X. letnik. V Gorici, dne 24. aprila 1902. 17. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5,K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. i a- m Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 viti., dvakiat 12 vin., trikrat 10 vili. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna liskama'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. Krščanstvo je zlato žilo presekalo, liberalizem jo je vnovič zacelil. Stare krščanske nauke so končno pregnali ljudem iz uma in srca taki-le novi liberalni nauki: 1. Človeku je treba pustiti proste roke, da si pomaga, kolikor more. Če človeka vežejo postave, je neroden, okoren in ne bo imel nikoli pravega veselja do dela. 2. Človek je v srcu sebičen, samo-pašen in dobičkaželjen. Če hočemo, da bo delal in napredoval, moramo dati svobodo njegovi sebičnosti in dobička-željnosti. Če bo videl, da mu miga bogastvo, bo delal noč in dan. 3. Bogastvo poedinih ljudij in tudi celih narodov bo raslo, ako bodo ljudje gledali le na dobiček in gmotne koristi. Božje zapovedi človeka preveč vežejo in tako zabranjujejo množenje bogastva. Modro gospodaistvo išče dobičku in vedno več bogastva, za božje ali cerkveno zapovedi se ne meni. Poštenje jo boječe, pobožnost je prepočasna, z božjimi in cerkvenimi zapovedmi ne bomo zidali železnic in ne prekopavali sotesk ! V gospodarstvu ne velja poštenje ali strah božji, ampak moč, razum, denar, dobiček, vedno večji kupi bogastva. 4. Na ta način pride med ljudmi do tekmovanja in boja, ker pride, če bo vsak le za se delal in hrepenel po dobičku, do prepira z bližnjim. A to nič ne de. Življenje je boj. V boju zmagajo boljši ljudje, t. j. močnejši in bistro-umniši, slabotni pa in neprevidni propadejo. To je tudi prav, ker tako zmagajo ljudje, ki imajo velike zmožnosti in ta- MSTEK. Križ. Črtica iz Bosne, hrv. spisal Ivan Lepušič. I. Usodni pečat. Bilo je leta 1850. Bosanski Turki so se dvignili proti laji (kristjanski podložniki turški), da celo proti cesarskim ljudem; zato pošlje turški cesar v Bosno poturico (poturčenega kristjana) Omer-pašo (Mihaela Latasa) kot vrhovnega vojskovodjo, da pomiri Bošnjake, ter mu da neomejeno oblast, katere se more poslužiti pri pomirjevanju ustašev. čiin je došel Omer-paša, bili so mu kristjani na razpolago v nudi, da jih buile kot Hrvat vzel pod svoje varstvo. Paša jih je vrlo prijazno vsprejernai zlasti je pa bosanske Frančiškani* pridobil in pri svojih posvetovanjih razpravljal ž njimi, kako se mora postopati, da se zlomi moč nasilnih Turkov in uvede zopet zakoniti cesarski red v Bosni. Ali o Omer-paši se lahko reče kakor o ciganu: „Ko bi cigan cesar postal, da svet zastraši — obesil bi on najprej svojega lastnega očeta“. Omer-paša obrne svoj meč najprej proti Turkom krajinskim, kateri so se takoj dvignili proti njemu in njegovim novim naredbam. Ne samo v turški Krajini, ampak po celi Bosni je začel nemilo pre- lente, druge ljudi, ki imajo le male ali srednje moči. Ako bi v tem boju veljale božje ali cerkvene zapovedi, ne bi vselej do veljave prišle velike zmožnosti in bistre glave. To pa ne bi bilo modro in bi bilo v škodo bogastvu in napredku. Kakor v grmu zadušijo močne šibe slabotne in nazadnje ena ali dve vse druge in vzraste eno visoko drevo, tako prekosijo močni in bistroumni ljudje druge, ki so bolj slabotni in manj bistroumni. Slabotni propadejo, močni ostanejo. To je nova vera o novem maliku. Malik je bogastvo, njemu na čast je proglašena svoboda in neodvisnost od vseh vezi in okov božjih in cerkvenih naukov in zapovedi. Geslo novih prorokov je bilo: lakomnost v srcu, dobiček v žepu! To novo vero so sprejeli od Angležev Francozi in od njih vsi narodje v Evropi. Širili so te nauke pod imenom svobode in napredka zlasti judje po časopisih in po njih vplivu so spravili to svobodo tudi v postave. — Novi nauki so res prinesli mnogim dobre službe, častne naslove, velike dohodke iz obrti in trgovstva. Svet je napredoval. Vsi so hvalili nove bogato čase, zasmehovali so staro okorno življenje naših pradedov. Kdor pa je bolj bistro gledal v to novo bogato življenje, zmajaval je z glavo neveren. Katoliška cerkev j e n o v e nauke in novo življenje obsodila. Vsled tega so vzdignili krščeni in obrezani proroki novega malika velik hrup proti cerkvi in so jo zasramovali za starokopitno, za nasprotno napredku in blaginji narodov. Zahtevali so od nje, da se mora sprijaznili z novimi nauki in z napredujočo znanostjo, da mora zastarele nauke o poštenju, o pravičnosti, o čistosti in strahu božjem dati v zameno za nove nauke o svobodi in razbrzdanosti, o uživanju in razveseljevanju. ganjati Turke; spravljati v jetnišnice, metati v ječe, klati in ubijati. A ko si je ohladil svojo srce nad Turki, tedaj obrne meč proti kristjanom, a nuj hujše proti Frančiškanom. Duhovniki so morali pometati ulice in najnižja težaška dela opravljati pod ostro stražo. Naenkrat zapove svojim neusmiljenim vojakom, da morajo vse kristjane razorožiti. Kdor ni hotel sam oddati orožja, j tega so vrgli v ječo, zahtevajoč od njegovih sorodnikov veliko odkupnino. Njegovi eksekutorji so se vrgli na vsakega kristjana, o katerem so znali, da bodo pri njem napolnili svojo nenasitno malho. Travniške (Travnik je prvo mesto za Sarajevom v Bosni) ječe so bile napolnjene z zasužnjenimi kristjani. Ne k ega večera so vrgli v ječo frančiškana o. Stefana, župnika, ne da bi sam znal, česa je kriv. IJi ugi dan vkaže Omer-paša, da naj ga pripeljejo predenj in ga tako le pozdravi: „Ti podpihuješ vstajo med Turki, da se prolivijo cesarskim naredbam !*1 „Ti pošiljaš grozne in krvave vesti iz Bosne v Avstrijo!