Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 77U35U 556im za konec tedna V petek (16/28 0C), soboto (18/27 0C) in nedeljo (16/26 0C) bo večinoma sončno. Možne nevihte. številka 29 četrtek, 31. julija 2014 1,80 EVR VELENJE Počitnice Mira Zakošek šestdeseta Velenje, 25. julija - V petek zvečer so atrij Velenjskega gradu napolnili zvoki glasbe z gramofonskih plošč, priložnostna razstava s predmeti iz šestdesetih let dvajsetega stoletja, ko je Velenje postajalo mesto, pa je pričarala posebno ambi-entalno vzdušje. Razglednice, fotografije, filmi, oblačila in prigrizki so razvajali tudi vse čute šte- vilnih obiskovalcev, ki so si zaželeli vrnitve v zgodovino mesta, ki je zraslo skorajda iz nič, »sredi polj«. Takrat se je mesto gospodarsko, socialno in turistično izjemno hitro razvijalo. Odprli so Hotel Paka, z udarniškim delom so zgradili ko-talkališče, pa mestno otroško igrišče s kopalnim bazenom. Velenje so v tem desetletju obiskali pomembni državniki, med drugimi tudi Leonid Brežnjev in Nikita Hruščov, vsakih nekaj let tudi Josip Broz Tito ... Muzej Velenje nas je tokrat v zgodovino zavrtel prvič, a obljubljajo, da nas bodo še večkrat. ■ bš Promenadi uporabncrdovoljenje Selitve in druge racionalizacije povečale kondicijo _ Gorenja Velenje, 23. julij 2014 - Mestna občina Velenje, ki je od Upravne enote Velenje minuli teden prejela uporabno dovoljenje za promenado tako v uporabo predaja tudi parkirno hišo. Uporabnikom je na voljo 140 parkirnih mest. Parkirna hiša je sestavni del modre cone B, kjer je parkiranje možno s plačilom parkirnine (ura parkiranja stane 40 centov) ali z nakupom abonmajev oziroma z letnimi kartami. Parkirni režim bo enak, kot drugje v modri coni B. V pasaži parkirne hiše je parkomat, kjer je možno plačati parkirnino za obe etaži. Skupaj s parkirno hišo so v uporabo predali tudi javne sanitarije, ki so v poletnem času odprte vsak dan od 6. do 24. ure (so pri izhodu iz parkirne hiše proti zdravstvenem domu). Uradno odprtje nove promenade načrtujejo v petek, 22. avgusta. V ritmu legend Velenje, 25. julija - Na odru pod magnolijami se je v petek zvečer zgodil koncert velenjske skupine Ave, ki sodi med najstarejše pop rock zasedbe v slovenskem glasbenem prostoru. Delovati so začeli leta 1971. Po 25 letih pavze so se fantje spet zbrali leta 2004 in od takrat spet uspešno nastopajo. Številnemu občinstvu so se v domačem mestu tokrat predstavili s svojimi skladbami, pa tudi dobrim starim rock'n'rollom, ki ga redko slišimo v živo. Tako so preigravali tudi skladbe legendarnih Eagles, Status Quo ... obiskovalci so uživali in hoteli še, AVE pa so se potrudili, da so dobili veliko. k »V7V S m t : Al« i , , * *v * ' * J nI ■ v* i * s. ■ ■ ■ K i i ► : -f » "lil * rs Tokrat je pod magnolijami zvenel stari dobri rock'n'roll. Domača skupina Ave je navdušila. i 'I Beseda počitnice je nekaj lepega, nekaj, kar nam prinese nasmešek na obraz, nekaj, kar nas razneži, nam vlije upanje... Pa so počitnice, posebej poletne, za mnoge mlade starše tudi obdobje velike negotovosti, dolga dva meseca, ko otroka nimajo kam dati. Slovenci smo pravi mojstri pri spreminjanju zakonodaje, po možnosti na slabše. Ženim samim sklepom recimo prestavimo otroke iz male šole, v kateri so imeli tudi med počitnicami priskrbljeno varstvo z vso prehrano v šoli, kjer vsega tega ni! Šestletnih pa je tudi premajhen, da bi ga pustili samega doma, ko so njegovi stari starši še vedno v službi. Seveda dandanes največkrat tudi dedM in babice in vse možne tete in strici. Mladi starši morajo biti zelo iznajdljivi, da sestavijo počitniški urnik. Dopusta seveda ni dovolj, pa tudi dobiti ga najpogosteje ni mogoče toliko, kot bi ga želeli in ga potrebovali v teh tednih. Denarnica je večini pretanka, da bi otroka vključili v številne komercialne počitniške tečaje, tabore in druge dejavnosti... Kakorkoli obračamo, so to politične poteze, ki so povsem vzete iz konteksta življenja in utečenih praks. Marsikdo poreče, kaj pa tale plete-niči, saj hodijo v šolo šestletniki tudi v drugih državah. Res hodijo, a so oblike dela bolj življenjske in utečene. Pa tudi šola je bolj podobna tisti celodnevni, o kateri smo tudi v Sloveniji sanjali v obdobju, ko še nismo imeli prostorskih pogojev zanjo, ko so otroci obiskovalci pouk v dveh izmenah. Ko smo prostorske pogoje uredili (v Velenju jih imamo celo preveč), pa smo na celodnevno šolo pozabili in prav radi uvajamo »nulto uro« že zjutraj ob sedmih. Pa naj razume, kdor more! Izpitni center ukinjajo?! ZORAH PREDin 5-azsI ¿■nSBC— II IIII ^BK^^^I Predstavitev knjige Druga žena v haremu fcn r i n Kavarna Lucifer pCk KNJIŽNICA VELENJE Rezervacije: 041 745304 ■ ■ 9770350556014 Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 2 112 OD SREDE DO TORKA 31. julija 2014 m lokalne novice Urejanje poti na Velenjski grad Velenje, 29. julija - V preteklem tednu so na grajskem griču stekla dela, s katerimi bo do prazničnega meseca septembra pot na Velenjski grad obogatena tudi z razstavo na prostem. Letos v Velenju obeležujejo kar dve obletnici za mesto pomembnih zgodovinskih prelomnic. Pred 750-imi leti je bilo Velenje, takrat zapisano kot Weln, v pisnih virih prvič posredno omenjeno, pred 55-imi leti pa so v Velenju odprli novo zgrajeno mestno središče. Zaposleni v Muzeju Velenje so predlagali, da bi obletnici lahko zaznamovali tudi s prenovo poti, ki od reprezentančnega objekta Mestne občine Velenje v Starem Velenju vodi na Velenjski grad. MO Velenje je pobudo sprejela in pristopili so k celoviti obnovi poti. Stopnice bodo odslej osvetljene, zelo dobrodošla dopolnitev poti pa bodo tudi nove lesene klopi. Celostno podobo poti na Velenjski grad bo jeseni dopolnila še nova zasaditev in ureditev brežin. Načrt zasaditve ter ureditve poti in podobo urbane opreme so zasnovali arhitekta Gregor Gojevic in Aleksandra Dolenec Gojevic ter krajinska arhitektka Kaja Flis, vsi iz Velenja. O delu v prvem polletju Mislinja, 28. julija - V občini Mislinja bodo počitnice za občinske svetnike kmalu končane. Na redni seji sveta se bodo sešli v četrtek, 7. avgusta, ko bodo prisluhnili poročilu revizorjev o poslovanju občine v letu 2013. Na dnevnem redu je še nekaj poročil, med drugim o delu nadzornega odbora občine v prvem polletju letos in izvrševanju proračuna občine v istem obdobju. Sklepali bodo tudi o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, ki bodo 5. oktobra. ■ bš Novo postajališče v Florjanu Šoštanj - Florjan na območju Šoštanja dobiva v teh dneh še eno avtobusno postajališče. Občina Šoštanj ga dokončuje v neposredni bližini Strožiča. mkp Do Loma mimo cerkve Topolšica - Zaradi gradnje (posodobitve) kanalizacije v Topolšici (uredili jo bodo za štiri stanovanjske bloke in 30 individualnih hiš v okolici) bo do 14. avgusta popolna zapora ceste mimo blokov proti Lomu. Potreben bo obvoz mimo cerkve. mkp Pri OŠ Šalek uredili otroško igrišče Velenje, 28. julija - V Mestni občini Velenje, otroku prijaznem Uni-cefovem mestu, že vrsto let posebno skrb namenjajo tudi urejanju otroških igrišč pri vrtcih, v zadnjem času pa tudi pri osnovnih šolah, kjer odpirajo nove oddelke vrtca. Letos so uredili otroško igrišče pri Osnovni šoli Šalek, z manjšimi posegi na šoli pa so v maju odprli tudi dva nova oddelka vrtca. V Vrtcu Velenje se je namreč v šolskem letu 2013/14 število vpisanih otrok konstantno povečevalo, vse od 1.339 otrok v 76 oddelkih jeseni do 1.382 otrok v 79 oddelkih v mesecu maju 2014. Prostorske kapacitete Vrtca Velenje niso več zadoščale, zato so proste prostore v šoli preuredili v prostore za najmlajše. Igrišče pri OŠ Šalek je dobilo nova igrala in peskovnik. Na otroškem igrišču pri OŠ Šalek so postavili tudi eno večje kombinirano igralo in eno manjše vzmetno igralo. Igrali so kupili od družbe Flora, d. o. o., iz Medvod, ki dobavlja priznana otroška igrala italijanskega podjetja Sarba. Peskovnik so opremili z zaščito in senčnikom. Za igrala, zaščito in senčnik za peskovnik so iz mestnega proračuna namenili skoraj 18 tisoč evrov, za ureditev dveh oddelkov vrtca na šoli pa dobrih 22 tisoč. Velenjske državne ceste so nevarne V MO Velenje je 5 cest, ki so republiškega pomena - Nobena ni v dobrem stanju Bojana Špegel Velenje, 23. julija - Pred nedavnim je Zveza šoferjev in avtomehanikov Slovenije opozorila, da so državne ceste po vsej Sloveniji slabe. Ne le to, ponekod so tako dotrajane, da so nevarne za udeležence v prometu. Kako pa je v MO Velenje? Tone Brodnik iz MO Velenje, ki je kot vodja urada za komunalne službe zadolžen tudi za sodelovanje z državnimi službami za urejanje cest, nam to potrdi. Da, državne ceste so tudi v Velenju v slabem stanju. »V MO Velenje je kar 5 cest, ki so po kategorizaciji republiškega znača- Cesta Velenje-Polzela je iz leta v leto slabša, sploh na predelu skozi Ložnico, obnova pa se nenehno pomika v prihodnost. ja. To sta Šaleška in Kidričeva cesta v samem središču Velenja. Kidričeva se navezuje s cesto na Graško goro, do Koroške. Poleg teh sta državni še cesta proti Polzeli, ki vodi skozi Lo-žnico, ter Partizanska cesta, ki vodi mimo Gorenja proti Šoštanju. Poudariti moram, da si vsa leta prizadevamo, da bi bile v boljšem stanju, a nismo najbolj uspešni.« Naj spomnimo, da je MO Velenje v proračunih za letu 2012 in 2013 že predvidela sredstva za obnovo štiripasovne Šaleške ceste, ki je najbolj obremenjena cesta v mestu. Z državo je bilo vse dogovorjeno za skupno prenovo; temeljito prenovo cestišča naj bi plačal državni proračun, ureditev pločnikov in kolesarskih poti pa občina. Brodnik k temu doda: »Žal nam ni uspelo, saj je imela država preveč težav s proračunskimi sredstvi. Stanje Bolj varčen Vrtec Tinkara Velenje, 28. julija - Sredi poletja je vrtec Tinkara, ki domuje ob Šladrovi cesti, postal energetsko bolj varčen in prijaznejši za otroke. Končana je bila namreč energetska obnova, za katero so na MO Velenje pridobili sofinanciranje iz evropskih sredstev v višini 85 %. Obnova, ki jo je izvajalo podjetje 2vizija iz Radelj ob Dravi, je potekala od 14. aprila do 25. julija. Stala pa je dobrih 184 tisoč evrov, od tega je bilo nepovratnih sredstev dobrih 124 tisoč evrov. ■ Prenovljen vrtec Tinkara, v katerem je tudi uprava Vrtca Velenje, je po prenovi še lepši, kar velja tudi za okolico. na državnih cestah nenehno spremljamo, na teren gremo tudi z inšpektorji in predstavniki Direkcije za ceste (DARS), vendar žal v letošnjem in prihodnjem letu denarja za obnove velenjskih državnih cest ne bo. Za zdaj lahko država zagotovi le najnujnejša sredstva za vzdrževanje cest in tokovi-no. Z dodatno zagotovljenimi sredstvi pa bodo letos lahko poskrbeli le za to, da bodo semaforji na državnih cestah redno vzdrževani.« Naš sogovornik ocenjuje, da sta obnove najbolj potrebni Kidričeva cesta na predelu mimo velenjskega Zdravstvenega doma in Šaleška cesta od Mercator centra pa vse do tunela pod Šaleškim gradom, kjer so se kolesnice kljub delnim prepla-stitvam spet nevarno posedle. Gre za cesti, ki sta prometno izjemno obremenjeni. V najslabšem stanju od vseh petih državnih cest pa je zagotovo cesta skozi Ložnico. Brodnik k temu doda: »Mislim, da bi morala država za njeno obnovo interventno pridobiti finančna sredstva in jo obnoviti. Ne želimo si, da bi na njej zaradi dotrajanega vozišča prišlo do kakšne hujše prometne nesreče.« ■ Slovenija pod mavrico sreče (?) Brez NSi mavrice ni -Ponekod v težavah, drugod praznujejo - In prvi bodo zadnji Skoraj vsi povabljeni, kateri bodo izbrani? To vprašanje se postavlja po prvih pogovorih predstavnikov strank, ki so prišle v parlament (razen ene, se ve katere), s stranko novinko, kije na volitvah pometla z ostalimi. Še kako aktualno je tudi pred jutrišnjim prvim zasedanjem novega slovenskega parlamenta, ko bo v klop tega organa prvič sedla tudi nova velenjska poslanka Andreja Katič. Ali tudi ob še enega poslanca iz Velenja, JJ, sicer na začasnem stanovanju v Dobu, se še natančno ne ve. Prvak stranke, kije dobila na volitvah največ glasov, Miro Cerar si še vedno želi, da bi Slovenija dobila mavrično koalicijsko vlado. To seveda ni tako enostavno, saj stranke raznih barv želijo v pogovorih tudi iztržiti kaj iz nabora svojih volilnih obljub. Zato pogajanja v drugi stopnji ne bodo tako enostavna, saj bodo na mizo vrgli svoje pogoje. In lahko se zgodi, da se sestavljalcu koalicije ob oslabljeni in »odklonjeni« desnici, ko vse sloni na NSi, niti ne bo izšlo, da bi Slovenijo spravil pod mavrico. Pa čeprav bi ta lahko pomenila za Slovenijo srečo. Saj tudi prava mavrica ne nastane kar tako; potrebna sta vsaj dež in sonce. Tisti, ki verjamejo v moč mavrice, pravijo, da bi bilo celo bolje, da mavrica ne bi prekrila vse naše deželice. Da bi se oba loka končala na naših tleh. Saj pravijo, da je tam, kjer se mavrica stika z zemljo, skrit zaklad. Tega - kak bogat zaklad, pa bi mi še kako potrebovali, da bi se izvlekli iz težav, v katere smo zašli. Imamo pa še eno resno kadrovsko vprašanje: kdo bo naš evropski komisar. Nekaj imen že kroži, Alenka menda ne bo, čeprav bi rada bila. Bomo ostali pri starem? Tudi to naj bi bilo znano kmalu. Mnogi pravijo, da ne bi bili v tako globokem blatu, če ne bi dovolili, da so tako zabredle naše banke. Taki se že na moč veselijo vsakega znaka, da banke okrevajo. Malo zelenila naj bi pokazala tudi nekdanja regijska osrednja banka, Banka Celje. Vsaj v letošnjem prvem polletju beleži pozitivno poslovanje. In če bi uspeli »pregovoriti« Evropsko komisijo, da jim dovoli državno pomoč, bi se menda nekako izvlekla. Čeprav še vedno tudi upajo na dokapitalizacijo. Naj bi pa ta banka vendarle pomagala iz težav drugi celjski družbi, Aeru. Je namreč med petimi bankami, za katere ta družba pričakuje, da bodo svoje terjatve spremenile v lastniški delež. Finančna sanacija je namreč nujna za nekoč daleč naokoli znani Aero, prav tako prodaja poslovno nepotrebnega premoženja. Sicer pa je Aero med petnajstimi družbami, kijih je država uvrstila v prvi krog prodaje. Temni oblaki se zgrinjajo še nad nekatere družbe na Celjskem. Zdaj, v času žetve, naj bi bilo pred stečajem Klasje, katerega večinski lastnik je Tomaž Ročnik, pa Avto Celje. V resnih težavah je tudi laška Thermana, rešitev iščejo v dokapitaliza-ciji. V senci teh težav osrednje laške turistične družbe pa v Laškem snujejo strategijo razvoja turizma. Pri tem bodo gotovo morali upoštevati tudi potek hitre ceste tretje razvojne osi. Ta je sicer še zelo odmaknjena, vendar seji ne bodo mogli »umakniti« pri snovanju dolgoročnega turističnega razvoja. Kot je znano, mnogi v Laškem nasprotujejo, da bi hitra cesta potekala skozi središče kraja, saj je ta dolina že zdaj s sedanjo cesto in železnico močno obremenjena. Veselo pa je bilo v Rogaški Slatini, ki svoj občinski praznik slavi skupaj z godom svete Ane. Čeprav so ji ob letošnjem prazniku postavili »konkurenco«. Tu že imajo Anino galerijo, zdaj so v spodnjem delu kulturnega doma odprli še Mestno galerijo. Že nekaj časa slavijo tudi ljubenski splavarji. Čeprav so pri splavarjenju nekako prvi, saj so tu začeli vezati splave, bodo praznovanje v nedeljo sklenili zadnji. Prvi pa so bili zadnji - splavarji v Radečah. Nekje v sredi je Celje, kjer prireditve s spominom na flosar-stvo nimajo, imajo pa novo splavarsko brv, ki je nadomestila splavarski most. In imajo tudi spomenik splavarju. Pa še to: v Šmarju pri Jelšah naj bi se do konca leta ena od bank spremenila kar v občinsko. V občinsko blagajno, saj naj bi v dogovoru z občino opravljala dejavnost, kakršno ponekod drugod pri plačilu položnic opravljajo mestne blagajne. Za občane zastonj - to je najpomembnejše. ■ k n n nikoli sami^Q^ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 3 31. julija 2014 AKTUALNO 3 Promenada je zaključena in ima tudi uporabno dovoljenje Velenje ima novo promenado, za katero je pridobilo več kot dva milijona evropskih in državnih sredstev - Otvoritev promenade bo 22. avgusta, z nastopom pa jo bo popestril Jan Plestenjak prostoru komunalna in telekomunikacijska infrastruktura, most je bil prav tako dotrajan, celotno območje pa poplavno problematično. Vse to smo zdaj uredili (morali bi videti, koliko različnih kablov poteka pod mostom - ti so zdaj zavarovani in dostop do njih ni mogoč). Če tega ne bi storili, bi imeli v prihodnjih letih velike težave, še posebej z ogrevanjem na tem območju Velenja. Odpravili pa smo tudi poplavno ogroženost, kar smo delali v sodelovanju z ARSO, ki nam je Mira Zakošek Prejšnji teden je Mestna občina Velenje pridobila tudi uporabno dovoljenje za promenado in s tem naložbo tudi zaključila. O tem največjem projektu v središču mesta smo se pogovarjali z županom Bojanom Kontičem. Promenada je torej zaključena. Projekt je drzen in kot takšen tudi med občani različno sprejet, kako ste vi zadovoljni? »Ponosen sem nanj in vesel sem, da je zaključen v zastavljenem roku. Pri projektih, za katere dobimo nepovratna evropska ali državna sredstva, je to izjemno pomembno. V celoti seje treba držati vsega, tako projekta kot tudi rokov. Vesel sem, da lahko občani in tisti, ki prihajajo v center, že uporabljajo nova parkirišča v »garažni hiši«, njihovo število se je kar podvojilo. Mislim, da je tudi infrastruktura in vsa urbana oprema urejena tako, da smo lahko na vse skupaj ponosni.' Pa vendar je tudi nekaj pripomb, recimo, kako bo z vzdrževanjem, kako z obvladovanjem vandalizma? »S spoštovanjem sprejemam ta vprašanja someščanov, saj je prav, da vsi skupaj razmišljamo, da to našo novo pridobitev ohranimo lepo. Seveda bomo skrbeli za potrebno vzdrževanje, pa tudi za preprečevanje vandalizma. Pri tem pa nikakor ne morem pristajati na to, da Velenja ne bi urejali zato, ker se bojimo, da nam bo kdo razbil stekla, uničil opremo ...! Precej pripomb je tudi na luknji-časte površine ob Elektrotehni in Delavskem klubu. »Nekaj malenkosti bo vsekakor še treba popraviti, zato skrbno spre- Promenado ml-iamo vse>kar se bodo uradno odprli 22. avgusta r s koncertom Jana ^m^Z ^žSŽF Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Bili bi slabi gospodarji, če ne bi izkoristili nepovratnih evropskih in državnih sredstev in ob tem obnovili tudi komunalno in telekomunikacijsko infrastrukturo ter odpravili poplavno nevarnost.« Plestenjaka na promenadi dogaja. Verjetno bo treba razmisliti tudi o teh površinah. Za zdaj se v ideje projektanta nismo »vtikali«, se mi pa zdi prav, da ob uporabi promenade ugotovi- mo, kaj je dobro in kaj ne, če so res kakšne pomanjkljive točke, ki jih bomo po tehtnem premisleku vsekakor popravili. Vsekakor bo na prvem mestu varnost naših občanov, zato razmišljamo tudi o postavitvi drugačnega spominskega obeležja pri lipi samostojnosti. Izbrali bomo kakšno takšno zasnovo, da v prostoru ne bo nevarna in da bo veličastna, da bomo nanjo vsi ponosni.« Most in amfiteater sta pomemben del promenade, zakajje bilo treba starega podreti? »Naj še enkrat poudarim, da je bila najbolj problematična na tem projekte tudi potrdil.« Novo podobo pa so dobili tudi objekti ob promenadi. »Tudi za to smo pridobili nepovratna sredstva, in sicer smo vse objekte v okolici šole in trenutno še Zdravstveni dom energetsko prenovili in ob tem uredili tudi fasade. Tudi z lastniki Farminovega Naložba je veljala 3,5 milijona evrov, od tega je bilo več kot dva milijona nepovratnih evropskih in državnih sredstev stolpiča se nam je uspelo dogovoriti, da so to storili.« Kako pa kot župan komentirate pripombe, da bi lahko v tem kriznem času za ta denar v mestu postorili kaj drugega? »Najprej naj poudarim, da se te obsežne naloge ne bi lotili, če ne bi pridobili nepovratnih evropskih sredstev. S črpanjem tega denarja pa ni tako enostavno. Najprej je treba pripraviti dober projekt, takšnega, da z njim pridobiš sredstva, potem pa se je treba v celoti držati tako projekta kot rokov. Mislim, da bi bili zelo slabi gospodarji, če priložnosti ne bi izkoristili in ujeli še zadnjo možnost iztekajoče se evropske finančne perspektive. Za projekt, vreden 3,5 milijona evrov, smo pridobili več kot dva milijona evropskih in državnih sredstev.« Vemo, da so ta pravila zelo stroga in napake niso dopustne. Ste izpolnili vse, da bo ta denar res prišel v Velenje? »Zato ni prav nobene bojazni, sicer pa moram poudariti, da pri tem tudi v preteklosti nismo imeli nobenih težav. Naše »situacije« so dovolj transparentne in plačila tudi redno dobivamo. Pri promenadi smo imeli le eno manjšo težavo, ko smo morali ministrstvu pojasniti malenkostno odstopanje od projekta, šlo pa ni za projekt, ki nam ga sofinancirajo. Sicer pa je vse skladno s projektom in na srečo smo ujeli tudi sicer res kratko odmerjene roke za tako veliko naložbo.« Smo sredi dopustov, zato promenade v tem času ne boste uradno odpirali, ste pa to napovedali za 22. avgust? »Želimo si pripraviti dogodek, ki bo ustrezal tej veliki pridobitvi Velenja, zato pripravljamo koncert Jan Ple-stenjaka. Se mi pa zdi kar prav, da bomo to storili potem, ko bo v prihodnjih tednih promenada tudi sicer že zaživela, dobila nove vsebine in jo bodo tudi prebivalci še bolj vzeli za svojo.« ■ Proti ukinitvi izpitnega centra Zupan Bojan Kontič protestira Velenjska plaza se bolj urejena Letos že veliko novosti - Kopanje dovoljeno tudi psom Velenje, 25. julija - Mestna občina Velenje je v lanskem letu začela z obnovo čolnarne in urejanjem plaže ob Velenjskem jezeru. V čolnarni so uredili sanitarije in na plaži postavili tuše, obalo uredili s prodom in v sodelovanju s Premogovnikom Velenje dodali nove lesene tribune za sončenje. Letos so uredili območje namenjeno kopalcem. Plažo pod Kampom Jezero so podaljšali za 30 metrov, asfaltirali so tudi cesto do čolnarne. Na plaži so postavili dve oblačilnici, 40 metrov od obale so postavili dva lesena splava in gol za igranje vaterpola. V kratkem bodo postavili bomo tudi manjšo skakalnico. S pomočjo Kluba vodnih športov Velenje so pod Kampom Jezero postavili ponton za vstop v vodo za vse ljubitelje vodnih športov. Prejšnji mesec je po Velenjskem jezeru začela pluti pletna - lesena ladjica na električni pogon. Za večjo varnost kopalcev, ki se v Velenjskem jezeru kopajo na lastno odgovornost, so kopalni del s trakovi ločili od območja namenjenega jadralcem. V kopalni sezoni je vsak vikend na območju plaže prisoten reševalec iz vode, kupili pa so tudi srčni defibrilator. Kopanje v Velenjskem jezeru omogočajo tudi psom. Prostor, ki je primerno označen in je namenjen za kopanje psov, je pod Kinološkim društvom Velenje. Površina se razteza v dolžini okoli 100 metrov. Lastniki psov morajo poskrbeti za odstranitev pasjih iztrebkov iz javnih površin, prav tako morajo na območju Velenjske plaže imeti pse na povodcu. ■ Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je poslal na javno agencijo RS za varnost prometa protestno pismo, saj ocenjuje, da je ukinitev Izpitnega centra s sedežem v Velenju zasnovana na neutemeljeni in nestrokovni osnovi. V pismu navaja, da v predlogu Pravilnika o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil niso upoštevani objektivni kriteriji za določitev sedežev izpitnih centrov. Župan zahteva, da se v predlog Pravilnika na seznam izpitnih centrov uvrsti Izpitni center Velenje s sedežem v Velenju. »V Mestni občini Velenje, peti največji občini v Republiki Sloveniji, bodočim voznikom lahko zagotovimo vse pogoje za izvedbo praktičnega dela usposabljanja, ki ga predvideva Pravilnik o programu usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil (Ur. l. RS, št. 48/2011). V predlaganem izpitnem centru s sedežem v Slovenj Gradcu pa lahko zagotovijo izvajanje praktičnega de- la za kategorije vozil: AM, A1, B1, B, BE in F, kar je v primerjavi z možnostjo, ki jo zagotavlja naša občina, bistveno manj«, v pismu agenciji ugotavlja župan. »V današnjem času je mobilnost zelo pomembna in tako rekoč nujna za zagotavljanje optimalne kakovosti življenja posameznika, zato gre pri omejevanju pravice do pridobitve vozniškega izpita za ukrep, ki je z več zornih kotov nesmotern in nepotreben«. Na VRSTA PODATKA: MO Velenje MO Slovenj Gradec razvrstitev občin RS po velikosti 5. mesto 30. mesto število prebivalcev 32.973 16.839 število 18-letnikov - bodočih voznikov 305 188 infrastruktura: število glavnih cest - G1 17,1 13,1 oddaljenost od najbližje avtoceste (v km) cca. 30 cca. 40 osnovi zgoraj navedenega župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič zahteva ponovno preučitev zakonskih ter ostalih podlag za sprejem predloga Pravilnika, predvsem pa pravilno vrednotenje meril in pogojev za določitev sedežev izpitnih centrov v RS. Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 4 112 INTERVJU Men 31. julija 2014 Selitve in druge racionalizacije povečale kondicijo Gorenja Na nekaterih trgih Gorenje že tudi okreva, na drugih se kriza poglablja - Ruski in ukrajinski trg, od katerih so si veliko obetali, vse bolj negotova - Velika konkurenčna prednost dizajn, za prihodnje leto napovedujejo presenečenje Mira Zakošek Na osrednjih evropskih trgih znaki okrevanja Prejšnji četrtek, ko je bila večina delavcev že na kolektivnem dopustu, je bil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac še zelo delaven, med drugim je gostil pomembne poslovne partnerje. Z njim smo se pogovarjali o številnih aktualnih temah. Gorenje je že dolgo mednarodno podjetje, ki je v letih, ko Slovenija še ni čutila krize, to že močno občutilo. Upam, da ste zdaj tisti, ki tudi prvi zaznavate okrevanje. So vaši četrtletni rezultati že znanilci tega? »Okrevanje čutimo, a žal samo na nekaterih tržiščih, na drugih se razmere zaostrujejo. To še zlasti velja za Ukrajino, kjer nikakor ni videti, da bi se razmere umirjale, v Rusiji pa se celo zaostrujejo. Okrevanje se v zahodnem delu Evrope dogaja, a to pomeni, da če je trg bele tehnike na primer lani padel za dva odstotka, je zdaj na plus en odstotek, kar niso nobeni posebni skoki, še posebej, ker jih težave na prej omenjenih tržiščih izničijo. Za naše četrtletne rezultate bi dejal, da so v pomembni meri posledica velikega prestrukturiranja, ki smo ga uspešno izvedli v zadnjih dveh letih. Zato smo tudi v boljši formi, boljši finančni kondiciji in bolj odporni proti nihajem krize, ki na nekaterih tržiščih še obstaja.« Bolj kot domače razmere vas zanimajo tuje. Omenili ste Rusijo in Ukrajino, od katerih ste si veliko obetali, saj ste tam beležili največjo rast. Kako poslujete zdaj na teh trgih? »Dejstvo je, da je Rusija poleg Nemčije naše daleč najpomembnejše tržišče, da je Ukrajina med našimi petimi največjimi trgi, zato nas razmere tam zelo skrbijo. V Ukrajini skoraj zagotovo ne bomo dosegli lanskih prodajnih rezultatov. Rusija je za zdaj še nad lanskim letom, a po zadnji nesreči potniškega letala se lahko razmere drastično spremenijo in si v tem trenutku nihče ne upa napovedati, kakšno bo poslovanje z Rusijo v drugi polovici letošnjega leta. Kaj pa novi trgi? Kolikor vem, z novo blagovno znamko Asko 'stavite' na Ameriko inAvstra-lijo. Kako vam uspeva? »Letos izredno dobro sledimo naši strateški usmeritvi, da še hitreje kot v Evropi rastemo zunaj nje. Že v prvem četrtletju smo na teh trgih zabeležili močno 13-odstotno rast in upam,da bo tako tudi ob koncu leta. Rastemo na Daljnem vzhodu, solidno prodajamo v Avstraliji in ZDA, tudi na Bližnjem vzhodu smo stvari dobro zastavili in upamo, da bo to vplivalo na naše letošnje rezultate.« Zadnji dve leti sta bili v znamenju selitev in optimizacije proizvodnih lokacij. Poenostavljeno bi lahko rekli, da ste veliko tistega, kar ste do lanskega leta delali v Velenju, preselili v Srbijo, sem pa prenesli visokokakovostne programe znamke Asko. Minevajo sicer šele prvi meseci novih proizvodnih učinkov, pa vendar ti izpolnjujejo pričakovanja? »Proizvodnjo smo prenesli v lanskem letu, nikakor brez težav, največji zalogaj je bila selitev iz Švedske v Slovenijo in na drugi strani vzpostavitev praktično podvojenih proizvodnih kapacitet v naši tovarni v Valje-vu. Lahko rečem, da stvari potekajo dovolj solidno, še vedno pa imamo občasno težave z nekaterimi procesi. Izboljševanje poslovnih procesovje nikoli dokončana zgodba, položaj se izboljšuje in pričakujem, da bomo procese dodatno optimirali.