GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE M
LETO XVI.
CELJE, 15. FEBRUAR 1969
ŠTEVILKA 2
PRED VOLITVAMI
Na podlagi ustavnih sprememb in volilnega sistema bomo volili letos aprila nove odbornike za občinsko skupščino in poslance za republiške in zvezne skupščinske zbore.
j! Proizvodnja in <j
1 produktivnost t
c	j
v januarju J
'<> Proizvodnja je v janu- \
V	ar ju ugodno potekala, saj , i1 je bila vrednost v januar- , i1 ju tega leta dosežene pro- ( i1 izvodnje za 36,88 °/0 večja
V	od one, ki je bila doseže- (| .<1 na v januarju preteklega (i ( leta. Tako smo v mesecu p ,<* januarju dosegli že 9,98% p ,<[ letnega plana in ga s tem p
presegli v tem mesecu za p
I	1,65%. V primerjavi z me- p
II	sečem decembrom pretek- p ( lega leta pa znaša porast p * 8,2 %. Visok porast proiz- p
vodnje, v primerjavi z p 1! istim mesecem preteklega p leta, je posledica velike p 'i stagnacije, ki je vladala v P , lanskem prvem trimesečju ' i na tržišču.	I1
Zvezno skupščino bodo odslej sestavljali: zbor narodov, zbor družbenopolitičnih skupnosti, gospodarski, kulturno-prosvetni in socialno zdravstveni zbor;
republiško skupščino pa republiški zbor, gospodarski, kulturno-prosvetni in socialno zdravstveni zbor. V zvezni in republiški skupščini odpadeta dosedanja organizacij sko-poli-
tična zbora. Tako ostanejo v republiški skupščini republiški zbor in trije zbori delovnih skupnosti namesto dosedanjih štirih, medtem ko se število zborov v zvezni skupščini ne spremeni, dobiva pa zbor narodov novo vlogo, namesto orga-nizacijsko-političnega zbora pa novi zbor družbenopolitičnih skupnosti.
Pri občinskih skupščinah ni sprememb.
V samem volilnem postopku so nekatere novosti, med njimi občinska in medobčinska kandidacijska konferenca in elektorska telesa ter to, da bomo odslej volili vsaka štiri leta.
(Nadaljevanje na 2. strani) ()
f
Kaj določa novi statut osnovne organizacije
sindikata Cinkarne
Družbenopolitična organizacija, katere namen je, da aktivno deluje, mora biti tudi dobro organizirana. To pomeni točno razdelitev nalog in pristojnosti vseh organov organizacije, konkretno opredeljeno mesto vsakega člana v organizaciji, odnose članov in organizacije do višjih vodstev in vse druge elemente, ki omogočajo akcijsko enotnost, javnost dela in učinkovito medsebojno komunikacijo.
Pri izdelavi statuta osnovne organizacije sindikata Cinkarne so bili ti elementi upoštevani, ker bi brez njih organizacija s tako velikim številom članstva ne mogla učinkovito delovati.
Osnovno pravilo novega statuta je predvsem v tem, da so oblike organiziranosti prilagojene boljši funkcionalnosti delovanja organizacije in nc nasprotno, da se dejavnost prilagaja posameznim pravilom organiziranja. To pravilo je tudi povzročilo, da pravilnik odstopa od nekaterih že tradicionalnih oblik, ki pa so po našem mnenju nebistvene. Nov statut je usklajen s statutom ZSJ in ZSS, le da je konkretnejši in kol tak tudi uporaben za vsakega člana naše sindikalne organizacije.
Statut je razdeljen na enajst poglayij, ki prehajajo od uvodnih določil, pravic in dolžnosti članov, delovanja in strukture organov sindikalne organizacije, organizacije sej, javnosti dela in obveščanja, akcijske enotnosti organizacije in drugih vse do materialnega poslovanja organizacije sindikata.
Ce bežno ocenimo nekatera določila novega statuta, opazimo predvsem dosti bolj konkretno določen status posamez-
nega člana in organizacije. Sindikalna organizacija v podjetju je postala najpomembnejše središče samoupravno-ekonom-skega dogajanja in njen vpliv na višja sindikalna vodstva je mnogo neposrednej ši.
Za organizacijo je zlasti pomembno, da s« njena vloga ne neha v podjetju, ampak se aktivno vključuje v širšo družbeno skupnost, kjer si prizadeva uveljaviti dogovore za katere se borijo njeni člani. Ta njena vloga ji daje zelo pomembno
mesto pri uveljavljanju samoupravnih dogovorov na nivojih podjetja, komune, republike itd.
Neposreden vpliv članov sindikata je večji. Njihove pravice se ne omejujejo zgolj na organizacijo, temveč je podana možnost vpliva slehernega člana tudi na druge organe sindikata. Poudarjena je zlasti pravica do socialne pomoči, do pravne in politične zaščite, do redne informiranosti, do sodelovanja pri sprejemanju vseh stališč in do posebnih pravic v primeru brezposelnosti. Močno je poudarjena tudi pravica po izobraževanju članov sindikata, ki pa je obenem tudi dolžnost, saj sistem samoupravljanja zahteva visoko stopnjo idejnega znanja in zavesti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stancanje rondel za baterijske čašice
Odbornike v splošni zbor občinske skupščine, poslance za republiški zbor' in poslance za zvezni zbor družbenopolitičnih skupnosti volijo vsi volilni upravičenci neposredno na voliščih svoje volilne enote, kjer stanujejo. Podobno neposredno volijo v delovnih organizacijah odbornike za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
Volitve poslancev za zbore delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine so neposredne. Poslance za te zbore namreč volijo občinske skupščine skupaj s poprej v delovnih organizacijah izvoljenimi elektorji.
Poslance v zbor narodov volijo republiške skupščine.
Glede na to, da bodo volitve že aprila, se v časovni stiski še posebej povečujejo naloge in odgovornost sindikata, ki je nosilec priprav in izvedbe volitev v delovnih organizacijah. Te naloge so toliko bolj zahtevne, ker si bomo ne glede na določene časovne termine za izvedbo vseh priprav na volitve morali v interesu vseh delovnih ljudi prizadevati, da bomo z demokratičnim in široko odprtim delovanjem v času vseh priprav kandidirali za odbornike in poslance dejansko tiste ljudi iz svoje sredine, za katere smo prepričani, da širše in globlje poznajo delo in problematiko posameznih področij in ki so sposobni in voljni poglabljati se in spoznavati bistvo družbenoekonomskih in političnih gibanj.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kaj določa novi statut našega sindikata
(Nadaljevanje s 1. strani)
Struktura organov osnovne organizacija sindikata ustreza vsebinskim nalogam, ki jih sindikalna organizacija sprejema in izvaja.
Občni zbor organizacije je vsaki dve leti in na njem se udeleženci dogovorijo o najpomembnejših vprašanjih sredine v kateri delujejo. To politiko potem uresničujejo organi, kot so konferenca sindikalne organizacije, predsedstvo konference in izvršni odbori sindikalnih podružnic.
Posebno velja omeniti vlogo konference, ki izhaja iz dosedanjega izvršnega odbora sindikalne organizacije. Občni zbor sindikalne organizacije je izvolil takoimenovano stalno konferenco, ki jo sestavlja 23 članov sindikata. Ta konferenca se bo sestajala na podoben način kot se je dosedanji izvršni odbor, njene naloge pa se tudi bistveno ne razlikujejo od nalog prejšnjega izvršnega od-
bora. Ker pa je pogoj za delo sindikatov dobro poznavanje javnega mnenja, se bo konferenca občasno sestajala na razširjena zasedanja. Na teh zasedanjih bodo sodelovali poleg članov stalne konference še vsi predsedniki sindikalnih podružnic in drugi aktivni člani sindikalne organizacije, zato je realno pričakovati množičnejšo udeležbo pri izvajanju politike sindikalne dejavnosti.
Sindikalne podružnice imajo tudi v prihodnje podobno vlogo, kot so jo imele dosedaj, vendar s tem ne trdimo, da njihovo delo ne bo pridobilo na konkretnosti in kvaliteti.
Statut organizacije sindikata določa področja dela sindikalnih podružnic, zato bo njegovo upoštevanje skupaj s smernicami programa dela sindikalne organizacije obvezovalo člane zlasti pa še vodstva sindikalnih podružnic, da bodo še bolj odgovorno delovali znotraj samoupravnega sistema.
Posebno poglavje je namenjeno tudi moralni in politični podpori članov sindikata pri izvajanju stališč organizacije sindikata. Organizacija v primeru potrebe ščiti vsakega člana, kadar on izvaja sindikalno politiko, ki jo je organizacija sprejela, kar velja tudi za odgovorne funkcionarje te organizacije tudi po izteku njihove mandatne dobe. Ob koncu gotovo velja poudariti, da vsa
pravila in programi organizacije lahko koristno služijo le aktivnim članom, ob pasivnosti pa bi bila popolnoma odveč, zato je namen sestavka, da na eni strani informira člane sindikata o bistvenih določbah pravilnika, na drugi strani pa da jih vzpodbudi, da se poslužujejo pri delu tistih možnosti, ki jim jih pravilnik daje.
Leopold Slapnik
BENIFIKACIJA DELOVNIH MEST
Predlog za henifikacijo preostalih delovnih mest, na katerih so izredno težki delovni pogoji.
Proizvodnja in produktivnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na relativno zadovoljiv porast proizvodnje v januarju 1969 v primerjavi z decembrom 1968 je vplivalo povečanje proizvodnje naslednjih proizvodov: cinka in prahu v topilnici za \ ■1.911 o, cjnkove pločevine za ' 1-1.6 n, avtotipijskih plošč, cinkove žice za 6,2 %„ po- < cinkanih žlebov in cevi za ( 50%, kemikalij za grafično 1 industrijo za 91",), ciuko- 1 vib strešnikov za 166 %i\ natrijevega sulfida za 39 odstotkov, ciukovega sulfa-ta za 2,5 %, modre galice za 64" n, žveplenih barvil V za 28.6%, mineralnih barv V za 62%, organolov za 20,6 , odstotkov, korocinka za J 181%.
Realizacija je v mesecu d januarju potekala dokaj d dobro, saj je dosegla vred- d nost 20 milijonov dinarjev. Izvozni plan /,a januar je bil presežen za 9,89 %. V primerjavi z januarjem preteklega leta pa je bila vrednost izvoza večja za 101 "/n, V tein mesecu smo izvozili izdelke in usluge v vrednosti 554.614 S, 61.53 odstotka vrednosti izvozu smo prodali na konvertibilnem področju, 29,79 1 n na ostalem klirinškem pod- ji ročjii in 5.88 na vzhodnoevropskem področju.
Ker je vrednost proizvodnje v primerjat i z istim d
razdobjem preteklega leta porasla za 36,88%, število zaposlenih pa samo za 2,59 odstotka znaša povečanje \ produktivnosti dela 34,29 %.
Centralni delavski svet je na svoji seji v mesecu decembru 1968 obravnaval problem beni-ficiranja delovnih mest v podjetju ter kaj je potrebno napraviti, da bi bila benifikacija priznana tudi tistim delovnim mestom, ki so izpadla iz obstoječega zakona. Nadalje je tudi obravnaval predlog sindikalne organizacije, da bo potrebno čimprej pripraviti dokumentacijo za tista delovna mesta, ki bi morala tudi biti zaradi težine dela benificirana, niso pa bila predlagana za benifi-kacijo.
Centralni delavski svet je na. podlagi razprave zadolžil naš varnostni sektor, da za tista delovna mesta, ki so že bila predlagana za benifikacijo pa so iz sedanjega zakona izpadla, pripravi vso potrebno dokumentacijo do konca leta 1968.
Za tista delovna mesta, ki pa bodo prišla na novo v poštev, za benifikacijo pa mora biti vsa potrebna dokumentacija pripravljena do 15. februarja 1969. Vsi ti predlogi bi prišli v poštev v noveli zakona o beni-ficiranem stažu.
D. M.
PRED VOLITVAMI
H
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sam postopek od prvih priprav do volitev je v bistvu naslednji:
—	da bi dosegli čimboljšo izbiro kandidatov za odbornike in poslance, je nujno, da družbenopolitične organizacije na svojih sestankih v delovnih organizacijah zberejo predloge za možne kandidate (evidentiranje kandidatov);
—	do 15. februarja skličejo predsedniki sindikalnih organizacij kandidacijske konference. Sestavljajo jih vsi člani delovnega kolektiva, sklepčna pa je pri 10 % udeležbi vseh članov. Naloga te konference je, da razpravlja o evidentiranih ali na'sami konferenci predlaganih kandidatih in da izmed njih z. glasovanjem določi kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, predlaga občinski in medobčinski kandidacijski konferenci kandidate z!a poslance republiške in zvezne zbore delovnih skupnosti ter izvoli delegate za občinsko kandidacijsko konferenco;
—	seja občinske kandidacijske konference (in medobčinske kandidacijske konference) bo v prvi polovici marca, na njej pa bodo izvoljeni delegati izbrali kandidate za poslance
izmed predlaganih kandidatov;
— po sejah občinske in medobčinske kandidacijske konference (te bodo v okviru občine in za več občin skupaj) bodo v času od 14. do 29. marca zbori delovnih ljudi v vseh delovnih organizacijah. Na teh zborih bodo dokončno potrjeni kandidati za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, razpravljali bodo o predlogih občinske in medobčinske kandidacijske konference, spre-
jeli ali ovrgli predlagane kandidate in predlagali nove ter izvolili elektorje (novost pri sedanjih volitvah) za volitve poslancev za zbore delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine.
Vse te priprave in same volitve bomo uspešno izvedli v našem lastnem interesu, če bomo vsi neposredno sodelovali v vseh fazah volilnega postopka, kar je hkrati tudi naša pravica in dolžnost.