“ „Ti pobiraš denar pri siromašni raji za nabavo orožja, da se tako morejo zoperstavljali cesarski vojski, turškim prvakom i n da se odtrže Bosna od našega sultan-cara!44 Odgovoril jim je papež Pij IX.: Ne smemo! Pri tem odgovoru je katoliška cerkev ostala in se ni vdala novemu svetu, katerega je preslepil prvi uspeh liberalizma. Polagoma so se ljudem odpirale cči in so spoznali slabe nasledke novih naukov, grenke sadove svobode in lakomnosti. Ti pogubni nasledki so bili: 1. Ljudje so začeli živeti brez Boga, brez strahu božjega, brez poštenja in ljubezni. — Vsled tega so živeli vedno bolj razuzdano in pregrešno. Vračali so se v krščanska ljudstva nečisli duhovi grdih pregreh, kakoršne so bile okužile paganska ljudstva. To je pametne ljudi napolnilo s strahom. 2. Življenje je bilo bolj 1 a k o m n i h ljudi za dobiček. V tem boju so omagali slabotni in ubogi, zmagali pa so bogatini. Omagali so delavci v tvornicah nasproti bogatim gospodarjem in so poslali sužnji samodelnili strojev. Omagali so mali obrtniki-rokodelci, ker so bile stare zadruge razdružene in celo prepovedane v imenu svobode in napredka. Vsak obrtnik je stal zdaj sam zase, neodvisen od mojstra in prost od zadružnih pravil, ali ker je bil revež, ni ga rešila prostost, zapal je v oblast bogatega podjetnika, kateri je z denarjem odprl velike delavnice in najel na stotine rokodelcev delavcev. Plače delavcem niso določale več zadruge ali posebna razsodstva, ampak prosta pogodba z gospodarjem. Pogodba je bila prosta, ali revež se je moral pogoditi za vsako ceno, ako je hotel živeti. Prostosl je dobro služila bogatim, slabo je gospodarila ubogim. Omagali so k m e tj e, ker so bili prosti in so smeli svoja posestva razkosavati in obkladati z dolgovi. Čude „Kaj ne veš li ti, kako se sodi takim podpihovalcem — izdajalcem domovine in svojega cesarja?1* Utiliovnik prebledi, dene roko na prsi in reče: „Čestiti poveljnik in paša! Kar si mi sedaj naštel, tega nisem nikdar naredil-1. „Nikdar nisem podpihoval bosanskih Turkov proti cesarskim naredbam11. „Nikdar nisem razširjal vesti v Avstrijo; saj ni niti potreba za to pismonoše, ker, kadar puška poči na tej strani, sliši se tje do vojaškega kordona41. ,.Nikdar nisem zbiral denarja pri raji, da jim nabavim orožja; nikdar, pri-sežem pri Kristusovi veri!“ Nato se prime Omer-paša za brado in zarjovi kot lev na duhovnika: „Malopridnež! zakaj tajiš, kar si govoril? glej tukaj dokaza41. In razvije neko pismo. „Mar ni li to spisano v našem jeziku in zapečatjeno?*1 Na to reče duhovnik: „Lahko se piše in pečati, čestiti paša! To so Turki podvrgli; a da pride kak človek mojo vere k vam, vsakdo bi dal svojo glavo rabelju pod meč — da nisem jaz nikdar tega niti govoril niti storil-4. „Ha, nisi?-4 zarentači paša, „a čegav je ta le pečat —■ mar ni li tvojega brata, — brata in pomočnika tvojega?-4 se so gledali trezni kmetje liberalne govornike, ko so jim — kar iz sebe od navdušenja hvalili prostost, napredek, omiko, šolo, obdel avanje po novem načinu, umno gospodarstvo itd. „Uboštvo, uboštvo je naša šola44, govorili so med seboj, ko so se učeni gospodje odpeljali zopet v mesto. 3. L a k o m n o s t b o g a t i h ljudi je potlačila sploh vse stanove, k i n i s o imeli denarja. Uenar je zavladal in ž njim obrestovan je in ode-rušlvo. V imenu liberalne prostosti in napredka so izbrisali iz postav vse prepovedi in kazni oderuštva. Odirati in '/zatirali je smel, kdor je mogel in znal. Delavsko ljudstvo pa tega ni moglo, ker ni imelo s čim in ni vtegnilo, ker je bilo prikovano k delu. Odirali in zatirali so mogli in smeli in utegnili bankirji, menjavci, upniki, trgovci in po-sredovavci. Ti so pod vlado novega malika grozno obogateli, drugi so obubožali. Ljudstvo je ostalo množica revežev, pod oblastjo nekaterih bogatinov. Ti bogatini so v obče ljudje brez vere, brez Boga, potratni, razuzdani, brez občutka. Njih lakomnosti ni bilo nič sveto, za denar so prodajali in kupovali tudi ljudi, črne in bele. Kakor skrivaj in čez noč je prišla nad narode sramota: da ljudje ljudi prodajajo za denar! Koliko nedolžnih dečkov, koliko krščanskih devic, koliko po božji podobi ustvarjenih ljudi belih, črnih in rumenih žrtvujejo vsako leto novemu maliku ali bogastvu ! Proti tem krivicam je cerkev povzdignila glas od začetka in kliče tudi še zdaj: gorjč vam ! Zato pa liberalizem in judovstvo zaničujeta in preganjata cerkev in ji jemljeta imetje. Rada sta pa pripravljena, bogato plačati škofe in duhovnike, ako hočejo ž njimi držati ali vsaj molčati. To pa se ne bo zgodilo, ker je zapovedano namestnikom Župnik pogleda v pismo, ter se strese kakor šiba na vodi, a oči mu žalijo solze. Zares, župnik je videl, da je njegov duhovni pomočnik brat Mihael, pritisnil pečat na ona obrekovanja, radi katerih bode moral bedno viseti ali na kolu ali na vrvi. II. Pod Travniško Golgoto. Vedel je ubogi župnik, kaj ga čaka. Urugi dan napiše v ječi pismo in ga skrivaj pošlje svojemu duhovnemu j pomočniku. A že je prišel tudi pomočnik v | Travnik za svojim župnikom, da vidi in I razvidi, zakaj so starčka uklonili. Pismo dospe srečno v roke pomočnikove in 011 prečita: „Mili brat ! Kaj sem Tebi, predragi, tako krivico storil, da si taka obrekovanja s hudobnimi Turki navalil na me nesrečnika in še svoj pečat za potrdilo udaril?... Jaz moram umreti. No, Tebi naj milostljivi Bog oprosti! —Tvoj bivši župnik br.it Štefan41. Ko je pomočnik prečital to usode-polno pismo, je bil kakor bi ga strela zadela. Spomni se, da je udaril svoj pečat na pismo, ko mu je je turški sodnik dal podpisati, a sestavljeno je bilo v turškem jeziku ; a sodnik mu je razložil, da je tako-le napisano: ,.