« Kaj prinaša Gorenju blagovna znamka Asko. Marsikdo poreče, zakaj se ravno v času krize, ko je kupna moč manjša, vse bolj usmerjate v visoko cenovne, torej dražje izdelke? Kaj od tega pričakujete? »Morda se zdi nenavadno, da se v naši panogi, pa tudi drugih branžah, prodaja luksuza povečuje. Tisti, ki imajo denar, so tudi v teh časih pripravljeni posegati po najvišjih cenovnih razredih tudi pri gospodinjskih aparatih. Bistveno bolj na udaru je srednji cenovni razred, v katerega sodi znamka Gorenje. Naša velika priložnost je torej višji cenovni razred. Zato je blagovna znamka Asko izrednega pomena za skupino Gorenje, ne samo za osvajanje prekomorskih trgov, ampak naš celotni razvoj. V premij-skem razredu želimo prodajo še bistveno bolj povečati. Do leta 2018 računamo, da bodo ti izdelki predstavljali že četrtino našega prometa. Vse to pa ni enostavno, gre za izdelke, za katere so kupci pripravljeni plačati tudi 5 tisoč evrov in morajo biti resnično povsem brezhibni« Seveda pa imate še več blagovnih znamk (Gorenje, Mora, Atag...). Kako se z njimi uveljavljate na trgu? »Samo z dvema tekmujemo na vseh trgih, Askom in Gorenjem. Če naredimo primerjavo z avtomobilsko industrijo, v kateri imajo proizvajalci različne blagovne znamke za različne cenovne razrede, je Asko recimo kot Audi, Gorenje, pa je na ravni dobrega Volkswagna. V nekaterih državah pa sega- Prodaja luksuza se povečuje, zato blagovna znamka Asko dviguje prodajo mom Rashidom, Ora Itom ..., ker ste menili, da je potrebno v tej sicer stari panogi z oblikovanjem in inovacijami graditi prepoznavnost. Sedaj velikih imen niste pritegnili k sodelovanju, očitno se naslanjate na svoj oblikovalski studio? Lastni oblikovalski studio bomo še krepili, saj mislimo, da imamo v tem ogromen potencial, ki nam tudi omogoča, da so oblikovalski dosežki Gorenja naša velika konkurenčna prednost in so tudi del naše vizije. Toda sodelovali bomo tudi z drugimi. Ze leta 2015 nameravamo presenetiti z enim vrhunskim imenom, enim največjih oblikovalcev na svetu, ki bo oblikoval linijo gospodinjskih aparatov samo za Gorenje.« Večjih napak si skoraj ne smete privoščiti, sicer pa je kakovost izdelkov konkurenčna prednost Gorenja. Že pred leti ste se odločili, da za večino svojih proizvodov ponudite petletno garancijo. Pomeni to velik strošek za Gorenje? Kakovost je zdaj nuja, prvi po^ goj, da lahko sploh začneš tekmovati. Če kakovosti nimaš si izločen in nekateri proizvajalci, ki jih danes v panogi ni več, so imeli velike težave tudi s kakovostjo in poteka, kako pa jo organizirate na tujem? »Lahko rečem, da je v Sloveniji servis vzorno in vzorčno postavljen. Slovenija je naš domači trg in tu imamo svoj servis, ki je velika konkurenčna prednost. Velika večina slovenskih kupcev se odloča za Gorenje zaradi čudovitega oblikovanja, dobre kakovosti, zaupanja v našo blagovno znamko, pa tudi močnega in dobrega servisa. Na to smo ponosni. V tujini pa imamo ponekod lastne servise, ponekod pogodbene, v nekaterih državah pa za mo z znamko Gorenje še višjo pozicijo, npr. v Rusiji. Z Askom računamo, da bomo letos dosegli 100 milijonov prihodkov, v naslednjih petih letih pa naj bi prodajo te blagovne znamke kar podvojili.« V preteklosti ste veliko sodelovali z znanimi oblikovalci (Paolom Pininfarino, Kari- razvojem. Na tem področju smo dobri, a moramo biti še boljši, preprosto zato, ker se izboljšujejo tudi naši konkurenti. O tem veliko govorimo in to področje krepimo tako organizacijsko kot kadrovsko.« Znani ste tudi po odlično organizirani servisni mreži. V Sloveniji vemo, kako to to področje skrbijo trgovci, mi pa jim dobavljamo le rezervne dele. Poslovni modeli so različni, vendar dobra servisna storitev je ena ključnih aktivnosti za zadovoljitev končnega kupca.« Program optimizacije in racionalizacije predvideva opuščanje programov, ki niso povezani z osnovnim, torej z izdelki za dom. Kar nekaj ste jih že odprodali, o odprodaji nekaterih se veliko sliši. Recimo Gorenje Varovanje? »Ga ne prodajamo. Ga pa preoblikujemo. Želimo ohraniti jedro »svojih ljudi«, ki bodo skrbeli za fizično varovanje Gorenja in njegovih objektov. Pri zunanjih naročnikih pa bomo bolj selektivni in bomo varovanje opravljali le za tiste naročnike, ki so pripravljeni plačati vrhunsko storitev, medtem ko s številnimi ponudniki, ki so v zadnjem obdobju močno spustili cene, ne mislimo tekmovati. Poleg tega želimo sistem varovanja nadgraditi in ga postaviti na še višjo raven. Razmišljamo o vzpostavitvi celovite t. i. korporacijske varnosti. Naj ob tem še dodam, da temeljito analiziramo vse dejavnosti, ki ne sodijo v našo temeljno. Tiste, ki so za naše delo pomembne, bomo zadržali, a jih optimirali. Druge pa bomo obdržali, če bodo dobičkonosne.« Kaj pa Gorenje Gostinstvo? »V tem trenutku v tem smislu ne potekajo nobene posebne aktivnosti. Osebno menim, da je velik del te dejavnosti izjemno tesno povezan z Gorenjem. Na lokacijah v Velenju in Šoštanju imamo skoraj 6.000 zaposlenih in ne zdi se mi smiselno, da bi jim prehrano med delom zagotavljali preko zunanjega izvajalca. Hotel Paka posluje uspešno, njihove zmogljivosti so dobro zasedene. Podobno velja tudi za Vilo Herberstein. Tudi nanjo gledamo »s posebnim očesom«, ji pa nameravamo vdahniti še druge vsebine, upam, da bomo o tem lahko več povedali jeseni.« V racionalizacije sodijo tudi druge finančne razbremenitve, med drugim prodaja nepotrebnega premoženja, pa boljše kreditno razmerje. V zadnjem času ste najeli kar nekaj novih kreditov, zakaj konkretno je to dobro za Gorenje? »Najprej želim poudariti, da novi krediti ne povečujejo celotne zadolženosti Gorenja, to tudi letos pomembno zmanjšujemo. Že lani smo dolg zmanjšali za 35 milijonov evrov, letos pa se nameravamo razdolžiti za dodatnih 25 milijonov. Novi krediti pa so pomembni, ker so nekateri dolgoročni potekli in jih nadomeščamo. To smo naredili zelo uspešno, na kar so se odzvali tudi finančni trgi. Osebno ocenjujem, da je to vplivalo na lepo rast cene naše delnice, ki je v enem delu najverjetneje rezultat tega, da je Gorenje brez težav refinanciralo obveznosti. « Stroški dela so vaš velik strošek, še posebej, ker ste se s socialnimi partnerji dogovorili za visoke kriterije. Kakšen je trenutno dialog z njimi? »Dialog je ves čas prisoten, včasih bolj formaliziran, drugič bolj usmerjen v posamezne dogodke, kot je na primer izplačilo regresa ali dogajanja v posameznih delih Gorenja. Vsekakor pa jih bomo morali intenzivirati na formalni ravni že jeseni, ker imamo nekatere zadeve v kolektivni pogodbi odprte in neusklajene s slovensko zakonodajo. Uskladiti moramo tudi nekatera vprašanja, pomembna za dolgoročni razvoj Gorenja, ki mora biti dobičkonosno naravnan. Vemo, da bo imel sindikat svoje zahteve, a najti bo treba sozvočje. Naj pa ob tem poudarim, da ne predvidevamo pritiska na proizvodna delovna mesta, saj smo načrtovane optimizacije v zvezi s tem s prej omenjenimi selitvami že udejanjili, kapacitete v proizvodnji se polnijo. Delo v proizvodnji je tudi dobro organizirano in učinkovito postavljeno z vidika varnosti, ergonomije. So pa določeni procesi zunaj proizvodnje še vedno preveč bogato strukturirani in jih bo potrebno ponovno prevetriti. Pri tem še lahko najdemo določene rezerve.« Bo Gorenje ohranjalo proizvodne zmogljivosti na lokaciji v Velenju v takšnem obsegu kot zdaj ali pa si mogoče celo lahko obetamo kakšno širitev? Franjo Bobinac Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 15 17. julija 2014 MiCftfl GOSPODARSTVO 5 »Naša stalna in velika »bitka« je prodati čim več. Če smo pri tem uspešni, je tudi proizvodnja lahko večja. Uspešnejši smo, če to razvijamo na več lokacijah. A pri vsem moramo biti realni. Osebno menim, da trg bele tehnike letos ne bo prav nič zrasel. Tisto, kar bomo v zahodni Evropi pridobili, bomo verjetno na vzhodu in Balkanu, ki je prav tako v slabi kondiciji, izgubili.« Lastniška struktura se je v zadnjih letih močno spremenila, spremenil se je tudi nadzorni svet, v njem je veliko tujcev, vam to odstira nove priložnosti? »Nadzorni svet je odraz mednarodne strukture lastništva in tudi poslovanja Gorenja. Večino članov nadzornega sveta tudi preko predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu sicer še vedno predstavljajo državljani Slovenije. Je pa dobro, da je lastniška struktura razpršena in da pomembna »sidra« predstavljajo pomembni tuji lastniki. Še vedno je med največjimi slovenska Kapitalska družba, katere lastništvo je po procesih dokapitali- Poglejva še šport. V šport veliko vlagate, v šport ste tudi sami precej močno vpeti. Verjetno vidite v športnikih podobne borce, kot ste sami. Bo tudi v prihodnje to vaša usmeritev? »Vsekakor si to želim. Gorenje je družbeno odgovorno podjetje in vlaga tudi na druga področja (kultura in druge družbene dejavnosti). Povsod smo zraven. Kar se športa tiče, ostajamo zvesti nordijcem in rokometnemu Gorenje v zadnjem letu postalo še bolj multikulturno, še bolj mednarodno klubu Gorenje. Zavedam se, da je naša poglavitna skrb dobiček, toda ta interes je treba uravnotežiti tudi z okoljem.« Poslovno okolje delovno intenzivnim panogam in izvoznikom v Sloveniji ni naklonjeno. To opozarjate že celo desetletje, pa gre kvečjemu navzdol. Kaj pričakujete od nove vlade? zacije padlo na 16 odstotkov, na drugem in tretjem mestu sta IFC in Panasonic. Preko dokapitalizacije in kotacije na Poljskem pa smo dobili še nekaj drugih novih lastnikov. Vse to seveda pomeni, da Gorenje postaja še bolj multikulturno, še bolj mednarodno, ne samo z vidika prodaje (prodajamo že v 90 držav na svetu), ampak tudi lastništva.« Kako sodelujete z lokalno skupnostjo, iz katere ste zrasli, v kateriste še vedno močno zasidrani? Upamo, da bo tako tudi ostalo? »To sodelovanje je zelo dobro, boljše kot v preteklosti. Moram reči, da dobro komuniciramo, se po-govaijamo, dogovarjamo. Cenim, kako lokalna skupnost izboljšuje življenje tukajšnjih prebivalcev. Z veseljem spremljam aktivnosti, veliko preberem v Našem času, nekaterih dogodkov se tudi udeležim (kadar le uspem). Mislim, da smo ustvarili zelo dobro sozvočje. Verjetno zato, ker se tudi bolje poznamo, spoštujemo in razumemo. Cenim, kar je naredil župan Bojan Kontič s svojo ekipo, seveda pa tudi to, da se zaveda, kako pomembno je za Velenje Gorenje. Pomembno je, da delamo z roko v roki, skupaj smo močnejši.« »Pomembno je, dodelamo »Pred vsem to, da bi se čim prej sestavila in da bi bila čim bolj učinkovita v izva- janju programov in strategij. Upam, da bo znala bolje prisluhniti gospodarstvu in bo bolj razvojno naravnana, da bo tako naravnana tudi davčna zakonodaja, da se bo znižala obdavčitev dela in uvedla socialna kapica, zmanjšale administrativne ovire, da bo poskrbljeno za vrhunsko izobraževanje v sodelovanju z industrijo. Vsem nam državljanom pa želim, da bi se končno zaključila grozljiva delitev Slovencev na leve in desne. Zase vedno pravim, da je moja politična barva vedno le takšna, kot je vsakokratna grafična podoba Gorenja. Imam ogromno prijateljev in znancev v različnih političnih opcijah in me zelo boli, ko gledam, kako prisotna je ta globoka delitev, ki izhaja iz preteklosti ali pa sedanjosti. Mislim, da je to hudo narobe. Vlada pod vodstvom najverjetnejšega mandatarja Mira Cerarja ima odlično priložnost, da tovrstna nesoglasja vsaj delno preseže.« ■ Vse se da predelati Vsak kilogram, ki ni pravilno odložen in ločen, se nekje pozna Milena Krstič - Planine Velenje - Umno ravnanje z odpadki je in verjetno bo večno neiz-peta pesem. V PUP Saubermacher-ju Velenje šestinšestdeset zaposlenih skrbi za ravnanje z odpadki za blizu 55.000 prebivalcev v osmih občinah, treh v šaleški in petih v Zgornji Savinjski dolini. Poskrbijo za reden odvoz, posebne akcije in delovanje petih zbirnih centov, kamor ljudje sami pripeljejo raznovrstne odpadke. Te sortirajo in oddajo predelovalcem, ki se s tem ukvarjajo. Ta del se nanaša na tako imenovano javno gospodarsko službo. Poleg te pa izvajajo - kot sami rečejo - tudi tržno dejavnost, odvažajo nevarne in kosovne odpadke iz različnih podjetij, na celotnem območju Slovenije pa so prisotni z odvozom ostankov odpadkov, pravi Alenka Centrih Ocepek iz tega podjetja. Običajno vaše zaposlene srečujemo, jih vidimo, ko se pripeljejo in odpeljejo s »kesoni«. »Prisotni so dnevno. Ljudje točno vedo, kdaj pridejo.« V Zgornji Savinjski dolini ste prisotni že osemnajst let. Polnoletni torej. »Leta 1996 smo začeli odvoz klasičnih, torej mešanih komunalnih odpadkov, potem postavljali zbiralnice za embalaže, dodali odvoz kosovnih odpadkov ... napredovali smo korak za korakom, tako kot so od nas terjale tudi uredbe. Zdaj smo denimo začeli odvažati mešano embalažo od hiše do hiše. Ne sicer po enakem sistemu kot v Šaleški dolini, kjer smo za to dali zabojnike, v Zgornji Savinjski dolini pa imajo za zdaj embalažne vrečke. Ljudje so jih lepo sprejeli, seveda pa bi si nekateri želeli zabojnike.« Pa letos, se prebivalcem obeta še kakšna sprememba, novost? »Odvoz kosovnih odpadkov na naročilnico. Tisto, kar smo v Šaleški dolini začeli izvajati v premično zbiralnico - s posebnim vozilom. Najprej - 8. septembra, pridemo z njim v Solčavo, potem pa se po urniku selimo vsak dan v drugo občino. Ljudje prinesejo predvsem akumulatorje, barve, lake, pesticide, kar jim osta- Alenka Centrih Ocepek: »V zabojnikih za mešane komunalne odpadke je še vedno veliko tistega, kar vanje ne sodi.« letu 2013. V Zgornji Savinjski dolini pa začnemo sredi avgusta, najprej v Solčavi in nadaljujemo v Lu-čah. Občane bi želela spomniti, da je treba naročilnico izpolniti pravočasno, da bomo do takrat lahko uskladili termine in sporočili, kdaj pridemo k njim.« Sodijo med kosovne odpadke gradbeni odpadki? »Ne, to pa ne. Te je treba pripeljati v zbirni center, in ker niso komunalni odpadki, so plačljivi.« Kaj pa nevarni odpadki? »Jeseni bomo organizirali odvoz s ne kot nevarni odpadek, ker vsebine niso do konca uporabili. Tudi zdravil je precej, čeprav nekatere lekarne te tudi sprejemajo. Za Zgornjo Savinjsko dolino se mi zdi pomembno povedati tudi, da bo prihodnji mesec eno leto, kar je odprt zbirni center Podhom v Gornjem Gradu. V sodobno opremljen center lahko občani odpadne reči tudi sami pripeljejo.« V Šaleški dolini pa ste letos postavili »tekstilke«, posebne zabojnike za tekstil in oblačila. Kje končajo stvari iz njih? »Postavljeni so v različnih zbiralnicah v vseh treh občinah. Tisto, kar ljudje odložijo vanje, je vse skrbno prebrano. Ne prebira pa se v Sloveniji. Tisto, kar je še uporabno, gre v tako imenovane trgovine Second Hand, iz druge roke, kar je res neuporabno, pa v raztrganje in izdelavo krp za čiščenje. Rada pa bi povedala, da bomo po vzoru »te-kstilkov« še letos v sodelovanju z Zeosom postavili tudi zabojnike za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme, kamor bodo lahko ljudje odložili tudi neuporabne male gospodinjske aparate. Kje in kdaj jim bomo postavili, pa jih bomo še obvestili.« Klasično vprašanje, s katerim tudi spodbujamo ločevanje - kako pridni smo pri tem? »Rezultati zadnjih treh let so dobri. Manj kot polovica je mešanih komunalnih odpadkov. Sortirne analize, ki jih izvajamo tako, da pregledujemo zabojnike, pa še vedno kažejo velike rezerve. Zlasti to velja za blokovno gradnjo, kjer ločevanje še ni tako dobro, kot bi lahko bilo. Nekateri še vedno uporabljajo eno vrečko za vse, čeprav so vse zbiralnice blizu in nekaj korakov več ne bi smela biti težava. Nekateri bi se morali res bolj zavedati, da je embalaža osnovni vir, ki ga lahko predelamo, ponovno uporabimo. Za izdelavo plastenke, denimo, potrebujemo nafto. Večkrat, ko lahko neko stvar predelamo, manj bomo potrebovali osnovnih virov, s tem pa jih ohranjali za daljše obdobje. Podobno je z ostalimi viri, ki jih potrebujemo za naše osnovno preživetje. Poleg tega so mešani komunalni odpadki najdražji. Treba jih je prepeljati v Celje, predelati in odložiti. Vsak kilogram, ki je po nepotrebnem prepeljan tja, se pozna na položnici.« ■ Citycenter siri ponudbo Investicija, vredna 5 milijonov evrov, prinaša novo podobo V Citycentru Celje bodo 4. avgusta začeli delno prenavljati nakupovalno središče na vzhodnem delu (pri Big bangu). Prenova bo kupcem prinesla dodatno ponudbo izdelkov in storitev ter osveženo podobo nekaterih obstoječih prodajaln. »Center bo nemoteno deloval ves čas prenove. Poskrbeli bomo, da gradbena dela naših obiskovalcev ne bodo ovirala,« je pojasnila Darja Lesjak, centrova menedžerka. Ponudbi prodajaln in lokalov se bodo med drugim pridružili Rossi Sport, Celjske lekarne, Telekom Slovenije in CCC (Shoes and bags). Prodajno površino bosta povečali prodajalni Mass in Baby center, Direndaj pa se je že preselil v prvo nadstropje. Darja Lesjak in Boštjan Brantuša »V celjskem Citycentru bomo z dodatno ponudbo priznanih blagovnih znamk in sodobnih storitev ponovno dokazali, da sledimo trendom v trgovski dejavnosti,« je dodal Boštjan Brantuša, deželni menedžer SES-ovih nakupovalnih središč v Sloveniji. Lesjakova še dodaja: »Otvoritev preurejenega dela je predvidena 6. novembra, ko se bo po 5 milijonov evrov vredni investiciji največje in najbolj priljubljeno nakupovalno središče v širši celjski regiji pokazalo v novi podobi. Veseli smo, da prinaša tudi nova delovna mesta.« Zamrzovalnik lahko s pritiskom na gumb spremenite v hladilnik Gorenje prihaja s svežo inovacijo To poletje Gorenje osvaja s svežo inovacijo -kombiniranim hladilnikom z zamrzovalnikom, ki ga s pritiskom na čarobni gumb lahko spremenite v hladilnik. Shranjevalna prostornina se tako poveča na kar 307 litrov. Brez skrbi lahko načrtujete veliko zabavo ali na počitnice povabite kopico otrok, saj funkcija ConvertActive omogoča dovolj prostora za pijačo, prigrizke, lubenice in ostalo hrano. ConvertActive hladilnik z zamrzovalnikom pa se ponaša še z eno novostjo. Predal za shranjevanje sadja in zelenjave CrispActive je opremljen s posebno lučko VitaLight, ki izboljša prehranske vrednosti sveže hrane. Spekter oranžne svetlobe, ki ga lučka oddaja, zavira proces oksida-cije. Sadje in zelenjava tako ostaneta dlje časa sveža in polna vitaminov. NOTARKA JUDITA STROPNIK MRAVLJAK Od 21. julija 2014 smo vam na voljo na našem novem naslovu: PREŠERNOVA CESTA 1 A, VELENJE (nasproti sodišča, pritličje poslovne stavbe Fori). Notarka Judita Stropnik Mravljak Prešernova cesta 1a, Velenje Telefon: 03 897 65 55 E-mail: judita.stropnik.mravljak@notarka-velenje.si Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 6 112 UTRIP Men 31. julija 2014 Sreda, 23. julija Policisti niso bili nič kaj počitniško razpoloženi - poostreno so nadzirali tovorna vozila in avtobuse ter ugotovili veliko število kršitev. Vlada je ministrstvu za izobraževanje odvzela 10,6 milijona evrov. Minister v odhodu Jernej Pikalo je ob tem opozoril, da ministrstvo brez denarja koncesij zasebnim zavodom ne more podaljševati. Bolgarski premier Plamen Ore-šarski je po 13 mesecih, odkar je prevzel vodenje vlade, podal odstopno izjavo vlade in sporočil, da bodo predčasne parlamentarne volitve 5. oktobra. Poročila o strmoglavljenh letalih so se vrstila. V Maliju je strmoglavilo alžirsko letalo. Petek, 25. julija Bil je dan, ko se je Miro Cerar sešel še s predstavniki stranke SD. Po srečanju so ti dejali, da je stranka še neodločena o koalicijski ali opozicijski vlogi. Rusija in Ukrajina sta se medsebojno obtoževali. Niso so se še pomirile strasti v zvezi z sestreljenim letalom malezijske letalske družbe. Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je zatrdilo, da so proruski uporniki na vzhodu države sestrelili dva jurišnika Su-25, Rusija pa je medtem začela krepiti črnomorsko floto na Krimu. Potniško letalo družbe TransAsia se je med zasilnim pristankom v Taj-vanu ponesrečilo, pri čemer je umrlo 47 ljudi, enajst je bilo ranjenih. Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay je dejala, da bi lahko izraelske poboje otrok v Gazi označili za vojne zločine. Kako je stanje resno, so dokazovale tudi številne letalske družbe, ki so druga za drugo odpovedovale polete v Tel Aviv. Četrtek, 24. julija Predsednik republike Borut Pahor je sporočil, da bo ustanovna seja novega sklica državnega zbora 1. avgusta ob 10. uri. Izvedeli smo, da bo ob koncu leta za nemoteno izplačilo pokojnin zmanjkalo 140 milijonov, ki jih bodo torej zagotovili iz proračuna. Po seji vlade se je oglasila premi-erka v odhodu. Dejala je, da ni »pomembno, ali si Alenka Bratušek želi biti komisarka ali ne«, ter povedala, da bi si želela, da to polno odgovornost prevzame nova vlada. Potem ko so prve pogovore o novi vladni koaliciji s stranko SMC opravile štiri od petih povabljenih strank, so mediji ugotavljali, da je najbolj navdušen vtis pokazal Karl Erjavec, medtem ko je ZL že napovedala sodelovanje v opoziciji. Ce-rar je ob tem izrazil upanje na mavrično koalicijo. V Iraku je Vojaška skrajna skupina Isil oziroma Islamska država ukazala obrezovanje genitalij deklicam in ženskam med 11. in 46. letom, ki živijo v severnoiraškem mestu Mosul in njegovi okolici. Ukrajinski premier Arsenij Ja-cenjuk je poslancem v vrhovni radi ponudil odstop vlade, saj parlament ni sprejel vladnega predloga o energetiki in zvišanju proračuna za vojsko. Izrael je v topniškem napadu na Gazo zadel šolo, ki jo upravlja ZN in v katero so se pred streli zatekli številni Palestinci. Umrlo je 15 ljudi, med njimi ženske, otroci in osebje ZN. Kakšna bo koalicija? Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da je žrtev izbruha smrtonosne ebole v zahodni Afriki že 660, število obolelih pa je preseglo tisoč. Nizozemska je razmišljala, da bi na območje strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine poslala svoje vojake, ki bi pomagali iskati pogrešana trupla. Na Norveškem so okrepili varnostne ukrepe zaradi neposredne grožnje islamskih skrajnežev, ki so odšli na bojišče v Siriji in se nato vrnili v skandinavsko državo. Izrael in Hamas sta se dogovorila za kratko, 12-urno humanitarno premirje. Francoski predsednik Francois Hollande je sporočil, da nesreče alžirskega letala, ki je dan pred tem strmoglavilo v Maliju, ni preživel nihče. Sobota, 26. julija V Libiji so potekali srditi spopadi med uporniškimi skupinami. To je bil zadosten razlog, da so ZDA iz Tripolisa umaknile svoje diplomatsko osebje in ga začasno umaknile v Tunizijo. Hrvaška policija je potrdila smrt moškega, ki je nekaj ur pred tem v enem od lokalov v Osijeku na vzhodu Hrvaške z brzostrelko umoril svojo ženo in gosta lokala. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je v Parizu gostil kolege iz ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Katarja, Turčije in Evropske unije. Skupaj so Bližnji vzhod pozvali k trajni prekinitvi spopadov. Medtem so se zaostrovale razmere na vzhodu Ukrajine: Ukrajina in Rusija sta se namreč med seboj obtoževali za čezmejno topniško obstreljevanje. Palestinsko gibanje Hamas je iz Gaze izstrelilo novo raketo in zavrnilo predlog izraelske oblasti o dodatnem štiriurnem podaljšanju premirja. Nedelja, 27. julija Pred Rusko kapelico pod Vršičem je potekala tradicionalna slovesnost, ki je letos minila v znamenju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sporočil, da bo upokojencem, katerih pokojnina ne presega 622 evrov, v četrtek izplačal letni dodatek za letos skupaj z julijskimi pokojninami. Kot so dodali, ni predvideno niti odločanje o morebitnem odvzemu mandata Janezu Janši. Predstavniki strank vlade v odhodu so odmrznili svoj le 25 dni star sklep o zamrznitvi privatizacije. Odločitve o kandidatu za evropskega komisarja iz naše države niso sprejeli. Med spopadi v okolici mednarodnega letališča v Tripolisu je raketa zadela glavno skladišče goriva, zaradi česar je dim velikega požara prekril nebo nad libijsko prestolnico. Največje mesto na severu Nigerije Kano je v 24 urah prizadel že tretji bombni napad, potem ko se je na bencinski črpalki razstrelila samomorilska napadalka. Upokojenci, katerih pokojnina ne presega 622 evrov, bodo letni dodatek prejeli skupaj z julijskimi pokojninami. Iz Libije so prihajale nemirne vesti: najmanj 36 ljudi je bilo ubitih v Bengaziju, kjer so se razvneli spopadi med vladnimi silami in islamisti. V glavnem mestu Tripolis je bilo samo v eni hiši ubitih 23 delavcev iz Egipta. Hamas je z zamudo privolil v enodnevno humanitarno premirje, kar je že dan pred tem storil Izrael. A od miru v Gazi v resnici ni bilo nič, saj sta obe strani nadaljujevali obstreljevanje. Tudi novice o izbruhu ebole so bile zaskrbljujoče. Število umrlih iz dneva v dan narašča. Ponedeljek, 28. julija Obvestili so nas, da bodo poslanci na petkovi ustanovni seji Državnega zbora izvolili novega predsednika DZ, ne pa tudi podpredsednikov. Vlada v odhodu je odpravila svoj sklep o zamrznitvi privatizacije. Stalno arbitražno sodišče v Haagu je odločilo, da mora Rusija nekdanjim delničarjem zdaj že razbitega naftnega velikana Jukos plačati 37 milijard evrov odškodnine. Varnostni svet Združenih narodov je na izredni seji pozval k »takojšnji in brezpogojni humanitarni ustavitvi ognja« v Gazi, ki naj bi ji sledili pogovori o prihodnosti Gaze. Torek, 29. julija Pogovori so tekli okrog osnutka koalicijske pogodbe. Kot so nam sporočili mediji, v njem piše, da mora Slovenija nadaljevati proces privatizacije, ki pa naj bo nadzorovana, strateško premišljena in osmišljena. Pogodba vsebinsko prinaša še malo o pokojninah, prožnejši zaposlitvi in nižjih davkih. In res se je iz ust potencialnih koalicijskih partnerjev slišalo predvsem, da so zastavljeni okvir premalo konkretni. A krog koalicijskih pogajanj se je nadaljeval - da bodo še razmišljali o prisotnosti v politični večini so dejali v DeSUS, ZaAB in NSi. Karl Erjavec je medtem sporočil, da Pozivi k trajni prekinitvi spopadov so se vrstili, a miru ni bilo. Alenka Bratušek je razočarana, da med predlogi SMC za evropskega komisarja ni ženske. bo predvidoma kandidat za funkcijo predsednika Državnega zbora. Iz stranke SMC pa so vladi priporočili, da kot edinega slovenskega kandidata za evropskega komisarja predlaga Janeza Potočnika. Alenka Bratušek je bila razočarana. V Novi Gorici so prijeli tri državljane Srbije, ki naj bi zahtevali denar v zameno za zaščito lokala. Na Bližnjem vzhodu pa je še naprej daleč od miru: palestinske oblasti so ponujale 24-urno prekinitev spopadov na območju Gaze, po čemer je Izrael čakal na neposreden kontakt Hamasa, ta pa je zanikal privolitev v prekinitev spopadov. Glavni tožilec Eulexa je v Bruslju razkril, da mu ni uspelo zbrati dovolj dokazov o množični trgovini s človeškimi organi med vojno na Kosovu, so pa dokazi o omejenih zločinih zaradi kraje organov. 1 Genocid v Gazi! žabja perspektiva Špela Kožar Besedo genocid so si drznili uporabiti filmski ustvarjalci - španskega jlorekla; Pedro Almodovar, Penelope Cruz, Javier Bardem in še ducat drugih so v torek v javnem pismu pozvali Evropsko unijo, naj obsodi bombardiranje Gaze. Zahtevamo zaustavitev ognja, saj so palestinski domovi uničeni, dotok vode in elektrike sta onemogočena (ko to pišem, v televizijskem Dnevniku poročajo o napadu na edino elektrarno v Gazi, katere popravilo bo trajalo najmanj leto dni...), prav tako prosto gibanje - »medtem pa mednarodna skupnost ničesar ne stori.