Strojno šaržiranjc praženca v retorte
Sindikat o skrajšanju delovne dobe
Stališče plenarne seje sveta zveze sindikatov Jugoslavije o realizaciji političnega stališča VI. kongresa ZSJ
Posebno pozornost svojega delovanja je svet zveze sindikatov Jugoslavije posvetil uresničevanju stališča VI. kongresa na skrajšanju delovne dobe. V ta namen je vključil v aktivno reševanje tega problema vse pristojne dejavnike od zveznega izvršnega sveta do komisij, ki imajo posamezne naloge pri iskanju normativov za upokojitev.
Trojni pomen prometnega znaka: obvezno tehtan jr, vozi previdno, sicer boš zletel s ceste in malomarnost pa taka. (Znak je namreč že precej časa zvit. ni se pa še nihče našel, ki bi ga poravnal ali pa to na ustreznem mestu naročil.)
Pri razreševanju tega problema se je pokazalo, kako je potrebna Vsestranska proučitev preden se lahko posreduje dokončen sklep oziroma predlog zvezni skupščini. Posebno, če še upoštevamo, da so si pri samem reševanju ideje mnogokrat nasprotovale; to je bilo razvidno tudi iz dnevnega časopisja. Zahtevnost vsestranskega reševanja pokojninskega sistema in pri tem enostranska zahteva kaže, da se bo dokončna rešitev še dlje zavlekla kot .je; bil.o prvotno predvideno. Vse te in še nekaj, nenuštetih problemov, je narekovalo, -da sindikat zahteva rešitev pg.hitrem postopku.
Stališče plenumu zveze sindikatov Jugoslavije oziroma predlog zveznemu izvršnemu' svetu in zvezni skupščini je, da
se po hitrem postopku v januarju 1969 spremeni 28. in 35. člen osnovnega zakona o pokojninah (brišejo naj se dosedanje predčasne upokojitve). To pomeni, da imajo zavarovanci zakonito pravico do upokojitve: moški s 35 let službe in 55 let starosti, ženske s 30 let službe in s 50 let starosti s pokojninsko višino 75 % od pokojninske osnove po 34. členu obstoječega zakona. Zakon bi še dalje stimulativno deloval glede podaljšanja delovne dobe do 40 oziroma 35 lfet in tako
Zamenjava stanovanj
Pri komisiji za stanovanjske zadeve je bilo do konca leta 1968 vloženih 132 prošenj za stanovanje; to so prošnje delavcev, ki imajo v Cinkarni nad pet let delovne dobe. Med njimi je enajst prosilcev, ki so že zajeti kot upravičenci do dodelitve stanovanja na prednostni listi. Poleg tega je bilo vloženih dvanajst prošenj za zamenjavo stanovanj.
Za zamenjavo stanovanj pretežno prosijo delavci, ki stanujejo v malih komfortnih stanovanjih. a se jiin je število družinskih članov povečalo ali pa so otroci odrnsji in potrebujejo večje stanovanje.
Po pogodbi z G1P »Gradis« bomo letos pridobili devet dvoinpolsobnih, deset dvosobnih in eno enoinpolsobno stanovanje. Enosobnih stanovanj in garsonjer nismo kupili, čeravno je med prosilci mnogo takih, katerim so potrebna manjša stanovanja. Komisija za stanovanjske zadeve je na 22. redni seji o tem problemu razpravljala in osvojila
domnevo, da bo v letu 1969 pri oddaji stanovanj potrebnih približno šest enosobnih stanovanj za prosilce z do tremi družinskimi člani. Sklenila je, da se zainteresiranim omogoči premik v večja stanovanja in se tako sproste manjša stanovanja za dodelitev manjšim družinam.
Komisija za stanovanjske zadeve bo v letu 1969 rešila do šest prošenj imetnikov stanovanjske pravice v komfortnih dvosobnih in enosobnih stanovanjih ali garsonjerah, ki so last Cinkarne in ki hnajo vsaj štiri družinske Manč,'ki prosijo za zamenjavo svojih stanovanj za dvosobna ali dvoinpolsobna stanovanja. Ce bo vloženo večje število prošenj, bo komisija natančnejše kriterije za selekcijo določila pozneje ter jih predlagala v odobritev upravnemu odboru podjetja.
Interesente za zamenjavo stanovanj prosimo, da vlože prošnje vsaj do 1. marca 1969 pri komisiji za stanovanjske zadeve.
I. Svetličič
VOLIVCI
omogočil pravico do večje pokojnine (do največ 83 % od pokojninske osnove). Pri sprejemanju takega stališča je sindikat upošteval prednačrt pokoj-ninskeg^zakona, ki ga pripravlja zvčzna skupščina, v katerem se predvideva prehodna doba petih let in bi se pokojnina odmerjala brez Zmanjšanja. Odredbe tako izmenjanega in dopolnjenega osnovnega zakona bi se nanašale na tiste zavarovance,r ki So že uveljavili pravico do začasne upokojitve po dosedanjem zakonu. Za nadaljnje reševanje In izpopolnjevanje tega občutljivega -vprašanja je zadolžena komisija za delovne pogoje, ki nuj s pomočjo javnosti in stališča članstva, proučuje posamezne probleme.
Reševanje tega problema v sedanji etapi narekuje tudi potrebne ukrepe v ekonomski politiki, zakonodajaistvu in v samoupravljanju. ki naj omogoči upoštevati boljše delovne pogoje. zdravstveno zaščito, krajši delovni teden, varnost pri delu itd. Tako bo omogočeno, da delavci ostanejo dalj časa na delu in s tem ustvarijo boljši osebni standard.
Predloženo izhodišče predstavlja realno pot za realizacijo zahteve na VI. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije. Svet zveze sindikatov pričakuje polno razumevanje in podporo vseh članov in forumov; obvezuje pa predsedstvo, da v ZIS in v skupščini zahtevajo razreševanje te naloge.
Upamo, da bo iz dnevnega časopisja že znan sklep Zvezne skupščine, ko bo ta sestavek objavljen v »Cinkarnarju«.
Martin ANDREJAŠ
ALI STE PRIJAVILI SPREMEMBO PREBIVALIŠČA, DA BO MOŽNO TO ZABELEŽITI V VOLILNEM IMENIKU?
POSKRBITE ZA PRIJAVO MOREBITNE SPREMEMBE PREBIVALIŠČA, DA BO LETA EVIDENTIRANA V VOLILNEM IMENIKU.
VOLIVCI!
Z namenom, da bi bila evidenca volilnih upravičencev območja občine Celje čim bolj urejena, poziva oddelek za splošne zadeve občine Celje vse Občane — volilne upravičence, da preverijo, če so vpisani v volilni imenik. Posebno velja to za vse tiste osebe, ki so spremenile naslov stalnega prebivališča, ali so se priselile nn območje občine Celje.
Spremembe lahko prijavite pri oddelku za splošne zadeVe, Trg Svobode 9, soba št. 82. vsak delovni dan. razen sobote.
					ID	
^.i
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV V PRETEKLEM LETU
CENTRALNI DELAVSKI SVET
V letu 1968 je imel centralni delavski svet dvanajst rednih in eno izredno sejo. Obisk na sejali je bil zadovoljiv, saj je bilo navzočih poprečno po 42 članov ali 73 %.
Centralni delavski svet je v preteklem letu razpravljal in sklepal o naslednjih važnejših zadevah: takoj v začetku leta je bila izvršena reorganizacija podjetja. Delovni enoti metalurgija in predelovalni obrati sta se združili v en sektor, imenovan metalurški sektor, delovni enoti anorganska in organ-ka kemija pa tudi v en sektor — kemijski sektor. V zvezi s to reorganizacijo sta se do volitev delavskih svetov združila tudi tedanja delavska sveta v en svet; iz dotedanjih štirih delavskih svetov sta nastala dva sveta, in sicer delavski svet metalurškega sektorja in delavski svet kemijskega sektorja.
Že v začetku leta je centralni delavski svet sprejel in potrdil vrsto ukrepov za doseg proizvodnega plana in za uspešnejšo prodajo proizvodov. Določil je način ugotavljanja dohodka podjetja po sektorjih, posebno glede na osebne dohodke. Potrdil je tudi razdelitev obratnih stroškov in investicijskega vzdrževanja na sektorje za leto 1968. Za samski dom ze sprejel spremembo cenikov stanarine
Preden vstavijo retorte v destilacijsko peč, jih je treba pred« grevati v temperski peči (na
sliki)
4 CINKARNAH
ter potrdil predlog predračuna letnih dohodkov in izdatkov za leto 1968.
Potrjen je bil tudi način financiranja izgradnje novega obrata za proizvodnjo umetnih gnojil z delno vključitvijo opreme bivšega EKK Velenje. Ta sklep je bil sredi leta preklican, ko se je izvedelo, da SR Slovenija nima sredstev niti načrta za izgradnjo tovrstne bazične kemijske industrije.
Zelo pozorno in vsestransko je centralni delavski svet obravnaval in tudi potrdil zaključni račun podjetja za leto 1967. Nadalje je sprejel in po-
trdil pravilnik, ki določa obvezno sprejemanje pripravnikov v našem podjetju. V zvezi s sprejemanjem pripravnikov je centralni delavski svet ustrezno spremenil pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in pravilnik o delovnih razmerjih. Obravnaval in potrdil je tudi plan varnostnih ukrepov za leto 1968. Določil je še nekaj delovnih mest za mladino do 18 let starosti, za žene in za^invalide. Odobril je tudi pravilnik in denarna sredstva za rekreacijo v letu 1968.
Izredno pomembna za podjetje je bila sklenitev pogodbe z Nemško demokratično republiko o financiranju in izgradnji obrata za proizvodnjo titanovega dioksida. Izgradnjo tega objekta bomo verjetno pričeli že marca ali aprila.
Centralni delavski svet je odobril tudi razporeditev sklada skupne porabe in 4 % stanovanjskega prispevka za leto 1968. Delavcem, ki so delali skrajšan delovni čas je odobril, da zopet preidejo na 48-ur-ni delovni teden. Nagradil je tudi devetnajst delavcev novega obrata grafike, in sicer tiste delavce, ki so največ prispevali, da je obrat osvojil novo proizvodnjo.
Posebno pozornost je centralni delavski svet posvetil poročilu o poslovnih rezultatih prvega polletja 1968. Ugotovil je, da smo, čeravno je celotni dohodek večji v primerjavi s prejšnjim letom, zaradi raznih podražitev surovin in raznih drugih obdavčitev, polletno bilanco zaključili z izgubo, zaradi nepokritih osebnih dohodkov.
(Nadaljevanje na 5. strani)
ALI RES NI ODGOVORNE OSEBE?
Z
A T
J O
?
V splošnih aktih našega podjetja je lepo opisana odgovornost zaposlenih. Morda gre v tem primeru samo za prepisano vsebino odgovornosti, ker pač taka določila vsebujejo temeljni in drugi zakoni. Ali, če si drugače zastavimo vprašanje, ali so odgovorni in podvrženi ukrepanju le nekateri zaposleni. Pri tem torej pozabljamo, da gre za odgovornost vsakega zaposlenega pa naj dela kjerkoli, ker mu splošni akti podjetja nalagajo določene pravice in tudi dolžnosti. Za delo, ki ga kdo opravlja pa inu pripada vračilo v obliki osebnih dohodkov in če prejema osebne dohodke, ne bi smel pozabljati na svoje dolžnosti. V tem primeru je potem vsakdo dolžan ravnati po svoji vesti in delati v cilju dobrega gospodarja. Stari pregovor pravi: »Zrno do zrna pogača, dinar do dinarja palača.«
Lahko bi se dotaknili konkretnih primerov. Pred meseci si je nekdo izmed zaposlenih nameraval prisvojiti manjšo družbeno vrednost na uporabnih proizvajalnih sredstvih ali inventarnem predmetu — last podjetja. Takšno sredstvo ali predmet predstav-
lja vrednost morda od 0,05 do 30,00 din. Slučajno pa je bila taka prilastitev že pri samem poskusu preprečena. Sledil je torej ukrep in tudi določena sankcija, kar je edino pravilno. Cc bi hoteli vsaj do nekega nivoja potegniti nitko odnosov do vrednosti družbene lastnine. Prav gotovo nihče ne ravna tako s svojo lastnino doma v stanovanju, na posestvu ali kakršnem koli imetjem, kakor to izvaja in dela v lastnem podjetju. Tukaj lahko polagoma propada tudi vrednost 200.000,00 din, ko objekt stalno zaliva deževnica ali talna voda. kot na primer tehtnico na četrtem tiru v Cretu — ni odgovorne osebe, ki to dovoljuje.
Stroški rešitve takšnega objekta pred stalnim propadanjem bi bili minimalni, vendar ni tistega, ki naj reši to konkretno nalogo. Zelo žalosten je pogled na poplavo pod mostom tehtnice, kjer je voda zalila ves kanal v višini poldrugi meter; ta voda vse leto upada in narašča.
Vgrajeni mehanizem in ležaje razjeda odvečna voda. ali ne bi raje ta kanal v letnem času uporabili za kopalni bazen.
Na sliki: »namakajoča se« tehtnica SK

Kako potekajo priprave na volitve
V gospodarskih organizacijah prevzema glavno nalogo predvolilne dejavnosti sindikat. Volitve pa bodo uspešne le ob sodelovanju vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju.
Člane kolektiva nameravamo seznaniti, kako poteka predvolilna dejavnost in z nekaterimi novimi postopki pri volitvah in pri kandidiranju.
sestavljajo gospodarske organizacije: Cinkarna Celje, Železarna Štore, EMO — Celje, IFA Celje, LIBELA Celje.
Naslednja naloga naše dejavnosti so volitve v naše skupščinske organe. V Cinkarni vo-
do predvidoma 10. aprila. Ravno tako bomo neposredno volili na terenu še poslance v občinski zbor skupščine občine Celje, poslance za republiški zbor SRS in poslance za družbenopolitični zbor zvezne skupščine. Volitve’Y vse ostale zbore skup-
Vsa ta dejavnost že teče od samega začetka leta, zato naj predvsem navedemo le nadaljnjo aktivnost.