Častiti paša in poveljnik! Mi smo pobrali od raje vse Kristusovim, da morajo na glas oznanjevati sodbo božjo grešnemu svetu. In vendar se ne opravi vse s samim denarjem! Treba je tudi glave, če se hoče vladati svet. Liberalizem si je zategadelj vzgojil mnogoštevilno uradništvo. katero bogato plačuje, da molči in upravlja narodom živije in vlada svet po volji liberalnih bogatinov. Uradništvo je v resnici silno vdano novim naukom in je prepričano, da je njegova edina in sveta dolžnost, braniti lastnino in varovati gospodarstvo liberalnih mogotcev. T o d a resnica je prišla vendar le na dan. Kar je cerkev nekedaj sama učila in vzdržavala proti celemu svetu, to so zdaj spoznali tudi otroci tega sveta, učenci liberalnih učiteljev, katerim pravijo s o eij a 1 i s t i in socijalni demokratje. Nimajo vere, nimajo spoštovanja do cerkve, nimajo zaupanja v katoliške duhovnike, ali eno resnico so spoznali. In ta resnica se glasi: Liberalni nauki o napredku in svobodi so pesek v oči; bogastvo liberalne gospode se zbira iz oderuštva delavskega ljudstva. Ob koncu XIX. stoletja je cerkev doživela, da so najbolj napredni in svobodomiselni ljudje ‘ spoznali laž liberalizma in resnico gospodarskih naukov stare krščanske šole. Bog daj, da bi ob koncu XX. stoletja spoznali vsi ljudje celo resnico krščanskega nauka! Iz Leonove oporoke. Socijalna demokracija in anarhizem. Sv. Oče piše: »Žalostna nravna zmeda je bila seme, iz katerega so nastali v nižjih slojih nemiri, beda in upornost. Odtod neredi in razburjanja, začetek hujših viharjev. Bedno stanje velikega dela nižjega ljudstva zahteva nujno, da se zboljša, a zdaj ga čudovito izkoriščajo spretni agitatorji, posebno soci-j u 1 i s t i č n e stranke, ki z nespametnimi obljubami prihajajo med ljudstvo, da med njim izvršujejo brezbožne ramen e. Ker pa, kdor je enkrat začel padati zviška, mora priti do tal, zato je logika razvoja kot maščevalka načel vzgojila pravo zločinsko družbo, ljudi zdivjanih nagonov, ki so takoj s svojimi prvimi dejanji zbudili grozo in strah . . . Kdo bi se mogel obraniti zone sočutja in razburjenosti, kdor je v zadnjih letih videl, kako so napadali in morili vladarje in vladarice, poglavarje mogočnih republik, — in sicer iz tega edinega uzroka, ker so bili nositelji najvišje avtoritete. Proti tolikemu zlu in proti nevarnostim, ki groze družbi, je naša dolžnost, da iznova vse ljudi, ki so bluge volie, in posebno one, ki so višjega stanu, poživljamo, naj premišljajo o zdravilih in jih začno uporabljati hitro in z odločno previdnostjo. Politične in cerkvene vesti. Avstrijski državni zbor. — Seja d n e 17. t. m. — „Nemška ljudska stranka*1 je predlagala nujno, naj vlada orožje; raja je mirna in poslušna in je dragovoljno oddala svoje orožje". Ali sodnik je pomočniku v turškem jeziku pisano pismo drugače razložil, nego je bilo v resnici pisano, da izmami njegov pečat, kateremu bode paša veroval. Kaj naj počne sedaj nesrečni pomočnik? Kdo naj veruje njegovim besedam, če tudi pred pašo gre, vse pove in zvali vso krivico na sodnika? Lahko za njega, da bi imel par sto cekinov za odkup; dal bi polovico sodniku, polovico paši. Sodnik bi spravil vso stvar v najboljši red, kakor da ne bi nikdar imel prstov pri tej stvari. Obiskal je v mestu vse glavne kristjane, ali ni dobil pri nobenem niti cekina. Vse, kar so imeli, so že dali za odkupe. In ko vidi, da ni od nikjer pomoči, gre iz mesta kot slep in gluh. Še le pod gričem ..llovača*1 se vstavi in vrže oči na ono strašno mesto. Srce se mn skrči, ko pomisli na strašni konec svojega župnika. Na onem griču stoji košata hrušk^ na njej visi vrv, a nedaleč kol: grozne priprave za mučenje. „Tukaj konča moj nedolžni župnik v groznih mukah svoje zaslužno življenje. . spregovori pomočnik in leden mraz mu stisne srce, a vest ga peče, ker je tako na lahko roko udaril svoj pečat na ono usodno pismo. predloži načrt rikona, da dobe občine od države odškodnino za razna opravila v prenešenem delokrogu. Nato seje pričela razprava o blagajnični upravi fi-■ nančnega ministerstva. Sej a d n e 18. t. m. — Zbornica je sprejela predlog »Nemške ljudske stranke*1. Vsenemci so dalje predlagali, naj se podpora Pragi (16 milijonov K) izloči iz proračuna finančne uprave in naj se o njej pozneje razpravlja. Ta predlog je zbornica zavrgla z 179 glasovi proti 83. S e j a d n e 21. t. m. — Zbornica je nadaljevala razpravo o finančnem mi-nisterstvu. Dr. pl. Koerber se je pogajal z nemškimi strankami glede podpore 1(5 milijonov K Pragi. S e j a d n e 22. t. m. — Zbornica je sprejela postavko 16 milijonov K za Prago z 218 glasovi proti 83. S ej a dne 23. t. m. — Poslanci Pražek, Hruby in dr. so zahtevali, naj vlada brani kmečke koristi pri sklepanju nagodbe z Ogersko in pri sklepanju trgovinskih pogodb z drugimi državami. Poslanci Kliemann in dr. pa so zahtevali, naj vlada nastopi proti kartelu sladkornih tvorničarjev. Vatikan in Rusija. — Rimski listi javljajo, da je državni tajnik Rampolla poslal ruski vladi noto, v kateri odločno protestira proti nastopu nampram škofu v Vilni. Revolucija v Belgiji. — Katoliška večina državnega zbora se ni udala terorizmu brezvestnih voditeljev soc. demokratov t9r je z odločno večino zavrgla njih zahtevo po reviziji ustave. Ta odločnost katoliške večine je pomagala. Razburjenje med delavstvom se je poleglo in delo je zopet pričelo. Največ škode trpe zapeljani delavci, ki niso ves čas imeli nobenega zaslužka. Umor ruskega ministra. — V torek dne 15. tega meseca se je izvršil v Petrogradu umor iz maščevanja na ministru za notranje stvari, Sipjaginu. O priliki zadnjih dijaških nemirov lanskega leta v Kijevu je bil- kaznovan visokošo-lec v Kijevu, Balšanov. Zaradi tega se je hotel maščevati nad ministrom notranjih zadev, kar je tudi izvršil v torek popoludne. Preoblekel se je v uniformo ruskega adjutanta ter pričakal v veži palače državnega sveta Sipjagina. Ko je notranji minister došel, izroči mu Bal-šanev neko pismo; minister seže po pismu, pri tej priči pa vstreli Balšanov petkrat nanj z revolverjem. Minister je bil takoj mrtev. Novice. Cvetoči maj. — Bliža se mesec maj, ki je od nekdaj posvečen preblaženi Devici Mariji. V najnovejšem času prizadeva si socijalna demokracija na vse načine, da bi pridobila mesec maj za svoje zmote in neblage namene. Pospešujmo tedaj v mesecu maju češčenje Marije Device. Njo, ki je stolp kralja