefon 850-714.
STANOVANJA
V CENTRU VELENJA prodam trisobno stanovanje. Telefon 832-756.
DVOSOBNO STANOVANJE v
Šaleku oddam v najem. Telefon 857-825.
VOZILA
KARAMBOLIRAN ALI RABLJEN AVTO KUPIM. Telefon 041-672-
374 ali 041-679-286. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 23, s
prikolico, prodam. Telefon 885-510. JUGO 55, letnik 87, reg. 98/12, ugodno prodam. Telefon 850-610. KOLO PONY, lepo, odlično ohranjeno, poceni prodam. Telefon 852-996. GOLF DIZEL 1, letnik 83, reg 5/99, modre barve, prodam. Telefon 893-784.
ZASTAV0101, letnik 90, prodam za 150.000 SIT. Telefon 886-085. JUGO KORAL 45 prodam in kupim avto sedež. Telefon 853-703. SEAD CORDOB01,6,1.96, prodam. Telefon 861-419.
ZASTAVO JUGO 55 SKALA, reg. do 4/99, prodam za 160.000 SIT. Telefon 853-270 ali 041-713-495.
ZAPOSLITVE
NUDIM HONORARNO ZAPOSLITEV
snažilki, (najraje mlajši upokojenki), za občasno nadomeščanje - 4 ure na dan. Telefon 720-484. ZAPOSLIMO DEKLE ALI FANTA za
delo v bistroju v Šoštanju. Tel.: 882-191.
RESNIM IN PODJETNIM SODELAVCEM ponujam sodelovanje. Pogoji lasten prevoz in srednješolska izobrazba. Telefon 719-085.
ZA NEZAHTEVNO PISARNISKO DELO nudimo redno, honorano zaposlitev. Telefon 864-334
ŽIVALI
TELICO, BREJO, 7 mesecev, težko cca 450 kg, prodam. Telefon 882-988.
NEMŠKE OVČARJE PRODAM.
Telefon 856-065 zvečer. TELIČKO, 140 kg, za nadaljno rejo, prodam. Telefon 882-940. PODARIM mlade mucke. Tel.:881-158.
KAMNOSESTVO PODPECAN
ŠALEK 20, VELENJE, TEL.: 865-050
NAGROBNIKI, OKENSKE POLICE, STOPNICE
KINO ::::::
V HOTELU PAKA
VELIKA DVORANA
Otvoritveni film ZVEZNI ŠERIFI si lahko ogledate na prvi predstavi za občinstvo
v soboto, 20.6., ob 22. uri ter v nedeljo, 21.6., ob 15., 17.30 in 20. uri
Režija: Stuart Baird Vloge: Tommy Lee Jones, Wesley Snipes,... Dolžina: 130 minut Zadnja filmska uspešnica, posneta v DTS tehniki, je dobila čast otvoriti novo kinodvorano. Film je nadaljevanje filma Begunec, velike komercialne uspešnice iz leta 1993, kandidata za 7 Oskarjev. Tokrat zvezni šerif Sam Gerard lovi osumljenca, ki je ubil dva vladna agenta. Izjemni vizualni in zvočni efekti! TITANIK
(romantični spektakel), DTS od 22.6. do 28.6. ob 17. in 20. uri Režija: James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate VVinsIet
Dolžina: 190 minut
Največja svetovna uspešnica v zgodovini filma ponovno v Velenju, tokrat v DTS tehniki! Cena vstopnice je 700 SIT.
MALA DVORANA
ZVEZNI ŠERIFI (akcijski), tlolby SR Ponedeljek, 22.6., ob 19. uri Torek, 23.6., ob 19. uri Sreda, 24.6., ob 19. uri Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure.
ČETRTEK, 18. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 19. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 20. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 21. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Nedeljska reportaža;; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 22. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 23. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 24. junija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8,50 Gostova turistična ponudba;. 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.00 Živ žav; 18.30 PorGčila; 19.00 Na svidenje.

V tednu od'8. juoija do 14,.junija 1998. izmerjene v AMP na območju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki. so presegale mej« 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 9.6.	AMP Veliki vrh
10«.	AMPŠ tanj
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
180 mikro-g/m3 m mikro-g/mS
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od B.junija do 14.junija 1998
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG.
□ 9.6.
111.6. D12.6.
ZAHVALA
Umrl je
FRANC HLADIN
Sorodnikom in ostalim iskrena hvala!
Žalujoča hčerka Metka z družino.
Če bi solza Te zbudila, ne bi krila Te gomila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
ANTONA ZALOŽNIKA
1.11.1940 - 9. 6.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, zdravniškemu osebju v Slovenj Gradcu in Velenju ter Osnovni šoli Gorica in Pošti Velenje.
Žalujoči: žena Elizabeta, hčerki Ivica in Darinka z družinama ter ostali sorodniki.