0 V januarju so potekale priprave v občinskih organizacijah (pravilniki, kriteriji) in evidentiranje v gospodarskih organizacijah in na terenu.
0 Na kandidacijski konferenci je treba seznaniti volivce s kriteriji in pravili volilnega sistema ter kandidirati predstavnike v posamezne skupščinske organe. Izvoliti delegate za občinsko kandidacijsko konferenco.
V nadaljevanju te aktivnosti se sestane občinska kandidacijska konferenca, ki je sestavljena iz 150 kandidatov: 75 delegatov je iz gospodarstva. Občinska kandidacijska konferenca bo razpravljala in določila kandidate za odbornike občinske ' skupščine ter predlagala občinski kandidacijski konferenci možne kandidate za poslance. Izvolila bo tudi delegate za občinsko kandidacijsko konferenco. Po občinski kandidacijski konferenci se bo sestala medobčinska kandidacijska konferenca, katere delegate izvoli občinska konferenca. Ta konferenca ima podobne pristojnosti kot občinska kandidacijska konferenca.
Tako sestavljena kandidatna lista pa predstavlja predlog za ponovno obravnavo na zborih delovnih skupnosti, ki bodo predvidoma od 14. do 29. marca. Zbori delovnih ljudi imajo naslednje naloge:
—	ocenijo, dopolnijo ali ovr-žejo kandidate za odbornike •zborov delovnih ljudi občinske skupščine;
—	dokončno sprejmejo kandidate za odbornike zbora delovnih ljudi občinske skupščine;
—	poslušajo' poročilo o delil občinske in medobčinske kandidacijske konference;
—	se izrečejo o sklepih kandidacijske konference;
—	po potrebi: dopolnijo predloge kandidatov za poslance; ovržejo sprejetega kandidata (ali več) za poslance republiške in zvezne skupščine;
—	volijo elektorje za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine;
—	sestavijo predloge (dodatnih) kandidatov in jih predložijo volilni komisiji.
Cinkarna ima tri volilne enote, ki so teritorialno zakrožene.
Posamezne volilne enote sestavljajo naslednji obrati oziroma oddelki;
I.	volilna enota: metalurški laboratorij, PIK, pražarna, valjarna, čašice, žlebovi, topilnica, cinkovo belilo, kopalnica metalurških obratov, plinarna, keramika.
II.	volilna enota: kemija I, glavni laboratorij, superfosfat, gradbeni oddelek, energetika, mehanična delavnica, pomožni oddelek, služba zavarovanja, šoferji — uprava, kuhinja, gasilci, samski dom, kadrovski sektor, finančni sektor, uprava.
III.	volilna enota: transport, nova rafinerija, nova žveplena kislina, žica, cinkografija, OOB, novi litopon, modri baker, aluminijski ofset, skladišča, komercialni sektor, razvojni laboratorij, investicijski sektor, elek-tro služba, merilni oddelek, varnostni sektor, KIM Mozirje.
Volilno enoto za gospodarski zbor republiške skupščine pa
limo neposredno tri odbornike	-ggin pa so posredne, to se pra-
za zbor delovne skupnosti ob-	vi, da poslance volijo zbori
činske skupščine. Te volitve bo- skupščin skupaj z elektorji.
Volitve in konstituiranje skupščinskih organov
(verjetni datumi)	ObS	RS	zs
I. NEPOSREDNE VOLITVE			
10. aprila — četrtek	zbor delovnih skupnosti		
13. aprila — nedelja	občinski zbor republiški zbor		družbeno-politični zbor
II. VOLITVE V OBČINSKO SKUPŠČINO	Konstituiranje Gospodarski občinske	zbor		Gospodarski zbor
	skupščine	Prosvetno-kultumi Prosvetno-kultumi zbor	zbor	
		Socdalno-zdravstven Sogialno-zdravst ven	
		zbor	zbor
III. VOLITVE V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI		Konstituiranje republiške skupščine	Zbor narodov
IV. VOLITVE V ZVEZNI SKUPŠČINI			
16, maja — petek			Konstituiranje zvezne skupščine
Vsa ostala pojasnila bodo podana na kandidacijskih zborih, posamezna vprašanja pa bodo
obravnavana na zboru delovnih ljudi v Cinkarni.
Martin ANDREJAS
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 4. strani)
V septembru je centralni delavski svet ponovno razpravljal o izgradnji tovarne umetnih gnojil z vključitvijo dela opreme EKK Velenje. Razprava, v kateri je sodeloval tudi tov. Kavčič, predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije, je pokazala, da republika nima sredstev, da bi delno financirala to izgradnjo. Centralni delavski svet je sprejel sklep, da podjetje odstopi do nadaljnjega od gradnje to-
varne umetnih gnojil, v proizvodni program pa uvede čim bolj rentabilno proizvodnjo.
Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora ustanovil organizacijski oddelek; ta oddelek se bo ukvarjal z reševanjem organizacijskih problemov, z uvajanjem sodobnih metod obračunavanja stroškov proizvodnje, z uvajanjem mehanizacije, z analitsko oceno delovnih mest, izdelavo pravilnikov itd. Ponovno je centralni delavski svet obravnaval delov-
no disciplino v podjetju ter sprejel tudi določene sklepe, da se uvede strožja disciplina, fn sicer na vseh delovnih mestih v podjetju.
Zadnja seja v letu 1968 pa je bila posvečena primopredaji direktorskih poslov.
UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor je v letu 1968 imel petnajst sej. Sestajal se je po potrebi; poprečno vsakih 24 dni. Udeležba na sejah je bila dobra, saj je sejam prisostvovalo poprečno 95 °/oi članov upravnega odbora oziroma njihovih namestnikov.
Upravni odbor je na svojih sejah obravnaval razne probleme, prošnje in pritožbe. Posebno pozornost je posvetil proizvodnim programom podjetja ter prodaji gotovih proizvodov. S službami podjetja je pripravil razne predloge, osnutke pravilnikov, ki jih je potem po razpravah v kolektivu sprejel in potrdil centralni delavski svet. Izredno pozornost je posvetil letni inventuri in zaključnemu računu podjetja. Ko je bila izgradnja tovarne umetnih gnojil še aktualna je pozorno spremljal razvoj tega načrta. (Nadaljevanje na 8. strani)
Eden izmed naših proizvodov so tudi inikroeinkove plošče, ki jih HGjPi	£TsTiII jj> ■ IT^B
uporabljajo v grafiki. Na sliki: brušenje plošč	3*11[ I ‘1 kii g.‘ 1 i
Neformalna informiranost
V prvih dneh novega leta je v kolektivu začela krožiti neformalna informacija, ki je v nekaterih krogih in delih podjetja našla ugodna tla za živahne razpraven Po načelu »ustnega izročila« se marsikdaj prenašajo razne novice; toda v sodobnem času so to največkrat pretirane, zaskrbljujoče in tudi'zlonamerne »resnice«. To se dogaja tudi takrat kadar bi formalno in avtentično pravilno in pravočasno pojasnili določene dogodke in pojave. Res jer da v primeru, ki ga želim pojasniti, ni bilo pravočasne informacije o tem, kaj je res in kaj ni. Ker za bistvom stvari ne obstaja želja uprave podjetja ali kogarkoli, da se stvar skrije, sera dolžan pojasnilo, čeravno bi to nalogo lahko opravil kdo drug, pa ne nazadnje tisti, ki je iz stvari-želel napraviti ključni problem »za rešitev Cinkarne v letu 1969«.
Uvod mi služi samo za ilustracijo dogodkov, da bi lažje . pojasnil neformalnim nosilcem. informacij, da si niso nikdar doslej priborili priznanja objektivnih arbitrov, ker so reagirali iz lastnih materialnih ali . prestižnih interesov. To pa je
nih ekonomskih odnosih v družbi nasploh. Če kdo misli, da ni tako, naj skuša enako kot jaz dokazati nasprotno. Torej pre-živelost sedaj veljavnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov na eni, na drugi strani pa popolnoma spremenjena eko-
tisto, kar jim ne da legitimacije za nastop pred delovnim kolektivom. Poti za rešitev takega problema in številnih drugih so v naši praksi že davno ustaljene. Upam, da bom to vsaj deloma uspel pojasniti in dokazati.
Dovolim si trditi, da naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov že lep čas zaostaja za razvojem podjetja, medsebojnih delovnih odnosih, kadrovske .strukture in zlasti spremenje-
nomska situacija podjetja itd. terja tako ali drugače stalno spreminjanje oziroma premeščanje zaposlenih iz enega delovnega mesta na drugo. Te premestitve pa so z redko izjemo vedno težile na bolje ocenjeno delovno mesto. V ilustracijo navajam koliko delavcev smo samo v letu 1968 premestili na bolje ocenjena delovna mesta. ‘
Tabela premestitev:
S
•5.3
<SS
II Hi
4 S.3* §
ll*
1
Jfail
1 J-
I “=1= s
IllJIj
mm
S)
o
1	J
s o O
5-k-Š13
52co«
2	a "ga
Strokovni kadri ’ Predelovalni obrati Kemija Kuhinja TO
Kž
Topilnica
Vzdrževalne službe
(sklep CDS)
$1 (benlflclranje^del. dobe) 13
SKUPAJ: SKUPAI: 2, 3, 4
številka 397 nam pove, koliko je bilo skupno sprememb, to je razporeditev na bolje oziroma višje ocenjena delovna mesta.
V stolpcu dejansko premeščenih (68) gre za premestitve zaradi izpraznjenih ali na novo ustanovljenih delovnih mest.
, V drugem stolpcu, kjer je največ sprememb, pa gre za spremembo odločb po pravilniku o osebnih dohodkih. Te spremembe so skoraj izključno vezane na delovni staž. Tako strokovni delavci, ki dosežejo določeno število let službe, avtomatično napredujejo na višje ocenjeno delovno mesto. Tehnik ali inženir in isto velja za ekonomiste in pravnike, napredujejo po dveh letih iz inž. 4 v inž. 3 itd. Podoben primer imamo tudi pri poklicnih delavcih kot so ključavničarji iz K 3 v K 2 itd. Tu so sicer med tehničnimi poklici in na drugi strani ekonomisti in pravniki za sedanje obdobje povsem nelogične in naravnost smešne razlike v ocenah delovnih mest oziroma vrednosti točk. To je tudi vzrok, da nam teh kadrov tako manjka in posledice se čutijo povsod tam, kjer gre za uspešnost poslovne politike. Poleg tega je pri teh spremembah mnogo pripravnikov, ki vsakih nekaj mesecev v skladu z njihovo prizadevnostjo dobivajo , spremenjene odločbe. Poprečno vsak pripravnik dobi po 3 odločbe, torej pri okoli 25 pripravnikih je bilo izdanih 75 odločb in od tega 50, ki jih štejemo med spremembe po pravilniku. V tretjem oziroma predzadnjem stolpcu pa so prikazane tiste spremembe, ki smo jih morali napraviti zaradi odhajanja določenih vrst strokovnih delavcev iz kovinarskih poklicev. V prihodnje, če bomo boleli imeti vse tiste delavce, ki jih glede na strokovno smer ali poklic potrebujemo, bomo morali še bolj odstopati od realnih razmerij, kot smo to delali doslej za strokovno tehnični kader. Samo lani je iz vzdrževalne službe odšlo preko 80 ključavničarjev, strugarjev itd. Torej v interesu izpolnjevanja nalog proizvodnje in sprejetega plana bomo tudi v politiki nagrajevanja marsikdaj prisiljeni kršiti sprejeta načela. Pri tem je treba upo-
Pogled v laboratorij našega kemičnega obrata 111 v Mori r ju. Na sliki: inž. Punčuh
—i i ri'wr,ifii'iiMna—
števati, da se letno zamenja 25 % kolektiva, to pomeni, da preko 500 ljudi zapusti podjetje in približno toliko jih sprejmemo na novo. Taka fluktuaci-ja pa mnogokrat terja, da zaposlene z daljšim stažem bolje nagrajujemo, ker so nosilci proizvodnih nalog. To pa seveda terja stalne spremembe v nagrajevanju posameznikov. Drugo, kar bistveno vpliva na politiko nagrajevanja pa so tržne prilike, ker moramo mnogokrat premeščati ljudi zaradi zmanjšanja ali povečanja določene proizvodnje; pa tudi sezonski značaj precejšnjega števila naših proizvodov je tak, da odjemalci povprašujejo po njih samo v določenih letnih obdobjih.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Vse osebe, ki bodo do 1». aprila 1969 dopolnile 18 let starosti, naj se prijavijo za vpis v volilni imenik.
Prijave sprejema oddelek za splošne zadeve, Trg Svobode 9, soba št. 82, vsak delovni dan, razen sobote.
Pravočasno
naročite
premog
Čeprav zime še ni ko-nee, ne bo nupak, če bomo začeli razmišljati o nakupu premoga za prihodnjo zimo.
Orientacijske prijav e glede količine premoga in datuma dobave sprejema tovariš Jože KOVAČ v pisarni transportnega oddelka (pri metalurškem vratarju) od I. do 28. februarja, in sicer od 13. do 15. ure.
LANI VEČJE ZANIMANJE ZA ORGANIZIRANO LETOVANJE
Uspehi na področju rekreativne dejavnosti, ki sino jih dosegli v letu 196?, so bili rezultat nove politike delovne skupnosti sloneče na načelu, da je rekreacija ekonomska kategorija in so sredstva namenjena za rekreacijo izključno namenska. Centralni delavski svet je na svoji seji dne 19. februarja 1968 ta načela sprejel in uzakonil s pravilnikom o organizaciji in financiranju rekreativnih dejavnosti.
Pravilnik določa, da so naložba za rekreativno dejavnost ekonomske, pravico do regresiranja imajo vsi zaposleni, v naši delovni organizaciji, njihovi nepreskrbljeni svojci ter upokojenci, ki letujejo.