« Umetniki v pismu niso pozabili na zgodovinski argument: Izrael nenehno vdira na palestinsko ozemlje, namesto da bi upošteval mejo, določeno leta 1967. V treh tednih spopadov je umrlo več kot tisoč sto Palestincev in okoli 50 Izraelcev. Odgovora iz Bruslja še ni. V ponedeljek pred natanko sto leti je Avstro-ogrska napovedala vojno Srbiji. V ponedeljek pred natanko sto leti seje začela prva svetovna vojna. Kije čez komaj dve desetletji vodila v drugo in ko smo se v šoli učili o posledicah obeh, mi je nekdo dejal: Tretja svetovna vojna bo imela več žarišč hkrati. Hja, zato ni občutka, da smo že »v njej«... Se še spomnite Sirije? »Zamenjala« jo je Gaza. Tudi Ukrajina bi šla morda že v pozabo, če ne bi Unija v teh dneh Rusiji grozila z gospodarskimi sankcijami. In tako stoto obletnico začetka prve svetovne vojne obeležujemo z novimi vojnimi žarišči, ob tem pa mediji pozabljamo na lekcijo iz zgodovine - da v vojni ni zmagovalcev. To dejstvo namreč lahko izniči neko drugo: da zgodovino pišejo zmagovalci. Žal bolj sledimo temu drugemu principu in zato si ne upamo reči bobu bob. Vojni stop! Sinoči sem ujela novo oddajo Wolfa Blitzerja, komentatorja CNN; želel je predstaviti trenutno dogajanje v Gazi, pri tem pa pred kamero povabil le izraelsko stran. Zanimivo je bilo slišati izraelskega generala: Wolf že tri tedne Vam govorimo, da... Proti koncu oddaje seje Wolf dotaknil še vprašanja naraščajočega antisemitizma - vsaj tako so poročali. Da gre za naraščanje nestrpnosti do Judov po vsem svetu. Morda sem prevečkrat na dopustu, da bi opazila. Antisemitizem je ena najgrozljivejših ideoloških potez nekega političnega aparata - da se »v imenu države« dovoli etnično čiščenje, je naravv-nost strašljivo. Hm, mar ne počnejo Izraelci s Palestinci natančno tega? Zakaj si nihče ne upa vprašati na glas? Ubijati otroke, obstreljevati bolnišnice, šole, zdaj še elektrarno, skratka onemogočiti prebivalcem Gaze živeti; kaj je to drugega kot postopno iztrebljanje nekega naroda? Ki si mu takoj po drugi svetovni vojni (eden ključnih vzrokov so bile prav posledice antisemitizma) odvzel suverenost, ob pomoči ZDA, Velike Britanije in OZN seveda. Zakaj nihče ne vpraša na ves glas? Ležim na kavču, jem sladoled, razmišljam, kam bi šla še na dopust in gledam posnetke v živo, iz Gaze. Obstreljevanje, dim se kadi iz zgradb, krikov ni mogoče slišati, saj CNN-ova kamera stoji daleč stran, na hribu, na varnem. Tako perverzna so postala naša življenja. In zdi se, da so lahko še bolj. Da bo naslednja stopnja resničnostnih šovov ubijanje. Do zdaj smo v ameriških šovih videli že skoraj vse, kar še pred desetletji ne bi bilo primerno za televizijski medij: od neprimernih staršev do »plastičnih« nevest, nekateri šovi mejijo že na čisto pornografijo in tako sledijo »golim« trendom na svetovnem spletu. Le še svetost človeškega življenja je ostala. In to le še za televizijo. V resničnem svetu namreč tudi ta nima nikakršne vrednosti, navkljub vsesplošnemu razvoju. Kako nadvse perverzno. V TEŠ vroči zagonski preizkusi V Tešu končujejo izgradnjo šestega bloka. Prejšnji torek so prvič zakurili v kotlu in tako začeli vroče zagonske preizkuse, ki bodo trajali, če bo šlo vse po načrtih, do konca septembra, ko naj bi blok že sinhronizirali z omrežjem. Takrat bodo začeli v omrežje tudi že pošiljati prve kilovate. Za zdaj poteka vse po načrtih. n Slovenija najbolj povečala javni dolg Ljubljana - Slovenija med tem še vedno drsi v naravnost zastrašujoč prepad. V četrtletju je med vsemi državami članicami evrske skupine najbolj povečala javni dolg, in sicer za sedem odstotnih točk. Javni dolg Slovenije je po podatkih Eurostata konec prvega trimesečja znašal 27,97 milijarde evrov, to je 78,7 odstotka BDP. Na letni ravni je javni dolg povečalo 16 držav članic EU, 10 pa jih je zadolženost zmanjšalo. Največja zvišanja so imeli Ciper (24,6 odstotne točke), Slovenija (23,9 odstotne točke) in Grčija (13,5 odstotne točke). Največja znižanja pa so bila ugotovljena na Poljskem (-7,7 odstotne točke), v Nemčiji (-3,2 odstotne točke) in na Češkem (-2,2 odstotne točke). Če stvar nekoliko parafraziramo - uspeh minule vlade je torej bil, da smo se rešili trojke, za vrat pa dobili na stotine milijonov evrov obresti in milijarde glavnice. n Naš čas, 24. 7. 2014, barve: CM K, stran 7 24. julija 2014 Počitniško delo zamira? Gospodarska kriza se pozna tudi v počitniškemu delu - Iskalcev je vedno več kot ponudnikov - Dijaško in študentsko delo je aktualno celo leto Tina Felicijan Pred leti je veliko mladih, sploh otroci zaposlenih v velikih podjetjih v naši dolini, poletje preživelo delovno. Tradicionalnega počitniškega dela, ko dijaki in študenti delajo več tednov pod praktično istimi pogoji kot zaposleni, je vse manj, opažajo na Študentskem servisu Maribor. Natančne evidence o izdanih in izplačanih napotnicah ne vodijo, zato je težko natančno predstaviti trend poletnega zaposlovanja mladih. A izkušnje kažejo, da poleti izdajo več napotnic, mesečni izračuni vseh izplačanih napotnic pa se v zadnjih letih bistveno ne razlikujejo. Upad ponudbe del in s tem izplačanih napotnic so zabeležili le ob vstopu v krizo, zdaj pa večjih sprememb ni. Priložnostna dela Klasično počitniško delo, pri katerem mladina v podjetjih, zavodih in drugje nadomešča dopustnike, od nastopa gospodarske krize pred štirimi leti ni več aktualno. Na primer Premogovnik in Gorenje, ki sta prej nudila večtedensko počitniško delo, ga ne ponujata več preko servisa, ampak sta si ustvarila svojo bazo dijakov in študentov, ki je bistveno manjša, kot je bila pred krizo, po izdanih napotnicah sklepa vodja velenjske poslovalnice ŠSM Bojana Pocajt. Vseeno jih poleti izdajo več kot med šolskim letom. »Predvidevam, da počitniško pomoč najprej poiščejo znotraj podjetja in dajo prednost otrokom zaposlenih, šele nato preko servisa. Zato naši svetovalci iskalce s prošnjami napotijo naravnost k podjetjem,« pravi Bojana. Eno od podjetij, ki vsako poletje sprejme veliko počitniške moči, je Plastika Skaza. Letos poleti je pri njih nabiralo izkušnje 30 dijakov in študentov, kar je sicer strošek, a se poplača, pravi vodja kadrovske službe Barbara Kitek, saj mnogi z njimi ostanejo tudi med šolskim le- izmišljevati.« tom, nekateri pa se tudi zaposlijo. »Želimo, da mladi spoznajo proizvodni proces in odkrijejo svoj potencial. Kot družbeno odgovorno podjetje nudimo priložnost za zaslužek in nabiranje izkušenj,« pravi. V iskanju novih talentov izvajajo program usposabljanja za vse počitnikarje. Najbolj nadarjenim in zainteresiranim pa nudijo tudi možnost kadro- vskega štipendiranja. Sicer sta tudi letos največja ponudnika počitniškega dela Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj, ki nudita opravljanje različnih družbeno koristnih del. A njuni projekti ne zagotavljajo dovolj delovnih mest za vse iskalce, zato se mladi v poletnih mesecih preizkušajo v strežbi, ki med letom ni tako zaželena, zdaj pa se razgrabi tudi to, opaža Bojana. »Vedno se najde anketiranje, promocije, prodaja in gradbena dela, a le za nekaj dni. Pisarniško ali skladiščno delo je tisto, ki zahteva daljše uvajanje in praviloma traja več časa.« Najbolj iskana specifična znanja so jeziki za delo na re- cepciji ali prevajanje, licence za vaditelje plavanja ali smučanja, izpiti iz reševanja ter strokovno znanje s področja trženja, fizioterapije, elek-torinštaliranja, vzdrževanja računalniških sistemov, laboratorijskega dela in podobno. Mladi delajo celo leto Da klasično počitniško delo zamira, je razlog tudi v celoletnem ob-študijskem delu. A dijaki in študenti izobraževanja zaradi tega ne zanemarjajo, meni Pocajtova. »Mladi se za počitniško delo odločajo, da bi zaslužili svoj denar za kakšen pri-boljšek ali zato, ker v družinskem proračunu enostavno ni dovolj denarja. Vodita jih torej želja po svojem denarju in nuja po omogočanju kakovostnega življenja.« Študentsko delo je tudi način nabiranja izkušenj in iz marsikaterega priložnostnega sodelovanja ustvari delovno mesto. A je iz leta v leto tudi več primerov neodgovornega odnosa do dela, saj se mladi premalo zavedajo, da se počitniško delo lahko razvije v zaposlitev.« Zato bi morali v službi delati z vso resnostjo, enako kot za- MLADI posleni, še dodaja Bojana. Pravzaprav je malo dijakov in študentov, ki nimajo nobene delovne izkušnje. Nežka Cestnik že od konca osnovne šole redno hodi na počitniško delo. Sodelovala je pri projektu Čisto moje Velenje, oče ji je pomagal, da je delo dobila v orodjarni, kjer je varila in prebirala materi- ^ al, kmalu pa se je pridruži- ¡Bnu^BBffilji la ekipi Mla- ff^^reS^MI dinskega centra Velenje, ki pP^BtjK^ | izvaja različne I projekte. Tako l je opravljala od fizičnih del do dela z ljudmi, kot recimo v Domu za varstvo odraslih in na Pikinem festivalu. Sicer gre za priložnostna dela za kratek čas. Počitniško delo ji je uspelo dobiti samo v strežbi. Nežka v Mariboru študira likovno pedagogiko, zato ji je bilo najbližje delo na Piki: »Kot bodoča profesorica se lahko tu ukvarjam z otroki. Nasploh najraje delam v projektih, v katerih imam opravka z ljudmi.« Študentsko delo ji bistveno pomaga pri izpopolnjevanju strokovnega - 7 ■ znanja, pravi, poleg tega pa se je že kot osnovnošolka naučila razpolagati z denarjem in izkušala samostojnost, po drugi strani pa odnose " med delodajalcem in zaposlenim. Najbolj si želi rednega sodelovanja ■ s Pikinim festivalom, saj tam srečuje veliko pro-fesorjev, ki bi ji lahko pomagali s priporo-■l čili pri kasnejšem (■IJI iskanju zaposlitve v ¿TTlH šolstvu. (ulllijl . ■■■IP1 Že od prvega letnika srednje plMlRM šole, ko je tudi ■MMiMl''' sodeloval v projektu Čisto moje Velenje, se s študentskim delom preživlja ekonomski tehnik Adnan Buljoba-šič. Kasneje je največ delal v strežbi, ki mu je bila všeč, saj je odprt človek, a je velikokrat naletel na težavne ljudi. Nato v kuhinji, po Evropi je vozil kombi, na tritedenskem počitniškem delu je bil v Gorenju, ki je bilo njegovemu poklicu najbližje, saj je v pisarni urejal fa-scikle s podatki o financah. Sodeloval je na Pikinem festivalu in Festivalu mladih kultur Kunigunda, na Radiu Velenje pa vodi oddajo Frekvenca mladih. »Ko dobiš svoj prvi denar, se ga najbolje naučiš ceniti, saj veš, koliko moraš delati zanj. Poleg tega pa študentsko delo prinaša izkušnje in občutek, katero delo ti ustreza,« pravi Adnan, ki meni, da pester nabor opravljenega priložnostnega dela povečuje možnosti za zaposlitev, saj vsi delodajalci iščejo izkušnje. Sam si najbolj želi terenskega dela, saj ni rad v zaprtem prostoru. Delo dijakov in študentov torej ne upada, samo počitniško delo je vse krajše in bolj fleksibilno, kar glede na splošni trend zaposlovanja ni nič nenavadnega niti tragičnega, samo drugačno od tistega, na kar smo bili vajeni v predkriznih časih. ■ Adnan Buljobašič, 25 let: »Nisem tip človeka, ki izbira delo. Zagrabim, kar dobim, saj ne prihajam ravno iz bogate družine in si ne morem Nežka Cestnik, 21 let: »imam to srečo, da me starši lahko vzdržujejo, zato delam, ker dodaten denar vedno prav pride in je enostavno 'fajn' delati.« Darja Miklavžina mlada kmetica leta »Sladka« Škalčanka poskrbela, da bo izbor v prihodnjem letu v Šaleški dolini V soboto ves dan ter z večerno finalno prireditvijo je v dvorani gasilskega doma Šentvid pri Grobelnem (občina Šmarje pri Jelšah) potekalo finalno tekmovanje za pridobitev časti in naslova mlada kmetica leta in mladi gospodar leta Slovenije 2014. Med sedmimi kandidatkami se je za takšno čast potegovala tudi 33-letna Darja Miklavžina iz Str-ževe kmetije v Škalah, med moškimi pa so se »udarili« le štirje kandidati. Zmago si je Darja izborila v zaključnem, spretnostnem delu ob navdušujočem bodrenju navijačev društva podeželske mladine ter društva podeželskih žena iz Šaleške doline. Tekmovanje so organizirali ČZP Kmečki glas, Zadružna zveza Slovenije ter Občina Šmarje pri Jelšah s svojim Društvom kmetic Ajda ter številnimi pokrovitelji. Tekmovanje je potekalo v teoretičnem zelo strokovnem kvizu znanja s področja kmetijstva, živinoreje ter kulina-rike. Pri tem delu v več sklopih se je naša tekmovalka s tretjim mestom prebila na finalno tekmo, na kateri pa je v spretnostih na tesno premagala vse tekmice. Kako pravilno in najhitreje obleči delovno gasilsko uniformo za intervencije v požaru, najhitreje in čim več uloviti ribic iz bazena ter v žagovini poiskati zasuta kokošja in prepeličja jajca, to so bili njeni trenutki. Darjo so pred nabito dvorano ponesli k zmagi tudi zvesti spremljevalci. Ob bučnem navijanju je Darja ob razglasitvi ponosno prejemala čestitke in darila. Darji ob bok je med moškmi postal mladi gospodar leta Matej Gantar iz Godoviča. Na enakem tekmovanju lani si je odlično tretje mesto priborila predstavnica Društva podeželskih žena Šaleške doline Marta Ročnik iz Zavodenj, to pa je spodbudilo letošnjo kandidatko, lansko navijačico, da se je opogumila, preštudirala kup strokovne literature, se skrbno pripravljala na tekmo in nazadnje skromna, a srečna postala letošnja zmagovalka. Ponosna na dosežek upa, da jim bo to koristilo pri prepoznavnosti Strževe kmetije, pri prodaji sladkih in drugih domačih kulinaričnih izdelkov, na kmečki tržnici ter v trgovini Domače dobrote v Velenju. Z Dobrotami uspešno skozi življenje Mlada kmetica in slovenska šam-pionka je doma v Škalah pri Velenju, na kmetiji s 54 ha zemlje in gozda, na kateri so se usmerili v rejo krav dojilj in pitanje mladih govedi, v peko peciva in kruha. Kmetija sodi v območje z omejenimi dejav- niki za kmetovanje. Darja se je na kmetijo primožila iz Lokovice, kjer je tudi odraščala na kmetiji, na kateri so vzrejali piščance, prašiče in govedo. Doma je poprijela za vsa opravila, zato se je tudi na moževi domačiji hitro vključila. Družina obdeluje slabih osem hektarjev kmetijskih zemljišč, 46 hektarjev pa prekriva gozd. Darja, ki je končala petletno gospodinjsko šolo v Velenju, je bila dvanajst let zaposlena v gostinstvu, po rojstvu tretjega otroka pa sta se z možem Brankom, ki je še vedno zaposlen, odločila, da ostane doma. Veselje do slaščičarstva koristno uporablja v dopolnilni dejavnosti peke peciva in kruha ter izdelave testenin in predelave sadja. Svoje izdelke vsako soboto prodaja na kmečki tržnici v Velenju in v trgovini Domače dobrote v Velenju, v nekatere šole in po domovih. Vse leto je Darjina stojnica dobro založena z drobnim pecivom, ki ga trži z imenom Domače dobrote s Str-ževe kmetije. Darja, mati treh otrok, 11-letnega Blaža, dve leti mlajše Saške in triletnega Anžeta, pravi, da otrokom in vsej družini veliko pomeni, da jih vsak dan pričaka s kosilom in si vzame nekaj časa za pomoč pri obveznostih, ki jih imata osnovnošolca. Nekaj prostega časa pa se vedno najde še za Društvo kmetic in škalsko društvo Revivas, ki obuja in ohranja kulturnozgodovinsko dediščino in pospešuje razvoj vasi Škale. ■ Jože Miklavc Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 8 s UTRIP 31. julija 2014 V Hiši mladih poleti ni zatišja • v • Uspešno izpeljali počitniške delavnice z varstvom za otroke - Zaradi dobrih prostorskih pogojev kljubujejo tudi vremenu - Tudi avgusta veliko dogodkov in možnosti za ustvarjalno druženje Bojana Špegel Šmartno ob Paki, 25. julija - Prvi mesec poletnih počitnic je preteklost. V teh dneh je povsod, kjer pripravljajo počitniške programe za otroke in mlade, rahlo zatišje, saj se s kolektivnimi dopusti v večjih podjetjih tudi obisk nekoliko zmanjša. Vseeno pa se v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki, kjer imajo vsak dan vrata za počitnikarje odprta od 10. do 20. ure, ves čas nekaj doga- ja. Kaj natančno, kaj so letos počitnicami že doživeli in kaj še pripravljajo avgusta, smo preverili tudi mi. Andreja Ur- med varstvo koristno uporabili, predvsem pa so bili nad tem navdušeni otroci, ki so k nam prihajali dva tedna zapored. Za to smo tudi mi navdušeni in veseli. Pri nas so se imeli lepo, nepozabno. Ko smo se zadnji dan družili na počitniških ustvarjalnih delavnicah z varstvom za otroke, smo se zelo težko poslovili, ker je bilo tako krasno.« Ker je Šmartno ob Paki majhna občina, so se kar malo bali, kako se bo novost prijela. A straši prvo-, drugo- in tretješolcev se s prihodom počitnic marsikje znajdejo v zagati. Otroke težko pustijo same doma, vsi pa tudi nimajo dedkov in babic, ki bi poskrbeli zanje. »Obisk je bil zelo različen; imeli smo tudi ustvarjalni. V to smer se bomo trudili še naprej. Uspešno smo izpeljali tečaj rolanja in španske-1 ga jezika, en teden soTiam pri počitniških aktivnostih pomagali tudi taborniki.« Imajo enkratne prostorske pogoje, tako v sami Hiši mladih kot pod kozolcem in v okolici. Z njimi lahko kljubujejo tudi vremenu. »Tako mladi kot malo starejši pri nas igrajo ročni nogomet in druge družabne igre, zunaj lahko igrajo igre z žogo na veliki asfaltni površini, pogosto pa se družijo ■ieScI bodo i^B^ržave, delavnico pa bo^dil akademski slikar Dušan Fišer.« Končali jo bodo 16. avgusta, ko bodo v večernem času odprli tudi razstavo del, ki bodo nastala na delavnici. Vsi udeleženci bodo tudi bi- vali pri njih, saj imajo v dih tudi prenočitvene zmogljivosti. Zanimalo nas je, ali njihov Hiši mla- Otroci in mladi radi prihajajo v Hišo mladih. V njej se imajo lepo tudi zato, ker je poleg druženja poskrbljeno tudi za njihovo ustvarjalnost. šnji teden na delovnem mestu v Hiši mladih sama, saj je kolektiv, ki v šmarškem Mladinskem centru izvaja program, le štiričlanski, nam je povedala, da so zelo veseli, ker se je med letošnjimi poletnimi počitnicami dobro prijelo prvič organizirano varstvo za otroke. Povedala nam je: »Novost je bila dobro sprejeta pri starših, ki so ponujeno od 5 do 11 udeležencev dnevno, kar se nam za prvič ne zdi slabo,« izvemo. Dobili so potrditev, da je ideja dobra, zato jo bodo zagotovo ponovili tudi prihodnje leto. Ker je letos poletno vreme ne le nepredvidljivo, ampak tudi muhasto in mokro, se je ves julij v Hiši mladih zadrževalo veliko mladih. »Dnevi so bili pestri, razgibani in tudi pod našim kozolcem. Za športne igre, predvsem nogomet, uporabljamo tudi travnik ob hiši mladih,« še izvemo. Tudi avgust bo pester Avgusta skupaj z velenjsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravljamo 10-dnevno likovno delavnico. Udele- mladinski hotel uporabljajo tudi popotniki. »Naključnih popotnikov ni prav veliko. Pozna se, da smo manjši kraj. Največkrat k nam zaidejo kakšni kolesarji, ki jih pot vodi skozi Šmartno in prespijo pri nas. Ciljamo na večje, zaključene skupine, ki pri nas izvajajo različne aktivnosti, od seminarjev do motivacijskih vikendov. Zato lahko re- W(®anas^ mladinski hotel živi. Gostom pripravljamo tudi obroke, če tako želijo. Ker imamo lepo, dobro opremljeno kuhinjo, pa se pogosto odločijo, da si jih bodo pripravljali kar sami,« nam izda Andreja. Ker bodo konec avgusta začeli poletni festival, ki bo potekal ob koncih tedna tudi v septembru, imajo veliko dela s pripravami . »Pripravljamo pet zanimivih, razgibanih večerov. Upamo, da bo tudi letos obisk dober. Še nekaj si želijo v Hiši mladih. Več pomoči prostovoljcev. Nimajo jih prav veliko, pa še ti so starejši po letih, a mladi po srcu. Naša sogovornica izda: »Trudimo se, da na prostovoljno delo navajamo naše osnovnošolce in jim tudi predstavljamo pomen tovrstnega dela. Upamo, da se nam bodo kmalu pridružili in bo prostovoljstvo v Šmartnem še bolj zaživelo.« ■ »Knjižnica je poleti oropana« Knjižnica Velenje v poletnih mesecih izvaja projekte za otroke in odrasle - V preddverju razstave in predavanja, v Pravljični sobi igralne ure - Z vrečko presenečenja na velenjsko plažo Tina Felicijan Poletna vročica je zajela tudi Knjižnico Velenje, ki med počitnicami izposodi bistveno več gradiva kot med letom. Bralci jo večkrat obiščejo tudi zaradi razstav, predstavitev knjig, potopisnih predavanj, otroškega programa in podobnih aktivnosti v organizaciji knjižnice. Tako so v juliju predstavili knjigo Obvladovanje stresa za telebane, priredili potopisno predavanje Mirana Papeža o južni Afriki, v osrednjem razstavišču so na ogled postavili trinajst portretov otrok s posebnimi potrebami, na Sončni steni pa še vedno visi razstava otroških risbic na temo prometa. Poleg tega je na otroškem oddelku na ogled razstava otrok iz vrtca Vrtiljak z naslovom Moje mesto praznuje. »Orga- Za najmlajše vsak dan od 9.00 do 13.00 pripravljajo igralne ure v Pravljični sobi, ki jih vodijo dijaki in študenti na počitniškem delu. Vsako sredo se zberejo ob 10.00 in se na delavnicah, ki jih pripravijo prostovoljci, seznanjajo z raznimi temami. Avgustovske zabavne srede so rezervirane za lego ustvarjalnico, čarovniški nastop, ples in spoznavanje zelišč. niziramo tudi dopoldanske aktivnosti za otroke, da niso sami in se navajajo na knjižnico in branje. Trudimo se, da je program V knjižnici Velenje bo pestro tudi avgusta. 5. 8. bo v atriju kavarne Lucifer Zoran Predin predstavil svojo knjigo Druga žena v haremu. 21.8. bo na isti lokaciji Štefan Rehar predaval o Sankt Peterburgu in Moskvi. Društvo zeliščarjev Velenje pa bo v razsta-viščni prostor postavilo razstavo Zdravilne rastline v Šaleški dolini. čim bolj zabaven,« razlaga Bernarda Lu-kanc. Bralne navade krepijo s Pikino bralno značko, ki za poletne knjižne molje poteka od septembra do septembra, podelijo pa jo med Pikinim festivalom. K branju ne spodbujajo samo otrok, ampak tudi odrasle. Tako postavljajo knjižne kotičke z namigi za počitniško branje in vrečke presenečenja, v kateri čaka bralce pet knjig - slovenski, zgodovinski, kriminalni, pustolovski in roman tujega avtorja. Kadar dopušča vreme, knjižnico selijo k čolnarni ob Velenjskem jezeru, da kopalci v dobri literaturi in tiskanih medijih uživajo tudi na plaži. Kaj beremo poleti? Knjižnica Velenje ima krasen pregled nad okusom velenjskih bralcev. V poletnih mesecih so najbolj iskani roman Petdeset odtenkov sive in erotična trilogija Sylvie Day, najbolj brana avtorja kriminalnih romanov sta Dan Brown in James Patterson, Sca-rrow in Čarovnice z griča sta popularna zgodovinska romana, izposojene so biografije Borisa Ca-vazze, Lancea Armstronga in Alexa Fer-gusona, najbolj brani slovenski avtorji pa so Goran Vojnovic, Boris Novak in Desa Muck. Iz strokovne literature so najbolj izposojene knjige Psi, Hitler, Habsburžani, Stalin in Alma Karlin, v obtoku pa so tudi turistični vodniki in planinski priročniki. Otroci poleti najraje gledajo slikanice s počitniško tematiko, berejo zgodbe v nadaljevanjih, Rozmanovega Gospoda Filo-dendrona, Suhodolčanovo Pica je kraljica in Desino Anico. Še vedno so popularni Grozni Gašper, Lov na pošasti, Pet prijateljev, Harry Potter, stripi in poučne knjige o živalih, morju, odraščanju, spolnosti, pla-ninarjenju in knjiga rekordov. Deklice raje berejo resnične zgodbe, medtem ko dečki raje posežejo po fantazijskih romanih, kot sta Gospodar prstanov in Igra prestolov. Pa nič zato, če so te knjige rezervirane do Kfil V času dopustov je več bralcev, ki posegajo po lahkotnejšem čtivu. Poleti je knjižnica v Velenju odprta od 8.00 do 15.00 ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob torkih in četrtkih pa od 8.00 do 19.00. Šoštanjska knjižnica izposoja ob ponedeljkih in sredah od 12.00 do 18.00 in ob petkih od 8.00 do 14.00, knjižnica v Šmartnem ob Paki pa je odprta ob torkih od 12.00 do 18.00. jeseni in naprej. Svetovalci v knjižnici vam bodo pomagali poiskati literaturo, ki vam je pisana na dušo. Tudi tiste knjige, ki niso izšle v milijonskih nakladah in po njihovih zgodbah niso posneti filmi, iz vas naredijo dobre bralce. ■ Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 11 31. julija 2014 KULTURA 9 Hiša bendov Še ena pridobitev za mladinsko kulturo v Velenju - Staro hišo namesto rušenja namenili glasbenikom - Mestna občina Velenje in Mladinski center Velenje dala nov primer odličnega sodelovanja ¿é A Mili Tina Felicijan K Mii Med majskim festivalom Šaleškega študentskega kluba Dnevi mladih in kulture je velenjska mladina dobila še en prostor za zbiranje in umetniško ustvarjanje - Hišo bendov, ki stoji ob Vili Bianca in nudi prostore za vajo glasbenim skupinam in posameznim ustvarjalcem. Namesto da bi jo porušili, je MOV vanjo vložila okrog 25 tisoč evrov, MCV in ŠŠK pa sta sobe s prostovoljnim delom preuredila v 11 vadbenih prostorov. Nujno potrebna je bila obnovitev električne napeljave in izolacija sob ter hiše, da glasbeniki ne motijo drug drugega in okolice. Trenutno se tam kujejo pretežno velenjski bendi Chimera, Varni Paljak, No Loss, Libido, Hulk, samostojni glasbeniki Žiga Centrih, Stojan Kneževic in Senad Koštic ter producenti iz društva Cogo. Občina dala pobudo Glasbeni potencial mladih v Velenju je ogromen, meni Drago Mar-tinšek iz občinskega urada za družbene dejavnosti. »Velenje je posebno zaradi izredno kakovostne glasbene šole, v kateri se kalijo glasbe- niki, po drugi strani pa je zelo razvita scena bodisi popularne bodisi alternativne glasbe.« Zato je občina dala pobudo za ustanovitev Hiše bendov, o kateri so sanjale že starejše generacije. Hiša pod skakalnico je predvidena za rušenje, saj bodo na njenem mestu parkirišča za Vilo Bianco. »Odločili smo se, da bomo to preložili,« pravi Martinšek, ki meni, da je Hiša bendov trenutno še v poskusnem obratovanju. »Če bo ta eksperiment uspel, bomo v naslednjem obdobju, kakor smo zapisali v lokalni program kulture, celoviteje zastavili področje mladinske subkul-ture in poskušali zagotoviti dodatne prostore.« Letos Hiša bendov zagotovo ostaja, prihodnje leto pa bo uspeh na evropskih razpisih za večje infrastrukturne projekte, med katerimi bi svoje mesto našli tudi vadbeni prostori za glasbenike, odločil o njeni prihodnost. ■4 T . / y i - vOv^ /t w Senad Koštic Mladinski center sprejel izziv Na razpis za pridobitev prostora v Hiši bendov se je prijavilo 16 ustvarjalcev, a so bolj bogate skupine priložnost odstopile mlajšim, ki so se spopadali s prostorsko problematiko. Trenutno jih deluje enajst, med pripravami na Lignit 3 pa je v devetih sobah vadilo 14 izvajalcev. Skrbnik Hiše bendov je Dimitrij Amon iz MC-ja, stroške obratovanja pa je prevzela občina. »Glasbeniki plačajo varščino v višini deset evrov na člana in simbolično plačilo stroškov pet evrov na skupino mesečno,« pojasnjuje. Bendi so ze- ■ 4-1- ^ifc ■mmw.mxv lo zadovoljni s ceno, ki je glede na ponujeno res simbolična, varnostjo in dostopnostjo prostorov. Tako je hiša vseskozi polna do 22. ure, ko se ne smejo več zadrževati v vadbenih prostorih. »Vrednost Hiše bendov je neprecenljiva, kar se bo pokazalo čez čas, ko bo produkcija, ki tu nastaja, dodelana in jo bomo lahko slišali na odru,« je prepričan Amon. Glasbeniki navdušeni V Velenju sta najbolje razviti rock'n'roll in hip hop scena. Veliko je samostojnih izvajalcev v drugih žanrih, krepi pa se tudi elektronika. V Hiši bendov ima svojo sobo tudi bobnar Senad Koštic, ki se z glasbo ukvarja od devetdesetih, ko je s prijatelji ustanovil prvi speed thrash metal bend v Velenju - Alcohollica. Bend se je leta 1997 preimenoval v Kaoz, Senad pa je po tem igral še pri Something Small in Šus. Aktiven je bil, dokler si ni ustvaril dru- žine, »ki je zapolnila tisto praznino,« na mesto katere je prej postavljal glasbo. Ta je še vedno prisotna v njegovem življenju, zanima pa tudi njegovega dve in pol leti starega sina, s katerim hodi na nov plac v Hišo bendov igrat bobne. »Z bendi smo imeli plac v tisti hiši nad smučiščem v Šaleku, kjer so vadili tudi Res Nullius in še drugi. Vedno je bil problem z izolacijo, s pogoji,« se spominja Senad. »Zdaj pa imajo bendi pomoč. Prispevek je pošten, hiša je funkcionalna in ima pozitivno energijo. Res bi bilo škoda, da bi jo rušili, ker je zdaj postala del življenja glasbenikov,« je sklenil. Chimera je thrash metal bend, ki deluje od leta 2009, v postavi vo-kalista Tilna Kirbiša, kitaristov Izidorja Felicijana in Žige Miklavca, basista Blaža Cerovca in bobnarja Aleksandra Trivunoviča pa nastopa tri leta. Za njimi je kakih deset koncertov, svoj komad pa so prispevali tudi za kompilacijo velenjske muzi-ke Lignit 3. Prej so svoj plac imeli v Domu krajanov v Šentilju, a so se f t j V] • Chimera takoj prijavili na razpis, da bi sobo dobili v Hiši bendov, kjer bi v boljših pogojih lahko vadili kadarkoli. »Mislim, da je Hiša bendov odlična zamisel. Občina in MC omogočata razvoj velenjske glasbene scene, s tem ko glasbenikom omogočata, da učinkovito vadimo in tako prispevamo h kulturnemu razvoju mesta. Z drugimi bendi se dobro razumemo, nimamo težav in se zaradi dobre izolacije ne motimo med vajo. Prednost je tudi varnost, za kar je poskrbljeno z varnostnim sistemom. Hiša je suha, tako da je primerna za shranjevanje instrumentov. Električna napeljava je zelo učinkovita, ker je povsod dovolj vtičnic. Res bi bilo fajn videti kaj podobnega v drugih mestih,« pravi Izi, ki upa, da se bo Hiša bendov ohranila. Nič drugega si ne želita občina in MC. Morda ne prav v tej hiši, a če bo praksa pokazala, da je eksperiment uspešen in prostori za bende nepogrešljivi, mladi glasbeniki ne bodo ostali brez strehe nad glasbili. ■ ¿X S tfi I IS .e ,e T ac ■ > ' ■ ^ * i Ü m" P 'ft * * * ■' ■ + v . . • b * i t*—s m*, M « tj kp i - * 1 m * H g -i i - iW* --m 9 - * i * - - »O- m * * * i „ p - i ■ • » * 9 m ■ • ■ - j. «i 4 * i j h i ««# . 