Davida, postavimo nasproti naj novejšim zmotam. V Gorici se obhajajo „Šmarnice“ v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Ignacija na Travniku vsaki dan ob 5. uri zjutraj. Zahajajmo pridno I Kot kamenit je stal dolgo in nepremično gledal v ona mučila na griču, vzdigne in tužno zavpije: „0h, bosanska Golgota v devetnajstem stoletju, koliko nedolžnih je končalo na tebi I*1 V tem trenotku si predstavi križ na Golgoti in Zveličarja — njegovo trpljenje in kri, katero je prelil za odkup človeštva. Neka nevidna roka ga začne voditi. Obrne se in gre; trdo stopa — in več ur hoda naredi, ne da bi se mu duša odtrgala od Golgote in onega griča. — Tako dospe do svojega Zupniškega mesta. Stopi v hišo. Čim vstopi, se vrže na koleni pred razpetega Zveličarja in začne se potrto kesati, da. je tako lahko-mišljeno udaril pečat na ono usodno pismo in s tem zadal smrtni udarec poštenemu čelu svojega župnika. Saj ve, da v hiši ni nič druzega, razun nekoliko hrane v kleti, s čemur bi mogel odkupiti župnika. Dolgo je molil pred Razpelom. Odloči se, da pojde k paši in da vso podvrženo krivico prevzame na svojo odgovornost ; mesto župnika ponese svojo glavo na Travniško Golgoto in s svojo laštno krvjo izbriše pečat iz pisma, ki so mu ga po goljufiji podvrgli. (Dalje pride). Trideseti dan po smrti Njega Eini-nencije kardinala Missie se je obhajal včeraj v stolni cerkvi s slovesno mašo-zadušnico. Udeležili so se gg. namest-ništveni svetovalec grof Attems, deželni glavar vitez Pajer in mnogi vojaški in deželski dostojanstveniki. (\ g. Jos. Pavletič, župnik v Renčah, je imenovan za dekana v Št. Petru. Yčeraj je bil kanonično investiran. — Čestitamo! Vabilo. — Podružnica »Slomškove zveze“ priredi v četrtek 1. maja t. L ob 10. uri predpoludne zborovanje v »Šolskem Domu“. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. »Centralna posojilnica" v Gorici naznanja sl. občinstvu, da bode imela odslej uradno pisarno odprto razun navadnih uradnih ur še vsak ponedeljek in četrtek popoludne od 2—4 ure. Načelstvo. Kavarna »Central11 v Gorici. — Te dni seje otvorila kavarna „Central“ na voglu tik cerkve sv. Ignacija na Travniku. Kakor čujemo bo v njej p. n. gg. gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Imenovanje. — Docent na dunajskem vseučilišču g. Matija Murko je imenovan rednim profesorjem slavistike na vseučilišču v Gradcu. Orožniški postajevodja Anton S e p i č imenovan je kancelistom pri c. kr. okr. sodišču v Buzetu. Veselica ženske podruž. družbe sv. Cirila in Metoda. — Velika dvorana goriške čitalnice je bila v nedeljo zopet polna. Veselica se je vršila po napovedanem raznovrstnem programu. Vse točke je občinstvo pozdravljajo z živahnim ploskanjem. Vodstvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda je lepih vspehov lahko veselo. Vsem blagorodnim gospicam in gospodom, ki so nam napravili izredni vžitek, izrekamo prisrčno zahvalo ! Tumovi »pevci11 okolu »Narodnega sklada11 so napravili mej tem izlet na Ajševico . .. Slovensko občinstvo pa ni šlo za njimi. Čisti dohodek veselice je bil namenjen našemu narodnemu šolstvu. Slovensko občinstvo je torej vse hvale vredno, da se je v tako obilnem številu udeležilo. Umazana konkurenca. — Pišejo nam, da hočejo nekateri delati s slovensko tvčrdko soda-vode umazano konkurenco. V ta namen ponujajo laške tvčrdke so-dovko celo pod ceno (1 kr. boljši kup), ker si mislijo, da ako vničijo slovenskega konkurenta, potem sami postavijo ceno, kakor bodo hoteli. Opozarjamo na to okolnost kerčmarje v Gorici in na deželi. Nikar ne dopuščajmo, da bi se slovensko podjetje vničilo. Sodovka iz te tvčrdke je tudi najboljša — in jo povsod najrajši pijejo. Nekdo. Stara mera in vaga prepovedana. — Trg. ministerstvo je izdalo na-redbo, vsled katere se ima kaznovati kolikor kupce toliko prodajalce, ki bi prodano ali kupljeno blago tehtali po funtih ali merili po bokalih. C. kr. kmetijska družba v Gorici priredi v nedeljo dne 27. t. m. ob 4 uri popoludne shod, h kateremu vabi vse živinorejce istega okraja. Na tem shodu se bode predavalo o zboljšanju živinoreje v goriški planoti s posebnim ozirom na simentalsko pasmo. Katoliško druStvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo dne 17. malega travna pod predsedničnim vodstvom svoje redno zborovanje. Predsednica se je spominjala rajnkega kardinala kneza in nadškofa dr. Jakoba Missie, v katerem je društvo izgubilo vzornega pokrovitelja, vnetega za duševni napredek naših členov. Srčno je želel pokojnik, da bi se vse primorske učiteljice združile v istem katoliškem mišljenju. Zelo žal mu je bilo, da se to ni zgodilo. Za društvene zadeve se je vedno zanimal. Njegov zadnji svet je bil, da bi vodstvo naprosilo veleč, očeta Hugolina Sattnerja za voditelja prihodnjih duhovnih vaj. Svete vaje je vsako leto tudi gmotno podpiral. Za rajnkega pokrovitelja bode hvaležno društvo pri slovesni društveni za-dušnici v cerkvi sv. Ignacija pelo Pielov Requiem. Za žalostni spomin je predsednica društvenicam prebrala svoj spis »Skal-nica*‘. Nadaljevala je tudi svoje predavanje o uspešnem delovanju Zofije Baratove na polju vzgoje in pouka do njene smrti leta 1865. Prihodnje zborovanje bode dne 8. maja ob 1/t10 zjutraj. Kuhinjska šola. — V kratkem se otvori v Gor "M kuhinjska šola. Več povemo kasneje. Električna razsvitljava. — Danes bo obhodila posebna komisija naše mesto, da pregleda ulice in trge, po katerih se ima upeljati električna razsvitljava ter da sprejme morebitne ugovore strank proti napravam te razvetljave. Izpred sodišča. V pond. 14. t. m. je bil obsojen 23-letni Evgen Frančeškin iz Bilj radi žaljivih izrazov proti katoliški veri na 1 mesec zapora. Zagovarjal ga je dr. Tuma. — Jožef Cigoj je bil obtožen zaradi nespoštljivih izrazov nasproti Nj. Velič. Bil je oproščen. Zagovarjal ga je dr. Franko. V petek pa sta bila obsojena 30letni Alojzij T r e v isan in Egidij Cociancig, oba iz Gorice. Pm na 7 mesecev ojstre ječe in drugi na tri tedne zapora. Obtožena sta poleg drugega da sta na Velikonočni praznik na postaji v Zagraju vpila »Proč z duhovni 1“ »Proč z duhovsko kapo 1“ »živio Asino!