Uspehi te usmeritve so nedvomni to nam potrjuje tudi realizacija regresiranja, ki pa jo trenutno lahko podamo le po številu koristnikov in nočitev:
—	regres je izkoristilo 512 delavcev in 438 svojcev, skupno 10.073 dni;
—	brezplačno je letovalo 70 delavcev 760 dni, od tega je za 43 delavcev, ki so letovali skupno 430 dni, razliko od regresa do polne cene prispeval sindikat;
—	950 regresiranih prevozov;
—	98 neizkoriščenih plačanih nočitev;
—	v zdraviliščih se je zdravilo 19 delavcev 253 dni;
—	lani je letovalo 57 otrok članov našega delovnega kolektiva 855 dni v koloniji v Baški.
Za letovanje najbolj privlačni so še vedno obmorski kraji, saj je v letu 1968 organizirano letovalo ob morju 184 članov delovnega kolektiva in sicer na Braču 81, v Crikvenici (»Ramensko«) 37, v Crikvenici (»Aluminij«) 31, v Piranu 33, v Biogradu na morju 2, neorganizirano pa je letovalo 168 članov delovnega kolektiva, ki so sami izven naših počitniških domov, izbrali kraj letovanja.
Neformalna informiranost
(Nadaljevanje s 6. strani)
V	zadnjem stolpcu so posebej prikazane spremembe odločb (34) o osebnih dohodkih za vse tiste, ki niso dobili višjih postavk oziroma so z novo odločbo dobili manj ali pa ostali na istem.
Torej kot je razvidno, je iz različnih vzrokov bilo mnogo sprememb, ki pa so bile vse pismeno ali dogovorno utemeljene in usklajene s poslovno politiko podjetja.
V	čem se poslovnost neke politike zrcali v nagrajevanju? Predvsem v tem, da določenih kategorij in profilov kadrov manjka in v tem, da se je prizadevne, zaslužne ter uspešne delavce premeščalo na bolje ocenjena delovna mesta. Tu moram poudariti, da pojem premestitve ni vedno identičen z resnično premestitvijo, temveč je to le formalnost, kot je iz tabele razvidno. Pri formalnosti pa moram poudariti še to, da smo ravno zaradi nje in uveljavljenega avtomatizma, ki ga vsebuje dosedanji pravilnik, napravili ravno tako mnogo sprememb, ki s poslovnimi interesi oziroma interesi kolektiva nimajo nič skupnega.
Torej sporna premestitev v decembru lanskega leta dveh direktorjev sektorjev na mesto pomočnika glavnega direktorja, in sicer finančnega in komercialnega direktorja, je napravljena iz enakih vzrokov kot vse ostale in je torej v istem smislu utemeljena. Utemeljena zato, ker menimo' da so tudi vse ostale utemeljene,
nujne in za podjetje koristne ter usklajene z internimi in splošnimi akti. Ob tem se moramo zavedati, da je v podjetju prevzel vodstvo nov direktor, ki vsaj v sedanji fazi številnih perečih ekonomskih, finančnih, komercialnih in organizacijskih problemov ne bo zmogel nalog, če ne bo imel izkušenih in polno odgovornih pomočnikov ter drugih strokovnih sodelavcev. Vsako -»miniranje« sedanjega vodstva lahko pomeni veliko škodo za kolektiv. S tem pa seveda še zdaleč ne mislim, da to vodstvo ni odgovorno, pošteno in po vseh svojih sposobnostih dolžno delati izključno v korist kolektiva.
Poudariti je*- treba tudi, da je ravno od prizadevnosti in ugla-šenosti vodstva odvisna v veliki meri nadaljnja uspešna ali neuspešna pot podjetja. Za tako delovanje pa je potrebno predvsem zaupanje političnega in samoupravnega aktiva. Taka podpora, če je pogojena še s podporo celotnega kolektiva jamči uspeh, pa naj bo ta odvisen od dobrih rešitev v proizvodnji, v poslovni politiki ali pa od rešitev, ki bi jih morali izsiliti z drugačno delitvijo dohodka v prid kolektiva. Mislim, da je večini znano, kako ta delitev ne gre in ne gre v korak z intencijami reforme.
Na račun omenjenih dveh premestitev je bilo v kolektivu slišati ogromno kritik; vse to je samo farsa in demamogija, ki naj kolektiv razburi češ, glejte kako dela uprava, deli si položaje in dobre plače, na delavce v proizvodnji pa ne misli.
Koliko je resnice v tem je razvidno iz podatkov o spremenjenih odločbah za osebne dohodke v letu 1968.
Kar je bilo pozitivnega v teh razpravah, je edino to, da morajo biti o nastavitvah obveščeni oziroma morajo dati soglasje samoupravni organi, če gre za vodilne delavce. V tem smislu bo nujno treba bolj kot doslej upoštevati pristojnosti in odgovornosti slehernega člana kolektiva in za uspešno, poslovno politiko sprejeti take samoupravne akte, ki bodo dovoljevali hitro ih učinkovito ukrepanje ter omogočili jasno opredelitev, kdo za kaj odgovarja v okviru dane pristojnosti.
Upam, da je vsakomur jasno, da ne moremo ločiti pravic in pristojnosti od odgovornosti. Ce se strinjamo s to resnico, bomo moraii racionalizirati samoupravni sistem in stvari,^ o katerih nujno odločajo določene osebe, prenesti na njih tako pristojnost in povsem jasno tudi odgovornost za njihovo uspešno in strokovno izvedbo.
Ob koncu bi želel še pojasniti, da je o sporni zadevi razpravljal upravni odbor in odločitev prejšnjega glavnega direktorja tov. ing. ČEHA potrdil. Prepričan sem, da bodo sledile še spremembe, čeravno v manjšem obsegu, kajti v drugi polovici tega leta moramo sprejeli že nov pravilnik o osebnih dohodkih. Ravno ta mesec je CDS imenoval komisijo, ki bo izdelala kriterije za novo oceno in vrednotenje delovnih mest.
Božo LUKMAN
Naši počitniški domovi Rinka, Logarska dolina in Sladka gora niso bili polno zasedeni, saj zmorejo v 3 mesecih letno sezone 4.876 nočitev, oziroma lahko sprejmejo 406 gostov v poprečju, kar je za naše potrebe mnogo preveč. Realizacija kaže, da je v teh domovih letovalo le 38 gostov iz Cinkarne s 316 nočitvami, kar predstavlja 9,4 111, sezonske kapacitete. V Rinki je letovalo 15, v Logarski dolini 19, v Sladki gori pa štirje zaposleni. Vendar pa so v teh domovih letovali 'delavci podjetij s katerimi smo imeli sklenjeno pogodbeno zamenjavo. Tako je zdravilišče Slatina Radenci koristilo v Logarski dolini 54 pensionov, v Rinki pa 50 pensionov. Podjetje »Etol« iz Celja pa je v Logarski dolini koristilo 20 pensionov. Podjetje »Volna« iz Laškega je sklenilo z nami pogodbo za 183 pensionskih uslug v Rinki, vendar niso izkoristili nobenega pensiona.
(Nadaljevanje na II. strani)
Kreditna banka Celje boj* ^ priredila nagradno žreba- d, nje z,a vlagatelje vezanih d hranilnih vlog. V poštev d. za žrebanje bodo prišli vsi d vlagatelji vezanih vlog, ki 1 so že ali še bodo vložili do 1 konca meseca aprila 1969 1
veni 1 (UMI (10 ilin in 1 iti ve- *
d
NAGRADNO ŽREB Al«JE * ZA VLAGATELJE VEZANIH VLOG )
vsaj 1.000,00 din in jih ve- , zali nad leto dni.
Vloge sprejemajo vse d. poslovne enote Kreditne <j banke Celje in vse pošte d na njenem področju.
ii
NAGRADE:
Avto Zastava 750,	?0 !(
POTOVANJ S KOMPA- f SOM V MESECU MAJU J I ALI NA ZAČETKU JUNI- i Ji JA V HOLANDIJO in .še ,i p 130 drugih praktičnih na- (i (i grad v skupni vrednosti (f J 80.000,00 din.
Žrebanje bo v prvi polo- (
inain (ll(.(l	V
vici maja 1969.
1»
d
mamim
SMUKA NA BG$KYDYH
Belina zimske opojnosti privablja zlasti v zadnjih letih, vedno več ljudi na svoje kristalne in bele poljane. Tako v večini evropskih držav narašča tovrsten turizem za 15 do 20 % letno in približno tako je tudi pri nas, zlasti v Sloveniji.
Cinkarna ima že drugo leto dogovor s podjetjem Vitkovicki Stavby iz Ostrave o letni menjavi letovalcev. Letos pa se je sporazum razširil še na zimsko menjavo, ki pa velja le za nas, medtem ko bodo Cehi prišli k nam poleti in povsem naravno, na Jadran. Tako se število menjav poveča od lanskih 40 na letošnjih 50 do 55. S tem bo-ino omogočili predvsem smučarjem skok na tuja smučišča pod izredno ugodnimi pogoji, (desetdnevni pension znaša 150 din, upoštevajoč regres po 15 din dnevno, prevozni stroški pa 100 din).
se sliši, da je poljska meja daleč, saj je Tenečnica od meje vsega 50 km — je vendar čez Avstrijo le 624 km. Torej približno toliko, kot do Šibenika ali Splita po jadranski magistrali. Pot vodi čez Šentilj, Gradec, Bruk. Dunaj. Mikulav, Brno, Olomuc ali Pirov, Uraniče, Valaške Meziriči, Rožnov pod Radhoštem do Tanečnice. Pot vodi skozi zanimive kraje, zlasti naprej od Bruka. Takrat vstopa v dolino, ki vodi na Semmering. V tej, nekaj deset kilometrov dolgi dolini se razprostirajo ob sami cesti številna smučišča z vlečnicami. Sinu-
Skoraj vse planinske koče in hoteli na Beskydih so grajeni v planinskem in sodobnem arhitektonskem stilu
Gorovje Beskydy je visoko med 800 in 1725 m, leži v področju pogostih in močnih snežnih padavin v mesecu februarju. Tako se sneg na tem področju običajno zadrži vse do meseca maja. Pogosto se dogaja, da se lahko smučarji naužijejo bele opojnosti še ves april. Najvišji vrh 1725 m po imenu Babia bora, je točno na meji s Poljsko, medtem pa je Taneč-nica, po kateri ima ime tudi hotel, v katerem bodo prebivali naši smučarji, jugozalulno od zapadnih Beskydov, in sicer v gorski skupini Moravsko šlez.Sj-skili Beskydov.
Smučišča so na severni strani. Tanečiea ima okoli 5 km dolgo sedežnico in 7 do 8 km razvlečeno, dokaj hitro progo vsaj v prvem delu. V oddaljenosti od K) do 45 minut pa so še tri vlečnice, ki imajo povsem svoja ločena smučišča.
In kako lahko pridemo na Beskyde? Prav lepo, iu čeravno
čar jem je na voljo najmanj 50 vlečnic, in če se ustaviš za kakšno uro, si lahko zravnaš od vožnje otrple ude.
Kaj vse je mogoče vRleti in doživeti na Dunaju ne bi omenjal. ker bi sicer porabili preveč časa za to in bi bil smučarjem užitek premočno okrnjen.
Mikulav je mejni prehod; cariniki na eni in na drugi strani pa so kar prijetni in ne preveč radovedni. Naslednje večje mesto je Brno, mesto industrije, spomenikov, knjižnic, 'kulturnih ustanov in univerze. Grad Spilberk leži med rekama in je med drugim služil kot ječa. V 18. stoletju so bili tam zaprti baron Franjo Trenk in naš senjski pesnik Mateša Antun Kuhačenič. Olomuc je zgodovinsko mesto — mesto stalnih bojev, s Tatari, Habsburgovci, Prusi, Švedi itd. Mesto lepih parkov in spomenikov. Mesto, kjer je živel in ustvarjal naš pisatelj Levstik. Tako od večjega k manjšemu mestu, med griči in ravninami, vse do hotela Tanečnica. Vendar bi moral povedati, da zadnjih 10 km teče cesta ob vijugasti reki po razčlenjeni dolini, kjer je na tisoče \vekeend hišic vseh oblik in velikosti. Vmes so številni
hoteli in planinske koče, grajene v izredno lepem planinskem in sodobnem arhitektonskem slogu.	Božo Lukman
Ena izmed sedežnic na Besky-dih
DEM SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 5. strani)
Našim strokovnjakom iz komercialnega sektorja in tistim, ki delajo na razvoju našega podjetja je odobraval službena potovanja v inozemstvo. Pripia-vil je predlog o ustanovitvi organizacijskega oddelka, kakor tudi ustreznega delovnega mesta. Pripravil je predlog razdelitve obratne režije itd. Obravnaval in reševal je še različne prošnje raznih šol, društev, ustanov itd., ki prosijo za dotacije in razna darila.
D	Sil	iLlL	1	jjj	lil
Hotel Tanečnica, kjer bodo bivali naši smučarji
DELAVSKI SVETI DELOVNIH ENOT
Delavska sveta v proizvodnih sektorjih to je v metalurgiji in v kemiji sta se sestajala enkrat mesečno, medtem pa sta se delavska sveta vzdrževalnih obratov in strokov,nih služb sestajala po potrebi. Delavska sveta proizvodnih sektorjev sta posvetila največ pozornosti uresničitvi proizvodnih planov. Vsak mesec posebej sta obravnavala proizvodno problematiko ter z raznimi ukrepi odstranjevala ovire, ki so preprečevale oziroma ogrožale uresničitev planskih nalog. Sprejela in potrdila sta osnovni plan proizvodnje. Obravnavala sta tudi zaključni račun podjetja, oziroma poslovno poročilo za leto 1967. Precej pozornosti sta posvetila disciplini v svojih sektorjih. Obravnavala sta še različne druge probleme in vprašanja, ki spadajo v njihovo kompetenco.