9 * • «1 -u. m m 6 Ji * * -J "tai ; , h"- 1 F I Tudi letos je v Letnem kinu nasedlo več kitov, ki se bodo reinkarnirani zagotovo vrnili prihodnje leto, ko bodo Matevževi prijatelji, Društvo nasedlega kita in velenjske mladinske organizacije ponovno priredili festival kolektivne uživancije. Pečat nekega drugačneža V soboto so v Letnem kinu nasedali kiti, slavili nesmisle in v dežju »prehitevali Kunigundo po desni« Tina Felicijan Pred štirimi leti ali še kaj prej, kdo bi vedel in si zapomnil, je Matevž Čas ves zmačkan po prežurani noči v eni tistih jutranjih besednih diarej s prijatelji ugotovil, da so kot nasedli kiti. Ker se mu je zdelo brez veze, da sredi vrhunca sezone poletnih festivalov v Velenju nima kdo komu česa ponuditi, saj v času kolektivnih dopustov velik del populacije kot kiti naseda na obali južnih sosedov, je organiziral 'majhen festivalčič', mu je rekel. Slučajno ravno na svoj rojstni dan. V Letnem kinu je zagorelo nekaj žarov, na katerih je lahko vsak sam pekel svoje prigrizke, postavil je šank, a nič zato, če je vsak prinesel svojo kapljo, z odra je valovala elektronska glasba lokalnih DJ--jev in zibala kite, ki so iz naključnega navideznega odpada nastajali v vseh barvah in velikostih. Vse tako neformalno in lahkotno. Nikakor strogo in zategnjeno. Precej bizarno. A preprosto porihtano. Čisto po Matevževo. Takšen je Festival nasedlega kita ostal tudi letos, ko se je Matevž od-gozdil z obale tega življenja. Bil je prepričan, da bi se velenjska mladina pri organizaciji svojih dogodkov, pri kateri je idejno ali izvedbeno sodeloval tudi sam, morala sprostiti in dopustiti, da stvari kdaj gredo izpod nadzora, saj ta duši ustvarjalnost in omejuje svobodo posameznika. Večkrat se je izkazalo, da ima prav. In zgodilo se je, da ga je uneslo. Pa se ni sekiral, ker če ni čez eno, je pa čez dve leti vse smešno, je zapisal na enega svojih koledarjev, ki ga je opremil s smiselnimi nesmisli v risbi in besedi. Diplomant visoke šole za dizajn je raztrgal grafično oblikovanje, s katerim je dal pečat mnogoterim majicam, marsikateri publikaciji, organizaciji, za katero je izumil logotip, prireditvi, ki ji je dal celostno grafično podobo. Tako je zaznamoval Festival mladih kultur Kunigunda, za katerega je oblikoval od leta 2010. Vztrajal je pri minimalističnem simbolizmu in sčasoma dopovedal, da je sporočilo prej v sliki kot v besedi. S kritiko, mantro razvoja, je izzval raz- mislek in kot dober retorik je s svojo sproščenostjo sogovornika pripravil do pogleda iz drugega zornega kota. Preizkušal je sebe in družbo, ki ji je dal pečat prav s svojo drugačnostjo. Zaradi njegovih idej, izvedenih ali ne, velenjska kulturno-umetniška scena, pa navsezadnje družba nasploh, ni ista, kot preden jo je začel izzivati z nekonvencionalnostmi, da bi izzval gnus in grozo ali smeh in užitek. Ker je to tisto, kar mora narediti umetnost, »nasmejati ali dati klofuto,« je trdil. Zato je ustvarjal v kaosu in se izpovedoval z različnimi mediji. V srednji šoli je bil kot kitarist in vokalist član benda Garaža 12, ki je v pank rokerskih akordih spesnil komad Bencinska. Generacija ga pozna še danes. Še prej se je s kolegom, raperjem Zmedenim iz Plan B, poimenoval Tu Fetni Betni Bojs, recitiral pesmi in se drl v mikrofon. Kasneje se je z glasbo igral le še tu in tam. Smeh in klofute je delil tudi kot priložnostni stand up komik, moderator, špiker Radia Študent ali pač glas iz občinstva, ki je pribijal nesmisle, zanj najboljšo stvar v umetnosti. Tiskal jih je na majice in zmagal na marsikaterem natečaju. V obliki performan-sa jih je razpustil v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Z bratom Primožem je na Kunigundi leta 2011 postavil multimedijsko inštalacijo YouArt, zagotovo najbolj obiskan projekt festivala nasploh, in nesmisle združil v navidezni smisel. Z njimi se je zamotil tudi v prostem času, ko je pisal »bedarije,« ker je bil »mahnjen na igranje s tekstom.« In na provokacije, kakršna je bila razstava fotografij v srca oblikovanih mod, ki je zaznamovala Kunigun-do leta 2012. Bil je kit, Kit, kije nasedal. Sesedali smo se pod težo njegovih idej. Bil je kit. Matevž je. S svojo drugačnostjo, najbolj zabavno stvarjo na svetu, je dokazoval, da se je ni treba bati. Da si jo lahko privošči vsak, pa zato ni manj vreden. Zato so se ljudje ob njem sprostili. Spodbujal je k igranju in eksperimentiranju, ki je bilo njegova metoda. Poskusiti in ne uspeti je bolje kot narediti nič in obtičati v varnem zavetju neizpostavljenosti, v katerem se ti nikoli ne zgodi nič novega. Zato je zdravo biti spontan in drzen. Manj premišljevati in delati bolj nore stvari. Hoditi po robniku brez strahu pred zdrsom. Splezati čez mejo. In se imeti fajn. Matevž se je imel fajn. Preklo-pljen na BTK razpoloženje je plesal sam. Režal se je naglas. Upal je do najlepše punce. Norca se je delal iz županov in direktorjev, a nikoli ni bil žleht. Ni mu bilo nerodno vzeti zadnjega kanapeja na zakuski. S prijatelji je do jutra reševal svet, dokler ni, kot naposled za vedno, rekel: fu-kite se! In odšel v vesolje. Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 10 112 KULTURA Men 31. julija 2014 Velika ustvarjalnost Gorana Horvata V Galeriji Velenje razstavljajo slike in grafike, v razstavišču Gorenje njegove lesene kipe -Razstava posvečena umetnikovi 60-letnici Bojana Špegel Velenje, 24. julija - V četrtek zvečer je bila Galerija Velenje polna. Kljub poletju se je na odprtju razstave Gorana Horvata, ki so jo pripravili ob njegovi 60-letnici, zbralo veliko njegovih prijateljev in ljubiteljev umetnosti. Med ogledom slik in grafik iz njegovega res obsežnega prerodil. Bistveno zanj je, da ima veliko domišljijo, v kateri ustvarja svet zvrtinčenosti, orientalnosti. Vsebinsko črpa iz zgodovine, biblije. Zdi se, kot da bi hotel s svojim pogledom predstaviti celo prazgodovino in zgodovino človeštva. Pri tem so bistveni zanj ljudje. Nanje ne gleda iz svojega časa, ampak iz neke brezčasnosti, kot na večno gomazenje, peklenski vrtovi, figure, ki izgledajo, kot da so iz starih časov, hkrati pa so izraz njegove fantazije, njegovega soočanja s kulturno zgodovino ...« »Danes je zame praznik« Goran Horvat je bil vesel, da je dobil priložnost za postavitev pregledne razstave v Galeriji Velenje. jam skulpture, ki sem jih prej risal. Ljudi v odnosih. Nastajajo tudi kosi pohištva, kombiniram. Kot srednješolec sem bil letalski modelar, verjetno je to krivo, da sem često sam izdelal originalne okvirje za svoje slike. Leta 1997 so mi hoteli kolegi iz društva vzeti status likovnega umetnika. Zelo me je prizadelo. To je bil prelomen trenutek. Slika je Otvoritev razstave je privabila veliko umetnikovih prijateljev in ljubiteljev likovne umetnosti. opusa jih je spremljala glasba, ki jo je iz kitare izvabljal Gorazd Planko. In tako poskrbel, da je večer dobil še dodatno noto. Umetnika, ki ga je že v otroštvu zaznamovala bližina znamenitega očeta Jakija, ki je v njem budila domišljijo, je predstavil kustos razstave dr. Milček Komelj. Že pred odprtjem razstave nam je povedal: »Go-ran Horvat je velika posebnost naše ustvarjalnosti. Je eruptiven ustvarjalec, ki je izšel iz videnj svojega očeta, ki pa jih je po svoje razvijal in prerajanje, splet norosti in bolečine, kot komedijo in tragedijo hkrati. Horvatova umetnost temelji na principu metamorfoze.« Ob tem izvemo, da sta slike in grafike za pregledno razstavo z umetnikom izbirala skupaj, sodeloval je še slikar Lojze Adamlje. »Postavljene so nasičeno, saj smo želeli, da bi slikar v tej galeriji prikazal vsaj majhen del svoje enormne ustvarjalnosti. Izbrali smo nekaj zgodnejših del, slike iz njegovih ciklusov, kot so ladje, pošasti, angeli, rajski in »Imel sem srečo, da moja želja pri tem, kaj pokazati na razstavi, ni bila prva. Prvi izbor je opravil dr. Komelj med množico mojih del. Doma se skoraj ne pozna, da kaj manjka, kljub temu da je razstava kar obsežna.« Izvemo, da zadnje čase ne dela več toliko, kot je. Po njegovem so kriva leta. »Pri mojih 30 letih sem delal drugače kot danes, kar ni nič čudnega,« pove z nasmehom na ustih. »Zadnje čase predvsem kiparim. To me je res prevzelo, v glavnem ustvarjam v lesu. Ustvar- naenkrat postala premalo adrenalinska za moje preživetje, zato sem začel s skulpturami.« Ob odprtju razstave je umetnik dogajanje doživljal kot praznik. »Vsaka razstava je za ustvarjalca praznik. Po moji evidenci sem si želel v tej galeriji samostojno razstavo pripraviti od leta 1992. Splačalo se je čakati, ker je razstava res lepa,« je Horvat dodal ob koncu pogovora. Ogledate si jo lahko do 23. avgusta. Iz ljubezni do stare šare Pionirka vintage mode Nina Štajner uživa, ko vrti čas nazaj tudi v modi - Rada se vrača v domače mesto, ki ji je dalo svojstven pogled na svet Bojana Špegel Velenje, 25. julija - Nina Štajner je mlada arhitektka iz Velenja, ki jo dobro poznajo vsi, ki jim je blizu vintidž moda. Je namreč pionirka vintidž gibanja v Sloveniji, staro šaro, kot hudomušno pravi sama, pa zbira že dolgo vrsto let. Ne le da jo zbira, pogosto jo tudi nosi in tako poskrbi, da gibanju, ki ima v svetu ogromno privržencev, daje pravi zgled. Da je v njem čar, pa sploh ni dvoma. Ko so v Muzeju Velenje pripravljali petkov dogodek Zavrtimo čas nazaj - v šestdeseta, so se takoj spomnili na Nino. Ta je z veseljem pristala na sodelova- nje, saj je vse, kar je povezano z modo v preteklosti, zanjo pravi izziv. Oblekla je hostese in nekaj zaposlenih v muzeju, na posebno stojnico pa je namestila še niz oblačil, ki so jih - ali pa bi jih -v šestdesetih nosile tudi Šalečanke. Tudi privzdignjene pričeske so bile njeno delo. Ko jo vprašamo, kako je izbirala garderobo in kako oblikovala videz hostes in sebe, nam je povedala: »Za muzo sem si izbrala Jovanko Broz, ki je bila v šestdesetih tudi za ženske iz tega okolja lepotna ikona. To mi je povedala moja babica. Britanska moda tistega časa z mini krili se mi ni zdela prava za naše okolje. Raje sem izbrala gla-murozni videz z visokimi pričeskami.« Pravi izziv je bil izbrati oblačila za to priložnost: »Kar ča pa je bila, da sem den sem šla na dopust na Nizozemsko. Tam sem iskala primerne kose, tudi nakit za videz, ki sem ga želela doseči.« Nina danes živi od arhitekture, največ dela v prenovi inteijeijev. »To me najbolj privlači. Delam tako v zasebnih kot javnih prostorih. Poleg tega pišem za različne portale, letos sem učila tudi na srednji šoli in se seveda ukvarjam še z vintidž modo. Tako se mi vse lepo sestavi,« pripoveduje. Enkrat je vintidž skupaj s kolegico skušala približati tudi Velenjčanom. »Obiska ni bilo veliko, a tisti, ki so prišli, so bili navdušeni. Vesela pa sem, da bomo ob koncu avgusta v Ljubljani pripravili že peti Vintage vikend, torej bomo praznovali. To je lepa številka za ljubiteljski projekt, ki obstaja predvsem iz ljubezni do starih oblačil in nakita. Dogodek bo tudi letos v parku Tabor. In če bo šlo vse po sreči, bo Nina sodelovala tudi pri naslednjih dogodkih muzeja Velenje, ko bodo tam vrteli čas nazaj. »Velenje mi je dalo specifičen pogled na svet, zato je fino, če lahko delam tu in ga znova obudim,« izvemo, preden Nina spet sede na stol, da ji Maja Zdovc popravi make-up. Da, tudi ta je bil v šestdesetih drugačen kot danes. ■ Vizažistka Maja Zdovc med ličenjem stilistke Nine Štajner. ALTERNATOR Čudovita »ablast« ? Nataša Tajnik Stupar Dan se je umiril in takole bosonoga na morskem zraku in mivkasti terasi pišem kolumno, ki je pred vami, in res je prav zanimivo, da ravno pridem na vrsto med dopustniškim časom, ko si lahko privoščim malo drugačno razmišljanje. To mi je prav všeč, čeprav ravno zaradi kolumne vsako leto vlačim s sabo računalnik in trepetam, da slučajno ne pozabim svoje kolumniške vrste med letnim, dopustni-škim možganskim izklopom. Čeprav med dopusti res skoraj vsi izklopimo svoje sive celice, ni vrag, da nekje tihoma, tako zadaj pre-mlevamo in še vedno razmišljamo o tistem, kar pač razmišljamo vedno, vsak dan, vsak mesec. Kot tudi vi vsi, tudi jaz, pač tako je. Preden sem s svojo družino krenila na letošnji morski izklop, so se zgodile predčasne volitve in seveda še marsikaj. Festival nasedlega kita, kup kulturnih prireditev in še marsikaj poletnega, kar sicer že tako po »defaultu« zamudim v poletnih mesecih in se raje prepustim miru in soncu neokrnjene narave Suska. Kot se menjuje vreme, se menjuje pač tudi vse ostalo. Čeprav sem z veseljem spremljala dogajanje ob letošnjih predčasnih volitvah, mi ni dalo miru vse do danes, ko pišem to kolumno, ki je pred vami, razmišljanje, ki je lahko za marsikoga stereotipno in že nič kolikokrat prebrano ali slišano. Zaradi narave svojega dela in družine sem v konstantnem stiku z mlajšo populacijo različnih strokovnih področij. In zaradi narave svojega dela sem po osebnostni »nravi« neprisiljeno prisiljena k občutljivi zaznavi pravic, krivic, resnic, laži in ostalega, kar sodi zraven ©. Že Grki so pisali o razrednem boju in zgodba se pelje skozi zgodovino kot neko enakomerno valovanje vzponov in padcev; in srednješolski stavek, ki sem si ga neverjetno zapomnila med vsem ostalim kupom informacij, je bil ta, da je vsako obdobje zanikanje prejšnjega in ponovitev predprejšnjega. Zanimivo se mi zdi, da se ta »kao« boj razpreda od največjih do najmanjših, pa do še tako mikro malih lokalnih človeških skupnosti. Gre pa seveda za to, da neka skupina ljudi nekje prevzame »ablast« in pač nikogar ne spusti zraven. Tudi če demokracija je »ablast«, nekje nekje pač od nekoga nekoga in »Mi mamo čez« se začne že v rani mladosti. Ta vzgojni vzorec otroci mogoče prevzamejo že v vrtcu in ga potem do zgodnje odraslosti izpilijo, da lahko ne glede na tip prave oblasti vedno znova funkcionira. In le-ta je neverjetno zakoreninjen v slovenski družbi, zdi pa se mi, da je najbolj viden v malih skupnosti, malih lokalnih okoljih, kot je naše. Tako je pri zdravniku, tako je v šoli, kulturi, gospodarstvu. Neverjetna mreža in prepletenost četrtine dveh milijonov ljudi, ki so skoraj vsi v prijateljskih odnosih in sorodstvenih vezeh, z istimi prijatelji in znanci. Najhuje je seveda, če se pojavi posameznik ali skupina posameznikov, ki nekaj bolje obvlada od nekoga ali skupine. Seveda vsi polni zavisti in »faušije« hitro naredimo načrt, kako bi tega ali te onemogočili, preprečili njihovo prosperiranje v zameno za ohranitev ali našega biznisa, dostojanstva ali zgolj dobrega imena. In potem je boj, ki prinese ali takšne ali drugačne zmagovalce. Skoraj nikoli pa ne izvem, da so se sile združile in skupno napele moči v želji po stvarjenju nečesa naprednega, novega in pravičnega. Čeprav je zelo utopično, bi si želela, da bi bilo nekako tako, ampak kaže, da je to pač v človeški naravi, verjetno ne le lokalnih, temveč globalnih prebivalcev našega planeta. Da je na žalost vedno neka »ablast«, ki ne glede na uradno pelje in vrti niti po svoje. Zato se mi pogosto zdi vse politično dogajanje z vsemi mogočimi obljubami nekakšen absurd, saj je dejansko glavna »ablast« splošno družbeno delovanje, ki ga privzgojimo svojim otrokom. Seveda lahko pametno razpredam in sama sebi jamo kopljem glede na »ablast«, vendar sistem delovanja naše družbe je vendar daj-dam, ne glede na naše sposobnosti, kvalitete, napake in nestrokovnosti. In tako tisti, ki se nam dejansko »ne da« ukvarjati z »ablastjo«, ostajamo tiha, opazovalska kritika, vzorni davkoplačevalci in modro-valci iz mivkastih teras ©. Izkoreninjenje tega sistema delovanja bi mogoče lahko trajalo par generacij, če bi vzorni »učitelji ablasti« šli v zaslužen pokoj in dovolili mlajšim generacijam strokovnjakov, da bi se lahko izkazali in posodobili našo lokalno družbo. Ali vsaj zamižali in prepustili četrtinski del svoje pogače nekomu, ki si ravno ustvarja svoje življenje. Nemogoče. In tako se ne spreminja. Ostaja enako ne glede na neke »vidne« spremembe. In sedaj bom razmišljala raje o vremenu, o tem, kaj bom jutri skuhala in kako čim lepše preživela dan, ki je pred mano. Vreme bo lepo, malo bo menda pihalo, ampak tudi to je fajn. Tudi vi se imejte čim lepše in lepo preživite dopustniške dni, saj nas spet čaka naporno leto. Pošiljam vam lep morski pozdrav. Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 11 31. julija 2014 107,8 MHz 11 ^DDJQKO t DD C/Î\S®ROSDOË Poletna Poletno shemo Radia Velenje nekoliko sprostimo, kar pa ne pomeni, da vas v tem času ne bi obveščali o vsem, kar se zanimivega dogaja. Dogodkov je namreč tudi v veliko. Je pa res, daje več sprošču-jočih, različnih prireditev in srečanj, ki zapolnijo dopustniški čas tudi tistim, ki se ne odpravite na počitnice. V teh dneh najdemo več časa za prijetno glasbo, tudi takšno po vašem okusu in z veseljem tudi pokramljamo z vami, še posebej, ker s svojimi informacijami in razmišljanji bogatite naš program. Pogosto vam odpiramo telefone (897 5003,897 5004,031 26 26 26), da lahko tudi sami sodelujete v etru, na te telefonske številke pa nas lahko kličete tudi vedno, kadar nas želite o čem obvestiti. Tudi v poletnem času vam pomagamo pri razreševanju nekaterih vaših težav, radi pa v eter spustimo tudi kakšno pohvalo. Seveda nam lahko tudi pišete (Radio Velenje, Stari trg 15 ali elektronska pošta radio.velenje@siol.net), dobrodošli pa ste tudi na naši face book strani. Vabljeni torej k sooblikovanju poletnega programa Radia Velenje. ■ mz Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke Rade Šerbedžija po studijski pavzi objavil nov album Ljubitelji slavnega filmskega in gledališkega igralca, pesnika, glasbenika in profesorja ter njegovega spremljevalnega benda Zapadni kolodvor bodo uživali v novem albumu. Poleg treh, ki so izšli pri založbi Croatia Records (zadnjega z naslovom Ponekad dolazim, ponekad odlazim je Rade posnel s kitaristom svetovnega slovesa Miroslavom Ta-dicem), je po štiriletni pavzi posnel album z naslovom Viijeme je, draga, viijeme je. Najavil ga je s singlom Meni se dušo od tebe ne rastaje, izvaja pa ga z bendom Zapadni kolodvor. Za pesem je v Fažani in Peroju posnet čudovit spot, ki ga je režiral Danilo Šerbedžija in v katerem nastopajo Rade Šerbedžija, Milica Šerbedžija, Filip Vidovic in Adi Hanic. Na albumu so zbrane odlične, intimne pesmi, hkrati pa je posvetilo nakaterim velikim glasbenim avtorjem. Kot gostje se pojavljajo Livio Morosin, Maja Posavec, Bel-ma Alic in Iva Štefančic. Odlično izvedeno grafično podobo podpisuje Bojan Hadžihalilovic iz Fabri-ke, fotografijo pa Vladan Elakovic. Karakterističen vokal, značilna interpretacija in boemska karizmatič-nost, ki jih Rade prenaša v svojih pesmih, odličen bend, ki glasbeno dopolnjuje Radetove vokalne stili-zacije, ter glasbeni velikani, kot so gostje na vseh treh albumih, vsekakor ne bodo nikogar pustili ravnodušnega. Nervecell na Kunigundi Eden prvih extreme metal ben-dov v Dubaju - Nervecell - je bil ustanovljen leta 2000. V svoji dolgi karieri so si delili odre s skupinami, kot so Metallica, Morbid Angel, Deicide in Suffocation, Sepultura in Machine Head. Tako so postali ena najvplivnejših glasbenih skupin na srednjem vzhodu, revija Metal Hammer pa jih je leta 2011 uvrstila na lestvico 50 Heroes Of The New Metal Revolution. Leta 2004 so izdali svoj prvi EP Human Chaos, ki sta mu sledila celovečerna albuma Preaching Venom iz leta 2009 in Psychogenoci-de dve leti kasneje. Da Nervecell niso neznanci na evropskih odrih, potrjuje njihovo nastopanje na festivalih, kot so Wacken Open Air, With Full Force, Rock AM Ring, Rock IM Park, Way of Darkness, Metal GDL in tudi Metal Camp v Tolminu. svoj 20. studijski album Heaven & Earth. Tako se basist Chris Squire, edini še izvirni član zasedbe, počuti vznemirjeno ob prvem sodelovanju s tem ameriškim pevcem, tekstopi-scem in multiinstrumenalistom. Ta se je na album pripravljal, odkar se je leta 2012 pridružil bendu. Album so že predstavili v Evropi in najbližje Sloveniji igrali v italijanski Padovi. Nadaljevali so na ameriško turnejo, na kateri bodo odigrali 35 koncertov. Na njih bodo zveneli albumi Fragile in Close to the Edge, izbrali pa bodo tudi nekaj svojih največjih uspešnic. Še ena prelomnica za britanske rokerje bo izid njihovega koncerta z naslovom Songs From Tsongas Senzacija se po predstavila tudi v Velenju, na 17. festivalu mladih kultur Kunigunda. 29. avgusta bodo ob 21.00 pred eMCe placem nastopili z avstrijskimi Old school dead metalci God Hate Code, ki so za svoj prvi album posneli samo najbrutal-nejše in maligne pesmi, katerih besedila ilustrirajo vizije in monologe serijskega morilca. Svoj prvenec pa bo predstavila velenjska progresivna metal skupina Cordura, katere začetki segajo v leto 2011. Novosti za Yes Veterani britanske glasbene scene Yes so z novim vodilnim pevcem Jonom Davidsonom in novim albumom začeli sveže poglavje svojega ustvarjanja. Sredi julija so izdali na dveh DVD-jih, treh CD-jih, blue--rayju in digitalnih formatih. Založba Eagle Rock ga bo izdala ob njihovi 35-letnici. Method Man & Redman na Fresh Island festivalu Na festivalu v Zrcu sta kot hea-dlinerja nastopila Method Man in Redman. Hrvaškemu občinstvu sta ostala v dobrem spominu po odličnem koncertu v zagrebškem Aqua-riusu leta 2010. Redman je pred leti nastopil na istem mestu in takrat obljubil, da bo naslednjič pripeljal še svojega kolega, Method Mana, ki je Teranneo festivalu leta 2013 PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. Rudi Bučar in Frčafele - Sen znala jes 2. Robi Thicke - Forever love 3. Faul & Wad Ad vs. Pnau - Changes • ••••••• if nastopil s skupino Wu-Tang. Izvajalca sta eni najbolj prepoznavnih figur rapa 90-ih, zato sta bila kot živi legendi vaba za mlajšo publiko. Njuna karizmatična energija, po malem že sprano nagovarjanje fanatične publike, ki pozna vsak verz pesmi, plesni koraki, ki so uravnoteženi med komedijo in "kulerstvom", pri tem dvojcu funkcionirajo kot do-bitna kombinacija, ki ne zastara in se odlično obnese kljub vsem spremembam trendov znotraj hip hop žanra. Method Man in Redman sta potrdila pravilo, da ni pomembno, kaj se dela, ampak kako se to počne. Izvajala sta pesmi Da Rockwilder, How High, Fire Ina Hole s priznanega albuma z naslovom Blackout, pesem Wu-Tanga Method Man, kla-siko Ol> Dirtya Shimmy Shimmy Ya ter Redmenovi Let>s Get Dirty in Da Goodness. Na odru pa je gostoval tudi manj znan član Wu-Tan-ga - Street Konowlage. Nushy v novem videospotu Edina aktivna raperka na slovenski glasbeni sceni Nushy je posnela nov videospot za komad z naslovom Wanna Be My Socboy. Nov single je posnela z romunskim pro-ducentom Alinom Puscasom Dal- LESTVICA DO MACE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Mladika - Ukraden zaklad 2. Vera in Originali - Naša abrahamka 3. Vikend - Stala je sama 4. Ansambel Saša Avsenika - Pod borovčki, pod šotorčki 5. Bitenc - Kres za ples 6. Prva liga - Povej naprej 7. Azalea - Dolenjska 8. Joc bend - Brez tebe svet je prazen 9. Malibu - Borovci v vetru 10. Vitezi polk in valčkov - Žeja je hujša od domotožja ... več na www.radiovelenje.com \ N N N N N N N N N N N N N N N N N N V lasom, miks in mastering pa je izvedel Željko Mladenovic. Tema videospota je seveda Divji zahod. Avtorica v njem nastopa kot Indijanka, ki se v kavbojskem lokalu upira osvajanju lokalnega šerifa. Posneli so ga v Zadru. V videospotu igrata tudi fotograf zvezdnic Tibor Golob in maneken Mitja La-znik. Režiral ga je Robert Hedzet, direktor fotografije je bil Blaž Gre-gorič, za celotno vizualno podobo nastopajočih pa je poskrbela Petra Fröhlich. ïidb ... na krotko... Joan Baez Jeseni prihaja v Ljubljano velika folk glasbenica Joan Baez, ki bo 13. oktobra nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Kurt Cobain v filmu Vdova kultnega glasbenika Courtney Love je najavila snemanje biografskega filma o svojem možu za prihodnje leto. V zgodbo bodo vključeni tudi hči Frances, drugi člani Nirvane in Courtney sama. Da ne bi prehitevala, še ni izdala, kdo bo v vlogi Cobaina. Black Rivers Brata Jez in Andy Williams, nekdaj aktivna v bendu Doves, sta osnovala svoj bend in ga imenovala Black Rivers. Na sceno sta prodrla konec preteklega leta s singlom The Ship. Debitantski album naj bi izšel prihodnje leto. Tough Love Tako se imenuje drugi studijski album Jessie Ware, ki na prodajne police prihaja oktobra. Na njem bo izšlo enajst pesmi. Pri produkciji so sodelovali duo BenZel, Julio Bashmore in Ed Sheeran, pa še Dave Okumu, Kid Harpoon, James Ford, Nineteen85 in Benny Blanco. Beastie Boys dobili fresko Ob 25. obletnici drugega studijskega albuma Beastie Boys z naslovom Paul's Boutique bo umetnica Danielle Mastrion na vogalu manhattanske ulice, ki se je pojavila na naslovnici albuma, naslikala mural. To bo vsaj malo nadomestilo propadli predlog LeRoya McCarthya, naj se križišče ulic Ludlow in Rivington imenuje Trg Beastie Boys. Miley zgoraj brez 21-letna provokativna pevka Miley Cyrus, ki ima nekaj prostih dni, preden se spet poda na koncertno turnejo Bangerz, je na družbenih omrežjih objavila drzno fotografijo, na kateri pozira zgoraj brez. 107,1 MLjgm Radio Velenje Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 12 12 31. julija 2014 ^^Uroš Prislan, pred-.^.sednik Turističnega društva Velenje, doma iz Šaleka je že od malih nog predan turistični delavec, odkar pa vodi Turistično društvo Velenje se je s turizmom kar poistovetil. Na številnih prireditvah ga lahko srečujemo v srednjeveški opravi, ki jo nosi tako zavzeto in ponosno, da človeka še prepriča, da zares prihaja z gradu. A še bolj ponosno vzame v naročje hčerko. Takrat kar zasije: »Kaj grad, to je moj zaklad!« ^^Dr. Franc Žerdin je dober pripovedovalec. To-.^.da le v kaj se je zapletel v pogovoru z Bojanom Glavačem, nekdanjim ravnateljem velenjske gimnazije, in njegovo ženo. Čveku je nekdo namignil, da sta modrovala o čaranju, saj je Bojan dober čarovnik. In o tem, kako iz čudne, zapletene situacije pričarati prihodnost doline, da bo ta še naprej prijazna vsem, ki tu živimo. »Bo treba potegniti nekaj iz klobuka, a tokrat žival ne bo dovolj,« je bil nazoren Žerdin. Bivša šmarška nogometaša, soobčana Franc .^k.Korber (prvi z leve) iz Podgore in Drago Lu-knar iz Rečice ob Paki sta se že lani na vaških igrah pri nekaterih odločitvah sodnikov znašla vsak na svojem bregu. Tudi na letošnjih sta poskušata biti prepričljiva pri dokazovanju, kdo ima prav, pa ne samo z besedami, ampak tudi z rokami. Luknar Korberju: »Franci, ti bi pa iz dolgoletnih »fusbal-skih« izkušenj moral vedeti, da velja moja. Kartonov res ne morem deliti, na piščalko pa lahko zažvižgam.