“ in „2ivio socijalizem 1“ Umrl je v četrtek dop. tukajšnji odvetnik dr. Angel Canetti, star 54 let. Luna je mrknila v torek zvečer. Ob 6. uri 20 minut je stopila v senco naše zemlje, ob 7. uri 25 minut je bila popolnoma v senci, ob 9. uri 45 minut pa je izstopila iz sence. Popolno mrknenje je trajalo od 7. ure 25 minut do 8. ure 35 minut. Kjer ni bilo oblačno, se je mrknenje lahko videlo po Evropi, Aziji, Afriki, in Avstraliji. Električna železnica iz Trsta na Opčino je izgotovljena. Mestni svet tržaški je v seji dne 18. t. m. ponudil akcijski družbi 6600 K, da preloži postajo iz trga velike vojašnice do začetka ulice Torrente. Ob enem zahteva mestni svet, da morajo biti napisi na železnici amo v italijanskem jeziku. Ta zahteva je krivična, zato je vlada ne sme dovoliti. Ravno tako krivična in brutalna je druga zahteva mestnega sveta, da mora namreč biti osobje pri tej železnici le italijanske narodnosti. Delavski štrajki. — Štrajk v ladjedelnici v Trstu se nadaljuje. — Ta teden so bili začeli štrajkati tudi delavci v vrvarski tvornici Sušičevi v Gorici. Naše romarje je sv. Oče sprejel v četrtek 17. apr. v cerkvi sv. Petra. Roko sta Mu poljubila monsignor Alpi in č. g. I. Rojec. Monsignoru Alpiju je sv. Oče rekel: »Vi ste izgubili s kardinalom Missio mnogo. Bil je mož velikih kreposti“. Navdušenje med romarji je bilo nepopisno. Sv Oče je imel živahen govor, ki je trajal eno Četrt ure. Pri avdijenci je bilo več kardinalov in škofov in mnogo imenitne gospode. Najprej je nagivoril sv. Očeta kardinal Sarto iz Benetk, potem je odgovarjal sv. Oče na pamet, krepko in glasno, da so se vsi čudili. Naj omenim še, da so moški dobili stanovanje pri sv. Marti, ženske pa pri „ko-lonadah11 zraven cerkve sv. Petra. Iz Bosne. — Darežljivost kardinala Missie). Znano je, da v mestu Prijedor in njegovi okolici katoliškega ljudstva ni bilo, nego le krščani grške razkolne cerkve in mohamedanci. Še-le po okupaciji leta 1878. započela je nastajati mala in uboga katoliška občina, koja se je pa od leta do leta vedno bolje množila in razprostirala, ter se še sedaj povečuje. Z neopisljivimi težavami, borbami in zaprekami začela seje v tej novi kat. občini ustanovljati župnija,) postavljati prepotrebna župnijska cerkev in dušno-pastirska hiša. Na novo započela kat. občina ni zmožna bila doprinesti niti deseti del stroškov za ta podjetja. V tej silni potrebi za nujno potrebno cerkev in nje naprave smo se obrnili s prošnjo do presvitlega in mil. gospoda Jakoba Missia kneza-škofa v Ljubljani, ter mu javili v koliki obsežni potrebi, osobito v versko cerkvenem oziru in pomenu so Slaveni naseljeni tukaj. In veleblagosrčni slovenski knez in vladika je brž prav knežji dar poslal za ! prepotrebno novo cerkev. Začela se je zidati cerkev sv. Jožefa odnosno sv. nazaretske Družine, na zemlji jugoslavenske Bosne, kjer prej katoličanstva ni bilo. Več let smo, kakor prosjaki, postavljali in napravljali cerkev in drugi njene naprave. V velikem pomanjkanju sredstev za ta podjetja smo večkrat prosili mil. gosp. knezo-škofa ljubljanskega dr Jakoba Missia in on nam je vselej blagodušno pomagal. In pomagal nam je že, ko je bil kardinal in knez-nadškol goriški. . Lepa, trdna nova cerkev sv. Jožeta, sv. Družine, stoji sedaj tukaj^ med ubogimi katoliškimi Slovenci, Slovani in Hrvati. ... •, Velikodušni rajni ima lep spomenik v tej cerkvi in v hvaležnih srcih naših. Ljubil je Boga in Jezusa Kristusa, Marijo Devico in sv. Jožefa, pa ljubil je tudi ubogi slovenski in slovanski narod s pravo krščansko, dejansko ljubeznijo. Tudi nam ho kanile solze hvaležnosti in ljubezni, ko smo zvedeli, da je telesno umrl naš ljubi vzvišeni rojak in veliki dobrotnik. V tej novi kat. cerkvi se opravlja služba Božja za Slavene po rimskem obredu, za unijate, z rimsko cerkvijo zje-dinjene Malo-Ruse, v grškem obredu s staro-slovenskim jezikom; kajti tudi Ru-sinov se je v našo novo župnijo iz Galicije že precej naselilo. Kapital »Primorskega Lista“. — „Soča“ nas je pozvala, da naj dokažemo, da je neki njen dopisnik na Pečinah blizu št. 26. in ne na Ponikvah in da naj le povemo, kod se valjajo njegovi spisi. Obljubila nam je za dokaz 1000 K. Mi smo kajpada to ponudbo drage volje sprejeli in v zadnji številki pozvali uredništvo „Soče“, da naj položi 1000 K pri osebi za katero se zmenimo. Ko se to zgodi, bomo dalje govorili. Naša zahteva je čisto naravna in sploh v navadi. Na to čisto naravno zahtevo pa pišejo v „Soči“ št. 46., da smo lumpje in falotje, ki kaj takega zahtevamo. Mi pa se ne damo zbegati! Za danes povemo še, da vemo celo, kaj je uredništvo iz d<>tičnega izvirnega spisa izpustilo oziroma popravilo. Položite 1000 K in bodite mož beseda! Ako tega ne storite, nam dolgujete to svoto in mi jo lahko že naprej zapišemo med „kapitale“ „Prim. Lista11. To bodi v znanje in svarilo dopisnikom „Soče“ in „Primorca“. Taščica „P r. Lista". Cerkev na Krnu. — Grom topičev odmeva ob kršnih robovih sivega Krna. — Kaj tacega še ni bilo v vasi Krn, ki leži tik pod vrhom mogočnega Krna. Sivi starec ne more razumeti, kaj je prišlo v glavo sicer mirnim prebivalcem male vasice, da ga sedaj motijo z mogočnim streljanjem, ki odmeva od roba do roba in ga moti v njegovem mirnem premišljevanju. Nevoljen strese s6 svojo staro glavo in odpodi megle, ki so mu legle na rame ter pogleda radovedno doli v vasico. Pa glej, čuda, kaj je to — vse živo po vasi, — zastave vihrajo, — topiči pokajoi Kaj je to? — Kaj pomenja to? — Tega sivi, kršni starec ne more umeti, — zato zopet nazaj, v megle zavije svojo staro, častito glavo. — Tudi Ti, dragi bralec, si morda radoveden, kaj je pač pripravilo mirne prebivalce vasice Krn