Velenje
V SLIKI IN BESEDI
Pred predorom ne bo več vrst
Število avtomobilov tudi v mestni občini Velenje vztrajno narašča. V prvih štirih mesecih letošnjega leta jih je bilo na novo registriranih kar okoli 500. Prostorska stiska na parkirnih prostorih je kljub temu, da gradijo nova, vse večja. Polne pa so tudi ceste in križišča, še posebej tista, ki predstavljajo tako imenovane cestne zamaške. Takšno je tudi križišče pred predorom
pod Šaleškim gradom. Dolge kolone vozil se še posebej ob prometnih konicah vijejo včasih vse do središča mesta. Ta problem naj bi bil v kratkem vendarle odpravljen. Vodstvo Mestne občine Velenje je namreč na Direkciji za ceste (ta ce staje regionalnega pomena) dogovorilo potreben denar za i gradnjo še tretjega prometnega pasu.
Gozdovi bolehajo
Ni igra narave, rak je!
Narava in gozdovi z njo ponujajo čudovite stvaritve, ki jih lahko odkriva in občuduje vsak, ki zna ceniti naravo, njene za-
19. EX-TEMPORE Premogovnika Velenje
Zaključek v svetu optimizma
V soboto zvečer, po hladnem in oblačnem dnevu, je na preddverje steklene direkcije Premogovnika Velenje posijalo zahajajoče sonce in ogrelo številne, ki so prišli na zaključek letošnjega 19. Ex-tempora Premogovnika Velenje. Tretji največji Ex-tempore v državi se je končal s podelitvijo nagrad in otvoritvijo razstave 37 izbranih likovnih del, ki so govorila o letošnji temi - optimizmu. To pa je bil hkrati prvi
iz niza dogodkov, ki bodo tudi letos mesto rudarjev razgibali kar nekajkrat, saj je program praznovanja njihovega stanovskega praznika, 3. julija, bogat in raznolik.
Po uvodnih taktih odličnega Zračnega kvarteta Kanta, ki je še kako sodil k večerni atmosferi in dogodku, je številnim likovnim umetnikom iz vseh koncev Slovenije spregovoril predstavnik Premogovnika dr. Milan Medved. Preden je ot-voril razstavo, je med drugim
Velik uspeh mladih umetnikov
Likovne podlage je letos žigosalo 107 umetnikov iz vseh koncev Slovenije. Od žigosanih 184 podlag so v soboto oddali 129 slik 89 avtorjev. Strokovno komisijo, ki je ocenjevala oddane slike, so sestavljali prof.dr. Mirko Juteršekter likovni kritičarki Milena Koren-Božiček(KC IN Velenje) in Nives Marvin (Obalne galerije). Za razstavo so izbrali 37 slik 35 avtorjev, izmed njih pa pet nagrajencev. Odkupni nagradi Premogovnika Velenje sta prejela Arpad Šalamon za sliko "Trdo" in Stane Žerko za delo "Optimistična pokrajina". Tretjo nagrado je prejela mlada Velenjčanka Anja Jerčič za delo "Delo osvobaja", drugo nagrado so podelili Slovenjgrad-čanu Sašu Vrabiču za delo "Nedeljsko popoldne ob ekranu", prvonagra-jenec pa je prav tako Velenjčan, mladi študent ALU Mladen Stropnik, ki je v delu "M.T.O." po mnenju komisije v sliko vnesel največ optimizma, dr. Mirko Juteršek je med drugim v obrazložitvi dela komisije povedal, da izbor letos ni bil zelo težak, ker so bile razlike v kvaliteti del velike. Opazen je bil prav prodor mladih avtorjev..."
Ex-tempore je tudi letos vodil Stojan Špegel, ki nam je povedal, da pripravljajo prihodnje leto kar nekaj sprememb. V ta namen so med sodelujočimi opravili tudi anketo.
povedal: "Vsakdo ima svojo vizijo prihodnosti in razvoja, tudi v Premogovniku Velenje smo jo začrtali že pred časom. In naša vizija je ves čas obdana z optimizmom, pravim in močnim, ki to vizijo varuje in ji hkrati, s trdim in strokovnim delom seveda, tudi omogoča njeno razvojno pot. Ta naša vizija pa je široko zastavljena; ni usmerjena le v izkop velenjskega lignita in doseganje dobrih poslovnih rezultatov, naša vizija je usmerjena tudi k ljudem, njihovim željam, potrebam in duhovnemu življenju..." Aca Poles, ki je vodila priredi-
tev, je prisotne na izviren način povabila v svet optimizma: "Optimizem je prvotno označeval osnovni življenjski nazor nemškega filozofa Leibniza, po katerem je ta svet najboljši vseh svetov. To je tudi svet, ki ga izražajo likovniki v svojih delih; je drugačen, lepši, popolnejši od vsakdanjega sveta. Hvaležni smo jim, da ga delijo z nami."
Vsi, ki v svet optimizma še niste vstopili, si lahko razstavo ogledate še skoraj mesec dni.
Bojana Špegel
Kot je že navada pri takšnih obnovah, je tudi pri tej nosil vse stroške lastnik, v tem primeru družina Tratnik. Velik delež pa je prispeval tudi domačin Franc Matavž, ki je opravil vsa zidarska, krovska in pleskarska dela. Fresko sv. Ane, Marijine učiteljice - njej je kapela posvečena - je na novo naslikala Elizabeta Kosmač iz Radegunde. Slika: Udeleženci slovesnosti
■ M. H.