« 17-letnik z 232 zobmi Odrasla oseba ima v povrečju od 28 do 32 zob, odvisno od tega, ali so ji zrasli modrostni zobje ali ne. V Mumbaju pa živi povsem drugačen deček: 17-letni Ashik Gavai je trpel neznosne bolečine. Zdravniki so ugotovili, da ima v ustni votlini tumor, čemur je sledilo precej zapletov pri zdravljenju. Gavai je moral odpotovati na zahtevno operacijo, a njegov zdravnik takrat ni niti slutil, v kakšni smrtni nevarnosti je bil mladostnik. »Ko so odprli ustno votlino, so se začeli pojavljati zobje, veliki kot biseri. Počasi smo jih začeli puliti in šteti, vendar smo vmes odnehali. Na koncu smo jih našteli 232,« je povedala pri operaciji prisotna doktorica dentalne medicine. Dinozavri so imeli smolo Na britanski univerzi v Edinburgu so opravili študijo, ki dokazuje, da je asteroid, zaradi posledic katerega so izumrli dinozavri, na Zemljo treščil ravno v času, ko so bili orjaški plazilci najbolj ranljivi. Tako je bilo zaradi dviga gladine morja in povečane dejavnosti ognjenikov. »Šlo je za popoln splet okoliščin, ki se je zgodil ravno takrat, ko so bili dinozavri najbolj ranljivi,« je pojasnil dr. Steve Brusatte. Dodal je, da obstajajo celo dokazi, da so nekatere vrste dinozavrov izumirale, že preden je asteroid zadel Zemljo. Na mestu je torej vprašanje, ali bi dinozavri postopoma izumrli, tudi če ne bi bilo tega dogodka. Brusatte je izrazil prepričanje, da bi bili številni dinozavri morda še danes prebivalci Zemlje, če bi asteroid na planet treščil v drugačnih okoliščinah. »Pet milijonov let prej so bili ekosistemi, v katerih so živeli dinozavri, stabilnejši in bolj raznoliki, temelj prehranske verige je bil robustnejši, zato bi bilo izumrtje velikega števila vrst veliko težje,« je razložil ter povedal tudi, da bi se dinozavrom godilo bolje tudi, če bi po dvigu morske gladine in izbruhih vulkanov imeli na voljo še nekaj milijonov let, da si opomorejo. Stomilijonti Filipinec Te dni na Filipinih proslavljajo rojstvo stotih otrok, ki jih skupno imenujejo »stomilijonti Filipinec« -država je namreč prebila mejo 100 milijonov prebivalcev in torej dosegla svojevrsten demografski dosežek. Sklad Združenih narodov za prebivalstvo je ob tej priložnosti Filipine pozval k boljši oskrbi na področju reproduktivnega zdravja ter k večjim vlaganjem v izobraževanje in spolno vzgojo za uspešnejši boj proti revščini v državi. Po podatkih omenjenega sklada je 54 odstotkov Filipincev mlajših od 25 let, dosedanji poskusi, da bi nadzorovali hitro rast prebivalstva na Filipinih, pa so naleteli na močan odpor katoliške cerkve v tej državi. »To je tako priložnost kot izziv,« pa je tokratnji dosežek komentiral vodja filipinske komisije za prebivalstvo Juan Antonio Perez. Mladi Hrvatje bodo morali doma pomagati Na Hrvaškem bo 1. septembra začel veljati nov družinski zakon, ki med drugim določa tudi domače obveznosti otrok glede na njihova leta in zrelost. Medtem ko je dosedanji družinski zakon določal, da morajo otroci spoštovati svoje starše ter jim pomagati in biti uvidevni do dru- žinskih članov, so v novem zakonu dodali zapis, da morajo otroci pomagati staršem »pri opravilih v družinski skupnosti v skladu s svojimi leti in zrelostjo«. Konkretne dolžnosti v zakonu niso navedene, šaljivci pa že ugibajo, da bo zakon v praksi mogoče razumeti tako v smislu, da otroci kršijo zakon, če staršem ne pomagajo pri pospravljanju postelj, igrač, pomivanju posode, oken in avtomobila, brisanju prahu, odnašanju smeti ... V realnosti zakon ne določa nobenih kazni za tiste, ki se ga ne bodo držali, saj bodo imeli edini nadzor starši. Določa pa, da je otrok po 15. letu starosti, ki služi z delom, dolžan prispevati k svojemu vzdrževanju in izobraževanju (honorarna dela med počitnicami ipd.). Tudi dopust je za vse več ljudi iz leta v leto bolj pust. Podkrepitev Zdaj, ko se je iz nadomestnega bloka 6 že začelo kaditi, nekateri pravijo, da se bo potrdil njihov prav. Da - kjer je dim, je tudi ogenj. Za druge bolj velja, kjer je dim, bo kmalu tudi elektrika. Malo mešano Snovanje nove koalicije in vlade po kulinarično: malo mešano na žaru. Jutri stopamo v veliki srpan. Upajmo, da bomo v tem mesecu res začeli počasi žeti, kar smo 13. julija posejali. Za lepoto in urejenost V Velenju in Šoštanju mladi tudi med letošnjimi počitnicami čistijo okolje. Eni zato, da bi bilo res čistejše in urejeno, drugi zaradi zaslužka. Najbolje se verjetno počutijo tisti, ti to dvoje združijo. Kakšno bogastvo? Slovenija je po žledolo-mu še vedno zasuta z lesom. Vsaj v tem primeru ne moremo reči, da je (ta) les naše največje bogastvo. Kot mačke (Do)sedanji slovenski visoki politiki se že dalj časa glede bloka 6 obnašajo kot mačke. Izogibajo se ga kot mačke vreli kaši. Mladi optimisti Mladi ne le podpirajo čim hitrejši začetek gradnje hitre ceste tretje razvojne osi, zahtevajo jo. Le tako lahko računajo, da jo bodo vsaj oni dočakali. Vsaj na svoja stara leta. Pika, izkaži se V Velenju nekateri pričakujejo (čarobno) moč Pike Nogavičke. Da bo pričarala dovolj denarja vsaj za svoj festival. Naš čas, 24. 7. 2014, barve: CM K, stran 13 24. julija 2014 MED VAMI 13 Poletje po taborniško Celo leto marljivi taborniki se poleti sproščajo v Kajuhovem taboru v Ribnem, ki ga odstopijo tudi študentom, družinam, veteranom in kolektivu SKEI Tina Felicijan V Šaleški dolini je aktivnih kakih 1400 tabornikov, ki so združeni v Šaleški zvezi tabornikov - regionalni skavtski zvezi. Največji je Rod Jezerski zmaj Velenje, sledijo pa Rod Lilijski grič Pesje, Rod Pusti grad Šoštanj, ki je pionir taborništva pri nas, Rod Hudi potok Šmartno ob Paki, Rod Topli vrelec Topolšica in Rod Mrzli studenec Mislinja. Taborniška pravljica Preden sta starosta šaleškega taborništva Anton De Costa in njegov brat našla popoln taborni prostor pri Bledu, so se taborniki družili v Bohinju. S terase hotela Ribno pa sta zagledala jaso na drugi strani reke Save, tisto, ki jo taborniki danes imenujejo Amerika. Nad lokacijo sta bila navdušena, jaso ob njej pa sta takoj izbrala za današnji Kajuhov tabor. Letos teče že 48 let, odkar so postavili Kajuhov tabor v Ribnem pri Bledu, in letos so zabeležili kar nekaj pridobitev. Prostor pod šoto- roma pod hrastom, kjer so navadno nastanjeni murenčki, so tlakovali, dobili so tudi dvajset lesenih ležišč. Od občine Majšperk so dobili 115 vojaških ležišč, ki jim bodo dobro služila. Občina je investirala skoraj 11 tisoč evrov v 22 novih šotorov, danjih tabornikov, ki pridejo v tabor s svojimi družinami na petdnevne aktivne počitnice, avgusta pa bosta potekali še netaborniška izmena Šaleškega študentskega kluba in mednarodni tabor Aktiva SKEI mladi Slovenije. Pridobivajo sposobnosti vodenja, koordiniranja, komuniciranja, prevzemanja odgovornosti, dela z mladimi, specifična pa so tehnična taborniška znanja: preživetje v naravi, orientacija, pionirstvo - gradnja pionirskih objektov iz lesa in vrvice, kot so taborniški vhodi in patenti,« razlaga Barbara Kelher, dolgoletna tabornica in blagajničarka Šaleške zveze tabornikov. razširili pa so tudi sanitarije. Tako je tabor dvignil sanitarni in bivalni standard. V njem vsako leto potekajo štiri taborniške izmene, na katerih se taborniki sprostijo in hkrati utrdijo čez leto pridobljena znanja. V prvih dveh izmenah je taboril Rod Jezerski zmaj, v tretji Rod Pusti Grad, v četrti, ki pravkar poteka, pa ostali rodovi. Poleg teh izmen se je že končala 'Old scout' izmena, ki so se je udeležili starejši, nekdaj aktivni taborniki. Prihodnji teden bo potekala družinska izmena nek- Vsega skupaj je letos v Ribnem taborilo okrog 1.200 tabornikov -od murenčkov do grč. V Ribnem imajo vsako leto taborniško pravljico. Program zajema taborniške, družabne, športne in raziskovalne aktivnosti, s katerimi spoznavajo okolico tabora. »Najbolj pomembno je, da se otroci počasi začnejo osamosvajati in živijo v sožitju ostalih članov rodu - učijo se 'tim bildinga'. Tako se razvijajo in postajajo samostojni, prilagajajo se drugim, krepijo pozitiven odnos do narave in medsebojno tovarištvo. Za vsa življenjska obdobja Taborništvo je v Šaleški dolini del vsakdana marsikaterega prebivalca. »Kot tabornik imaš različna obdobja. Najprej ti je pomembno druženje in učenje. V srednji šoli si tam zaradi otrok, da jim lahko predaš znanja. Ko si še malo starejši, pa začneš spoznavati še mednarodno dimenzijo skavtstva in lahko z njimi potuješ po Evropi in svetu ter se srečuješ z drugimi na Jamboreejih - mednarodnih skavtskih srečanjih oziroma taborih,« pravi Barbara, ki Jamboreej po črnogorsko Poletje je tudi čas mednarodnih pohajkovanj - Taborniki so se potepali po Črni gori - 700 tabornikom pa so predstavili Velenje Tina Felicijan Taborniki Rodu Lilijski grič Pesje so že lansko leto, ko so v Velenju gostovali kolegi iz Belgije, dobili idejo, da bi vrnili obisk. To se sicer ni izšlo, so pa izkoristili priložnost, ki jim jo je ponudila Mestna občina so jih prav tako sprejeli taborniki. Spoznali so mesto in znamenitosti, privoščili so si kulinarične užitke, taborniško opremo pa tovorili kar z javnim prometom. Da gredo v nekoliko drugačno okolje, jih je opomnil že vlak iz Beograda do Črne gore, ki je v zelo Srečalo se je skoraj 700 tabornikov iz nekdanjih jugoslovanskih republik in Belgije, Francije, Avstrije in Izraela, slovenska delegacija s taborniki iz Žirov vred pa je štela 24 članov. »Domačini so bili noro prijazni, a so potrdili mite o Črnogorcih - čim manj dela. Presenetilo dogovorili za obiske prihodnje leto. Izmenjavali so izkušnje in se učili medkulturnega dialoga. Dobili so tudi marsikatero idejo za delo doma. Ko so primerjali taborništvo doma in v gostiteljici, so ugotovili, da tam veliko manj poudarjajo ohranjanje narave. »Vsi so puščali smeti. Budila nas je elektronska glasba iz zvočnikov. Precej dru- Polona Krenker: »Brez občine nam ne bi uspelo izvesti tega obiska, za kar se res zahvaljujemo in upamo, da smo spodbudili še druge tabornike iz šaleške zveze in drugje po Sloveniji, da se podajo v tujino na mednarodna srečanja in izmenjave, na katerih dobijo nepozabne izkušnje, ogromno novih poznanstev in idej.« Pisana druščina Jamboreeja v Črni gori, foto: SiNi Velenje - prijavili so se na razpis za mednarodne izmenjave in si tako omogočili udeležbo na mednarodnem taborniškem srečanju Jambo-reej v Črni gori. Druženje je potekalo s sloganom Začuti Črno goro in z namenom spoznavati državo. Na poti do cilja se je devet Velenj-čank in Velenjčanov, starih od 15 do 21 let, ustavilo v Beogradu, kjer slabem stanju. Tako so se seznanili z uporabo stranišča na nožno črpalko. Presenetilo jih je tudi, da v vojašnici, kjer so bili nastanjeni, prve dni sploh ni bilo vode, potem pa so morali oprhati v natanko treh minutah, saj so vojaki zaprli vodo. Še dobro, da je bila vojašnica le kilometer oddaljena od morja in so se lahko šli vsak dan kopat. nas je, da sploh niso imeli programa, zato smo si ga naredili sami. Izbrali smo družbeno koristno delo in pred osnovno šolo prebarvali ograjo. Zaradi dežja so odpovedali izlete, zato smo jih organizirali sami, z nami pa so šli tudi Francozi in Belgijci,« pripoveduje vodja programa in mentorica vodnikov v rodu Polona Krenker. Tako so spoznali lep kos te balkanske dežele, tkali mednarodne vezi in se že gačni so, a smo se privadili,« pravi Polona. Za naše okolje pa je največ vredno, da so taborniki udeležencem Jamboreeja predstavili Šaleško dolino in taborništvo pri nas. Navdušili so kar nekaj delegacij. »Belgijci so obljubili, da bodo prihodnje leto v Bruslju sprejeli naše, potem pa bodo tudi oni obiskali nas,« je navdušena Polona, ki upa, da je to začetek tesnejšega sodelovanja. ■ meni, da tisti, ki niso izkusili tabor-ništva, zamudijo nore dogodivščine, s katerimi gradijo socialno mrežo, ki je pri tabornikih izjemno široko razpredena, pridobivajo življenjske izkušnje in uporabna znanja. Taborniška vizija, kot so zapisali na svoji osrednji spletni strani, je ustvarjanje boljšega sveta. Od malega se ravnajo po sistemu vrednot, ki sloni na prisegi in zakonih. »Bistvo taborništva je v vzgoji in izgradnji Poleg legendarnega tabora v Ribnem imajo šaleški mojstri preživetja v naravi še tabor v Savudriji, kjer so letos obnovili inštalacije. Po zelo dolgem obdobju ga je na veliki izmeni zavzelo 60 tabornikov Rodu Jezerski zmaj. osebnostnih kvalitet mladostnikov, ki jih lahko kasneje prenašajo tudi na svoje ožje in širše družbeno okolje,« pišejo. Mednarodne vezi Pri nas pravkar poteka mednarodni obisk štiridesetih tabornikov iz Cambridgea, ki si bodo v dveh tenih ogledali Velenje z okolico in preživeli pet dni v Kajuhovem taboru, svoj potep bodo končali v Savudriji, sprejel pa jih je tudi župan. Tudi Šaleški taborniki so se že potepali pri njih. Obiskali so jih leta 2007, sedanji obisk pa bodo vrnili prihodnje leto in tako razpredli svojo socialno mrežo čez nacionalne meje. Avgusta bo v Ljubljani potekala svetovna skavtska konferenca, ki je največji mednarodni projekt taborniških vodij. Dobivajo se vsaka štiri leta, vsakič na drugem kontinentu. Pričakujejo delegate iz več kot petdeset držav, ki bodo oblikovali predloge za resolucije, v katere bodo zapisali, kako naj tabor-ništvo po svetu deluje, in utrdili vrednote. To je največji mednarodni skavtski dogodek in zato enkratna priložnost za dvig prepoznavnosti Slovenije in pridobivanje organizacijskih znanj. Lukova vila s taborniškim pečatom Letošnje leto je za Šaleško zvezo tabornikov posebno, ker so pridobili še en prostor, v katerem bodo lahko izvajali svoje dejavnosti. Občina jim je namreč zaupala Lukovo vilo, ki jo bodo za taborniške aktivnosti lahko uporabljali vsi rodovi zveze. »Lepšega darila si ne bi mogli zaželeti. To je velika nagrada za vse generacije in rodove,« poudarja Anton De Costa. Ekskluzivna lokacija je tabornikom pisana na kožo, v vili pa bodo prirejali sestanke, treninge za razna tekmovanja, druženje pod nadzorom, ki bo v skladu z dnevnim redom in programom, da bi Lukovo vilo le lahko čim bolj učinkovito uporabljalo čim več ljudi. 'Velenju dogaja' 'Fama' izpred nekaj let, da se v Velenju nič ne dogaja, je vendarle šla iz obtoka. Občani se vse bolj zavedajo pestre ponudbe kulturnih, športnih in drugih družabnih prireditev, ki so na vrhuncu prav v poletnih mesecih. Skoraj vsak zavod ali društvo poleti organizira kak dogodek. Vsak teden je na sporedu nekaj športnih dogodkov, vsak dan so na raznih prizoriščih - od otroškega igrišča do Knjižnice Velenje - ustvarjalnice za otroke, h kulturi pa največ prispevajo Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje in avgustovski Festival mladih kultur Kunigunda. Tako naši sogovorniki skorajda niso imeli pripomb, razen tega, da v Velenju še vedno pogrešajo nočni lokal z dobro glasbo. Zalika Tisnikar Lamot: »Letos je v Velenju zelo veliko pestrega dogajanja in se mi zdi zelo zanimivo. Mojo pozornost najbolj pritegnejo koncerti na prostem, in kadar smo doma, se jih udeležimo. Sicer pa je letošnji program tako zapolnjen, da sem res zadovoljna.« Marjan Gomboc: »Letošnja ponudba poletnega dogajanja v Velenju se mi zdi zelo dobra, sploh Festivalova. Ogledal sem si in poslušal sem kar nekaj prireditev, ki so mi bile všeč. Kadar nismo na dopustu, nam je dolgčas, in če se kaj dogaja, gremo zvečer malo ven. Pogrešam pa ničesar. Mislim, da imamo vsega dovolj. Smo majhno mesto in ne neka prestolnica, kjer bi se vsak večer moralo kaj dogajati. Zato je ponudba pravšnja.« Barbara Paulovič: »Poletno dogajanje v Velenju je super. Veliko prireditev organizira tudi Mladinski center Velenje. Najraje grem na kak rock koncert in zelo se veselim BeatBox Battle, ki bo na Kunigndi. Čisto zadovoljna sem z Velenjem in dogajanjem, tako da ničesar ne pogrešam. Mogoče še kakšen lokal za mlade.« DejanDžajic: »Dogajanje v Velenju je v redu in program je obširen, a bi lahko še marsikaj spremenili. Mogoče manjka še malo zabave in lahko bi imeli še več koncertov. Najraje grem na prireditve na Titovem trgu, za kaj drugega pa nimam časa. Sicer me bolj pritegnejo športne prireditve, ki jih ne manjka. Naredili so tudi veliko igrišč, tako da res vse imamo.« Nedeljko Prijevič: »Zelo sem zadovoljen s poletnim dogajanjem v Velenju, ki je zelo dobro. Z ženo ali vnukinjami gremo večkrat pogledat kako predstavo ali poslušat koncert. Kadar smo v Velenju, gremo ob sobotah obvezno na travnik pred kulturni dom. Raje se udeležujem kulturnih kot športnih prireditev. Glede na število obiskovalcev prireditev je teh dovolj. Zakaj bi večali ponudbo, če ljudje ne pridejo. Morali bi se bolj zavedati ponudbe, da bi mesto, predvsem promenada, oživela.« ■ tf ^ 1 ■ Naš čas, 26. 6. 2014, barve: CM K, stran 14 14 V KULTURA 31. julija 2014 Šestdeseta občutili z vsemi čuti V petek so v velenjskem muzeju čas zavrteli nazaj - Nostalgičen večer navdušil staro in mlado - Prvič, a ne zadnjič Bojana Špegel Velenje, 25. julija - V velenjskem muzeju na Velenjskem gradu so v petek zvečer pripravili priložnostno razstavo in družabni dogodek, ki so ju poimenovali »Zavrtimo čas nazaj prireditve odločile vse generacije. Tisti starejši so obujali spomine, ki še tlijo v njih, mlajši so bili nostal-gični na drug način. Velenje je namreč postajalo mesto v času, ki ga je zaznamovala dobra glasba iz starih plošč, cocta, bomboni '505 s sami preoblečejo in naličijo v stilu, ki je že skoraj pozabljen. Za spomin pa so se lahko fotografirali na prizorišču, ki je ta večer ponujal veliko predmetov iz tega obdobja; od težkega jukeboxa, ki žal ne igra več, do tipičnega velenjskega stanovanja v tistih časih. Nostalgija godi Obiskovalce drugačnega muzejskega dogodka, ki je dokazal, da muzejski predmeti dobijo povsem let Velenja, stara motor in kolo sta videno le dopolnila. V atriju Velenjskega gradu so sodelavci Muzeja Velenje s pomočjo predmetov iz muzejskega depoja, zbirk in arhivov ustvarili več prijetnih, nostalgije polnih ambientov - ulico, kinodvo-rano, gostilno in mini stanovanje. Obiskovalci so si jih z zanimanjem ogledovali in se ob njih fotografirali, veliko pozornosti pa sta pritegnili tudi projekciji reklam, ki so jih v šestdesetih letih 20. stoletja pred filmskimi predstavami vrteli v - šestdeseta«. Prireditev, ki je poskrbela za vse čute obiskovalcev, so posvetili 55-letnici mesta Velenje. Čeprav je čas dopustov na vrhuncu, obisk ni razočaral. Prej je prijetno crto', bobi palčke in še kaj, kar so v petek zvečer delile mične hostese, ki so bile videti točno tako, kot da prihajajo iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Kar nekaj obiskovalcev novo vrednost in pomen, če jih predstavimo na zanimiv način, je že pred vhodom pozdravil avtomobil mercedes iz leta 1961. Po prihodu do vrat gradu so v hodniku v depoju nacionalne televizije. V njem so prikazane naravne, kulturne in turistične znamenitosti mesta. Da, tudi takrat atraktivna restavracija Jezero, tista prva, z lepim kopališčem in okolico ... Ker se je takrat tam tudi veliko plesalo, so imeli to možnost tudi obiskovalci petkovega dogodka. Tokrat je niso izkoristili ... Velenje zaznamovano z duhom časa Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart je bila vesela, da je večer tako lepo uspel. »To je dokaz, da si ljudje tovrstnih, bolj sproščenih prireditev želijo tudi v muzeju. Zagotovo so pravi način za predstavitev dediščine, ki jo hranimo v muzeju, tudi v depojih, ker nam prostorske zmožnosti ne omogočajo, da jih uvrstimo v naše stalne zbirke. Zato je še toliko bolj prav, da jih vzamemo iz depojev in pokažemo javnosti.» Prepričana je, da za Velenje drži, da je mesto poleg duha REKLI prostora močno zaznamoval tudi duh časa, v katerem je danes peto največje slovensko mesto nastajalo. »Prav zato smo se odločili, da ob velenjskem jubileju s posebno pri- reditvijo obudimo ta čas in v ljudeh prikličemo spomine nanj. To je bila prva tovrstna prireditev v Muzeju Velenje in zato neke vrste preizkušnja tako za nas, zaposlene, kakor za naše obiskovalce. Zagotovo pa se bomo podobnih še lotili, že kmalu. Še se bomo vračali v šestdeseta, saj je takrat Velenje postajalo mesto, podobne prireditve pa bomo skušali pripraviti tudi za druga obdobja zgodovine Velenja.« ■ Obiskovalci večera so poslušali glasbo z gramofonskih plošč, jedli dobrote iz šestdesetih, gledali stare filme in reklame in uživali. velenjskem kinu, in fotografij Velenja iz tega obdobja. Prava poslastica je bil za mnoge ogled kratkega dokumentarno-propagandnega filma »Weekend v Velenju« iz leta Anica Podlesnik, ki ob svojem neverjetnem spominu pretekle zgodbe rada deli z ljudmi, je to storila tudi v petek zvečer. Z obujanjem anekdot iz šestdesetih let v Velenju je skušala k temu spodbuditi tudi druge. Bila je zabavna kot vedno. Nam pa je v uvodu povedala, da se ne glede na čas v preteklosti vedno spominja predvsem svetlih strani. »Najlepše je bilo, ker sem bila takrat mlada. Lepo je bilo, ker je mesto v šestdesetih letih hitro rastlo, ustvarjali smo ga dobese- dno vsi. Vse se je delalo z udarniškim delom. Spomnim se, da je bil takrat na rudniku v službi častitljiv gospod Hedler. Zdelo se mu je, da vse skupaj postaja evfo-rija, zato je rekel: »Pol Veleja je znorelo.« Ko je to prišlo na uho višjim instancam, so ga poklicali na zagovor, kjer so ga poučili, da se tako ne govori. »Če je to problem, sem ga pa res polomil. Potem svečano izjavljam, da pol Veleja ni znorelo!,« se dogodka spominja Anica, ki je bila učiteljica in se dobro spominja tudi udarniških gradenj velenjskih šol. presenetil. Sploh, ker so se za obisk je izkoristilo možnost, da se tudi lahko občudovali plakate iz zlatih 1967. Pred kratkim so ga odkrili Koledino potepanje po Franciji Končno! Po treh letih premora smo se Koledniki zopet odpravili na gostovanje v tujino: Francija, Saintes. Člani, ki smo že bili na kakšni turneji, smo obujali spomine, ostali pa so nestrpno pričakovali nova doživetja, ob opisih naših dogodivščin pa so si leta risali predstavo, kako in kaj bo. Seveda pa so bile pred odhodom potrebne tudi priprave. Pridno smo vadili plesne koreografije ter preživljali večerne urice v garderobi ob pranju, šivanju in likanju kostumov. Noč pred odhodom je bila nestrpnost na višku. Garderoberji so preletavali neskončne sezname kostumov, Rok je preverjal, ali smo spa-kirali vse, imamo seznam potnikov, pa zastave, darila za organizatorje, pa predstavitvene letake, Katja je pripravljala še zadnje postave za morebitne defileje. Na pot smo se odpravili v četrtek, 10. julija, v popoldanskih urah. Na avtobus smo naložili prtljago ter kište in boben, se poslovili od domačih, nato pa še zadnjič pomahali v slovo. Pot, ki je bila precej dolga, smo si popestrili s prepevanjem ob zvokih harmonike. Nekje proti jutru smo omagali. Spali smo na sedežih, kjer si je vsak poiskal udoben kotiček, nekateri so spali kar na tleh. V mesto Saintes, ki leži na jugozahodu Francije, smo prispeli v petek popoldan ter se namestili v tamkajšnjem dijaškem domu. Preostanek dneva smo imeli prost, tako da smo imeli čas raziskati okolico in se navaditi na »francoski zrak«. Zvečer, ko smo imeli dovolj poležavanja, smo se odločili, da bomo pripravili večer, poln slovenske nitosti. Mesto ob reki in kamnite zgradbe so nas navdušile. V nedeljo dopoldan smo vse skupine odšle k sveti maši, kar je bila šenja . Dve uri sta minili, kot bi trenil . Polka, dvig belokranjske zvezde, pobreška polka in pajeriš so bili le nekateri plesni vložki, ki smo jih predstavili v defileju. Stisk rok, iskren nasmeh in dvignjene zastav (tako slovenske kot velenjske in Koledina) so nas znova opomnili, zakaj smo ponosni na svoje delo in ves trud, ki ga vlagamo v to. V naslednjih dneh je bilo kar nekaj nastopov in mimohodov. Enkrat smo odšli na nastop v 150 km oddaljen kraj, kjer smo se čez dan kopali v morju, poležavanje na plaži. Seveda nismo pozabili na nakup daril za svoje domače in razvajanje s sladoledom. Hrana nas tokrat ni navdušila. Kjerkoli pristaneš, vedno te čaka nekaj posebnega, nekaj specifičnega. Tokrat pa nekako nismo bili preveč navdušeni nad ribanim, korenčkom in grahom, ki jih pri nobenem obroku ni manjkalo. Dopoldneve smo izkoristili za vaje, poležavanje ali odkrivanje mesta, popoldneve in večere za defi-leje in nastope. Vedno in povsod so nas lepo sprejeli in nas bili veseli. Vsak krščenec (to je tisti plesalec ali glasbenik, ki na gostovanje svojim botrom v ponos. Ob dobri družbi so dnevi kar leteli mimo nas in že je bila tu nedelja, dan, ki so ga naši krščenci težko pričakovali. Dopoldne smo jim botri pripravili pravi spopad z vodnimi pištolami in vodnimi baloni. Smeha in otroške razposajenosti ni manjkalo. Zvečer smo jim pripravili krst, s katerim so postali pravi Koledniki, nato pa -zabava do jutra. Ure so tekle, prišel je čas pakiranja, zadnji nastop in odhod domov. V posebnem navdušenju, da bomo še zadnjič zaplesali, smo se pod sojem žarometov predstavili občinstvu. Aplavz je bil nagrada in dokaz, da smo lepo predstavili svoje izročilo. Po nasto- pesmi in plesa. Po prvih zvokih iz harmonike se je ploščad pred domom napolnila. Škoti, Indijci in Makedonci so se nam pridružili. Od strani so nas gledali in spremljali, kako plešemo polko. Povabili smo jih zraven in jim pokazali, kako plešemo mi. Naučili smo jih pobreško polko, pa rašplo in kačo vit. Preizkusili smo se tudi v pastirici in šivali smo kovtre. Čas je tekel, led med nami je bil prebit. Zaplesali smo z Indijci in pravo makedonsko kolo. Ni bilo več pomembno, kdo si in od kod prihajaš, važno je bilo druženje. Naslednji dan smo peš odšli v mesto, kjer smo si ogledali katedralo sv. Petra in okoliške zname- prav posebna izkušnja. Sodelovali smo pri pripravi maše in ob zvokih harmonike in violine zapeli ljudsko pesem Ne de mi več rastla. Zvečer pa smo prebili led s prvim nastopom in mimohodom po mestu, ki mu je sledil še ognjemet. Naslednji dan smo se odpravili na slavnosti sprevod, v katerem so sodelovale vse skupine na festivalu (Indija, Martinique, Turčija, Makedonija, Rusija, Škotska, Ekvador, Kolumbija, Kitajska). Lepo se je bilo sprehoditi skozi mesto ob poslušanju glasbe različnih kultur in opazovanju plesnih korakov ter predstavljanju svoje kulture in plesa. Koliko ljudi ... In koliko navdu- igrali odbojko na mivki in se predajali sončnim užitkom. Sledil je nastop, poln navdušenja, ljudje so nas z veseljem sprejeli, temu nastopu so sledile še animacije in prav vsak je rad zaplesal z nami. V soboto, 19. julija, smo imeli prost dan, ki smo ga izkoristili za kopanje v Atlantskem oceanu in potuje prvič) je na poti v Francijo dobil svojega botra, za katerega je moral skrbeti vseh 12 dni turneje, boter pa mu je s svojimi izkušnjami, vdanostjo in dobrimi nasveti ves čas pomagal, da postane pravi folklornik. Nika, Žan, Eva, Žan, Anja, Andrej, Brigita, Robi, Miran in Jan so se zares potrudili in bili pu smo se odpravili na avtobus in hitro krenili proti domu. Prihoda domov smo se že vsi po tihem veselili, saj smo pogrešali govejo juho in domačo posteljo. Skupaj smo preživeli 12 nepozabnih dni in se kar za 294 ur povezali v pisano množico, med katero je bilo veliko smeha in prijateljstva. Toda ko smo odhajali proti domu, smo se še bolj zavedali: lepo je biti član velike folklorne družine Kolednikov! ■ Koledniki Foto: Zdravko Smrekar Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 15 15 31. julija 2014 ZANIMIVO Ne šolajo le psov, šolajo predvsem lastnike V Kinološkem društvu Velenje opažajo, da se vse več lastnikov psov odloča za njihove izobraževalne tečaje - Oblikovali »svojo« tekmovalno ekipo - Pasje šole pripravljajo spomladi in jeseni Bojana Špegel Velenje, 25. julija - Velenjsko kinološko društvo je kot samostojno društvo zaživelo 27. februarja 1976. Sprva so imeli vadbišče za šolanje psov na Velenjskem gradu, sedaj so že nekaj let »doma« ob Velenjskem jezeru. Dolgoletna članica društva Lilijana Ograjenšek, ki je tudi ena od sedmih inštruktoric za šolanje psov, je prepričana, da boljših pogojev za delo ne bi mogli imeti. »Videla sem že veliko kinoloških vadbišč, a naše se mi zdi najlepše v Sloveniji. Pogoji za delo so odlični, zato vsi upamo, da bomo ostali na tem mestu.« Stalni člani društva, ki ima okoli 100 članov, tudi poleti ne počivajo. Naša sogovornica doda: »Člani, ki v društvo prihajajo po osnovno znanje za svoje pse, pa sedaj počivajo. Poleti je namreč zelo težko pripravljati šole za pse, ker težko uskladimo dopuste inštruktorjev in lastnikov psov. Tudi vroči dnevi, ki jih letos ni prav veliko, za učenje niso najboljši.« Zato pa bodo v šolo za pse (in tudi njihove lastnike) vpisovali zadnji četrtek in petek v Inštruktorica Lilijana Ograjenšek: »Vse več ljudi se pred nakupom psa posvetuje s kinologi.« avgustu. Šola bo stekla septembra. »Dvakrat letno imamo vpise; v spomladanskem in jesenskem terminu. Takrat začnemo vse stopnje izobraževanja, od male pasje šole do vseh nadaljevalnih tečajev.