do take slovesnostiI Povem Ti ob kratkem: Vrli naši Krnci sklenili so, sezidati si cerkvico; dali so narediti načrt, dobili dovoljenje od nadškofijstva in v četrtek dne 17. t. m. je preč. g. kurat libušenjski blagoslovil prvi temeljni kamen zato slovesnost, zato veselje! Nikdo bi si ne bil mislil, da bo kedaj v Krnu cerkev, pa vendar bo, in sicer lepa cerkvica. Načrt je delal stavbeni mojster Jožef Rusjan r Renčah. Ladja bo dolga 8 m in široka 5 m; svetišče pa dolgo 3 m. 80 cm.; visoka bo cerkev v pročelju 1010 m., do vrha stolpa pa 20 m. Do meseca avgusta bo pod streho in če prideš prihodnje leto, dragi prijatelj, na Km, kjer so lani slovenski planinci napravili pripravno kočo za prenočišče, pogledal boš lahko tudi našo cerkvico ter se v njej priporočil sv, Roku, kateremu bo posvečena, da te varuje na poti proti strmemu vrhu. In Ti, mašnik Gospodov, ki bi tudi rad pogledal na sivi Krn, pa nerad opustiš tisti dan nekrvavo daritev, glej, kako Ti bo vstreženo! Daroval boš v naši cerkvici Gospodu nekrvavo daritev in pokrepčan so podaš pogledat divni razgled na ne-presežni Krn. Bog daj, da bi srečno zidali in dozidali in kadar jo bomo posvečevali, Vam bralci ljubega „Prim. Lista'1 naznanimo ter Vas povabimo na slovesnost in po končani slovesnosti na razgled na Krn. Ogenj. — Pretekli teden zgorel je senik na Volarjih pri „Miklavžu“. Senik bil je nov in poln sena. Poiestnik imel je vse svoje seno v seniku in sedaj je ob vse ter ob tem času tudi za drag denar sena ne more dobiti. Prodati bode moral živino ^od ceno. Zažgali so baje cigani, ki se vedno tu okrog klatijo. Že v zadnjem „Listu“ pritoževal se je nek dopisnik nad cigani in po pravici. Tudi pri nas delajo strašno škodo; če se jim pa kdo vstavi, pokažejo mu samokres ali pa nož. Dcsetuica. — Okrog Kobarida klali se že kakih 14 dni neko ženišče, ki se lahko vernim ljudem izdaja za ,.desetnico“; prerokuje reči; zdravi bolnike; se svojim prerokovanjem kali družinski mir in ljudi obira za težko prislužene vinarje. Pod 2 gl. baje ne pove nič prihodnjega! Kar pa dobi, vse zapije! Naj bi pač poklicane oblasti poskrbele, da bi se dandanes kaj tacega ne godilo in se neuko ljudstvo na tak način ne zavajalo in odiralo! V luknjo ž njo! Napad na cerkljansko posojilnico. — „Soča“ zopet napada cerkljansko posojilnico. Zakaj se gospodje tako srdito zaganjajo v to posojilnico? Poizvedeli smo, daje cerkljanska posojilnica odpovedala „g o r i-ški ljudski posojilnici“ vlogo 50.0 00 K, ker ne mara upavati denarja takim ljudem. Od tod vsa jeza in besnost. Redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Kamnjah bo na praznik Vnebohoda, dne 8. maja t. 1. ob 3. pop. v šoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Odobrenje računov za 1.1901. 3. Volitev načelstva in nadzorstva; 4. Predlogi in slučajnosti. Kamnje, dne 20. aprila 1902. Načelstvo. Izpod Mangarta. — Po dolgoletnem težkem čakanju spolnila se je nam Ložanom srčna želja. Dobili smo nov božji grob. Letos so v prvič pozdravljali gorski velikani naše okolice vstalega Zveličarja, ko je v velikonočni procesiji nešen — blagosljavljal naš skromni kraj. Preteklo leto prineslo nam je nove lepo vbrane zvonove, katerih zvonjenje je po terditvi ptujcev — jedno najlepših na celem Tolminskem in sedaj še napravo božjega groba. Vse to je stavilo velike zahteve na naše žepe. Pa, Gospod, ki ni zavčrgel vinarja uboge evangeljske udove, je z veseljem sprejel dar rudarja, trudečega se v temi gore, ter obudil v sercih velikodušnih dobrotnikov željo, pripomoči k Njegovemu poveličanju. Bogati in ubogi, visoki in pri prosti so kot marljive bučele nabirali potrebno, da se Večnemu napravi spodobno počivališčo v velikem tednu. Visokorodna rodbina grofa Henckel je milostno nakazala svoto 100 kron za pokritje stroškov božjega groba in pri-prostim rudarjem v Stčrunu ni zadostovalo plačati le predpisano vsoto, njih verna serca spominjala so se tudi v iz-vanrednih prilikah prijetne dolžnosti, skerbeti za hišo Gospodovo. Zbrali so prostovoljno znesek za nakup velikonočnih sveč. Da tudi ostali Ložani niso hoteli zaostati za svojimi tovariši, kaže pač najbolje to, da je božji grob veljal okolu 1400 kron — in svota je že poravnana. Čudimo se pa, da nam tukajšnji c. kr. rudnik vzlic vsem prošnjam ni naklonil nikake podpore. Nesreča. — V nedeljo dne 20. t. m. se je pripetila pri laderskem mostu na Soči velika nesreča. Istega dne po-poludne ob 4. uri se je peljal Matija Medved po domače „Menja“ s parom konj v kočiji iz Kobarida. Nekoliko pred mostom se mu konja splašita in dirjata proti mostu. Tu padeta oba pod most, kjer sta obležala mrtva. Po čudnem na-klučju ostala je kočija z voznikom na mostu, a voznik bil je poškodovan. Skrajni čas je že, da slavni cestni odbor ta most popravi, kajti v dobi 30 let poginila sta na tem mestu že dva para konj. Padla pod vlak. — V nedeljo popoludne proti večeru padla je neka 19 letna Terezija Kravanja med postajama Zdravščina-Zagraj, hoteča prestopiti iz jednega železničnega voza v drugi, tako nesrečno pod vlak, da jej je kolo jedno nogo popolnoma proč odtrgalo, druga pa jej je le še nekoliko obvisela na telesu. Prenesli so jo najprej v bližnjo stražnico, potem so jo pa ob dveh popolunoči prepeljali v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je ob 8. uri že umrla. Doma je bila iz Kala pri Bolcu. Grozen umor. — V Saležu pri Zgoniku na Krasu se je dogodil v ponedeljek 14. t. m. grozen umor. 58 letni vdovec Janez Škerk je ta dan zjutraj ob 8 uri z dolgim nožem večkrat prebodel svojo 25 letno nevesto (ženo svojega sina), ki je na mestu umrla. Vzrok groznemu umoru so bili vedni prepiri v hiši. V Korminu je zmagala pri obč. volitvah v III. razredu „katoliško-avstrij-ska“ stranka z veliko večino. Borba je bila velikanska. Pomagali so tudi Slovenci. V Hrušici pri Podgrudu v Istri bodo zidali za mlekarno novo poslopje, ki bode vrejeno po vseh zahtevah novega mlekarstva. Vlada je dala v podpora tej mlekarni 6400 K in sicer 200 K takoj, potem pa do 1. 