Delavski svet vzdrževalnih obratov in delavski svet strokovnih služb sta se sestajala po potrebi. Obravnavala sta poročilo o poslovnih rezultatih podjetja doseženih v letu 1967. Obravnavala sta osnovni plan proizvodnje in finančni plan za leto 1968 ter razne druge probleme, največ takšne, ki spadajo v njihovo področje. Večje probleme, ki enote ne morejp same reševati, pa so delavski sveti sektorjev s pripombami in mnenji posredovali centralnim‘organom upravljanja v rešitev.	D. Murovič
devet članic našega aktiva žena, ki zaslužijo vso pohvalo, saj so žrtvovale svoj dragoceni čas, kljub temu, da imajo obilico dela v družini — skoraj vse imajo namreč še majhne otroke. Izkazali so se tudi mladinci in mladinke, ki so pod vodstvom tovariša Polčija Šinona čedno okrasili dvorano.
več prišli v poštev za obdaritev, izredno disciplinirani; razveselilo pa ga je, ko je videl in slišal, kaj so se otroci naučili doma ali v vrtcih — mnogi so brez treme ali strahu zde-klamirali pesmico, Janjiča iz Mozirja pa je s svojim izvoljencem« celo zaplesala.
GLOBUS
Na Poljskem, ki se je spefcializirala za obrate žveplene kisline, je Madžarska naročila tehnično opremo za tovarno žveplene kisline. Obrat bo imel kapaciteto 200.000 t na leto. Zgrajen bo v Szolnoku in bo začel obratovati 1971. leta. Delal ne bo na bazi pirita, ampak žvepla, ki ga bo po sedaj sestavljeni pogodbi dobivala Madžarska iz Poljske 15 let.
»NV Bayer SA«, Antwer-pen, razširja svoj program. Zgradila bo obrat titanovega dioksida s kapaciteto 20.0001 na leto. Delala bo po sulfatnem postopku in bo začela obratovati 1970. leta. Istočasno bo povečala tudi produkcijo žveplene kisline.
Proizvodnja Ti02 v Tam-picu v Mehiki je bila že
sredi 1968. leta povečana od 10.000 t na 14.000 t. Zdaj pa - planirajo povečanje produkcije v letu 1969 na 18.000 t na leto. Izvažali ga bodo v latinskoameriške države.
Edini francoski producent TiO« Fabritjues de
Produits Chimiipies de Than et de Mulhouse SA je kljub precejšnjim izgubam zaradi generalne stavke v prvih devetih mesecih 1968. leta povečal prodajo za 15 % v primeri s prejšnjim letom.
Na Madžarskem je v kemičnem kombinatu na Tisi
začela obratovati nova tovarna dušikovih gnojil, ki ima kapaciteto 350.000 t na leto. Izgradnja obrata je veljala 2,7 milijarde forintov; oprema je sovjetska. Ob vložitvi še 700 milijonov forintov je možno ka-r-^paciteto podvojiti.
Dedek Mraz obdaril naj mlajše
Tudi letos je dedek Mraz obdaril najmlajše cinkarnarje. To pot ga je čakalo naporno delo, saj je moral obdariti okoli 800 otrok starih od dveh do sedmih let.
V soboto 28. decembra je obiskal najmlajše cinkarnarje v Mozirju (na sliki spodaj), naslednji dan pa v naši sindikalni dvorani. Prvi skupini, ki je prišla v nedeljo dopoldne je razdelil 273 darilnih paketov, preostali dve skupini sta se zvrstili popoldne .
Priprave za obdaritev so zahtevale precej dela. Najprej je bilo treba urediti seznam vseh otrok, katerih starši so zaposleni v Cinkarni, zagotoviti sredstva za nakup daril in nato pripraviti darilne pakete. Za to delo je dedek Mraz angažiral
Dedek Mraz nam je na uho zaupal, da so bili obiskovalci, zlasti tisti, ki že zdavnaj ne bi
Dobiček - problem in naloga delavcev v podjetju
(Nadaljevanje)
Računanje zneska pokritja po P. Rieblu
P. Riebel je razvil takoimeno-vano metodo računanja zneska pokritja. Na proizvode prenaša le tiste stroške, ki se lahko zajemajo direktno po proizvodih, to je neposredno, direktne stroške (surovine, polproizvode in dele, embalažo, izdelavne osebne dohodke, pogonsko energijo in druge direktne stroške). Vsaka taka vrsta stroška se zajema neposredno po proizvodih brez ključev porazdelitve. Tisti stroški torej, ki se ne morejo zajemati direktno po proizvodih, se morajo pokriti iz zneska pokritja, to je predvidene diference med prodajno ceno in direktnimi — relativnimi stroški proizvoda..Ta diferenca — znesek pokritja mora torej pokriti vse fiksne stroške — takoimenovane skupne stroške, torej tiste stroške, ki se ne morejo direktno vkalkulirati na proizvod ter predviden dobiček. Riebel poudarja »relativni stroški«, ker lahko iz različnih objektov raziskav, npr. veličine naročil, podn>čij prodaje, ali skupin kupcev ena vrsta stroška, ki je popreje predstavljala skupni strošek za določen proizvod, postane sedaj relativni — direktni strošek.
Važne so ffcdvsem poslovne odločitve, kje storiti več ali manj. Kako velik bo dobiček, če se obseg določene proizvod-
delamo določen proizvod? Ali se naj določeno naročilo izvrši v kombinaciji z zunanjimi partnerji, ali samo z lastnimi kapacitetami?
Ce torej izhajamo iz stališč, da se takšne »več« ali »manj« poslovne odločitve sprejemajo samo na način spreminjajočih
Pakanje čašic za galvanske elemente
stroškov, so torej proporcionalni ali mejni stroški kot stalna dispozicijska podlaga za vodstvo podjetja, prodajo in proizvodnjo.
Sušilnica za zemeljske barve v našem obratu v Mozirju
nje poveča ali zmanjša? S katerim proizvodom zaslužimo več, katerega moramo več proizvajati in več prodati, katero skupino kupcev moramo bolj intenzivno obdelovati? Ali naj dvomljivo (glede rentabilnosti) naročilo še sprejmemo ali ne? Na kakšnih strojnih napravah in s kakšno delovno silo naj iz-
Račuuanje variabilnih stroškov po Plautu
Plautovo ime je v Zvezni republiki Nemčiji povezano z metodo direktnih, variabilnih stroškov »Direct Costing« iz ZDA s tem, da vračuna v proizvod takoimenovane »mejne« stroške. To so stroški, ki se povečajo ali zmanjšajo ob večji ali manjši proizvodnji. Praviloma vključuje v te stroške oziroma mate-
rial, ki gre v substanco proizvoda, izdelavne osebne dohodke in skupne stroške, ki so proporcionalni proizvodnji, to je porabo orodja, pomožnega materiala, uporabo transportnih uslug in pogonske energije.
Za razliko od Riebla je metoda direktnih stroškov po Plautu pogojena s planiranjem vseh vrst stroškov. Proporcionalni stroški morajo biti vračunani kot planske količine v posamezne stroške. Če se nato izkaže, da planski proporcionalni stroški ne ustrezajo dejanski realizaciji, je treba o odstopanjih opozoriti (vsaj mesečno) vodstvo kot signali za ukrepanje predvsem, kadar gre za negativne razlike.
Metoda direktnih, variabilnih stroškov služi torej kot »management« tehnika predvsem naslednjim ciljem, to je, daje možnosti, da se v kalkulacijah planira dobiček za razne poslovne možnosti. Zlasti pa služi kot inštrument za kontrolo stroškov, torej aktivnemu prizadevanju povečanja dobička v podjetju.
Tako je leta 1954 na posvetovanju AGPLAN Plaut poudaril naslednje:
—	po tej .metodi je mojstrom razumljivejša primerjava predvidenih in dejanskih stroškov (Soll-Ist);
—	mojstri lahko sami enostavno izračunavajo prilagojene planske stroške (Sollko-sten);
—	odpadejo težave, ki so povezane s pravilno določitvijo stopnje zaposlitve;
—	izvedba mesečne primerjave stroškov po vrstah je enostavnejša.
Na podlagi praktičnih primerov je nakazal, kako napačne so lahko odločitve vodstva podjetja, če ne upošteva ločenih fiksnih in variabilnih stroškov. Posebej je lahko ta odločitev neprimerna, če prodajne cene ne krijejo skupnih stroškov, ker se z opustitvijo določenega artikla zmanjšajo samo variabilni stroški, ne pa tudi fiksni.
Glede same izvedbe predlaga Plaut:
—	ločitev stroškov na fiksne in variabilne pri sestavi plana;
—	v obratnem obračunskem listu (OBOL) naj bodo pri tekočem obračunu za vsako stroškovno mesto trije stolpci:
—	za fiksne stroške;
—	za prilagojene variabilne — planske stroške (stroški, ki ustrezajo stopnji zaposlitve glede na število ur ali izdelano količino, skratka takoimenova-ni obratovalni stroški) in
—	za dejanske variabilne stroške (Plaut jih imenuje proporcionalni stroški in predlaga tudi izraz dejanski stroški dela).
Glede vprašanja porazdelitve fiksnih stroškov navaja nekaj enostavnih utemeljitev, kot na primer: ali je pravilno, da so proizvodi dražji v zimskih mesecih, v času kurjave ali v mesecu decembru, ko so nasploh višji splošni stroški? Sam poudarja, da pomeni obremenjevanje proizvodov samo z variabilnimi stroški »revolucijo« v tehniki obračuna ter predvideva razne možnosti glede postopnega prehoda na ta sistem:
—	ločena razdelitev fiksnih stroškov in razlik (odklonov — Abvveichung) po stroškovnih mestih in po nosilcih;
—	porazdelitev fiksnih stroškov po nosilcih' samo pri planiranju;
—	porazdelitev fiksnih stroškov le po stroškovnih mestih ali obratih.
—m—
Obrat za proizvodnjo cinkove-ga belila
VOLIVCI!
Ali ste prijavili spremembo prebivališča, da bo možno to zabeležiti v volilni imenik?
Poskrbite za prijavo morebitne spremembe prebivališča. da bo le-ta evidentirana v volilnem imeniku.

NOVICE IZ CELJSKEGA GLEDALIŠČA
M. Gorki: MALO MEŠČANI
i‘
0
1»
('
I1
J, Gledališče je Gorkega že j od nekdaj mikalo. Vendar ] i je začel pisati zanj šele ko Ji je srečal Čehova. Oglejmo p si, kako je bilo v moskov-(i skih gledališčih pred tem.
(i Približno takole: zavese iz (» rdečega pliša so se dvigale l» ob zvokih orkestra, podob- . i no kot v operi, igralci so 11 se napihovali in tolkli z I1 ) nogami ob tla ter posebno i' a ljubili vloge, v katerih so
Dramo je režiral Igor Pretnar. Igrajo pa: lože Pristov, Nada Božičeva, Franci Gabrovšek, Marjana Krošlova, Janez Bermei — Bogomir Veras, debut, Angel Arčon, Minu Kjudrova,
Mija Mencejeva, Jana Šmi-dova, Marija Goršičeva, Sandi Krošl, Marko Simčič, Branko Grubar, Anica Kumrova.
Namesto obolelega Pavleta Jeršina bo igral vlogo Perčihina Angel Arčon, član MGL že od njegove ustanovitve dalje. Gostovanje je omogočilo vodstvo MGL, ki
je igralca sprostilo dela v matični hiši. Tov. Arčon se je rad odzval našemu vabilu in se zahvaljujemo tako njemu kakor vodstvu gledališča, da nam bosta omogočila premiero.
* ' Sceno je zasnoval Milan Butina, kostume Mija Jarčeva. Prevod je delo Mileta Klopčiča.
imeli priliko streljati s sa- I* i mokresom. V avditoriju So f (i šumela svilena krila, zven-(i ketale ostroge, ljudje so se l* glasno razgovorjali in plo- l' skali in žvižgali kakor je pač naneslo. V MHAT (Mo-i skovsko umetniško aka- . (> demsko gledališče, ustano- * <1 vitelja Stanislavski in Ne- < 1» vladala tišina. Zavesa se je (• počasi odpirala kakor st ra- * I1 ni v knjigi. Ko je Gorki na I1 enem svojih potovanj pri- »
j I spel 11	ls\ir\ «n	\
ognjevito pismo Čehovu, z Začel je pisati svojo prvo (> igro »Malomeščani«. 1902 < set bili uprizorjeni in dozi-J veli velik tispeh. Z njimi (i f je skušal ustvariti prepro- (i sto človeško govorico, ki bi (i bila na odru orkestrirana kot pri Čehovu. Hotel je opisati ljudi iz svojih otroških let, ljudi, ki so živeli v majhnih mestnih hišah, v zatohlem ozračju loncev, skled in samovarjev, ikon in nagrabljenega imetja, ki so gU' natlačili po omarah.
Vprašanje malomeščan-ščine kot določene življenj- < ske filozofije je Gorki postavil v zelo ubrano kompozicijo. Osebe »Malome-ščanov «so ljudje, ki so padli v vrtinec mrtvih, pre- < živetih pojmov, preživelih ' predstav, pretehtanih in ' minulih vrednot, iluzornih 1 izmišljenih odnosov in se ' ne morejo rešiti iz tega 1 vrtinca, ker je močnejši od njih samih. Malomeščani živijo brezperspektivno in zato propadajo — prihod- \ nost pa pripada ljudem, ki ( se znajo boriti za svoj pro-štor pod soncem, za svojo srečo, za boljše življenje. Tako se tragično in komič- () no, herojsko in trivialno \ prepleta v »Malomeščanih« s stotinami niti — in samo t Nil in Polja imata v sebi i' toliko moči, da se rešita * iz tega kroga.

LANI VEČJE ZANIMANJE ZA LETOVANJE
(Nadaljevanje s 7. strani)
Zaradi prikazane nerentabil-nosti počitniških domov Rinka in Sladka gora smo sklenili, da ta domova prodamo ali damo v najem. Tako je dom v Sladki gori zaprt že od 3. januarja 1969.