« Spomladi imajo po 40 tečajnikov v mali pasji šoli, po 10 pa na nadaljevalnih tečajih, skupaj okoli 80. Jeseni je tečajnikov manj. V Kinološkem društvu Velenje imajo 7 inštruktorjev z marker-jem vred. »Naše osnovno in glavno poslanstvo je šolanje. Pri tem marsikdo ne ve, da ne šolamo le njihovih psov. Izobražujemo ljudi, ki jih učimo, kako naj ravnajo s psi. Zgodi se, da k nam pride lastnik, ki bi nam dal psa v šolanje, on pa ne bi bil zraven. Lahko naredimo tudi to, ampak pes bo potem ubogal nas in ne njega. Pes takoj ve, kdo kaj od njega pričakuje, zato moramo lastnika naučiti, kako bo od psa dobil želeno vedenje,« poudari naša sogovornica. Psu je treba reči tudi »ne« Po uradnem registru je v Velenju nekaj manj kot 3000 psov. Navade lastnikov pa se spreminjajo. »Veseli smo, ker se na nas obrača vse več ljudi, ki se še odločajo za nakup psa. Prosijo nas za informacije o posameznih pasmah, se osvešča- jo, preden se odločijo za določeno pasmo. Včasih je bil pri nas najbolj pogost pes nemški ovčar, pa nemški boksar, doberman ... Sedaj pa je pasem ogromno, tudi eksotičnih. Marsikdo recimo ne ve, da so psi pasme chaw-chaw, ki so na pogled srčkani, ljubki »medvedki«, karakter pa imajo težak. Jaz jim pravim pitbuli z dlako. Za neizkušene lastnike psov ga odsvetujem. Vedeti je treba, da s psom, ki ga vzamemo v hišo, življenje delimo v povprečju 10 let, zato je izbor pasme res pomemben,« še poudari Lilijana. Tudi sama je inštruktorica za šolanje psov postala zaradi velike ljubezni do štirinožcev. »Celo življenje sem si želela psa. Ko sem imela možnost, smo kupili nemškega ovčarja. Nismo znali z njim; v mesto sploh nisem upala z njim, kako se bo obnašal na povodcu, je bilo veliko vprašanje. Ni bilo jasno, kdo koga pelje na sprehod. Ko sem kupila svojega drugega psa, sem se odločila, da grem z njim v pasjo šolo, da ga naučim ležati tako dolgo, da bom lahko v miru spila kavo. To pa je mogoče le, ko se psu naučiš reči tudi »ne«,« nam pove z nasmehom na ustih. Inštruktor in marker Franc Pusovnik, ki je temelj velenjskega kinološkega društva, je bil tisti, ki jo je spodbudil, da nadaljuje izobraževanje in postane inštruktorica. »Ne le da je odličen kinolog, je tudi odličen pasji in človeški psiholog. Predstavil mi je tudi tekmovalne steze, s tem pa so moji apetiti zrasli.« Izvemo še, da so pred kratkim oblikovali skupino treh tekmovalk in njihovih pasjih prijateljev, ki jih trenira inštruktorica Suzana Puc. Odločile so se za disciplino »rally obedience«, ki ni nova, ni pa toliko znana kot »agillity«. »Za vodnike je ta disciplina bolj prijazna, saj ni tako naporna. Gre za kombinacijo klasičnega šolanja v poslušnosti in spretnostih na ovirah,« še izvemo. Kot tudi, da se trudijo oblikovati še skupino, ki bi tekmovala v bolj klasičnih disciplinah. ■ Tekmovalke velenjskega kinološkega društva v disciplini »rally obedience« Vanja Blagus, Maja Rudolf ter Lela Hafner (od leve proti desni) in njihovi pasji tekmovalci. Zadaj je njihova inštruktorica Suzana Puc. Kondom naj bo obvezen del počitniške opreme Med počitnicami poskrbimo tudi za zdravo spolnost - Mladi v Sloveniji si želijo več vedeti o spolnosti - Z njo začnejo prej, neželenih nosečnosti je manj Kako se zaščititi? Odločitev o tem, katera metoda zaščite je najustreznejša, v tej množici informacij in različnih oblik zaščite ni vedno najlažja. Od vsakega posameznika je odvisno, kaj bo izbral, pomembno pa je, da izbere tisto zaščito, ki mu osebno najbolj ustreza. Poleg neželene nosečnosti je treba misliti tudi na prenos spolno prenosljivih bolezni, pred katerimi se zaščitimo s kondomom. Zato je pred izbiro metode zašite dobro razmisliti o pravilu ABC, ki ponuja recept za zdravo, brezskrbno in osrečujočo spolnost. Pravilo ABC za zdravo spolnost A (angl. Abstinence) - Abstinenca: pomeni vzdržnost od tveganih spolnih odnosov; odlaganje prvega spolnega odnosa na kasnejši čas, na obdobje večje zrelosti ali večje stopnje zaupanja med partnerji; vzdržnost od spolnih odnosov brez ustrezne zaščite; vzdržnost od spolnih odnosov, dokler se partnerja ne spoznata dobro in dokler odnos ni zaupljiv in zanesljiv; vzdržnost od spolnih odnosov, dokler partnerja nista sposobna poskrbeti za učinkovito zaščito ob njih. B (angl. Be faithful) - bodi zvest/-a: priporočamo, da se v intimno zvezo podamo z enim stalnim zvestim neokuženim partnerjem, uporabljamo zanesljivo kontracepcijo in zmanjšamo število spolnih partnerjev. C (angl. Condom) - kondom: redna uporaba kondoma (četudi se uporablja druga zanesljiva kontracepcija), kadarkoli nismo popolnoma prepričani, da pri intimnem stiku ni možnosti za prenos povzročitelja/-ev spolno prenosnih bolezni. Kondomi so dostopni na vsakem koraku. Ljubljana, 25. julija - Čas dopustov oziroma počitnic je pogosto povezan z večjim tveganjem za prenos spolno prenosljivih okužb. Po vsem svetu in tudi v Sloveniji opažajo trend naraščanja spolno prenosnih okužb (SPO), kot so HIV/aids, virusni hepatitisi, gonoreja, sifilis, humani papiloma virusi (HPV), klamidijske okužbe in druge. Raziskave kažejo, da med počitnicami zlasti mladi pogosteje sklepajo nova Več informacij o preprečevanju različnih SPO in možnostih testiranja je dostopnih na spletni strani www.stop-aids.si. znanstva in prijateljstva ter tudi intimne stike, pri tem pa se jih še vedno veliko ne zaščiti. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) mladim pri spolnih odnosih priporočajo najbolj zanesljivo metodo zaščite - tako imenovano dvojno zaščito, ki pomeni dosledno uporabo kondoma in hkrati uporabo drugih kontracepcijskih metod, kajti kondom je najzanesljivejša zaščita pred nenačrtovano nosečnostjo in vsemi SPO. Spolnost in vse, kar je povezano z njo, predstavlja zelo pomemben element zdravega, kakovostnega in zadovoljujočega življenja. »Zdra- va spolnost ni pomembna zgolj s stališča preprečevanja spolno prenosnih bolezni in neželenih nosečnosti, ampak je pomemben element zdravega načina življenja in duševnega zdravja,« je povedala zdravnica Evita Leskovšek z NIJZ. Kako pa ukrepati ob nezaščitenih spolnih odnosih? »V primeru nezaščitenega tveganega spolnega odnosa priporočamo obisk zdravnika, če se pokažejo znaki okužbe, kot so spremembe na zunanjih spolnih organih, rdečica, bolečine, srbečica, izcedek oziroma testiranje na virus HIV in viruse hepatitisov. Zgodnje odkrivanje pripomore k boljšemu izidu bolezni in preprečuje širjenje bolezni.« Mladi si želijo w i m •• več informacij o spolnosti Raziskave NIJZ med slovenskimi srednješolci so pokazale, da je imela spolne odnose že skoraj četrtina dijakov prvega letnika ter dobra polovica dijakov tretjega letnika. Med spoloma ni bistvenih razlik. Srednja starost ob prvem spolnem odnosu se je v primerjavi z letom 1996 znižala z 18,5 na 17 let. Raziskave in podatki tudi kažejo, da se je znižal delež mladostnikov, ki ne uporabljajo kontracepcije, da je zrasla raba zanesljive kontracepcije in da število nosečnic med mladostnicami upada. Kondom ob prvem spolnem odnosu uporabi okoli tri četrtine mladostnikov, slabša pa je uporaba kondoma oziroma dvojne zaščite ob zadnjem spolnem odnosu. Raziskava NIJZ »Spolna vzgoja v okviru vzgoje za zdravje v slovenskih srednjih šolah« je pokazala, da so mladi premalo informirani o spolnosti. Tisti, ki so imeli spolni odnos pred 16. letom starosti, so menili, da je bilo to prezgodaj. Tri četrtine mladih, ki je imelo spolni odnos zgodaj, je mnenja, da bi o spolnosti morali vedeti več. Med temi je večina dejala, da bi o spolnosti najraje izvedeli več od staršev, spolna vzgoja v šoli, ki še vedno ni sistematično urejena, pa je bila na drugem mestu. Mlade spodbujajmo k odgovorni spolnosti Medtem ko kontracepcijske tablete ščitijo pred nenačrtovano nosečnostjo, ne predstavljajo zaščite pred spolno prenosljivimi okužbami. »Poleg ,klasične' uporabe kontracepcije spodbujamo t. i. dvojno metodo - dvojno zaščito, to je hkratno uporabo kondoma in druge zanesljive kontracepcije ali pravilno in predvsem dosledno uporabo kondoma. Mlade je treba spodbujati k odgovorni spolnosti in razmisleku o odlogu (prvega) spolnega odnosa,« je še povedala Evita Leskovšek z NIJZ in dodala, da je potrebno tudi odrasle spomniti na tveganja, povezana z opuščanjem učinkovite zaščite. ■ Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 16 112 SPORT Men 31. julija 2G14 Zavrč v vodstvu, Rudar zadnji Nogometaši Rudarja so tudi v uvodni domači tekmi izgubili - V soboto v Domžalah z Radomljami (ob 17.00) Po 2. prvenstvenem krogu v prvi ligi so na vrhu lestvice z zmago v Velenju z 2 : 0 Zavrč, ki je bil kot novinec presenečenje lanske sezone, aktualni prvak Maribor in Domžale s po šestimi točkami. S po eno zmago sledijo Olimpija in Luka Koper, ki sta medsebojno tekmo tega kroga preložila, ter Krka. Brez točk so še novinec Radomlje, Gorica, Celje in Rudar. Velenjčani so zaradi najslabše razlike v danih in prejetih golih celo na zadnjem mestu. Skupaj s Celjani so tudi edini, ki še niso zadeli. Na listi strelcev pa je trenutno na prvem mestu mladi Mariborov nogometaš Luka Zahovič. Slab start v novo sezono nogometašev Rudarja je bil bolj ali manj pričakovan. So edini klub, ki se pred novo tekmovalno sezono ni okrepil. Odšli so kar štirje igralci, ki so bili v prejšnjem prvenstvu skorajda nezamenljivi v udarni zasedbi. Najprej Rajko Rotman, Kristian Bubalovic in Matej Podlogar, nazadnje jih je pred nekaj dnevi zapustil še Mate Eterovic, najboljši strelec lige v minulem prvenstvu. Nogometno pot nadaljuje v Iranu. Ze na začetku leta se je k Teplicam (češka prva liga) preselil reprezentant Elvis Bra- tanovic. Spomladi je bolj malo igral, v novi sezoni pa naj bi kot posojeni igralec nosil dres kluba Bohemians iz Prage, ki je komajda obstal v prvi ligi. V njem naj bi dobil več priložnosti za igro. Upanje ostalo le na papirju 'Rudarji' v prvem krogu kljub porazu v Mariboru z aktualnim prvakom z igro niso razočarali trenerja Jerneja Javornika. Imeli so kar nekaj priložnosti za zadetek, a jim je sreča obrnila hrbet, nasmehnila pa se je domačin. Dobra igra v Ljudskem vrtu je vlivala upanje, da se bodo v najboljši luči predstavili na uvodni tekmi v novi sezoni na svojem igrišču proti Zavrču, ki je doživel najbrž največji 'pretres' pred začetkom novega slovenskega prvenstva, saj ima kar osem novih igralcev. Domači niso ponovili mariborske igre. Očitno so bili pod prevelikim pritiskom pomembnosti zmage. Neposredno so proti gostujočemu vratarju poslali le dve žogi, gostje pa kar devet proti njihovemu in dvakrat zadeli tudi v polno. Sicer Jernej Javornik: »Ne smemo obupati!« pa je sodnik podaljšal tekmo zaradi prekinitev ob poškodbah kar za sedem minut. A tudi to ni bilo dovolj, da bi domači dosegli vsaj častni zadetek. Gostje so povedli po dobrih dese- Mario Babič, prva okrepitev Medtem si je trener Jernej Javornik skupaj s pomočnikom Spasojem Bulajicem vendarle nekoliko oddahnil. V ponedeljek je potrdil Rudarjevemu dresu dveletno zvestobo 22-letni igralec sredine Mario Babič, ki prihaja iz nogometne šole zagrebškega Dinama. Blizu podpisu je tudi 28-letni Dragan Jelič, nazadnje član avstrijskega člana druge lige Kapfenberga, kamor je odšel Bubalovic. Rudarjev nogometaš pa bo morda postal tudi 23-letni Mustafa Nukič (Koper, Triglav, Celje ...). Oba te dni tudi že trenirata v Velenju. tih minutah igre v drugem polčasu, ko je iz bližine zadel njihov najboljši strelec Matija Smrekar. Zmago pa je v 79. minuti po podaji s kota z udarcem z glavo potrdil Toni Datkovic. Ta 21-letni nogometaš se je pred časom menda ponujal tudi Rudarju. Sanjski začetek Trener gostov Željka Orehovec: „Igralcem čestitam za fantastično in zrelo igro. Po toliko spremembah v moštvu mnogi niso verjeli v nas. Toda sanjsko smo začeli novo prvenstvo: dve gostovanji in dve zmagi. Tudi proti Rudarju smo vseh devetdeset minut zelo dobro igrali v obrambi, obenem pa smo bili zelo nevarni v hitrih nasprotnih napadih. Tako igramo na vseh gostovanjih. Obnese se, saj tudi na tem dvoboju nismo prejeli zadetka. Takšen začetek je seveda zelo spodbuden za naprej. Vendar nismo v nebesih, ostajamo trdno na tleh.« Bili so mrtvi Jernej Javornik, trener Rudarja: »Danes smo bili preveč mrtvi. Igra ni stekla, kot smo želeli. Ne želim se opravičevati, toda dejstvo je, da smo zelo oslabljeni. Potrebujemo še nekaj časa za uigravanje in seveda kakšno okrepitev, predvsem napadalca. V prvem krogu proti Mari- boru smo igrali zelo spodbudno. Imeli smo tudi nekaj priložnosti, a nismo zadeli. Zal na tej tekmi nismo ponovili takšne igre v polju, kaj šele pri strelih na gol. Če bomo tako nadaljevali, se ne bomo borili za vrh kot lani, ampak za obstanek. Čaka nas še veliko trdega dela. Ne smemo pa obupati, saj je prvenstvo še dolgo in verjamem, da se bomo 'pobrali'. Upam, da bo bolje že v soboto proti novincu Radomljam.« ■ Stane Vovk Prva liga Telekom Slovenije, 2. krog Rudar Velenje - Zavrč 2:0 (0:0) Strelca: 0:1 Smrekar (56.), 0:2 Datkovic (79.). Rudar: Rozman, Stjepanovic (od 58. Rošer), Firer, Črnčič, Kocic, Jahič, Tolimir, Klinar (od 78. Ple-sec), Dedič, Radujko, Knezovic. Drugi izid:i Maribor - Radomlje 3:2 (1:1), Domžale - Celje 1:0 (0:0) in Krka - Gorica 2:1 (o:0), Luka Koper - Olimpija (preloženo). Doma so rezultati boljši Nina Djordjevic in Maja Mihalinec sta študirali v ZDA - Atletika je njuna strast, a se posvečata tudi drugim rečem - Nastopili bosta na članskem evropskem prvenstvu v Zurichu Tina Felicijan Velenjski atletinji Nina Djordjevic in Maja Mihalinec sta pred dvema tednoma na mitingu v Kapfenbergu dosegli najboljše rezultate v karieri, ki jima omogočajo tudi nastop na evropskem prvenstvu. Nini je uspel skok 6,58 meta v daljino, Maja pa je s časom 11,55 zmagala v teku na 100 metrov in v teku na 200 metrov s časom 23,83 dosegla nov osebni rekord. »Hočem pokazati, kaj imam v nogah» Nina je že v 3. razredu s skokom v višino navdušila učiteljico, ki je vztrajala, naj se preizkusi na treningu. Vendar že od 6. razreda trenira skok v daljino pri Borisu Šalamonu. Na začetku je dobro skakala, kar je kazalo, da ima možnosti v disciplini, ki jo redno trenira že 15 let. Ob zaključku srednje šole ji je uspel že skok 6,40 metra. Leta 2007 se je po končani splošni gimnaziji v Velenju odločila za študij v ZDA, ker je pričakovala, da bo tam lažje usklajevala študij in atletiko. A so rezultati stagnirali predvsem zaradi poškodb, malo pa zato, ker je bil sistem treningov prezahteven glede na tip atletinje, kakršna je sama. »Veliko sem se posvečala študiju. Poleg tega je bilo treba poskrbeti za vsakdanja opravila, ker sem živela sama,« razlaga. Tako je v štirih letih napredovala le dva centimetra. Leta 2011 je na Kansas State University diplomirala iz kineziologije in se po vrnitvi domov posvetila le atletiki. Sezona se ni razpletla, kakor si je glede na vloženi trud in denar želela. Ker ni bilo pravih rezultatov, je tudi motivacija padla. S sedanjim možem sta se odločila za otroka in lani marca je v Turčiji ji ni uspelo veliko trenirati. »Drugače je, ko imaš otroka. Ne počivaš po treningih in ne spiš ponoči. Zato mi ta rezultat toliko več pomeni,« pravi. V zadnjem obdobju je na atletiko začela gledati drugače. »Treniram zaradi ljubezni do tega športa. Manj sem obremenjena in delam zaradi sebe. Mislim, da so tudi »Želim se posvečati atletiki, dokler bo s treningi tako veselje. Nočem delati na silo in čutiti pritiska. Hočem uživati in res delati z ljubeznijo.« Nina Djordjevic rodila Svita. »Nato sem se počasi in čisto neobremenjeno začela vračati. Ugotovila sem, da mi je atletika v krvi in me vleče v tekmovalno okolje. Tudi rezultati so bili spodbudni. Dobro sem se počutila in z veseljem sem to delala. Imela sem pravo motivacijo, voljo in željo. To je to, na kar sem čakala,« je z novimi rezultati zadovoljna Nina, čeprav rezultati zato boljši.« Pravi, da bo atletika vedno del njenega življenja, ampak ne pričakuje, da bo živela od tega, zato ni edina reč, ki se ji posveča. Nadaljuje študij prek ameriškega instituta za ajurvedsko medicino in sodeluje z društvom za integrativno medicino. Tako kombinira alternativno medicino z znanjem, ki ga je pridobila na fakulteti. Poletje preživlja na stadionu Maja je stara 24 let in je atletiko začela trenirati v 8. razredu. V osnovni šoli je namreč vedno tekla hitreje od fantov, zato je od samega začetka njena disciplina sprint. Preden ji je učiteljica športne vzgoje predlagala, naj gre v atletiko, je trenirala odbojko, ki je v družini. »Spominjam se svojega prvega teka na 60 metrov na stadionu. Trener Šalamon je bil kar presenečen nad rezultatom glede na to, da še nisem znala niti prav teči. To je bilo zelo spodbudno,« se spominja Maja, ki niti ni preizkušala drugih disciplin.« Po končani športni gimnaziji v Celju je študirala na ameriški univerzi Nebraska Omaha. »Po srednji šoli se mi je to zdela najboljša možnost za kombinacijo atletike in šole,« razlaga Maja, ki se je za to odločila tudi, da bi si nabrala drugih izkušenj, in ji danes, kot pravi, ni žal, saj je bil štipendiran študij v tujini res krasna izkušnja. »Tam je šport povezan z univerzo. Tekmuješ zanjo. Zato se urnik da prilagoditi in se s profesorji lahko »Najprej pričakujem dobro uvrstitev in rezultat na državnem prvenstvu ta vikend, potem pa na evropskem.« Maja Mihalinec Trenutno si najbolj želi, da bi se na svoji prvi veliki članski tekmi čim bolj približala rezultatom, ki jih je zdaj skakala. Zeljo po nastopanju in pričakovanje dobrih rezultatov ima. »Dokler bo pravo veselje in ne bo nepotrebnih pritiskov, je atletika to, kar želim početi,« je še dodala Nina. marsikaj dogovoriš.« Letos se je vpisala na magisterij iz komunikologije na FDV, ki ga počasi zaključuje. Zaradi manjšega obsega predavanj je študij in treninge z lahkoto uskladila. Študij namerava končati prihodnje leto, ob tem pa išče kako delo v odnosih z javnostjo. Tudi Maja v ZDA ni izboljšala rezultatov. »Tam sem se posvečala tudi drugim rečem, pa tudi sistem treninga je bil drugačen. Bolj je bil osredotočen na volumen in ekipo. Posameznik ni bil tako pomemben. Tu pa treniram na višji ravni in individualno.« Tako je šele po vrnitvi, ko je začela trenirati v Ljubljani, spet presegla rezultate iz srednje šole, preko katerih v ZDA ni šlo. Tudi to poletje se je Maja odpovedala 'žuranju', a ker je s tem odraščala, ji niti ni težko. Še vedno najde čas za prijatelje, veliko pa doživi prav na stadionu in potovanjih, na katera se s klubom odpravijo, ko gredo na tekmo. Lepe spomine ima na vsa mladinska in evropska prvenstva. Čeprav ne zanemarja študija in gradi tudi poklicno kariero, si želi stoodstotno trenirati vsaj do olimpijskih iger v Riu. ■ Postanite naročn 11 h: 1J11H i PokSčite 03/ 89817 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 17 ŠPORT IN REKREACIJA 31. julija 2014 »*H*JS Novi igralci: Blaž Kleč, Michal Pawel Szyba, Aleksander Špende, Klemen Ferlin, Rok Zaponšek (posojena sta bila MRK Krka) in Miloš Božovič Rokometaši Gorenja so upali, da bodo kljub drugemu mestu v prejšnjem domačem prvenstvu v novi sezoni zaigrali v ligi prvakov namesto ukrajinske ekipe Zaporožje, ker so v tej državi že nekaj časa zelo nepredvidljive oziroma kritične varnostne S Kamenjaka na Kamenjak Vožnjo na dopust si lahko spotoma popestrimo s pohodom, ki nam razblini včasih dolgo pot do cilja. Na Hrvaškem, na katere obalo morja nas običajno vleče, je hrvaška planinska zveza poskrbela za planinsko literaturo, ki nam pri tem zelo pomaga. Avtor Alan Čaplar je izdelal odličen Planinski vodič po Hrvaški s šeststo petdesetimi opisanimi potmi, tisoč fotografijami in petinsedemdesetimi zemljevidi. Vse je opisano na kratko in zelo razumljivo. Isti avtor je napisal tudi vodič 'Hrvatska planinarska obi-laznica', ki se nanj navezuje. Naša četverica to pridno uporablja. Gorski kotar, preko katerega smo se vračali, je kot nalašč za to. Vrhovi so lahko dostopni in imajo to prednost, Tina Felicijan V Šaleški dolini že 42 let deluje klub letalcev, jadralcev in modelarjev - Šaleški aeroklub. Šteje okrog petdeset članov. Večinoma so piloti, nekateri le jadralni, drugi le motorni, tretji pa obvladajo oboje. Imajo tudi nekaj podpornih članov, ki nimajo licence za letanje in le pomagajo na letališču. Svojo bazo imajo v Lajšah, kjer so si zgradili letališče, ki je v celoti v njihovi lasti. Tam prirejajo dneve odprtih vrat in sprejemajo obiske šol in vrtcev, kot klub pa sodelujejo na prireditvah, kot je recimo Metuljev dan v Topolšici. Zemljišče, na katerem stoji letališče, je bilo močvirna dolina. »Z lastnim delom smo izpeljali drenažo, ki je še vedno učinkovita. Imamo asfaltno stezo, ki meri 750 x 18 metrov,« razlaga razmere. Na torkovi novinarski konferenci je direktor kluba Tomaž Jur-šič povedal, da so jih prav tega dne s sedeža Evrospke rokometne zveze na Dunaju obvestili, da bo Zaporož-je vseeno igralo v kvalifikacijah za ligo prvakov. Sedaj se bodo povsem predsednik kluba Zvonimir Mavri. Ker so sami gospodarji na svojem, nimajo težav z upravljanjem letališča, pa tudi stroški so bistveno nižji kot pri drugih istovrstnih klubih. Kljub temu se kriza pozna, pravi Zvonimir, a najbolj zvestim članom ne jemlje veselja do pogleda iz ptičje perspektive. usmerili na igranje v pokalu Evropske rokometne zveze, kjer bodo tudi igrali v konkurenci zelo dobrih ekip. Kot nosilci bodo začeli v tretjem krogu, prva tekma pa bo na sporedu na začetku oktobra.« V prejšnji številki smo obširno pisali Čim prej v višave Člani Šaleškega aerokluba so pisana druščina - od študentov do veteranov, od delavcev do inženirjev. Licenco za jadralnega pilota je namreč možno pridobiti že pri 16 letih, za motornega pa le leto kasneje. To so tudi najbolj primerna leta za začetek profesionalne kariere, meni Zvonimir, ki je s 70 leti najstarejši član kluba. Na Agenciji za civilno letalstvo ima klub prijavljen program šolanja pilotov, izdali pa so tudi svoj priročnik za šolanje. Zaradi zelo strogega nadzora lahko letno izšolajo od tri do pet učencev. Ti morajo biti popolnoma zdravi. Vsakoleten zdravniški pregled namreč ne sme pokazati povišanega pritiska, holesterola, kronične bolezni ali drugih stanj, ki bi vplivale na pilotovo sposobnost za varen polet in pristanek. o njihovih ciljih. Ponovili so jih tudi v torek, ko so predstavili tudi nove igralce oziroma ekipo za sezono 2014/15. »Odkrito ciljamo na naslov državnega prvaka. Naslov je treba vrniti v Velenje, zato smo ekipo dodatno okrepili,« je bil odločen Juršič. V torek so odigrali že prvo pripravljalno tekmo. Njihov nasprotnik je bila devetouvrščena ekipa prejšnjega romunskega prvenstva HC Minaur Baia Mare, ki je na pripravah prav v Velenju, pred novo sezono pa jih je prevzel Danec Lars Walther, ki je bil kratek čas tudi njihov trener. Najbrž so prav zato prišli na priprave v Velenje. Igralci Gorenja so zmagali z 29:27 (13:12). S po petimi goli sta bila najboljša strelca kapetan Niko Medved in Janez Gams. Po tekmi so odšli na višinske priprave na Golte, kjer bodo ostali do nedelje, danes popoldne pa bodo prijateljsko tekmo z Romuni odigrali tudi v Mozirju. ■ S. Vovk Pilotiranje je zahtevna veščina, pravi Zvonimir. »Pilot mora biti kompletna osebnost. Ves čas mora biti povsem zbran, ne sme biti površen in mora biti urejen. Če v letalu nisi zbran in delaš majhne napake, se te seštevajo in lahko pride do katastrofe. Mora biti tudi hladnokrven, ki ne zapade zlahka v paniko. Nobeden od naših fantov ne pije alkohola. Mislim, da so to ljudje, ki so odlične osebnosti,« razlaga dolgoletni pilot. »Zame je letenje hobi. Nekateri v klubu imajo ambicije, da postanejo profesionalci. Meni je izjemno zanimiv ta pogled iz druge perspektive in mi je dobro opravljen polet v veliko zadovoljstvo.« Časi letenju niso naklonjeni V jugoslovanskih časih sta bila med Slovenci dva promila ] pilotov, kar je nad svetovnim I povprečjem, ki je približno en I promil. A letenje ni več, kar I je bilo prej, opaža Zvonimir. I Zanimanje za letalstvo upada, I kar sklepa tudi iz neodzivnosti I dijakov, ki se po predstavitvi 9 kluba in aktivnosti na ŠCV niso odločili za preizkušnjo v zraku. »Ljubiteljsko letalstvo se čedalje bolj giblje v komercialno smer. Letenje je včasih bilo zastonj, danes pa pilot za uro jadralnega letenja plača 20 evrov, prav toliko za vleko na višino, za uro letenja z motornim letalom pa odšteje 130 evrov. Po drugi strani tudi časa za hobije ni več veliko, letalstvo pa ga zahteva,« sklepa Zvonimir. Nekdaj je bil nabor jeklenih ptičev Šaleškega aerokluba bolj pester. »A časi so taki, da si zaradi finančnih stroškov razkošja ne moremo več privoščiti. Vsako letalo mora biti zavarovano, kar veliko stane. Tudi stroški vzdrževanja niso nizki. Če »Letalo nikoli ni staro, ker se ves čas obnavlja.« Zvonimir Mavri letalo ni optimalno izkoriščeno, dela izgubo. Zato imamo danes namesto treh motornih letal le eno univerzalno - za šolanje, vleko jadralnih letal ter panoramske in rutne polete. Poleg tega uporabljamo eno dvosedežno jadralno letalo, namenjeno tudi šolanju, in dve enosedežni, ostalih pa zaradi manjšega povpraševanja ne uporabljamo,« pojasnjuje Zvonimir, ki od nastopa gospodarske krize beleži vse manjši obisk letališča. Letni proračun kluba znaša 25-30 tisoč evrov, ki se naberejo iz članarin in vsakokratnih plačil poletov ter najemnin od oddanih prostorov letališča. Zadostujejo za kritje tekočih stroškov, kot so gorivo, zavarovanja, administrativni stroški, takse, ki jih zaračunavajo letalske oblasti za dva-kratletne inšpekcije letališča, vzdrževanje letal po programih, ki jih izvajajo certificirani mehaniki, plačujejo pa tudi vodenje evidence o popravilih na letalih. Čeprav letala niso nova, se praktično ne starajo, saj jih ves čas servisirajo in nadomestijo iztrošene V lanski letalski sezoni so člani Šaleškega aerokluba dosegli 2. in 3. mesto na republiškem tekmovanju motornih pilotov ter 5. in 10. mesto na republiškem tekmovanju jadralcev, kar je glede na njihovo število velik uspeh. Na letošnje tekmovanje, ki bo najbrž na Slovaškem, saj pogoji pri nas niso ustrezni, se že pripravljajo in tudi računajo na dobre uvrstitve. dele z novimi. Nekatere dele menjajo glede na njihovo starost, druge na ure, ko so bili v uporabi. Motorje, na primer, menjajo vsakih dvanajst let ali po 2.000 urah letenja. Da je letalo vedno varno, v klubu storijo vse potrebno. Uspeva pa jim tudi, ker člani vse delo opravijo prostovoljno. ■ 17 Domiselna sodobna sončna ura da so na vrhu goli ter zato omogočajo zelo lepe razglede. Prepleteni so s starimi vojaškimi potmi (mulatjerami) in tako polni bunkerjev, rovov in topniških gnezd po tako imenovani Rupni-kovi liniji. Kraljevina Jugoslavija jo je zgradila po nekdanji meji z Italijo. V reškem zaledju smo s stare asfaltne ceste zavili na izhodišče v opušče- nem zaselku Kamenjak. Naš cilj je bil istoimenski vrh, ki je zelo zanimiv zaradi lepe narave, lahko dostopne poti, čeprav si glede na videz to sprva težko predstavljaš. Nahaja se na vzhodu Grobničkega polja, ki je znano po motorskih dirkah. Kot bi narava vedela, da je med nami še ne dveleten planinec, je takoj na začetku ob poti ponudila slastne rdeče jagode. Pot je večinoma vodila po nizkem rastju, ki je nudilo ravno pravšnjo senco in številni metulji so veselo letali po barvitem cvetju. Z dviganjem so se širili razgledi in kmalu smo prišli v kamniti raj, saj narava ustvarja neverjetne skulpture. K popestritvi pomagajo tudi domiselni ljudje. Na zanimivem skalovju so ustvarili sodobno sončno uro. Osvojen vrh s prikupnim kotičkom za počitek je prava poslastica po dosegi cilja. Do sem je potrebno uro hoje, ki je res imenitna! Torej - med vožnjo na dopust še skok na kakšno vzpetino, ki vam bo polepšala ne samo tisti dan, ampak vam bo misel na lepo doživetje še nekaj časa odzvanjala v glavi. Srečno pot! ■ Marija Lesjak Dečkom in deklicam medalja ter ekipno 6. mesto Od petka, 25. 7., do nedelje, 27. 