1909 vsako leto po 600 K. Mlekarnica je pod vodstvom neumorno delavnega g. dekana Antona Rogača in izborno deluje. Belopeške gozdove na Gorenjskem je vlada hotela oddati tovarniški družbi. Kranjski katoliško-narodni poslanci pa so to preprečili. Tako ostane p r a v i c a d o p a š e kmetom. To je za tamošnje kmečko ljudstvo velikanska pridobitev! Žensko učiteljišče uršulinskega samostana v Ljubljani je dobilo sedaj o priliki svoje dvestoletnice pravico javnosti. Za gospodarski napredek Dalmacije. — Društvo za napredek Dalmacije je imelo nedavno temu svoj VII. občni zbor na Dunaju. Zbora se je udeležil ministerski predsednik dr. plem. K o e r b e r, železniški minister Wittek, novi namestnik dalmatinski baron Handel in mnogo odličnih oseb. Predsednik društvu grof Harrach je slikal gospodarski položaj kršne Dalmacije in naglašal, da je društvu naloga zbuditi zanimanje kulturnega sveta za Dalmacijo. Naloga društvu je še osobito ta, da stopi v zvezo s prebivalstvom vse Dalmacije v svrho pomoči na gospodarskem polju, član Deskovič je v krasnem govoru opisoval stanje in potrebe cele dežele in stavil zahtevo, da društvo ne pušča v nemar priprostega ljudstva Dalmacije. Prvo, kar bi moralo društvo storiti, bila bi permanentna (trajna) dalmatinska razstava na Dunaju, katera mora imeti trgovinski značaj. Ta predlog je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Na predlog predsednika bode društvo delalo na to, da izda natančen opis vseli razmer Dalmacije, ker brez tacega dela ni mogoče dobiti točne slike o tem, kako naj se obrne denarna podpora. Društvo se je konstituiralo in si izvolilo i za nadalje svojim predsednikom grofa Harracha, grofa Landskrona I. dr. Ivčeviča II. podpredsednikom. Železniške zgradbe. — Zgradba predora skozi Karavanke se je oddala tvrdki Gross & Comp., ki je napravila najugodnejši ofert. V kratkem se oddajo dela za bohinjski prodor. Ponemčevanje slov. Štajerske. — Deželni šolski svet štajerski je dovolil trgu Ljutomer nemško šolo; dosedaj je bila tam slovensko-nemška ali utra-kvistična šola za Ljutomer in okolico. Ustanovitev nemške šole v okraju z malone izključno slovenskim prebivalstvom more biti ustanovljena jedino le s po-nemčevalnim namenom in ta namen imajo pangermani s slov. Štajerjem od Celja pa do Gradca. Kraljica Natalija katoličanka. — Parižki listi proročajo, da je srbska kraljica-udova Natalija prestopila iz pravoslavja h katoličanstvu. Gospodarski nauki. — Vinogradniki, škropite inžveplajte trte! Ker je prav gotovo, da bodeta tudi letos nastopila peronospera in ples-noba, je neobhodno potrebno, da o pravem času škropimo in žveplamo. Prvič se škropi, kadar trla napravi 4 do 6 listov, drugič čez 4 do 5 tednov, tretjič koncem julija. Ob prav vročih urah t. j. od 11 predp. do 3 pop., kakor tudi tedaj, ko je na listih rosa, naj se ne škropi. Modra galica in apno naj bodete v pravem razmerju. Na 1 lil (100 1.) vode se vzame 11/2 do 2 kg modre galice in 1 /, do 2V, kg ugašenega apna. Molitvena knjižica katero priporočamo: Bratje in sestre, zgo-rečo molitvijo vse dosežemo! Prodaja se po 10 vinarjev pri upravni-štvu „Pr. Lista" in pri g. G. Likarju, v seineniški ulici št. 10. Izjava. — Uredništvo „Soče“ me v št. 39. poživlja, naj tožim, češ, le tako spravim iz sveta nesramna sumničenja in zavijanja, katere je njen lažnjivi do- pisun nagromadil o meni. Izjavljam, da ne bom tožil slamnatih mož okolu „Soče“ in „Primorca“, ker bi to bilo pod mojo častjo.[Zadostujejo naj popravki, iz katerih tudi razsodni bravci „Soče“ lahko spoznajo resnico. „Sočino“ uredništvo sicer sodi vse popravke po svoji lastni nesramnosti, vendar poštenjaki verjamejo bolj lastnemu prepričanju in zatrjevanju duhovnika, kakor pa slavno znani laž-njivosti „Soče“. Zato tudi ne prikrivam svojim faranom, kar pišeta „Soča“ in „Primorec“ o meni, ampak jim sam vse preberem, da se prepričajo, česa je zmožno liberalno sovraštvo. Ker pa se „Soča“ sklicuje na „k a -kih 40 prič, ki vse potrdijo, da je res, kar je pisala „Soča‘‘, in da ni res, kar je popravljal župnik Kosec“, jo poživljam, naj navede le edno samo pričo, ki upa javno trditi, kar trdi „Sočau o meni. Ako je ne navede, tedaj je „So-čina“ in „Primorčeva“ lažnjivost dokazana. Ako jo pa navede, tedaj bo priča imela priložnost pred nepristranskim sodnikom dokazati resnico. Kamnje, dne 21. aprila 1902. Jo s. Kosec župnik. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 32. Bog je prvi in neomejeni lastnik vseh stvari, mi smo podlastniki ali oskrbniki. Vpraša se torej, kaj je Božje lastninsko pravo? Božje lastninsko pravo je neomejeno in nedotakljivo pravo do vseh stvari, ki so Boguvčast in slavo, in ki so od Njega, kot od prvega začetka in zadnjega smotra, bistveno odvisne. To opredelbo hočemo nekoliko razložiti : 1. Božje lastninsko pravo je neomejeno t. j. nad njim ni višje oblasti, izvzeta pa tudi ni nobena stvar. Zato beremo v sv. pismu (Psalm 94.): „Gospod je velik Bog in velik kralj čez vse bogove. Zakaj v njega roci so vse pokrajine zemlje; in njegovi so vrhovi hribov. Ker njegovo je morje in on ga je vstvaril in suho so njegove roke naredile11. Ko bi bil človek v svojem lastninskem pravu neomejen, bilo bi Božje lastninsko pravo omejeno, kar bi se ne vjemalo z njegovim bistvom. 2. To lastninsko pravo je nedotakljivo, ker izvira iz večnega in ne-premenljivega bistva Božjega. Kakor je Bog ne more premeniti, ne more se tudi nobena stvar iztergati iz njegove oblasti. Vse mora biti pokorno in podložno večnim zakonom Božjim. Ko človek te zakone prelomi, greši! 3. Vse stvari so Bogu v čast in slavo, tako rekoč njemu koristne. Vse stvari hvalijo in poveličujejo modrost in vsemogočnost Božjo, ker so edino radi tega ustvarjene. 