Gora Oljka
Sedmi pohod bosih
■ B.M.
Šmartno ob Dreti
Prijetno druženje gasilcev
Obnovili kapeli
ŽLABOR PRI NAZARJAH - Prebivalci naselja Žlabor so s skupnimi močmi in lastnimi sredstvi ter delom temeljito obnovili kapelico ob križišču na začetku svojega naselja. Pridno so delali in se v nedeljo po-
veselili ob njenem blagoslovu. Povedati velja, da je čudovita poslikava delo slikarja Gorana Horvata, kije bil pred leti tudi krajan Žlabra, vsa dela pa je vodil njegov brat Aleš.
mjp
ŠENTILJ - Kakor za prenekateri starejši objekt v Šentilju tudi za Trat-nikovo oziroma Flerjanovo kapelo ni zanesljivih podatkov o letnici in namenu postavitve. Po vsej verjetnosti je bila zgrajena v sredini ali proti koncu prejšnjega stoletja. Kapelo so obnovili, saj jo je zob časa že dobro načel, in pred nedavnim jo je šentiljski župnik, Jože Kužnik, ob navzočnosti svojih faranov blagoslovil.
Bosi pohodniki so se v soboto že sedmič podali na pohod od gostišča Ostrovršnik v Pesju na Goro Oljko. Tokrat je bilo korajžnih pohodni-kov približno pol manj kot lani, torej okrog 40. Nekatere je morda zmotilo jutranje neobe-tavno vreme, precej stalnih pohodnikov pa je imelo delovno soboto.
Ne glede na to je bilo razpoloženje veselo in prijetno, vsi so opravili pohod v celoti, na Gori Oljki pa je organizator podelil tudi bronaste in srebrne značke za večletno udeležbo na pohodu. Razveseljivo je tudi, daje med pohodniki vsako leto več mladih. "Posebej pozdravljam novince in čestitam starim znancem, ki so že utrjevali podplate od tu do Gore Oljke in to s peskom, zemljo, koprivami, kostanjevimi ježicami in mehko planinsko travo," je pred začetkom pohoda udeležence pozdravil eden od organizatorjev, dodal spodbudne besede o koristnosti takšne hoje, nato pa so krenili proti Gori Oljki.
Gasilci iz Šmartnega ob Dreti so v soboto izvedli letošnje in že 7. po vrsti razvedrilno srečanje gasilskih društev z imenom Šmartno. V lepem okolju športnega in rekreacijskega središča v neposredni bližini kraja so uživali gasilci in gasilke osmih društev in gostitelji so bili na koncu deležni soglasnih pohval za prizorišče in izvedbo iger. Dopoldne so se gasilci pomerili v malem nogometu, kjer so zmagali domačini pred Šmartnim pri Tuhinju in Šmartnim ob Paki, najlepše pa je bilo seveda na vrsti v popoldanskem času. To so bile prave igre brez meja s spretnim voditeljem in strogim vrhovnim razsodni-
kom, šest zares izvirnih iger pa je seveda imelo pridih gasilstva. Razvedrila in tekmovalnega vzdušja ni manjkalo, ekipe so vlagale "florjančka," skratka - bilo je zares prijetno. Na koncu so se skupne zmage veselili gasilci in gasilke iz Šmartnega ob Paki, drugo mesto si je po dodatnem vlečenju vrvi zagotovila ekipa iz Šmartnega na Pohorju, ki je bila močnejša in spretnejša od ekipe iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, gostitelji iz Šmartnega ob Dreti pa so bili peti.
konitosti in skrivnosti. Žal v te zakonitosti z nevestnim ravnanjem in zlasti z onesnaževanjem okolja in zraka kruto posega človek. Zato posebnosti v gozdu niso vedno igra narave, ampak vse pogosteje bolezen. Tudi stvaritev na drevesu je bolezenska igra, je pravo rakasto obolenje.
■ foto: jp
Mat kov kot
Kamen za lepši jutri
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so v današnjih razmerah še kako pomembne za lažje preživetje in jim tudi država namenja vse več spodbud. V te napore se vključujejo tudi nosilci turistične dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini in na podro ju Solčavskega še posebej. Nekaj spodbudnih uspehov so že dosegli, možnosti pa so seveda še nekajkrat večje. To velja zla sti za višinske kmetije v strminah nad Logarsko dolino in Matkovim kotom. Predelava mleka je v ospredju, pojavljajo
se tudi druge oblike, med njimi nekaj prav posebnih. Med slednje gotovo sodijo možnosti, ki jih ponuja lep in daleč naokrog znan kamen iz Matkovega kota in Podolševe, Šumetov Darko ima lepe in za kmetijo dobrodošle zamislim postopno tipa v svet oblikovanja te naravne dobrine. Mize, prs lepe vaze, svečniki, pepelniki in še kaj je možno in s pomo jo usmerjevalcev dopolnilnih dejavnosti bi mu moralo usp ti, kar bi kmetiji pomagalo na poti v lepši jutri.
■jp i