Obratna ambulanta je sestavila sezname delavcev za katere je nujno potrebno zdravljenje v naravnih zdraviliščih ter okrevanje v raznih počitniških domovih. Ti seznami so veljali kot dopolnitev seznamov iz prejšnjih let. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih je med delavci malo interesa, čeprav smo planirali trideset brezplačnih zdravljenj, se je le-tega po-služilo samo 19 članov našega kolektiva. V sodelovanju s sindikalno podružnico pa smo visoko presegli število okrevan-cev, ki je znašalo 70 oseb, planiranih je bilo le 20. Od teh je za 43 delavcev sindikat prispeval razliko od regresa do polne cene. Ta oblika pomoči zdravstveno ogroženim delavcem je izredno pomembna z vidika zdravstvene preventive. Od 19 koristnikov brezplačnega zdravljenja se je v posameznih zdraviliščih zdravilo naslednje število delavcev: v Slatini Radenci štirje, v Rogaški Slatini
dva, v Čateških Toplicah devet in v Dobrni štirje.
Mnogo predlaganih članov delovnega kolektiva je odbilo brezplačno zdravljenje zaradi slabih finančnih razmer, poleg
ČSSR letovalo dvanajst članov našega delovnega kolektiva ter šestnajst njihovih svojcev. Zamenjave so bile organizirane samo v poletnih mesecih. V letu 1969 pa je omogočena tudi
tega pa mnogi planirajo svoj redni letni dopust, ki bi ga sicer morali koristiti za zdravljenje, za razna opravila doma.
V preteklem letu smo prvič navezali stike s podjetjem Vit-kovicke Stavby v CSSR o zamenjavi letovalcev. Tako je v
Jlomliizmse
KN | IZN ICE
Dean J. A.: Flame Photometry. New York 1960. S< 543.42 Ferraf VV. L.: Diferencial Calculus.
Repr. Oxford 1967. S. 517 Ilelmburg E.: Beispiclc zf»r Integral* rechnung. Aufl. Berlin 1963. S. 517 Inženjcrsko tehnlčkl priročnik u fiest knjiga. VI. Beograd 1968. S. 621 Jeger M., B. Eckmann: Vector Geomat rv and Linear Algebra, London 1967. S. 517
Kukoleča S.:	Ekonomika preduzeča.
MI. Beograd 1968. S. 66.011 Mohr J.: Organizacija 1 tehnika ko-mercljalnog poslovanja. Zagreb 1968. S. 658.6
. Operativno istražlvanje. Zagreb 1968. S. 658.5
Pavič D., F. Duič: Prava na nekretnina-ma. Propisi i objašnjcnja. sudska 1 upravna praksa, prlmrjeri I obrasel. I. Zagreb 1968. S. 347.233 Pensa Vj.: Devizni rczultator. (Tablice za mijenjanje valuta.) (Zagreb 1968.) S. 336.761.5
Plskunov N. S.: DifferencIal’noe I Inte-gral’noe Isčislenlja. I. 7. izd. Moskva 1966. S. 517
Smlrnov V. I.: Ktirs vysše| matematiki.
MII i. Moskva 1967. S. 517 Suhlna B.: Amortizacija osnovnih sred-stava. Zagreb 1968. 5. 657.372.3
zimska rekreacija v CSSR. V mesecu marcu je organiziran deset dnevni dopust za petnajst članov kolektiva v zimskem športnem centru v Beskydyh. S tem se je možnost zimske rekreacije povečala, tako da lahko tisti, ki žele dopust preživeti na smučanju, izbirajo med Voglom, kjer je v preteklem letu letovalo štirinajst letovalcev, in gorovjem Beskydov v CSSR.
V letošnjem letu bo možno letovati na Braču, Rabu, Crik-venici, v Piranu ter na otoku Ugljenu.
Poleg pomorskih letovanj so možna letovanja v Rinki, Logarski dolini in Sladki gori ter v CSSR.
Razpis letovanj bo objavljen v mesecu marcu, pač pa že sedaj sprejema informativne prijave referent za rekreacijo.
Regresiranje ostane nespremenjeno. Cene pensionskih uslug pa po predvidevanjih ne bodo presegale 31,00 din brez turistične takse.
CINK A R N A R «
Mladinsko strelsko prvenstvo
Mladinski aktiv Cinkarne je 23. januarja 1969 organiziral mladinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, in sicer za mladinke in mladince v našem podjetju. V poštev so prišli vsi mladinci do 27. leta starosti.
Spoštovani tovariši!
Ob bridki izgubi našega dragega brata in strica Frančka Repenška se vam iskreno zahvaljujemo za vaše tovarištvo, M ste ga izkazali ob njegovi kratki in težki bolezni.
Vsemu delovnemu kolektivu za spremstvo na njegovi zadnji poti in za poklonjene vence ter cvetje prav lepa hvala.
Posebno dolžnost čutimo, da ,se zahvalimo predstavniku kolektiva za njegove poslovilne besede, s katerimi je izrazil vaše priznanje za njegovo delo in vaš poslednji »Srečno«.
Za vaše sočustvovanje naša iskrena zahvala.
Sestri Marija in Štefka z .družino in nečak Janez z družino.
Dopisujte
v
CINKARNAR
In
— Draga, popravil sem jo, spet gre.
Že v začetku lahko rečemo, da je končno tudi v Cinkarni zaživelo mladinsko športno delo, saj je bilo to že drugo mladinsko tekmovanje, ki ga je priredil nov mladinski aktiv v našem podjetju.
Tekmovanje je bilo v baraki poleg ambulante, kjer ima naša strelska sekcija svojo strelsko dvorano, ki je bila pred kratkim prenovljena tako, da imamo za strelstvo kar dobre pogoje.
Tekmovanja so se udeležili samo mladinci, mladinke žal ni bilo nobene, in sicer: Franc Arnšek iz mehanične delavnice, Cveto Miljevič iz elektro delavnice, Rudi Kranjc iz kemije, Cveto Steiner iz komerciale, Jože Rajh iz mehanične delavnice, Ivan Pahole in Ivan Rozma-rič iz investicij.
Vsi tekmovalci so streljali najprej pet strelov na probne tarče, zatem pa 20 na tekmovalne tarče. Čas za streljanje je bil neomejen.
Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Ivan Rozmarič 143 krogov od 200 možnih, 2. Ivan Pohole	130	krogov,	3.	Franc
Arnšek	124	krogov,	4.	Cveto
Miljevič 114 krogov, 5. Rudi Krajnc	114	krogov,	6.	Cveto
Steiner 80 krogov, 7. Jože Rajh 79 krogov od 200 možnih.
Doseženi	rezultati	res niso
visoki, so pa solidni, če pripomnimo, da pred tekmovanjem skoraj nismo imeli pravega treninga. Poleg tega tekmovalci tudi niso dobro poznali pušk, ki so že precej stare in seveda tako manj točne. Poleg tega pa je bilo v dvorani tudi malo hladno, kar tudi vpliva na kvaliteto streljanja, tako so nekateri tekmovalci odstreljali v sorazmerno kratkem času.
Ocenjevalno komisijo so sestavljali: 1. Ivan Veranič, 2. Mdrtin Andrejaš, 3. Anton Jo-kan.
Tekmovanje je odlično vodil tovariš Anton Jokan. Njemu se moramo še posebno zahvaliti, saj pokaže vedno veliko razumevanja do nas mladih.
Prvim trem tekmovalcem so bile podarjene tudi lepe knjižne nagrade.
Tekmovanje je imelo dvojni namen, in sicer prvič, da se mladi pomerijo v tej športni panogi, in drugič zbliževanje mladih. To nam je delno tudi uspelo, če računamo, da je to šele začetek podobnih tekmovanj.	Ivan Rozmarič
V SPOMIN IVANU FLAJSU
Nesreča pri delu je v petek 31. januarja 1969 dopoldne terjala življenje našega sodelavca Ivana Flajsa. Kot krovec je s so-
delavcem delal na strehi obrata nove žveplene kisline. S salonitne kritine sta odstranjevala plast prahu. Pri tein delu se je salonitna plošča vdrla in je Flajs padel v globino 26 metrov na tlak hale. Bil je takoj mrtev.
Ta strašna nesreča, ki je terjala življenje sodelavca je globoko pretresla vse cinkarnarje. Ivan Flajs, star 36 let je bil dolgoletni in zelo priljubljen sodelavec. V Cinkarni se je za-
poslil 6. januarja 1949. Delo je prekinil le zaradi od-služenja vojaške obveznosti. Priučil se je krovske-mu delu. ker je ta poklic opravljal v Cinkarni tudi njegov oče vse do upokojitve.
Svojo delovno dolžnost je opravljal z največjo požrtvovalnostjo, strokovno, hitro in natančno. S svojo vestnostjo in samostojnostjo ter mirnim in vedrim značajem si je pridobil trajen ugled, zlasti pa prijateljstvo svojih ožjih sodelavcev.
Nepozabnega tovariša smo pokopali v ponedeljek, 3. februarja. Pogreba se je udeležilo veliko so-tovarišev in prijateljev ter predstavniki podjetja in sindikalne organizacije. Poslovilne besede ob grobu je spregovoril tovariš Ludvik Trnovšek. Poudaril je zlasti, da nas je ta žrtev dela silovito prizadela, kar nas bo vodilo k še večjim prizadevanjem za varnost pri delu, da se kaj trikega nikdar več ne zgodi. Delo ne sme zahtevati življenjskih žrtev.
Ženi pokojnega tovariša in štiriletnemu sinu izrekamo vsi cinkarnarji najgloblje sožalje.
NEGA
Krzno je občutljivo za vročino, vlago in kemikalije, pri nepazljivem ravnanju se oguli, nevarni so mu tudi molji.
Krzna ne smemo spravljati v zaprte plastične vreče, ker mora »dihati« sicer postane krhko. Zalo moramo krznene izdelke večkrat prezračiti. Krtačimo jih čim manj, prah in umazanijo s krzna stresamo in stepemo s palico. Krznene plašče zavarujemo pred guljenjem, če no-
KRZNA
simo šal, če ne stiskamo torbice, kovčka, ali mreže k plašču. Kadar sedemo, odpnemo plašč in ga dvignemo. Plašč vselej obesimo samo na obešalnik z razširjenimi rameni. V omaro ga spravimo tako, da ima dovolj zraka okoli sebe, torej ga ne smemo stiskati med druga oblačila. Kučme, kape in klobuke natlačimo z zmečkanim papirjem, da ob drže lepo obliko. Zmršeno dlako najbolj poravnamo z dlanjo.
Mokre plašče stresemo, da odstranimo čim več dežnih kapljic
ali snega, nato pa odložimo na obešalnike in skrbno naravnamo. Mokro krzno sušimo v zračnem in hladnejšem prostoru. Vroča peč ali radiator kožo preveč izsušita. Tudi vroče sonce slabo vpliva na trpežnost krzna. Posušen plašč stresemo in ga stepemo s palico z narobne strani, da se dlaka zrahlja. Z roko potegnemo večkrat na robove plašča, da se zravna in nategne. Temeljito čiščenje, krtačenje in likanje plaščev prepustimo krznarju. Umazana zamaščena mesta in madeže odstranimo s krzna s čistilno pasto, z belih krzen pa s kašico iz bencina in žgane magnezije.
I	:f
V Zvezni republiki Nem- ; \ čiji proizvodnja kadmija ; ;j stalno pada. V prvem če- ;;! trtletju 1968 so proizvedli;;! 1031, v drugem 771 in v tretjem 731. Leta 1967 so proizvedli 399 1. Uvoz v ZRN je od januarja do septembra 1968 znašal 1100 t.
& UL** *•• •• m»»«»•*•<
Res lepo je slišati oziroma prebrati s plakatov, ki so bili obešeni vsepovsod v Cinkarni, o prvenstvu mladincev v šahu, ki je bilo ob koncu preteklega leta. Ne vem, če bi lahko temu rekli »prvenstvo«, saj sta se prijavila za tekmovanje le dva mladinca, in sicer tovariš Ivan Pohole in Rudi Kranjc.
MLADINSKO PRVENSTVO V $AHll
SVETLOBA OB TELEVIZIJSKEM SPREJEMNIKU
Vseeno se je organizator, športna komisija pri aktivu ZM Cinkarne potrudila, da bo tekmovanje izvedeno, saj je bilo že vse pripravljeno.
Toda tudi tisto popoldne ni prišlo več šahistov. Sprašujemo se ali res nimajo naši mladinci več posluha za šah, saj smo imeli pred leti zelo dobro šahovsko ekipo. Moram pripomniti, da smo na mladinskem prvenstvu celjskih kolektivov leta 1967 dosegli prvo mesto in dobili zasluženi pokal. To prvo mesto je pripomoglo k skupni uvrstitvi v vseh ostalih panogah, kjer smo dobili tudi skupni pokal.
Zares si ne znamo razlagati, zakaj takšna nezainteresiranost med našo mladino. Morda je tega kriv majhen premor, saj tekmovanj že lep čas ni bilo.
Seveda mladinci v Cinkarni tudi še nimamo svojih prosto-
NASVETI
Preden operemo bluze, ali moške srajce, na katerih so mastni madeži, jih namočimo v alkoholu, zatem še operemo v mlačni milnici.
Steklenice od olja lahko operemo, če vanje vlijemo kavino usedlino, dodamo vročo vodo v katero dodamo nekaj jedilne sode. Po 24 urah, ali dlje, kolikor je steklenica zelo zamaščena, se da steklenica lepo umiti.
Ce potrebujemo za dodatek kakšni hrani le nekaj kapljic limone, ni potrebno, da limorio razrežemo, pač pa s pomočjo čiste vžigalice napravimo na vrhnjem delu limone le luknjico skozi katero teče le nekaj kapljic limoninega soka.
Težave, ki nastanejo pri preveliki količini zaužitega alkohola, predvsem v vročih dneh odpravimo z žvečenjem zrn prave kave.