4. Vse stvari so bistveno odvisne od Boga. Bog jih je iz niča ustvaril ter jih v vseh časih ohranjuje t. j. iz njega izvira njihovo bistvo, njihove moči, lastnosti in njihovo delovanje. V njem imajo torej vse stvari svoj prvi in bistveni začetek. Iz tega pa sledi, da je Bog po svojem bistvu tudi zadnji smoter vsem stvarem. Vse stvari so po svoji naravi Njemu, kot svojemu bistvenemu začetku, podrejene in pokorne. V njem imajo po svoji naravi svoj zadnji konec. Bog je tedaj prvi, najvišji, neomejeni in bistveni lastnik nebes in zemlje. Pred tem lastnikom se morajo tresti vsi ljudje-lastniki, ker njemu bo treba dati oster odgovor za oskerbovanje in hiševanje. Ljudje-lastniki morajo natančno izpolnovati voljo vsemogočnega Gospodarja. Svojega imetja in bogastva ne smejo rabiti v zatiranje in izsesovanje svojega bližnjega. Tako govori Jezus Kristus: „Kdo je zvesti in razumni hišnik, katerega gospod postavi čez svojo družino, da jim daje ob času miru žita? Blagor tistemu hlapcu, katerega gospod, kadar pride, najde tako delati. Ako pa reče tisti hlapec v svojem sercu: Moj Gospod odlaša priti, in začne biti (tepsti) hlapce in dekle in pojedati in piti in pijančevati; bo prišel gospod tistega hlapca ob dnevu, ko se ga ne nadja in ob uri, ki je ne ve in ga bo odločil in mu delež z nezvestimi dal. Komur koli je veliko dano, se bo veliko hotelo od njega in komur so veliko zročili, bodo več od njega tirjali“. ________ Za kratek čas. Kak« se jo kmot Plana vozil prvikrat in zadnjikrat po zolcznici. — V vasi Kisi ičk a na Češkem je bil kmet posebne vrste, ki se ni nikoli vozii po železnici. Kislička je eno uro oddaljena od postaje. Nekoč sklene kmet peljati se vendar enkrat po 'železnici v Prago, ki je osem postaj od domače postaje. Kupi si listek, sede v vlak in se odpelje. Peta postaja se imenuje: Plana. Sprevodnik odpre vrata, kjer je sedel kmet Plana in zakliče : Plana, a u s s t e i g e n ! (Plana, izstopite!) Kmet misli, da je njemu zaklical. Pobere hitro svoje stvari in hajd v restavracijo. Pokliče vrček piva, ne meneč se dalje za vlak, ki je oddrdral proti Pragi. Mej tem pride vlak iz nasprotne strani, iz Prage. Kmetu se na zadnje nekam čudno zdi, pobere zopet svoje stvari, gre ven in vpraša sprevodnika : „Vi, kondukter, kako se imenuje la postaja?“ Sprevodnik: Plana! Ein-steigen! (Plana! Vstopite!) Kmet si misli: „Kako sem vendar imenitna oseba, da me vsak kondukter pozna po imenu11. Vsede se v vlak, veseleč se prijetne vožnjo. Po poti si misli : „Zdaj bomo kmalu Pragi in zopet bo : Plana, aussteigen !“ Pa kako se zavzame, ko zasliši čez nekoliko časa zaklicati svojo domačo postajo. Izstopivši iz voza koraka žalostno proti Kislički mrmraje po poti: Plana aussteigen, Plana einsteigen, bodi doma ! Učenec, star vsaj 14- let, krepak- in pošten, se sprejme takoj pri Mihaelu Pipanu, so d (irske mu mojstru v Škofji loki, Kranjsko. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironeoli). Itna v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, kalere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po želcznici in parobrodih. V zal oni ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. 11. občinstvo! Teodor Vidmar, kovaški mojster v Kobarida, išče pomagača in učenca za svojo obrt. ; KOKOVA ZMES katera sesedaj rabi kol hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od prot*, dr. Pott-a v Monakoveru (Bavarsko). Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu št. 4*7 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4. Uzorri z navodili si* razpošiljajo brezplačno. m*******i Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v fnorici, Gosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v liaj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po naj nižjih cenah. ^ > NL* vi?- / ^4' v ^ ^ \ A' .<^ jO' <\P o? C. kr. priv. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec M. P O V E R A J, na Travniku št 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svoje krojačnico in trgovino, iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5. 1’. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje sc haveloke, sako, pelegrine in finejše obleke za gospe po najnovojši modi. Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilo in po vsaki mo di. Žepna ura Anker Kem. (tudi posrebrnjmia) z lepim krovom, 3-letno poroštvo. — Elegantne oklopne verižice z mahalom. Pariški sestav. — Iglica za vratnik s ponar. kameni. — Par pozlačenih gumbov za zapestnike. — Oprava naprsnih in ovratnih gumbov. — Par srebrnih uhanov. — Prstan z elegant. kameni. — Malo žepno zrcalo. Te dragocenosti se dobe po poštnem povzetju za 2 gld. 95 kr. Bratje IIurviz, Krakov, Stradom 17 (Avstrija.) Kar ne ugaja se v 8 dneh lehko povrne. Bogati ilustrovani katalogi se dobe brezplačno. Prekupci in agenti se sprejemajo. za vino in. za oljke so naše stiskalnice „HERKlJLES“, najnovejšega in izvrstnega sestava s stro-jeni za dvostroki in trajni priti-sek; zajamčena največa uporabnost, veča od vseh drugih stiskalnic. Najbolje samoielujoče škropilnice za trte patentirane „SYPHONIA“ katere delujejo same, ne da jih je treba goniti. Mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalnice z mastifom za grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja, kakor tudi za vse pridelke rastlinske, živinske in rudne. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnica*, pšenico, čistilnice, rešetalnice, mečkalnice za krmo, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejšega, izbornega, istinitega pripoznano najboljega in odlikovanega sestava PH. MAYFARTH in dr. c. in kr. izključilo privilegovaue tvornice gospodarskih iu vinarskih strojev na Dunaju, 11, Taborstrasse št. 71. odlikovani v vseh državah sveta z 450 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki z mnogimi pohvalnimi pismi franko. — Razprodajalcl se iščejo povsod, kjer še nismo zastopani. — Čuvaj se ponarejanja.