7., je v Kranju potekalo posamično in ekipno prvenstvo Slovenije za dečke in deklice. Nastopilo je 216 plavalcev, starih 11 do 14 let, iz 24 slovenskih klubov. Med njimi je 12 plavalcev Plavalnega kluba Velenje tekmovalo po sistemu dopoldanskih predtekmovanj in večernih A in B finalov. Največji uspeh je z osvojitvijo bronaste medalje dosegla štafeta deklic 4 x 100 m prosto. V štafeti so nastopile Nika Geršak, Aida Jusic, Nina Jakop in Tamara Logar. V A finale med najboljših osem so se uvrstili še Nika Geršak (4. mesto na 400 m in 800 m prosto ter 6. mesto na 200 m prosto), Tine Praprotnik (4. mesto na 100 m prsno in 6. mesto na 50 m prsno), Tamara Logar (4. mesto na 50 m prsno), Aida Jusic (5. mesto na 50 m hrbtno in 6. mesto na 100 m hrbtno), Miha Sušec (7. mesto na 1.500 m prosto), Timotej Brežnik (8. mesto na 200 m mešano), štafeta deklic (6. mesto na 4 x 200 m prosto in 8. mesto na 4 x 100 m mešano) ter štafeta dečkov (7. mesto na 4 x 100 m mešano). V B finale pa so se uvrstili Nina Jakop, Jaša Jernej Rakun Kokalj in Matija Pohorec. V ekipnem vrstnem redu, v katerem so upoštevali le uvrstitve do 16. mesta, je Plavalni klub Velenje z osvojenimi 308 točkami osvojil zelo dobro 6. mesto. Zmagali so plavalci Fužinarja (851 točk) pred Ljubljano (744 točk) in Olimpijo (662 točk). ■ Marko Primožič Šaleški letalci V Lajšah jadrajo in letijo s tremi jadralnimi in enim motornim letalom - Drag šport ima vse manj privržencev - Klub uspešen tudi na tekmovanjih Foto: Tomaž Jandrok Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 18 18- Prehitro do zvite pločevine Paški Kozjak, 23. julija - Prejšnjo sredo zjutraj so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo na Paškem Kozjaku. Razlog zanjo je bila neprilagojena hitrost , obe vozili, ki sta bili udeleženi v nesreči, pa imata zvito pločevino. Poškodovanih k sreči ni bilo. Kriva je bila strela Mozirje, 26. julija - V soboto ob 16.31 je v Ljubiji zagorelo v proizvodnem objektu v podjetju za predelavo lesa. Ogenj je kljub takojšnjemu posredovanju gasilcev uničil 400 kvadratnih metrov velik objekt in stroje v njem. Ogenj se je razširil in poškodoval še na objekt za proizvodnjo in sušilnico lesa v neposredni bližini. Požar so omejili in pogasili gasilci PGD Mozirje, Paška vas, Šmartno ob Paki, Velenje, Letuš, Braslovče, Šoštanj - mesto, Nazarje, Lokovica in Pobrežje ob Savinji. Do požara, v katerem je nastalo za okoli 500 tisoč evrov škode, je prišlo zaradi udara strele. Gorelo, ko so bili na dopustu Žalec, 26. julija - V soboto ob 1.28 je v Pongracu zagorela dvonadstropna stanovanjska hiša. V času požara je bila hiša prazna, saj so stanovalci na dopustu. Požar so omejili in pogasili gasilci PGD Griže, Vrbje, Zabukovica, Kasaze--Liboje, Žalec in Gotovlje. Potem so Prezračili in pregledali objekt ter pokrili del ostrešja s folijo. Ogenj je poškodoval kuhinjo v prvem nadstropju, del fasade in ostrešje, uni- Pozabil, kje je parkiral Velenje, 22. julija - Prejšnji torek popoldne je policiste poklical občan s Šlandrove ceste. Obvestil jih je, da so mu ukradli avto renault laguna, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom. Policisti so si ogledali parkirišče in začeli iskati storilca, a naslednji dan so avto našli nepoškodovan. Tudi zato, ker ga je tam pustil lastnik, ki je pozabil, kje je parkiral. Našel se je Šoštanj, 28. julija - V nedeljo ob 19.46 je bil na območju Belih Vod pogrešan občan. V iskalni akciji, ki jo je vodila policija, so sodelovali tudi gasilci PGD Šoštanj - mesto. Ob 21.50 se je pogrešana oseba javila po telefonu in sporočila, da je doma. Napadla moža Spodnja Rečica, 23. julija - V sredo ob pol tretji uri zjutraj je vinjena žena zmerjala, napadla in opraskala svojega moža. Ob prihodu policistov se ni umirila, zato so jo policisti odpeljali s seboj. Stre- MODROBELA KRONIKA 31. julija 2014 čena pa je tudi električna omarica na zunanji strani hiše. Pri gašenju se je poškodoval gasilec, ki se je nadihal ogljikovega monoksida, za to so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Vzrok za požar policija še preiskuje, višina materialne škode pa je po nestrokovni oceni okoli 100 tisoč evrov. Na parkirišču trčila v peško Topolšica, 27. julija - Na parkirnem prostoru v Topolšici voznica osebnega vozila ni bila pazljiva pri vožnji vzvratno, zato je trčila v peško. Ta si je pri tem zvila gleženj. Voznica bo plačala globo zaradi nepravilnega premika vozila. Dober opis, lažje delo Velenje, 25. julija - V petek je skrben občan zavrtel telefonsko številko velenjske Policijske postaje in povedal, da mu neznanec na Šlandrovi 7 skuša vlomiti v avto. Storilec je pobegnil, preden so na parkirišče prihiteli policisti. Ker pa je bil opis občana, ki je kaznivo dejanje prijavil, zelo natančen, so nepridiprava že prijeli. Več dela pa bodo imeli pri iskanju tistega, ki je istega dne ukradel motorno žago občanu iz Gaberk. Tega namreč nihče ni videl. Vlomilci v vrtcu Velenje, 26. julija - V teh poletnih dneh vlomilci niso počivali. V soboto zjutraj je eden od njih v bližini vrtca Tinkara preplezal ograjo in iz odklenjenega vozila odnesel denarnico z dokumenti in 200 evri gotovine. Policistom je bil ponovno v pomoč skrben občan, ki je storilca videl, ga prepoznal in policistom povedal vse, kar je vedel. Policisti falota še niso izsledili, se je pa dan kasneje, v nedeljo, javil oškodovancu in zahteval odkupnino za denarnico. Pri primopredaji so ga policisti prijeli in mu za 6 ur odvzeli prostost. Ob tem so raziskali kar nekaj kaznivih dejanj. V soboto zjutraj so obravnavali še vlom v kontejner, nameščen pri vrtcu Lučka, iz katerega je storilec odtuji tri delovne stroje v skupni vrednosti 1.000 evrov. V nedeljo so ponovno obravnavali vlom v kontejner pri vrtcu Lučka. Storilec, po vsej verjetnosti isti kot dan prej, je odnesel tri škatle vijakov za pritrditev fasadne izolacije. Za njim še poizvedujejo. Nepazljivost je lahko draga S ceste v prevrat Velenje, 27. julija - V nedeljo malo pred 16. uro je v Škalah osebno vozilo zapeljalo s cestišča in se večkrat prevrnilo. Posredovali so gasilci PGD Velenje. Zavarovali so kraj dogodka, nudili pomoč reševalcem in odklopili akumulator na vozilu. Velenjski reševalci so eno poškodovano osebo prepeljali v slovenjegraško bolnišnico. ■ Velenje, 27. julija - V nedeljo opoldne je policiste poklicala obiskovalka prireditvenega prostora Konjeniškega kluba. Povedala je, da ji je neznanec odnesel torbico z denarjem. Pustila jo je na travi pred hlevom. Torbico so policisti kmalu našli, vendar v njej ni bilo več 370 evrov. Oškodovanki so priporočali, da je v prihodnje bolj pazljiva, zmikavta pa še iščejo. _L>- b "H ■ * ' Iz policijske beležke znila se je v spodnjih prostorih velenjske policijske postaje, sedaj pa bo dobila še plačilni nalog z zajetnim številom prekrškov. Vsota na njem ne bo majhna. Oplazil in zbežal Studenci, 25. julija - Velenjski policisti so v petek okoli 12. ure obveščeni o prometni nezgodi s pobegom. V bližini izogibališča v Studencih je poltovorni kombi z zabojnikom oplazil vozilo in pobegnil. Policisti ga še iščejo. Zdrs pri Partizanskih grobovih Črnova, 28. julija - V ponedeljek ob 6.20 so policisti obravnavali prometno nesrečo na relaciji Velenje-Črnova pri Partizanskih grobovih. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je voznica zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala z vozišča. V nesreči se je lažje poškodovala. Odpeljali so jo v bolnišnico Celje. Spor zaradi obrekovanja Velenje, 22. julija - Prejšnji torek sta se zaradi obrekovanja sprla soseda na Tomšičevi cesti 53. Ob prihodu policistov sta se izognila žaljivim besedam, so ju pa opozorili in napotili na zasebno tožbo za kaznivo dejanje obrekovanje. Nestrpnež preganjal otroke Velenje, 23. julija - Prejšnjo sredo so policisti posredovali na Šercerjevi cesti, kjer je občan preganjal otroke pri igri z žogo, pri tem pa je eden od otrok padel in se poškodoval. Ob prihodu policistov je z besedami širil še rasno nestrpnost. Zato so mu policisti napisali kazen za oba prekrška. Zmerjal jo je Velenje, 24. julija - V četrtek popoldne se je na velenjski policijski postaji oglasila občanka, ki je povedala, da je z avtom stala v naselju Paka pri znaku »delo na cesti«. Do njenega vozila je stopil neznanec, ki je vpil nanjo in ob tem še tolkel po steklu. Potem se je odpeljal. Policisti so s pomočjo registrske številke avtomobila že ugotovili, kdo je bil. Kaznovan bo po Zakonu o javnem redu in miru. Pes ogrizel psa Velenje, 25. julija - Policisti so v petek popoldne obravnavali napad psa, ki je pogrizel drugega psa. Lastnica popadljivega psa le-tega ni primerno zavarovala, zato bodo zanjo napisali odločbo o prekršku. Prenočišča za veseljake Velenje, 26. julija - V soboto zjutraj so velenjski policisti nudili nočitev dvema razgretežema, ki sta razgrajala na Flos festu na Ljubnem ob Savinji. Pripeljali so jih iz Policijske postaje Mozirje. V minulem tednu so na velenjski Policijski postaji prespali trije, ki so se morali strezniti in umiriti, zasegli pa so tudi tri avtomobile. Dejanje, vredno pohvale V ponedeljke je občan na Policijsko postajo prinesel črn telefon znamke Samsung. Lastnik lahko pride ponj na postajo, da je njegov, pa bo moral dokazati. Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 VARNA VOŽNJA LJUBECNA fflCïïMKO Streha za več generacij! Brigita Bučar s.p., Prožinska vas 57, Štore Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov www.streha-metalko.sL iW04i?§22f385l NOVOST!!! A Izjemna ugodna strešna od slemena do žleba venem U-\ p sprats!» rm 3 STRtHEIBOltl! voznik začetnik izbris točk~^ * \ • šola vožnje A, B, C kategorije 107.8 MH? i / Centi R — — VARNE www.zsam-cel|e.si • 031 618 926 Radio Velenje Denar in počitnice Adil Huselja Smo na višku turistične sezone, kar se pozna tako po utripu v mestih kot večji gostoti prometa na cestah. Ko govorimo o počitnicah, ne moremo mimo denarja. Prvič zaradi dejstva, da brez denarja ne moremo niti razmišljati o počitnicah; drugič pa zaradi hrambe denarja, ki ga imamo pri sebi, in varnosti doma, ki ga v času počitnic zapustimo. Pravzaprav so varnostni ukrepi za zagotovitev naše osebne varnosti, hrambe denarja, ki ga imamo pri sebi oziroma v počitniški prtljagi ter tistemu, ki ostane doma skupaj z drugimi (vrednejšimi) stvarmi, še kako pomembni, da bomo počitnice, pa tudi čas po njih, prijetno preživeli. Če mislimo, da je varnost samoumevna in je je v izobilju, ne glede, kje smo in kaj počnemo, se krepko motimo. Ni tako. Če želimo ohraniti denar, ki ga odnesemo s seboj na počitnice ali ga pustimo doma, je za varnost potrebno upoštevati opozorila strokovnjakov in izvesti vsaj tiste osnovne ukrepe. V času počitnic tatovi in vlomilci ne počivajo in ne dopustujejo. V tem času se število vlomov po navadi še poveča, zato večjih vsot denarja ne puščajmo doma. Članki iz črne kronike dnevnih časopisov in policijska statistika to dokazujejo, in če se ne želimo znajti med njimi kot žrtve, je za to treba nekaj storiti. Ko se odpravljamo od doma, poskrbimo najprej za osebne dokumente. Poleg dokumentov vzamemo tudi zadostno količino denarja, ki ga potrebujemo za počitnikovanje. Časi, ko smo seboj nosili izključno gotovino, so že zdavnaj mimo, tako da se danes priporoča, da vzamemo manjše zneske gotovine, saj lahko gotovino dvignemo s plačilnimi karticami. Če se odpravljamo v bolj oddaljene kraje ali kraje, kjer še nismo bili, je priporočljivo, da se pozanimamo o »bančni infrastrukturi«in dostopnosti bank, bankomatov in možnosti dviga denarja v lokalni valuti oziroma možnosti plačevanja s kartico v trgovinah in lokalih. Tudi če imate »neprecenljivo kartico«, vam ponekod nič ne koristi in ostanete »neprecenljivo« bosi in lačni. Za lenarjenje in sproščanje na plaži, ob morju ali na kopališčih ne potrebujemo veliko denarja. Kljub temu da smo na počitnicah, je na takšnih krajih vsaj nekaj takšnih, ki imajo delovne počitnice in jim bo naša debela denarnica, (naj)novejši telefon ali tablični računalnik hitro padel v oči. Če menimo, da brez teh reči ne moremo, potem se moramo tega tudi zavedati in jih tudi (za)varovati. Policisti vsako leto zabeležijo vrsto priložnostnih tatvin, v katerih tatovi izkoristijo nepazljivost ali malomaren odnos do osebnih reči, obravnavajo pa tudi drzne tatvine, ko se tatovi dobro pripravijo, da denarnico ali kakšno vrednejšo reč spretno ali celo z uporabo sile izmaknejo lastniku. Pred potovanjem je dobro poleg veljavnosti dokumentov preveriti tudi veljavnost plačilnih kartic, da ne bi kje res »obtičali«. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da moramo na plačilne kartice paziti kot na lastne oči, sploh pa ne smemo nikoli hraniti plačilnih kartic skupaj s kodo. Prepričan sem, da vsakdo med nami že pozna kakšno zgodbo prijatelja ali znanca, ki so mu na počitnicah vlomili v avto ali mu v množici turistov izmaknili torbico z dokumenti, denarjem in telefonom. Nevšečnosti so lahko precejšnje, poleg denarja iz denarnice in bančnega računa smo lahko oškodovani tudi z zlorabo telefona oziroma telefonske številke. Stroški so lahko astronomski. Zadnjič sem slišal za primer tatvine telefona v Španiji, ko so tatovi lastniku mobilnega telefona v manj kot 24 urah ustvarili za več kot šestdeset tisoč evrov škode. Čudovite počitnice bodo samo še grenak spomin z dolgoročnimi posledicami. Torej: ko odhajamo na počitnice, ne pozabimo na osebno varnost in varnost premoženja. Tatovi in vlomilci pravzaprav nikoli ne dopustujejo, so vedno v akciji. Da nam bodo počitnice ostale v lepem spominu, raje poskrbimo za osnovne varnostne ukrepe. Osebne varnosti in varnosti svojega premoženja ne prepuščajmo naključju. Počitniški srečno! Se je že vrnil? Velenje, 28. julija - V Zavetišču za brezdomce pogrešajo stanovalca Borisa Stropnika. Ta je bil na športnih igrah brezdomcev v Budimpešti, kjer je odtaval in ga niso več našli. Policija prosi vse, ki bi imeli kakršenkoli podatek o pogrešanem, sploh če bi ga kdo opazil kje v bližini, da pokličejo na Policijsko postajo Velenje na št. 898 61 00 ali na št. 113. ■ ■ Naš čas, 24. 7. 2014, barve: CM K, stran 19 24. julija 2014 UTRIP 19 Hoja krepi zdravje Kakor se razveselimo prvega koraka, ki otroku odpre pot v svet, tako smo veseli, da lahko še vedno hodimo pri osemdesetih ali devetdesetih. Redna hoja je lahko pojem dolgega in zdravega življenja, del programa za izgubo telesne teže ali priprava na vrhunsko tekmovalno aktivnost. Ljudje vseh starosti jo lahko izvajamo in v njej uživamo z zelo majhno nevarnostjo poškodb. Pomaga nam vzdrževati ustrezno telesno težo, manjša ogroženost za srčno-žilne ali druge kronične bolezni, manjša stres, izboljša naš videz, poveča vitalnost in nas sprošča. Izvajati jo moramo redno in dovolj učinkovito. Le tako bomo ohranjali zdravje in izboljšali telesno zmogljivost. Odgovor o intenzivnosti dobimo s sledenjem srčnega utripa. Ob intenzivni hoji mora srce hitreje in močneje potiskati kri v mišice. Srčni utrip nam pove, kako težko delamo in kakšna je poraba kisika. Ciljni srčni utrip je odvisen od starosti in trenutne telesne pripravljenosti. Določimo ga s testiranjem (kolo ali tekoči trak), lahko ga odčitamo iz tabel ali uporabimo preprosto formulo: Moški: MSU = 220 - starost Ženske: MSU = 226 - starost (MSU - maksimalni srčni utrip) Pri hoji za zdravje bomo hodili 30 minut dnevno v območju 50 do 60 % MSU. Za kontrolo telesne teže bomo z redno hojo ohranjali svoje zdravje. Potrebujemo le voljo in čas, ustrezno obuvalo in lahko zračno obleko. Najlepše je hoditi po naravi, gozdnih stezicah ali gorski poteh, ko poleg telesa uživa tudi duša. Neustrezna tehnika hoje lahko povzroča neustrezne obremenitve sklepov in mišic. Hodimo vzravnano s pogledom usmerjenim naprej in potrebujemo 45 do 60 minut hoje dnevno, ob tem pa moramo dosegati 60 % MSU. Pri aerobnem fitnesu bomo trikrat tedensko pospešili od 70 do 80 % MSU v trajanju od 20 do 60 minut, ostale dni pa izvajali lah-kotnejšo hojo. Vsi hodci, neodvisno od starosti in telesne pripravljenosti, sproščenim vratom. Nikar se ne skla-njajmo in povzročajmo grbe. Ramena sprostimo in jih spustimo navzdol ter nazaj. Roki naj kot nihali skrbita za stabilnost trupa in dinamiko hoje. Nežno napnimo trebušne mišice in zravnajmo spodnji del hrbta. Korak naj bo ravno prav dolg. Porolajmo zdravnik svetuje se po stopalu od pete do prstov in odrinimo od palca. Hoja naj postane naša vsakodnevna navada in potreba. Ob hoji bomo vedno ostali v varnih mejah svojega srčnega utripa. Pridobili bomo telesno zmogljivost in nikoli ne bomo pretrenirani. Iz tedna v teden se bomo počutili bolje. Hitrost hoje bo spontano naraščala, naš srčni utrip pa bo ostajal v pričakovanih mejah. V mirovanju nam bo srce hitreje dosegalo izhodiščni utrip, kar je dokaz, da je pridobilo moč. Vsi, ki bi radi nekoliko več, bodo izbrali nordijsko hojo. O tem pa prihodnjič! ■ Janez Poles Petra je bila ponovno z nami Članice in člani Šaleškega koronarnega kluba, ki že tri leta vadimo v okviru GIO programa avtorice Petre Simpson Grom, smo se že vnaprej veselili njenega napovedanega obiska. Petra, ki sicer že kar nekaj časa živi na Škotskem, nas dvakrat letno obišče, vadi z nami, nas opozarja na pomembne točke izvajanja vaj - nikoli ne popravlja - in nas redno seznanja z novostmi. Program je bil v osnovi zasnovan za ljudi s srčnim popuščanjem. Tisti, ki ga redno obiskujemo, sicer nismo ozdraveli, ampak GIO vaje so nam postale nekaj, kar potrebujemo in radi počnemo. Letos smo se prvič odločili, da ne bomo imeli poletnih počitnic, saj vsi menimo, da nam je premor treh mesecev čisto predolg. Tako se vsak petek ob devetih srečujemo v Sončnem parku, v debeli senci dreves, ki nas varujejo tudi pred kakšno kapljico dežja. V večini primerov je z nami naša vaditeljica Urška, če je zadržana, vadimo kar sami. Kot pravi Petra, smo že pravi profesionalci in res kompaktna sku- pina. Pohvala iz ust avtorice vaj nam seveda silno godi in nam daje nove zagone. Tokrat smo se zbrali ob Velenjskem jezeru in se naučili novost: vadba med sproščeno hojo. Sprehajalci in kole-saiji so si nas malce radovedno ogledovali, saj smo v svojih novih roza majicah z napisom ŠKK - GIO program, predvsem pa z za mimoidoče nenavadnimi gibi, res vzbujali pozornost. Petro čutimo kot svojo, zato smo tudi njo opremili z našo majico. Posebej veseli smo bili dveh naših članic, ki sta trenutno na berglah, pa sta vseeno s klopce vadili z nami. Zaključili smo ob prijetnem klepetu in osvežilni pijači v restavraciji. Seveda se veselimo, da bo Petra ta dogodek objavila na svoji spletni strani, še bolj pa tega, da bo ob prihodnjem obisku Slovenije spet prišla k nam. ■ Ingeborg in Franc Čas Vadba med hojo, Petra Simson Grom je v ospredju. Zgodilo se je ... od 1. do 7. avgusta - 1. avgusta 1969 so svečano odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru akcije »Mesto - vasi« narejena z udarniškim delom; - leta 1993 so 1. avgusta začeli za asfaltiranje pripravljati 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Zavodnjami in Črno na Koroškem; - v dneh od 1. do 10. avgusta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo na temo Energija; na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih držav; - na začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvorano; - 2. avgusta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc (rojen 13. 3. 1925 v Šoštanju), ki je šele po svoji smrti postal častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse; - 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nezgoda, v kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl; - na začetku avgusta leta 1955 je prišlo v Sloveniji do reorganizacije teritorialne uprave; dotedanji šoštanjski okraj je bil razdeljen na dve novi občini, ki sta sodili v novi okraj Celje: Zgornja Savinjska dolina je bila odtlej Občinski ljudski odbor Mozirje, današnje občine Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje pa Občinski ljudski odbor Šoštanj; - v začetku avgusta leta 1982 so lahko občani začeli v blagovnici ERA Standard v Velenju za devize kupovati proizvode Gorenja, ki jih za dinarje skorajda ni bilo Rdeča dvorana v Velenju (Foto: Arhiv Muzeja Velenje) mogoče kupiti; v Velenje so se zato začele stekati reke ljudi iz celotne bivše Jugoslavije, ki so tako lahko uresničili svoje sanje in kupili zamrzovalno omaro ali zamrzovalno skrinjo; - avgusta leta 1981 je bila na Gol-teh mladinska delovna akcija, na kateri je brigada Karla Destovni-ka - Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Kikinde, Pucareva, Subo-tice in Velenja, urejala smučišča; - ob koncu 19. stoletja se je z vedno večjim obiskom gora in razvijanjem planinstva prenesel boj za slovenske gore in slovenščino tudi na hribe; Triglav, simbol slovenstva, ni bil izjema; največ zaslug, da je ostal slovenski tudi v tistih težkih časih, ima duhovnik Jakob Aljaž, navdušen planinec, pesnik, predvsem pa zaveden Slovenec; za 5 goldinarjev je odkupil vrh Triglava in ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu, po njegovi zamisli in načrtu pa je klepar Anton Belec s svojim pomočnikom v petih urah postavil in utrdil na vrhu Triglava stolp, znan kot Aljažev stolp; vse dele za stolp, ki je bil visok 1,90 m, premera 1,25 m in je imel štiri okenca, so na vrh Triglava znosili Aljaževi farani; otvoritev stolpa je bila 7. avgusta leta 1895. ■ Damijan Kljajič hU oros kop üven^d^iimsísa^oiSi^fiíilL Očitno ste si nabrali veliko nove energije. Prav nič vam ne bo v naslednjih dneh težko. Celo godilo vam bo, če boste močno zaposleni in vam bodo dnevi kar polzeli skozi prste. Tudi zato, ker morate še premleti in preboleti neko zelo osebno izgubo, s katero se ne želite veliko ukvarjati. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa boste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta po dolgem času in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlačita in težko živita drug brez drugega. Ker sprememb v življenju nikoli niste marali, si jih tudi tokrat ne boste želeli. Bik od 21. aprila do 21. maja Res si ne morete želeti lepšega in boljšega prvega dela avgusta, saj so vse vaše skrbi za neko vam ljubo osebo v teh dneh že preteklost. Vendar ne morete iz svoje kože, saj se še ne boste umirili. Če je človek nagnjen k temu, da ga bolj skrbi za druge kot zase, pa se kaj lahko zgodi, da spregleda kakšen bolezenski znak. Bolečina nikoli ni čisto brez zveze. Zato ji »prisluhnite«. Če vas bo skrbelo, le obiščite zdravnika. Sicer pa se boste v teh dneh spet predali sanjarjenju. Saj bi lahko bilo lepo, občutek vas ne vara. A kaj, ko vas bo preveč strah narediti prvi korak. Nasprotno stran pa verjetno tudi. Očitno še ni pravi čas. Ko bo, se bo vse izteklo tako, kot si želite. Še vedno boste zelo razdvojeni. Sploh ne boste več vedeli, kaj si želite. Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, srečni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali, kaj je to iskrenost in kako se lahko človek razveseli tudi majhnih stvari. V nedeljo bo to še posebej občutno in očitno. Nikar že z mimiko na obrazu ne pokažite, kaj čutite! In končno začnite uživati v letošnjem poletju, saj ga je pol že mimo. Zadnji dnevi za vas niso bili najbolj prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik dogodek. Ker se bo vse steklo tako, kot bi si lahko želeli le v sanjah, se končno pomirite. Kmalu se vam bo zdelo, da je življenje resnično prijazno do vas. In to se vam bo poznalo tudi na daleč, že na obrazu. Tistih dni, ki jih boste še preživeli od doma, se upravičeno veselite. V soboto bo veselo, v nedeljo prav tako, v ponedeljek pa se bo vse skupaj umirilo. In potem se bo za večino življenje vrnilo na stare tirnice. Ki se jih po svoje celo veselite, saj boste spet vedeli, kje ste doma. In kako daleč po zvezdah lahko sežete, kajne? Želje so velike, a tokrat so zelo realne. Lev od 23. julija do 23. avgusta Zvezde vas bodo v naslednjih dneh razvajale. Ni važno, kje boste, doma ali na dopustu, saj vam bo v naslednjih dneh povsod resnično lepo. Tudi zato, ker vam bo uspelo obračunati s preteklostjo in razrešiti neke zamere, ki se vlečejo vse predolgo. Čeprav vas bodo vodili le dobri nameni, se lahko kljub temu zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta šport in dobra družba. Sploh slednja vam bo letos poleti, ves avgust, res pisana na kožo. Stari prijatelji, ki ste jih že skoraj pozabili, bodo spet aktiven del vašega življenja. In šele sedaj boste vedeli, kako ste jih pogrešali. Deviicaiodi24.BavgustaJoJ2jHseptembr^^^^_ Teden se bo začel mirno, končal pa razburljivo. Novica, ki je ne boste pričakovali, bo do vas prišla ob koncu tega tedna. Tokrat ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasti, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ, kar imate. Če pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne bo šlo, ne oklevajte in jo poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase. Niti na dneve, ko boste imeli več časa. Tega imate točno toliko, kot si ga vzamete. Tarnanje pri tem prav nič ne pomaga. Naredite si raje natančen načrt vsakega dneva posebej in začnite. Najtežje bo na začetku, potem bo vse teklo, kot si želite. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Vteh dneh boste kar precej pogrešali družbo, saj bodo številni od vam dragih drugje kot vi. Je pač čas dopustov. Morda je to priložnost, da se dobite s tistimi, za katere si sicer ne znate vzeti časa. Spoznali pa boste, kako malo je včasih treba, da človek spozna, kaj je sreča. Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati in ki jih imate radi. Na ljubezenskem področju pa ne boste zelo zadovoljni, sploh, če bosta v naslednjih dneh s partnerjem veliko sama. Majhne razpoke v zvezi lahko prerastejo v velike luknje. Pazite, kaj govorite, pa tudi, kaj počnete. Partner vas bo pozorno opazoval. Če drugega ne, boste izjemno zadovoljni s svojim zdravjem. Spet boste sami tisti, ki boste poskrbeli, da se boste imeli lepo. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naredili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družina bo v teh dneh pogosto v vaših mislih, pa tudi posvečali se ji boste več kot običajno. Čeprav boste našli tudi čas zase. In za svojo dušo. Tega ste najbolj potrebovali. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Čas je, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči največja želja tega poletja, saj nimate več veliko časa. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem, saj bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. In poka še vedno. Žal. Ni kaj, oba sta trmasta, malo tudi naveličana, včasih pa se je dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Četudi je lahko pristanek precej boleč. Kar boste v vašo zvezo vložili v teh dneh, se bo obrestovalo še vso jesen. Zato se potrudite. In pazite na zdravje, nagnjeni boste k prehladom. Kozorog^dJ3jovembrajoJ2.jecembr^^^ Še nekaj lepih, brezskrbnih dni je pred vami. Avgust bo pravzaprav letos za vas izjemno lep mesec. Takšen bo že začetek, še vsaj dva tedna pa vam ne bo prav nič manjkalo. Prej boste imeli česa preveč. Čeprav veste, da vas čaka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom in elanom, tudi zato, ker si jeseni obetate večjo spremembo v vašem življenju. Dobro veste, da je delo tudi privilegij, sploh, če jetako, da vas resnično veseli. In vaše je. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprej naklonjene. Na vas pa je, da si priznate, kaj si sploh želite. Včasih sicer ne bo šlo čisto po željah, a se ne boste pritoževali. Naučili ste se uživati v majhnih stvareh. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Poletni dnevi vam bodo še naprej godili, skorajda vam bo kakšen dan tudi dolgčas. Zdelo se vam bo, da je v vsakdanjiku čisto premalo »akcije«. V teh dneh boste spoznali, da nič ni bolj pomembno kot zdravje in dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Da, zna vam spet malo ponagajati, vendar vam bo hitro šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se več smejali, pa tudi pogovarjali. Nekam tiho ste zadnje čase. Vi pa dobro veste, zakaj. In vso pravico imate, da to zadržite zase. Vsaj sanjarjenja vam ne bo mogel nihče vzeti, kajne? Zabava ob koncu tedna bo odlična, počutje vsak dan boljše. Manjša skrb bo kmalu odpadla. Kar verjeti ne boste mogli, ko si boste končno lahko oddahnili. Sledilo bo spoznanje, da je sedaj res vse v vaših rokah. Pazite, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed in zamolčanih dejanj. V ljubezni bo še naprej vladalo manjše zatišje, za kar pa ne boste veliko krivi. Partner potrebuje več časa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Nikar ne silite vanj. Ko bo pripravljen, boste to takoj občutili. Njegovo odločitev spoštujte. Sprejmite jo, kakršnakoli že bo. Tako boste tudi sebi naredili največjo uslugo! Zdravje? Ne bo še takšno, kot si želite. Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 20 112 TV SPORED 31. julija 2014 Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, 31. julija 1 1. avgusta 1 2. avgusta 1 3. avgusta 1 4. avgusta 1 5. avgusta 1 6. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.45 Poletna scena 07.10 Odmevi 08.00 Adi v človeškem telesu, ris. 08.05 Mali kraj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Angelina balerina, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 08.45 Knjiga o džungli, ris. 09.00 Minuta v muzeju, ponov. 