Če je košarica, v kateri serviramo po navadi kruh, pletena iz šibja, izgublja lesk bodisi pri čiščenju, ali umivanju, jo premažemo z beljakom m jo pustimo osušiti.
če želimo ugotoviti, da je med res naraven, vzamemo malo žlico medu in jo potopimo v čašo, v kateri se nahaja alkohol. Vsebino zmešamo, če se med raztopi brez vsedline pomeni, da je naraven.
rov, kjer bi lahko igrali šah in druge igre in se tako zbliževali. Vendar zaradi tega še ne smemo vreči »puške v koruzo«, saj bo takšnih in podobnih tekmovanj v tem letu še veliko.
Mladinski aktiv si je zadal v programu dela za leto 1969 nalogo, da organizira več tekmovanj v okviru podjetja pa tudi v občinskem merilu. Tako naj bi bila tekmovanja še v šahu, streljanju, namiznem tenisu in igrah z žogo. Za vse te športne panoge namreč že imamo športne rekvizite in ne bi bilo treba nabavljati novih.
Naj omenim, da bo že naslednje tekmovanje v streljanju proti koncu tega meseca. Tekmovanje bomo izvedli v baraki poleg ambulante, kjer že imamo majhno dvorano za streljanje z zračno puško.
I. Rozmarič
V zadnjih letih je nastalo ob televizijskem sprejemniku zbirno mesto družine, ki prednjači pred vsemi drugimi v stanovanju. Televizijski zaslon blešči v modro beli svetlobi, ki je za daljši čas neprijetna in utrujajoča za oči. To težavo nekoliko ublažimo, če svetlobo iz TV sprejemnika mešamo z navadno svetlobo iz žarnic. To pa mora-
mo napraviti pretehtano, da ostrine slike ne poslabšamo, kar bi bil še večji napor za oči. Če je TV sprejemnik pri zidu, ali v kotu sobe, je stenska svetilka ob, strani lahko dober pripomoček, da ublažimo hladno svetlobo iz zaslona. Tudi drugje v sobi lahko s šibkejšo okrasno svetilko dosežemo ustrezno splošno svetlobo.
Domačini so se nam predstavili kar z dvema ekipama, in sicer s prvo ekipo in mladinsko ekipo. Pri tem bi omenil samo to, da je pri njih omenjena športna panoga zelo razvita, saj imajo kar pet ekip, ki kon-tinuimo tekmujejo v občinskih sindikalnih prvenstvih.
Naša ekipa v postavi: ing. Lebar, Žolgar, Lukašček in Deč-
Naj si mislijo sosedje...
Na svetu je Aosti stvari, ki nam sploh niso potrebne. V osnovni šoli smo se naprimer ličili, da je slepo črevo čisto odveč in da je bil Bog■ preveč radodaren tudi pri poslednjih vretencih v hrbtenici. Povsem nepotrebni pa so tudi modrostni zobje, ki le v nekaterih primerih lahko služijo za dokazovanje modrosti. Končno pa vemo, da je bil Bog neskončno dober in da je človeka ustvaril po svoji podobi.
Naša soseda ima nov pralni stroj. »Nič posebnega v dobi modernizacije gospodinjstva«, boste pripomnili. Vendar naša znanka ni porabila tristo tisočakov zato, da bi se na stara leta mučila z gumbi in tipkami. »Saj gre po starem tudi dobro«, je dejala in potrepljala Candyja po pločevinastih plečah: »Zadnji v vasi pa le nismo!«
Teta Margareta si je kupila televizor. In kadarkoli pridem k njej, se začudim nad napredkom, ona pa v zadregi odlepi listič s ceno rekoč: »Da bodo videli oni, da nismo kar tako«, in pokaže na sosede. »Gledati ga pa res nimamo časa«, še pripomne in odhiti v kuhi-
Namiznoteniško srečanje z ekipama TAM
Na pobudo naše namiznoteniške sekeije smo se 15. januarja 1969 pomerili v prijateljskem srečanju z ekipama Tovarne avtomobilov in motorjev iz Maribora. Srečanje je bilo v Mariboru.
man, se je morala torej spoprijeti kar z dvema ekipama, ki sta bili vsekakor bolje pripravljeni od naše.
Dvoboj z mladinsko ekipo smo gladko izgubili z rezultatom 5:0, kar pa ne predstavlja presenečenja. Že pogled pred tekmo na mlade temperamentne igralce je dal slutiti, da jim v igri naša ekipa ne bo dorasel nasprotnik.
Bistveno drugačen pa je bil pogled na bojišče, kjer smo se srečali z njihovo člansko ekipo. Rezultat 5:4 v korist domače ekipe zgovorno pove, kakšen zagrizen boj se je bil in kjer se do zadnjega ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Rezultat bi bil lahko tudi obrnjen, vendar nas je to pot zapustila športna sreča.
Srečanje je potekalo v prijetnem prijateljskem vzdušju. Ob slovesu, ko smo se poslavljali od domačinov, smo imeli občutek, kot da se poznamo že vrsto let. Povabili smo jih na povratno srečanje, hkrati pa sklenili, da bomo v prihodnje v ta srečanja zajeli še druge športne panoge.
Podrobni rezultati dvoboja pa so bili sledeči:

njo. Drugi dan zopet najdem na televizoj-ju listič s ceno. Teta je pač že pozabljiva in ne ve, da sem jaz že včeraj prebral, da je stal dvesto petdeset tisočakov.
Ko sem pravil prijatelju o podražitvi bencina, me je zavrnil: »Ne, prpdal ga pa ne bom! Le kaj si bodo ljudje mislili o meni. Jel pa kar prav, da se bodo stroški povečali. Se bo vsaj videlo, da tisti, ki ima avto, ni kar tako!«
Pri nekih daljnjih sorodnikih sem bil nenajavljen na obisku. Gospodinja se mi je opravičevala, ker je v kuhinji baje precejšen nered. »Saj veste, kaj so otroci«, je rekla, in jaz sem razumel. Pokazala mi je čudovito dnevno sobo in ko je hotel vstopiti njen sinček, ga je pokarala: »Ne hodi noter, saj veš, da imamo to dnevno sobo samo za obiske, da vidijo, kaj. smo!« Potem pa smo se šli drenjat v kuhinjo.
Sedaj mi je šele jasno, zakaj imamo pri nas toliko sestankov, konferenc in plenumov. Če že nimamo ničesar drugega, naj vsaj sosedje vidijo, da imamo dovolj časa.
M. Drev
f
<!
i1
i1
c
c
I'
I'
1»
I'
1»
'i
'<>
i'
i»
i'
>
!
Mladinska ekipa TAM — Cinkarna: Tušak — Žolgar 16:21, 21:18, 21:17, 2:1; Trstenjak — Lebar 22:20, 21:9, 2:0; Rojs — Dečman 21:12, 23:21, 2:0; Tušak
—	Lebar 21:15, 17:21, 21:16, 2:1; Rojs — Žolgar 21:18, 21:12, 2:0.
Skupni rezultat 5:0 v korist mladinske ekipe TAM.
Članska ekipa TAM — Cinkarna: Nidorfer — Žolgar 10:21, 17:21, 0:2; Božičnik — Lukašček 21:14, 21:16, 2:0; Naraglav
—	Lebar 16:21, 21:17, 17:21, 1:2; Božičnik — Žolgar 24:22, 16:21, 19:21, 1:2; Nidorfer — Lebar 27:25, 18:21, 21:15, 2:1; Naraglav
—	Dečman 21:15, 21:11, 2:0; Božičnik — Lebar 22:24, 23:25, 0:2; Naraglav — Žolgar 21:11, 21:15, 2:0; Nidorfer — Dečman 16:21, 22:20, 21:11, 2:1.
Skupni rezultat je 5:4 v korist prve ekipe TAM.
S. D.
TO TI JE TAKTIK A
Preveč sem bil že navajen usojene .podrejenosti, da bi še lahko bil ambiciozen, le zvečer, kadar je žena gledala pri sosedih televizijski program, sem sanjaril, da sem šef; Miha, ki me drugače sploh ni pogledal, čeprav sva bila kot otroka največja prijatelja, me je vabil na kokteil, tajnica, ki je vedno zavihala nos, kadarkoli me je srečala, pa mi je kuhala kavo in se zapeljivo pozibavala v bokih. Ko pa se je vrnila od sosedov, sem bil zopet tisti mali človek, ki je na dnu družbene lestvice in ki upa, da bo nekoč napočilo njegovih pet minut, ko bo lahko kupil ženi televizor. Kot običajno me je ogovarjala z nesposobnežem in ko sem ji obljubil, da bom jutri govoril s šefom, se je umirila in vzdihnila: »Le kaj bi ti brez mene!«
Skoraj s treskom sem odprl vrata sprejemne pisarne in stopil odločno pred tajnico: »Z direktorjem bom govoril. In to takoj!« sem ji povedal skoraj
REBUSI
kriče in zdelo se mi je, da sem neskončno pogumen. Šele pozneje sem spoznal, da sem se žene bolj bal kot direktorja in to razlaga za mene neobičajen naval hrabrosti.
»Kako prosim!« se je napravila neumno in zavihala nos.
»Z direktorjem moram govoriti! In nikar ne vihajte nosu pred proizvajalcem. Tole žulja-vo dlan poglejte, pa boste videli, kdo vas plačuje!« sem ji hotel zabrusiti. Rekel pa sem ji le: Bi lahko prosim govoril z gospodom šefom!«
»Aha, direktorja še ni, pa bo vsak čas prišel. Počakajte. nekaj minut,« mi je odgovorila in s kupom papirja zapustila pisarno.
Bil sem sam v volčjem brlogu in takrat sem se spomnil, da sem nekaj podobnega že doživel. Bilo je pri zobozdravniku, ko sem čakal, da mi izdere zob. Odločnost je že zdavnaj splahnela, ko sem poslušal tiktataka-nje velike stenske ure in ko sem desetkrat preštel zakovice na oblazinjenih vratih, sem spoznal, da me je strah,
»Pobegni, dokler je še čas!« sem si skušal ukazati. Spomnil sem se žene, kako kriči po stanovanju: »Bedak, nesposobnež ..., in obsedel V' naslonjaču. Šele takrat, ko sem čul iz direktorjeve pisarne šum, kot bi se nekdo napotil k vratom, sem vstal in hotel pobegniti. Oblazinjena vrata so se skoraj neslišno odprla in s prijaznim glasom me je povabil v svojo pisarno.	*
»Vedno sem pravil, da ste vi, neposredni proizvajalci... « je govoril in mi ponudil celo vinjak. Potem pa mi je s strožjim glasom razlagal konjunkturo tržišča, o ekonomskih principih, svojo govaranco pa zaključil: Vaše delo je preveč pomembno za podjetje, da bi ga lahko zaupal komurkoli.«
Ko sem se zopet znašel na hodniku, sem bil srečen, da sem
jo tako poceni zvozil, na odgovornem delovnem mestu pa sem s ponosom prijel za lopato.
Zena pa je rohnela: »Nesposobnež! Ti praviš, da si čakal direktorja, on pa je prišel iz pisarne, ki ima samo en izhod. Pustil te je čakati, da se ti je splahnel greben. Vidiš bedak, to ti je taktika!«
M, D.
CEPLJENJE PROTI GRIPI
Na eni izmed zadnjih sej v preteklem letu je upravni odbor odobril financiranje cepljenja proti gripi, ki naj bi se ga. udeležili vsi elani kolektiva. Cepljenje so organizirali zdrav-stveni delavci v naši obratni ambulanti (na sliki). Po udeležbi sodeč rinkarnarji te akcije niso preveč hudo resno
jemali.
KRIŽ A NK A
VODORAVNO: 1. tovarniška malica; 9. Avar; 10. zelo važno živilo za človeški organizem; fl. končnica pri šahu; 12. povratno osebni zaimek; 14. vzhodnoevropsko gospodarsko združenje; 15. Irak; 16. raste pod zemljo, uporabljamo jo navadno namesto zelja; 18. oziralni zaimek; 19. domače moško ime; 21. načrt; 23. obrat barvil; 25. industrijski svetovalec; 27. tovarna esenc v Celju; 30. 17. in 18. črka; 31. kositer; 33. prepona; 34. nealkoholna pijača; 35. športna tekmovalca v kraljici športov; 36. uaplačilo; 25. Edi Jager.
NAVPIČNO: 1. naš metalurški obrat; 2. močnata jed z mesom; 3. število; 4. ljudska republika; 5. Bor Matej; 6. pritr-dilnica; 7. vpliv lune na gibanje morja; 8. delavka v metalurgiji; 12. isto kot 12 vodoravno; 13. spev; 16. vodne živali; 17. poziv; 20. predlog, avtomobilska oznaka Doboja; 22. avtomobilska oznaka glavnega mesta Slovenije; 26. tisti, ki ni lačen; 28. krad-
ljivec; 29. zaimek; 30. povrtni- Nizozemsko; 34. avtomobilska na; 32. avtomobilska oznaka za oznaka glavnega mesta BiH.
i	2	3	4			5	6	7	8
9				ED	ED	10			
11			ED	12	13 .	ED	m		
15		ED	16			17	ED	16	'
19		20		n	C	21	22		
	ED	23		c	C	2*		ED	
Z5	26	ED	27	28	29		ED	30	
31		32	ED	33		ED	3*		
35						ED	36		
'’s*££z
— Berta, nehaj že brati članek: »Kako rešiti vaš zakon« in se začni oblačiti tako. kot se ti poda!
Modernizacija ljubezenskih pisem
O tem, da sta avtomatizacija in skrajna racionalizacija bodočnost človeštva, ni več dvoma. Najde se še kje umetnik, ki z dvignjenim prstom napoveduje sodni dan, ko ljudje ne bodo več ljudje, ampak roboti in poziva vse vesoljno človeštvo,, da se odpove avtomatom, vendar ostane njegov glas brez odmeva. Trgovine s hladilniki, električnimi štedilniki še vedno dosegajo rekordno prodajo, avto pa sploh ni več avto, če nima avtomatskega menjalnika. Danes je doba napredka in nihče ne more ustaviti razvoja, ki bo napolnil naše življenje z modernizacijo vsega, kar nas obdaja.
Ker pa je danes moderno biti moderen, sem tudi jaz za pro-gres. Nosim moderno obleko, plešem moderne plese in pišem
— Se tri obroke plačate, tovariš Pufko, pa vam vstavimo tudi motor.
n\
— Koliko let pa moraš še presedeti?
— Ima vaš oče cvetličarno?
— Ne, paznik Je na pokopališču.
— Ali res ne moreš pozabiti prejšnjega zaročenca?
moderno literaturo, za dialog s konzervativci pa imam gluha ušesa, ker je baje tudi to moderno. Napovedal sem vojno komjortizmu (čeprav obožujem udobnost), vse konvencionalne knjige pa sem izkoristil za dekoracijo dnevne sobe. Pred spa-.njefn vedno berem moderno književnost, kar odlično nadomešča uspavalne praške; branje sploh ne razumem in ni bojazni, da bi me knjiga pritegnila in razburila. Celo svoje življenje sem prilagodil zahtevam modernega časa in skorajda ni ■ več giba, ki bi ne bil planiran. Zgodilo se je sicer včasih, da je prišel obisk nenajavljen; zato pa vedno zaklepam vrata, v režo pa zataknem listič: »Sem na poslovnem potovanju.«
Po drugem petletnem planil bi se moral zaljubiti in poročiti Z modernim dekletom. Nekega dne sem bil povabljen na hišno zabavo zato, ker je prvotni povabljenec nenapovedano zbolel in takrat sem spoznal Jacqueli-ne. Saj pravim, da je bilo moderno dekle; imelo je moderno ime in sodobno moralo. Ker pa je bilo tako pozno, da je bilo že jutro, sem ji ponudil prenočišče v svoji garsonjeri. In tako sva še zaljubila!
Čez nekaj dni pa sem dobil pismo.
Dragi Steve! (Op.: Ime mi je Štefan)
Vsak večer gledam luno, ki plove po... in n£i mislim ... (Končno pa je leipovedala, kje jo čevelj žuli: Ljubi me namreč!) ■■■Vse življenje te bom ljubila, zakaj, ti so moja sreča, ti si...
In piši mi čimprej!
Tvoja Jaqtieline
Če se ne bi spomnil tankih sten in čemernih stanovalcev našega bloka, bi zavriskal od sreče, tako pa sem vročo ljubezen izlili le na papir.
Draga Jacjueline!
Ljubim te vse dotlej, dokler ne sporočim nasprotnega!
Tvoj Steve
Več beri: Shakespeare: Romeo in Julija.
Še enkrat sem prebral pismo in ga z zadovoljstvom zalepil. Tisto noč sem božansko spal, druga je bila že povsem poprečna, tretjo pa sploh nisem zatisnil očesa. Kljub temu, da sem poslal pismo p 'pg^ročato, odgovora nisem nikoli prejel.
PS.: Zaradi objektivnih razlogov še vedno nisem poročen in čeprav sem si prizadeval najti vzroke, petletni plan ni ustvarjen. Zadnjič sem srečal pijanca, ki je z hreščečim glasom oznanjal: »Zapomnite si modernizacijo bo uničila modernizacija!« Jaz pa sem samo zamahnil z roko in nadaljeval pot, kajti vedel sem, da pripada bodočnost nam, tehnokratom.
M. Drev

KADROVSKE
VESTI
V PODJETJE SO PRIŠLI V JANUAR-JU 1969: Jovanovič Jovan, Šekoranja Jože, Lorger Ivan, čakič Nikola, ča-lasan Rade, Kic Leopold, Bednjički Tomo, Hladi n Ivan, Anderlič Alojz, Bajrami Rabit, Horvat Ato jz, Cemplek Franc, Glaser Štefan, Koprivnik Janez, Djukelič Ilija, Bukovič Ludvik, šiljak Mehmed, Brukič Miroslav, Cvijič Ran-ko, Rizvan Zijad, Slapnik Franc, Plajn-šek Frančišek, Belec Janez, Belec Matija, Drobnjak Dušan, Jordan Črtomir, Koštomaj Ivan, Materič Vjekoslav, Primec Martin, Hrepernik Albin, Murko Friderik, Djakovič Ostoja, Potočnik Anton, Slobodnjak Hinko, Rančigaj Leopold, Popovič Desimir, Ivšak Srečko, Maičec Stejpan, Olivari Miian, Jutriša Anton, Hribar Vincenc, Marinšek Franc, Fišer Viktor, Dolenc Karel, Rošar Karel, Razbornik Jože, Ribar Anton, Ka-denšek Jože, Gunzek Martin, Smole Jože, Pungartnik Anton, Mulej Blaž, šta-bus Simon, Hladin Srečko, Razboršek Vincenc, Jesenko Jože, Pokiečki Janko, Petrina Zlatko, Strašek Jakob, Vodušek Jože, Krajnc Ivan, štekovič Vilko, Bcrčnik Silvo, Vešligaj Dragutin, Gusel Anton, Režun Ivan. Užmah Josip, Čebula Karl, Palir Marjan. Bezjak Franc, Tepeš Alojz, Čibej Jože, Plau-štajner Emil, Vladejevič Cvetko, škor jan Ivan, Klančnik Slavko. Djordjevič Vlastimir, Predič Marjan. Kirič Franc, Guzej Franc, Begaj Hadji, Javorič Dušan, Smole Janez, Gaberšek Amalija, Čretnik Ana, Repas Borislava, Kočevar Stanko, Omerzel Mateja. Dorn Marjetica, Ilič Todor, Jojič Branko, Brglez Alojz, Pilih Ivan, Kožar Božidar, Babič Nedeljko, Vevar Franc, Kociper Franc, Dizdarevič Edhani, Ganiilec St je* pan, Pungaršek Rozalija, Srbotnjak Edo, Valant Anton, Hodjap Hadnii, Bc-ghaus Albin, Petrin Janko, Voga Jože.
ODŠLI IZ PODJETJA: Pestotnik Bogdan, dipl. Ing., Prezelj Miran, Černejša Anton,	Rapuo	Stevan,	Kotaraš	Spase,
Lubec Ivan, Kic Leopold, Mihalič Josip, Debelak	Anton,	Posavec	Karel,
Grilec Stjepan, Ančko Djuro, Cvijič Ra nlto, Bukovič Ludvik, Žekar Janez, Kirlojevič Ljubisav, Fišer Franc, Vinčič Milovan, Brukič Miroslav, Rizvan Zijad, Žunec Marjan, Kovač Ivan, Hajraj Isuf, Haoizič Vehid, Jarh Dušan, dipl. ing., Mastnak Marjan, Guzej Franc, Predič Marjan, Deželak Karl, Fidler Jurij, PiojuŠič šimun, Zasela Omer, Strašek Jakob,	Vidič	Nežika,	Mihalič	Milan,
IJuna Jovan, Šekoranja Jože, Sluga Venčeslav, Krajlnovič Djordje, Turnšek Franc,	Bajič	Zdravko.	Nerat Helena,
K>-npuš Konrad, Čibej Jože, Horjak Franc, Korošec Alojz, Kolšek Avgust, KadenŠek Jože, Kalem Andro, Krajnc Ivan, Brezavšček Justin, Mesarič Danijel. Marinšek Franc, Italo Jazu, Žučko Radoslav, Zgonc Alojz, Ninič Luka, Lah Muko, Razboršek Vincenc, Dečko Anton.
UPKOJENA JE BILA: Kornlč Jelica. POROČILI SO SE: Košenina Rudi, Mohorko Ivan.
UMRL JE: Flajs Ivan.
— Trenutek bodi pri miru, tihoj bom uredila aadevo.
Prodaja hiše na Hudinji
p
»i
P
*
p
I
.«
Otorepec Adolf, zaposlen v obratu modrega bakra, graditelj vrstne hiše, tip CC 65, nudi nedokončano hišo v odkup. Pravico odkupa imajo vsi delavci Cinkarne. Prevzemniku bo odobren prenos kredita. Plačilo preostale vrednosti hiše po dogovoru med kupcem in prodajalcem.
Informacije pri tov. Otorepcu. Interesenti lahko vlože ponudbe do 15. marca 1969 v oddelku za družbeni standard ali neposredno pri prodajalcu.
Vrednost točke
za januar 1969
I|W
>S> I
I.	METALURŠKI SEKTOR
1.	Vinkovo belilo — — — —	—	—	—	—	—	—
2.	Pražarna In žveplena kislina	—	—	—	—	—	—
3.	Aglomeracija — —	—	—	—	—	—	—	—	—
4.	Topilnica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
5.	Plinarna	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
6.	Keramika	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
7.	Skupne službe metalurgije	— — — — — —
8.	Rektifikaclja cinka	—	—	—	—	—	—	—	—
9.	Cinkov prah Nevv Jersey	—	—	—	—	—	—	—
10.	Nova žveplena kislina	—	—	—	—	—	—	—	—
11.	Valjarna etnkove pločevine — — — — — —
12.	Čašice — — — —	—	—	—	—	—	—	—	_
13.	Žica ____________
14.	žlebovi —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
15.	Skupne službe valjarne —	—	—	—	—	—	—
II.	KEM1ISKI SEKTOR
1.	Kromov galun	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
2.	Natrijev sulfid	—	___	—	—	—	—	—	_
3.	Cinkov sulfat	__	—	—	_	—	—	—	—	—
4.	Lltopon in barijev sulfid ter povprečje — — _
3. Svinčevi oksidi	—	—	—	—	—	—	_	—	—	—
6.	Superfosfat — ____ — ____
7.	Ultramarin — — __ — ______
8.	Modra galica	—	_	—	—	—	—	—	—	—	—
9.	Modri baker _____ — -----------------------
10.	Zelena galica — — — _____ — _
11.	Aluminijski ofset	—	—	—	_	—	___	—
12.	Tiskarna —	—	—■	—	—	—	—	—	—	—	—
13.	Skupne službe anorganske kemije In razvojni —
14.	Kemija III. Mozirje — —	—
15.	Kemija II. organska kemija	—	—	—	—	—	—
16.	Clnkograflja in povprečje —	—	—	—	—	—	—
III.	VZDRŽEVALNI sektor
1.	Vse službe —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
IV.	UPRAVA
1.	Uprava ln šoferji — — — — _____
2.	Kemični laboratorij	—	—	—	—	—	—	—	—
V.	KOMERCIALNI SEKTOR
1.	Komercialni sektor	—	—	—	—	—	—	—	—
2.	Skladišča — — —	—	—	—	—	—	—	—	—
3.	Transportni oddelek	—	—	—	—	—	___
VI.	FINANČNI SEKTOR
I. Vse službe — — — — -
VII.	KADROVSKI SEKTOR
1.	Kadrovski sektor — — -
2.	Pomožne službe — — -
3.	Družbeni standard _ — -
VIII.	VARNOSTNI SEKTOR
I. Varnostni sektor in gasilci
IX.	INVESTICIJSKI SEKTOR
I. Vse službe-------------
X.	CELOTNO PODJETJE
1,20
1.25 1.20 1,28
1.23 .1.25
1,27
1,27
1.27
1.26 1,29
1.24
1.28 1,23 1,28
1.23 1,26 1,26
1.24 1,26
1.24
1.25 1,25
1,29
1.2*
1.25
1,23
1,27
1,27
1.25
1,23
1,23
1,23
1.23
1.23
1.23
1.23
1.23 1,23
1,23
1,23
1.26
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. februarja do 15. marca 1969.
Kino Dom
Od 17. do 19. februarja »GLAVA DRUŽINE«, italijansko-francoski barvni film
Od 20. do 23. februarja »TUJEC V MESTU«, italijanski barvni film Od 24. do 27. februarja »48 UR DO SMRTI«, mehiško-ameriški barv. film Od 28. februarja do 3. marca »UKROČENA TRMOGLAVKA«, ameriški barvni film
Od 4. do 5. marca »STAREC IN OTROK«, češki film Od 6. do 9. marca »DVANAJST ŽIGOSANIH«, ameriški barvni film Od 10. do 12. marca »NESREČA«, angleški barvni film
Od 13. do 17. marca »TRDNJAVA CA-MELOT«, ameriški barvni film
Kino Metropol
Od 14. do 17. februarja »TEATER SMRTI., angleški barvni film Od 18. do 21. februarja »VOHUNSKA KOŽA., francoski barvni film Od 22. do 26. februarja »DAN HUDOB NE PIŠTOLE«, ameriški barvni film Od 27. februarja do 2. marca »UBITI JOHNA RINGA«, Italijanski barvni film
Od 3. do 5. marca »TIHO, MORI SE«, Italijanski barvni film Od 6. do 9. marca »VELIKI MAC LIN-TOCK«. ameriški barvili film Od 10. do 12. marca »LAMIEL«, francoski barvni film
Od 13. do 16. marda »KAJ SI DELAL V VOJNI, OCE«, ameriški barv. film
Kino Union
Od 17. do 20. februarja »LJUBEZEN IN BOLNIČARKE«, angleški barvni film
Od 21. do 24. februarja »POSLEDNJI MORILEC«, italijanski barvni film Od 25. do 28. februarja »DEKLE DŽOR-DŽI«, angleški film
Od 1. do 4. marca »DOLINA LUTK«, ameriški barvni film Od 5. do 9. marca »VSEGA JE KRIV OSKAR«, francoski barvni film Od 10. do 13. marca »KUP MORILCEV«, ameriški barvni film Od 14. do 17. marca »Z DRUGE STRA NI ZAKONA«, Italijanski barvni film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. url. Program objavljamo po po datkih Klnopodjetja Celje In za spremembe ne odgovarjamo.
Izdaja Cinkarna, metalurško kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko S e n t J u r c. Glasilo Izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov In slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, Interna 216. Tisk ln klišeji GP »Celjski tisk« Celje