09.05 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.10 Male sive celice, ponovitev 09.55 Drsalec, dok. film 10.40 Skriti kotički sveta: Angola, Vlak upanja, 5/10 12.00 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Med spoloma, dok. film 14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Sončni mlin, ris. 15.50 Adi v morju, ris. 15.55 Vse o Rozi, ris. 16.10 Firbcologi, odd. za otroke 16.30 Jonina barka, igrani film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Poletna scena, ponov. 17.45 Vrtovi Tullna, 3/3 18.10 Moji, tvoji, najini, 9/17 18.35 Svet živali, ris. 18.40 Bacek Jon, ris, 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 3/5 21.30 Aplavzi 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Povesti in novele 19. stoletja, 5/8 00.20 Dnevnik, ponov. 00.50 Slovenska kronika, vreme, šport 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal TV SLO T 07.00 Otroški kanal 08.55 Zabavni kanal 15.00 Točka, glasb. odd. 16.35 Evropski magazin 16.50 Slovenski vodni krog 17.45 Mostovi Hidak 18.15 Delo v najtežjih razmerah, 3/3 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Šport 23.00 Moja družina (XI.), 3/9 23.30 Točka, glas. oddaja 00.15 Zabavni kanal pop 06.25 Skrivnostni ranč, ris. 06.45 Tara, ris. 07.05 Lego Ninjago, ris. 07.30 Samuraj, risanka 08.30 Hotel 13, nan. 08.45 Tv prodaja 09.00 Beverly Hills 90210, nan. 09.25 Tv prodaja 09.40 Želim te ljubiti, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Sila, nan. 11.50 Tv prodaja 12.05 Vrtinec življenja, nan. 13.00 Družinski kamp razvajencev 14.00 Policijska družina 14.55 Modra naveza, nan. 15.50 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Rada bi zanosila, am. film 21.55 24ur zvečer 22.15 Modra naveza, nan. 23.05 Rizzoli in Isles, amer. naizanka 23.55 Maščevanje, nan. 00.45 Na terapiji, nan. 01.15 Policijska družina, nan. 02.00 24ur zvečer 03.00 Zvoki noči 08.55 Napovedujemo 09.00 Čas za nas, tabornike: Zimovanje 09.30 Ustvarjalne iskrice (18): Hranilnik 09.55 Oglasi 10.00 Pop corn: Bilisi, Sausages, Hamo 11.00 Pogovor z Rosvito Pesek, ponovitev 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka: Pust 19.10 Ustvarjalne iskrice (19): Venček iz ivanjščic 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Jordanija 21.00 Regionalne novice 21.05 Slovenci v vojni 1914 - 1918 21.35 Naj viža: Vera in originali, Vihar 22.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila 06.40 Poletna scena 07.10 Odmevi 08.00 Adi v človeškem telesu,ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Angelina balerina, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 08.45 Knjiga o džungli, ris. 09.00 Minuta v muzeju, ponov. 09.05 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.10 Glasbila, kontrabas, risanka 09.15 Firbcologi, odd. za otroke 09.35 Bela gospa, 2/3 10.00 Megabiti energije, dok. odd. 10.45 Poletne olimpijske igre 2012, dok. odd. 11.55 Etiopija: Izgubljeno kraljestvo, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.50 Polnočni klub 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Mali kralj, ris. 15.45 Gregor in dinozavri, ris. 16.00 Ciak Junior: Ne povej mami 16.20 Moja soba: Hana, resn. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Poletna scena, ponov. 17.45 Sam Sebastian: Šesti čut 18.05 Moji, tvoji, najini, 10/17 18.35 Mili in Moli, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Alpski večer v Bohinju 2014, 3. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 22.55 Poletna scena 23.25 Polnočni klub 00.30 Dnevnik , ponoviev 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal TV SLO T 07.00 Otroški kanal 08.30 Zabavni kanal 13.00 Točka, glasb. odd. 13.35 Iz noči klavirjev, pianist Tadej Horvat, koncert 14.40 Prisluhnimo tišini 15.00 Slovenski magazin 17.45 Mostovi Hidak 18.20 Komuna G7 ali utopija na robu, dok. film 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Prebujenje zelenega tigra, dok. odd. 20.55 Stara nergača, 3/6 21.25 Materin sin, ang. nad. 22.15 Tisti, ki ugaša luči, ruski film 23.40 Točka, glasb. odd. 00.30 Zabavni kanal 06.10 Odmevi, ponov. 07.00 S soncem v očeh: Nesreča 07.15 Zgodbe iz Školjke: Bine 07.35 Fračji dol, ris. nan. 08.00 Primer za prijatelje 08.10 Hura za Hopka, ris. nan. 08.35 Juvi, aerobika za otroke, anim. ser. 08.45 Studio Kriškraš: Bolniška zabava 09.10 Ribič Pepe, ponov. 09.30 V boju s časom, 5/13 10.00 Male sive celice, tv kviz 10.45 Infodrom 10.55 Kino Kekec, Nikec,fran. film 12.15 Mladi Leonardo, 18/26 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Med valovi 15.15 Slovenski magazin: Vipavska dolina 15.50 Na lepše, dok. odd. 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Kače, dok. oddaja 16.20 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Učinki elektromagnetnega valovanja, dok. odd. 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Poirot, 5/5 21.35 Na poljih Flandrije, 4/10 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Poletna scena 23.30 Inšpektor Banks (II.), 2/3 01.00 Ozare 01.10 Dnevnik, ponov. 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal TV SLO T 08.45 Poletna scena 09.50 Slovenci v Italji 10.30 Polnočni klub 12.20 Kajak-kanu SP 14.00 Nogomet v novem svetu, film 15.00 Nogomet - sp, četrtfinale, 1. tekma, 16.50 Kajak-kanu sp 18.15 Šport 20.00 G.Harrisin, Življenje v stvarnosti, film 23.20 Na lepše 23.50 Zabavni kanal P°P pop 1 Mnflri rie 06.00 Mufki, ris 06.00 Pojdi Diego, pojdi, ris. 06.25 Skrivnostni ranč, ris. 06.45 Tara, ris. 07.05 Lego Ninjago, ris. 07.30 Samuraj, ris. 07.55 Hotel 13, nan. 08.10 Tv prodaja 08.25 Kamp razvajencev 09.25 Tv prodaja 09.40 Želim te ljubiti, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Sila, nan. 11.50 Tv prodaja 12.10 Vrtinec življenja, nan. 13.00 Družinski kamp razvajencev ang. serija 14.00 Policijska družina, nan. 15.00 Modra naveza, nan. 15.50 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 1 7.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ful gas 2, am. film 21.45 24ur zvečer 22.05 Zapuščena, am. film 23.05 Eurojackpot 23.10 Zapuščena, nad. filma 23.50 Na terapiji, nan. 00.20 Ne glej nazaj, am. film 02.10 24ur, ponov. 03.10 Zvoki noči 07.00 Oto čira čara 07.01 Chuggington, ris. 07.10 Rori, dirkalnik, ris. 07.20 Mojster Miha, ris. 07.30 Dežna kapljica, ris. 07.55 Kaja, ris. 08.10 Perla, ris. 08.35 Winx klub, ris. 09.00 Lego Chima, ris. 09.25 Jekleni Maks, ris. 09.50 Samuraj, ris. 10.15 Hotel 13, nan. 10.30 Živeti na ves glas, am. film 12.20 Škandal, nan. 13.10 Tv prodaja 13.25 Kamp razvajencev, ang. ser. 14.25 Zmenki milijonarjev, am. ser. 15.20 Zvezda dizajna, am. ser. 16.15 Mladoletna varuška, am. film 17.55 Čista desetka 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Avstralija, avst. film 23.00 Drakula, ameriški. film 01.25 24ur, ponov. 02.25 Zvoki noči 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna 10.00 Oglasi 10.05 Mojca in medvedek Jaka:Pust 10.45 Naj viža: Vera in originali, Vihar 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš maš: Unicef se predstavi 19.10 Ustvarjalne iskrice (20): Figurice iz cofkov 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Dežela šerp 21.35 Butalci, burka s petjem, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 09.40 10.00 10.40 1.40 8.55 Napovedujemo Miš maš: Unicef se predstavi Ustvarjalne iskrice (21): Čipkaste lučke Oglasi 10.05 Srečna hiška, gledališka predstava KD Škale Popotniške razglednice: Jordanija Napovedujemo 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Mojca in medvedek Jaka: Pust 19:05 Mura Raba TV 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Kadetnica, dokumentarni film 21.25 Zlati večer Tanje žagar , ponovitev Skrbimo za zdravje: Dnevi zavedanja srčnega popuščanja 1.10 Videospot dneva 1.15 Videostrani, obvestila 23.10 07.00 Ziv žav sledi Mali kralj, ris. 07.05 Nanigugu, ris. 07.10 Pravljice o zobnih miškah, ris. 07.15 Svet živali, ris. 07.20 Trala trali, ris. 07.25 Manja, ris. 07.30 Sončni mlin: Zgodba, ris. 07.35 Viki Vijak: Sporočila za motor 07.45 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.55 Vse o Rozi, ris. . 08.05 Zivalski čira čara: Zabec, ris. 08.10 Minuta v muzeju, ponov. 08.15 Larina zvezdica, ris. 08.25 Svetovalka Hana, ris. 08.35 Mucika, ris. 08.45 Mili in Moli, ris. 08.55 Adi v človeškem telesu: Zakaj vidim, ris. 09.05 Zoran in Zarko, ris. 09.15 Knjiga o džungli, ris. 09.25 Pokukajmo na Zemljo: Brazilija, ris. 09.25 Luka, reševalni čoln, ris. nan. 09.30 Pujsa Pepa, ris. 09.40 Kapitan sabljezobi, otroška nad. 10.10 Nedeljska maša, prenos iz Zupnije Borovnica 10.55 Na obisku 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Koper 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Alpski večer 3. del 15.10 Ljudje podeželja, dok. odd. 15.30 Avgustovsko kosilo, ital. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Miranda (II.), 1/5 17.50 Komisar Rex, nan. 18.40 Mucika, ris. 18.55 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vonj dežja na Balkanu, 6/14 20.55 Intervju: Hotimir Tivadar 21.50 Poročila, vreme, šport 22.20 Poletna scena 22.45 Dnevnik nekega naroda: 3/8 23.30 Alpe, Donava, Jadran, Dolina Glinščice 00.00 Dnevnik, ponov. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal TV SLO T 07.30 Poletna scena 08.20 Turbulenca, spolnost 08.55 Ugriznimo znanost: Nedonošenčki 09.15 Glasbena matineja, koncert zmz 11.55 Kajak-kanu sp 13.00 Nogomet v novem svetu, film 16.15 Mozaik preteklosti, KUD Študent, 50 let 17.10 Med valovi 19.00 Yu Mex, jugoslovanska Mehika, dok. film 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Glasbeni večer, Svetlana Makarovič, ponovitev 21.05 Skrivnost mehiškega kovčka, dok. odd. 22.30 Ozadje glasbe, ponov. 23.15 Kekec, tri dni pred poroko 00.00 Zabavni kanal pop 07.00 OTO čira čara 07.01 Chuggington, ris. 07.10 Rori, dirkalnik, ris. 07.20 Mojster Miha, ris. 07.30 Dežna kapljica, ris. 07.55 Kaja 08.10 Perla, ris. 08.20 Winx klub, ris. 09.00 Pod košem, risanka 09.25 Lego Chima, ris. 50 Samuraj, ris. 15 Hotel 13, nan. ubljeni sin, am. film trdnih tleh, nan. 13.10 Tv prodaja 13.25 Družinski kamp razvajencev, ang. ser. 14.25 Zmenki milijonarjev, am. ser. 5.20 Zvezda dizajna, am. ser. " "5 Rin, tin,tin, am. film 18.00 Čista desetka, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Pozabljena čustva, am. film 21.55 Čudovito leto, am. film "" 05 Betty, am. film 15 24ur, ponov. 15 Zvoki noči 10 10.30 12.15 16. 02 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: slaščice na mizi 09.45 Ustvarjalne iskrice (22): Objemček 10.05 Oglasi 10.10 glasi Pikin VTV studio (5/2013) 10:50 2223. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Pogovor z Rosvito Pesek 12:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Štrkova noč, 20 let ans. Štrk -1.del 14.10 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Nanovo: Anu,6 pack Čukur 19.15 Pop corn: Bilisi, Sausages, Hamo 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Jutranji pogovori j viža: Vera in originali, Vihar i razgledi 22.55 Iz arhiva VTV: Ištar, človek iz vesolja 23.55 Videostrani, obvestila 06.50 Poletna scena 07.15 Utrip 07.30 Zrcalo tedna 08.00 Adi v človeškem telesu: Zakaj spim, ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Angelina balerina, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Marcelino Kruh in vino, ris. nan 08.45 Knjiga o džungli, ris. 09.00 Minuta v muzeju, ponov. 09.05 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.10 Glasbila, akustična kitara, risanka 09.15 Infodrom 09.20 Moja soba: Hana, resn. oddaja 09.40 Enajsta šola: Kopalnica, ponov. 10.30 Planet dinozavrov, prvobitni plenilci,dok. odd. 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.50 Polnočni klub: Pasti poletja, ponov. 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Marcelino Kruh in vino, ris. nan 16.10 Juvi, aerobika za otroke, anim. ser. 16.15 Studio Kriškraš: Bolniška zabava 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Poletna scena, ponov. 17.45 Bukovniške točke, dok. ser. 18.10 Moji, tvoji, najini, 11/17 18.40 Knjiga o džungli, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Čez planke, Hamburg 22.00 Odmevi 22.55 Poletna scena 23.20 Pisave, Saša Vuga, Feri Lainšček, ponovitev 23.50 Slovenska jazz scena 00.35 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 06.40 Poletna scena 07.10 Odmevi 08.00 Adi v človeškem telesu, ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Angelina balerina, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Marcelino Kruh in vino, nan. 08.45 Knjiga o džungli, ris. 09.00 Minuta v muzeju, ponov. 09.05 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.10 Juvi, anim. ser. 09.15 Studio Kriškraš: Bolniška zabava 09.45 Zgodbe iz školjke: Bine 10.35 Zgodbe o razkošju, ang. dokum. serija 11.50 Na obisku, TV Koper 12.15 Blaž Šparovec, koncert za klarinet 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Čez planke 14.30 Obzorja duha 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Musti, ris. 15.50 Larina zvezdica, ris. 16.00 Angelina balerina, ris. 16.10 Ribič Pepe 16.30 S soncem v očeh: Nesreča, nan. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Poletna scena, ponov. 17.45 Angelina Boškin: Poti k ljudem, dok. film 18.10 Moji, tvoji, najini, 12/17 18.40 Luka, ris. 18.45 Pujsa Pepa, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Paradiž (II.), 3/8 21.00 Mračna karizma Adolfa Hitlerja, 2/3 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Pričevalci: Marjan Loboda 00.25 Intervju: dr. Tihomir Tivadar 01.45 Dnevnik, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal 06.40 Poletna scena 07.05 Odmevi 08.00 Adi v človeškem telesu, ris. 08.05 Mali kralj, ris. 08.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 08.15 Angelina balerina, ris. 08.20 Gospodič Jakob, ris. 08.25 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 08.50 Knjiga o džungli, ris. 09.00 Minuta v muzeju, ponov. 09.05 Metka in Zverinko Zver, ris. 09.10 Glasbila, fagot, risanka 09.15 Ribič Pepe 09.30 Vetrnica: Gasilno vozilo 09.35 S soncem v očeh: Zapuščenost, pon. 09.50 Primer za prijatelje, Grablje, risanka 09.55 Ogledalo, igrani film 10.30 Jeruzalem, 3/3 11.55 Mračna karizma Adolfa Hitlerja, 2/3 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.30 Globus: Globine vesolja 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Veliki malčki, ris. 15.45 Male sive celice, tv kviz 16.30 Nekega dne, dok. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Poletna scena 17.45 Slovenec, dok. feljton. 18.10 Moji, tvoji, najini, 13/17 18.35 Zivalski čira čara, ris. 18.40 Trala trali, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Hank in Aša, amer.-češki. film 21.15 Pol stoletja ljubiteljev vlakov 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Poletna scena 23.20 Lahko vsakdo postane pedofil?, dok. odd. 00.15 Dnevnik, ponov. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal 01.55 inioKanai TV SLO T TVSLOr TV SLO T 07 00 Otroški kanal „„„„.,., , Spuži Kvadratnik, ris. 06.25 Skrivnostni ranč, ris. 06.50 Tara, ris. 07.15 Lego Ninjago, ris. 07.35 Samuraj, ris. 08.00 Hotel 13, nan. 08.15 Tv prodaja 08.30 Kamp razvajencev 09.30 Tv prodaja 09.45 Želim te ljubiti, nan. 10.40 Tv prodaja 10.55 Sila, nan. 11.55 Tv prodaja 12.10 Vrtinec življenja, nan. 13.05 Princeska, kan. serija 13.35 Čudovito leto, am. film 15.50 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Sila, nan. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Terminal, am. film 22.15 24ur zvečer 22.35 Modra naveza, nan. 23.25 Rizzoli in Isles, amer. nanizanka 00.15 Maščevanje 01.05 Na terapiji, nan. 01.35 Policijska družina, nan. 02.20 24ur, pon. 03.20 Zvoki noči pop 07.00 Otroški kanal 08.45 Zabavni kanal 15.00 Točka, glasb. odd. 15.50 Na lepše 16.25 Intervju,dr. H. Tivadar 17.45 Dober dan, Koroška 18.05 Prebujanje zelenega tigra, dok. oddaja 19.10 Točka, glas. odd. 20.00 Vzhodnoberlinska saga (I.):Izgubljena hči, 2/6 20.50 Shetlandske skivnosti, 2/4 22.45 Smer pekel, kanad. dok. odd. 22.45 Točka, glasb. odd. 23.35 Zabavni kanal 07.00 Otroški kanal 09.00 Zabavni kanal 17.30 Točka, glasb. odd. 18.10 Mostovi Hidak 18.40 Sam Sebastian: Šesti čut 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Na utrup srca, vokalna akademija, pon. 21.05 Tujka, nem. film 23.00 Točka, glasb. odd. 23.50 Zabavni kanal pop Spuži kvadratnik, ris. Skrivnostni ranč, ris. Tara, ris. Lego Ninjago, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Kamp razvajencev, ang. ser. Tv prodaja Želim te ljubiti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja Vrtinec življenja, nan. Družinski kamp razvajenec, ang. ser. Policijska družina, nan. Modra naveza, nan. Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nad. nan. Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur Preverjeno Trdoglavci, nan. 24ur zvečer Modra naveza, nan. Rizzoli in Isles, amer. nanizanka Borgijci, kanadska nan. Na terapiji, nan. Policijska družina, nan. 24ur Zvoki noči 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 oglasi 10.05 Miš maš: Film na velikem platnu 10.45 To bo moj poklic: Komunalni inženir, geodet (26. oddaja) 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Modri Jan: Center ponovne uporabe 18.55 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.10 Oglasi 19.15 Ustvarjalne iskrice (23): Makrame pas 19:40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: Naj viža stoletja, posnetek 1. dela 22.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.15 Dotiki gora: Krim, Iški Vintgar 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 06.25 06.50 07.40 08.05 08.20 08.35 09.35 09.50 10.40 10.55 11.55 12.10 13.05 14.05 15.00 15.50 16.45 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 20.50 21.40 22.00 22.50 23.40 00.35 01.05 01.55 02.55 08.55 Napovedujemo 09.00 Modri Jan: Center ponovne uporabe 09.15 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.40 Ustvarjalne iskrice (23): Makrame pas 10.05 Oglasi 10.10 Iz arhiva VTV: Naj viža stoletja, posnetek 1. dela 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Nanovo: Z nahrbtnikom po Indiji 19.10 Oglasi 19.15 Ustvarjalne iskrice (24): Lovilec sanj 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Okužbe dihal 21.00 Oglasi 21.05 2224. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 To bo moj poklic: Fizik, meteorolog (26) 21.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.20 Štrkova noč, 20 let ans. Štrk -2.del 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 07.00 Otroški kanal 08.45 Zabavni kanal 15.20 Točka, glasb. odd. 16.15 Evropski magazin 17.10 Mostovi Hidak 17.40 Slovenci po svetu 18.10 O živalih in ljudeh, tv Maribor 18.35 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Šport 22.00 Lovci, švedski . film 23.55 Točka, glasb. odd. 00.45 Zabavni kanal pop Spuži Kvadratnik, ris. Skrivnostni ranč, ris. Tara, ris. Lego Ninjago, ris. Samuraj, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Kamp razvajencev, ang. ser. Tv prodaja Želim te ljubiti, nan. Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja Vrtinec življenja, nan. Zmenki miljonarjev, amer. serija Policijska družina, nan. Modra naveza, nan. Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nad. Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur Sprehod v oblakih, am. film 24ur zvečer Modra naveza, nan. Rizzoli in Isles, amer. nan. Borgijci, kanad. nanizanka Na terapiji, nan. Policijska družina, nan. 24ur Zvoki noči 06.25 06.50 07.15 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 09.45 10.40 10.55 11.55 12.10 13.05 14.00 14.55 15.50 16.45 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.55 22.15 23.05 23.55 00.55 01.25 02.15 03.15 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Oglasi 10.05 Nanovo: Z nahrbtnikom po Indiji 10:50 2224. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Skrbimo za zdravje: Okužbe dihal 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Čas za nas, tabornike: Škalska liga ka te briga 19.15 Ustvarjalne iskrice (25): Počitniški dnevnik 19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn: Demetra Malalan, Sopranos 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Ekološka samooskrba 23:30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 21 31. julija 2014 MiCftfl PRIREDITVE 21 Knjižne novosti KRANJC, Ajša: Kokosovo olje od - Odrasli / 612.39 -Prehrana Kokosovo olje, nekateri imenujejo tudi kokosova mast. Zaradi odlične kemijske sestave je izredno zdravo, obenem pa zelo vsestransko uporabno v kuhinji. Primerno je za kuhanje, peko, cvrtje ali kot dodatek hladnim jedem, tako bo jed dobila zanimiv okus, obenem pa bo bistveno bolj zdrava. Vsebuje visoko vrednost antioksidantov, zato se uporablja tudi v kozmetične name- Vsak posameznik je tako zaznamovan z raznoraznimi števili, pa naj le ta izhajajo iz datuma rojstva, imena in priimka ali pa kraja, kjer odrašča. Po numeroloških principih naj bi s pravilno razlago števil, ki so torej v povezavi z njegovim življenjem, ta posameznik bolje spoznal samega sebe, kakor tudi ljudi in dogajanje v okolici. Romana Pogorelčnik je priznana numero-loginja in astrologinja. Pravi, da v življenju ni naključij. S to knjigo nam pomaga osvetliti tiste lastnosti naše osebnosti, ki nas bogatijo, ter tiste, ki jih je dobro prepoznati, da jih lahko spremenimo v prednosti. SCHEFFER, Karola: Homeopatija, Začnimo preprosto od - Odrasli / 615.8 -Alternativno zdravljenje Danes nam je že dosegljivo veliko home-opatskih zdravil, s pomočjo katerih si pri številnih težavah lahko pomagamo sami. Knjiga Homeopatija, začnimo preprosto ponuja bralcu pomoč in vodilo pri spoznavanju homeopatije, ki je sistem zdravljenja, ki je nastal v Evropi pred dobrimi 200 leti in deluje pa po princu podobnosti. Za lažjo predstavo poglejmo primer iz vsakdanjega življenja. Skoraj vsak ima neprijetno izkušnjo s čebelo. Če nas piči, ne za nego kože in las. Avtorica knjige, Ajša Kranjc toplo priporoča uporabo kokosovega olja, predvsem pri peki palačink pri uravnavanju zdrave telesne teže in pravi, da ga ni treba shranjevati v hladilniku, nič pa ni narobe, če DI NISO, Gianfranco: Koktajli od - Odrasli / 641 - Priprava jedi Okusni koktajli ne smejo manjkati na nobeni zabavi, še posebej se nam prilezejo v vročih poletnih dneh, vendar sezona traja lahko celo leto. Poznamo jih v vseh barvah, vrstah in oblikah. Poleg starih znancev kot je pina colada, ledenega čaja long island ali ostalih običajnih koktaj-lov s tropskimi sadeži, lahko presenetite vaše goste s koktajlom Tequilo Sunrise, Mojotom, Pina Colado, Margarito ali pa si pripravite naslednji dan Bloody Mary. Vedno bolj pa postajajo priljubljeni brezalkoholni koktajli. Vsebuje vse sestavine, ki jih ima tudi običajni koktajl, razen alkohola. So izvirna in okusna alternativa običajnim alkoholnim koktajlom. Knjižica, ki je oblikovana kot priljubljena pijača, prinaša 100 receptov, informacijo izvoru koktajla, koristne namige in vabljive fotografije. POGORELČNIK, Romana: Numerologija: tvoje ime, tvoja osebnost od - Odrasli / 13 - Filozofija duha Numerologija je stara veda, ki se opira na simbole števil. Številke so naporna zadeva - pri matematiki ali fiziki, v nume-rologiji pa postanejo prav zabavne. Z njihovo pomočjo lahko o sebi in o drugih izveš marsikaj novega. Po tem izročilu je mogoče vsak nabor znakov (črk ali števil) strniti v eno število, ki pa odraža specifične lastnosti. se na mestu vboda pojavi neprijeten, pekoč in srbeč občutek. Koža oteče, se obarva rdeče in je topla na dotik. Hlajenje z mrzlo vodo ali ledom dobro lajša neprijetni občutek. Po principu podobnosti se v homeopatiji za lajšanje tovrstnih simptomov uporablja zdravilo, ki je pripravljeno iz čebele. Imenuje se Apis in dobro lajša vsa stanja na koži po pikih žuželk. BOXSEL, Matthijs: Enciklopedija neumnosti od - Odrasli / 159.9 -Psihologija Neumnost je beseda, ki jo pogosto uporabljamo, še posebej takrat, kadar z njo označujemo lastnosti drugih, in manj takrat, kadar mislimo, da smo neumni sami. Hkrati nikoli ne vemo točno, kaj neumnost natančno pomeni. Matthijs Boxsel je nizozemski zgodovinar, ki že desetletja raziskuje področje človeške neumnosti, in pravi, da je naša kultura posledica niza bolj ali manj neuspelih poskusov spopadanja z neumnostjo in da nihče ni dovolj inteligenten, da bi razumel lastno neumnost. Delo je zbirka človeških zablod skozi zgodovino. ■ MB Moja Afrika v vili Bianca Velenje, 4. avgusta - V ponedeljek ob 17. uri bodo v razstavišču Vile Bianca odprli razstavo afriških mask iz gline, izdelanih po predlogah mask iz zbirke afriške umetnosti Františka Foita, ki jo hrani Muzej Velenje. Razstavo pripravljajo člani Društva šaleških likovnikov, JSKD in ZKD Velenje. Razstavljalo bo 12 članic društva. Ob odprtju razstave bo nastopil tolkalist Daniel Feelingue. ■ bš Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek, 31. julij 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice 9.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje Poletje na kotalkališču 4102 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane Petek, 1. avgust 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice 9.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 20.00 Havana bar Poletje v Havana baru, DJ party 21.00 pred Domom kulture Velenje Koncert Lovely Quinces / Hrvaška (30. PKP) Sobota, 2. avgust 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica s spremljevalnim programom Potovanje v preteklost 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Lutkovna predstava Pošastozavri in jabolko spora (30. PKP) Nedelja, 3. avgust 19.00 Titov trg Velenje Teatro Pavana / Nizozemska -poulično gledališče na hoduljah (30. PKP) Ponedeljek, 4. avgust 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice Knjižnica Velenje Igralne urice Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 9.00 10.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje Poletje na kotalkališču 4102 17.00 Vila Bianca Odprtje razstave afriških mask Moja Afrika 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane 21.00 pred Domom kulture Velenje Filmska projekcija: akcijska avantura Plačanci (Zvezde pod zvezdami 2014) Torek, 5. avgust 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku - Menserola počitnice 9.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku - Torkove igrarije: V kraljestvu domišljije (30. PKP) 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje Poletje na kotalkališču 4102 19.00 Atrij Kavarne Lucifer Zoran Predin: Poezija v glasbi Sreda, 6. avgust 7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku -Menserola počitnice 9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Lego ustvarjalnica 10.00 Vila Mojca Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje in Mladinski center Velenje Poletje na kotalkališču 4102 20.00 Atrij Velenjskega gradu 50 odtenkov njive, stand-up komedija Boštjana Gorenca Pižame (30. PKP) ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 31. julij 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti Petek, 1. avgust 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti Sobota, 2. avgust 16.00 Kmetija Ježovnik Napotnik, Veliki Vrh 34 Dnevi kislega mleka in mlečnih izdelkov Nedelja, 3. avgust 16.00 Kmetija Ježovnik Napotnik, Veliki Vrh 34 Dnevi kislega mleka in mlečnih izdelkov Ponedeljek, 4. avgust 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti Torek, 5. avgust 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti Sreda, 6. avgust 10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške aktivnosti CITY CENTER Celje • četrtek, 31.7., od 14.00 -19.00, Biotržnica • petek, 1.8., od 14.00 Kmečka tržnica • Nedelja, 3.8., ob 11.00 Pravljične urice, Kim je močna • do 15.8. Ustvarjalni natečaj in razstava OŠ Celje »Nogometno prvenstvo v Braziliji 2014 • Vsak dan vabljeni na KARTING na vrhnje parkirišče! • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Lunine mene I KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA: VARUHI GALAKSIJE Guardians of the Galaxy (ZDA) ZF akcija, 122 minut, Režija: James Gunn. Igrajo: Chris Pratt, Zoe Saldana, Dave Bautista, Vin Diesel, Bradley Cooper, Lee Pace,Michael Rooker, Karen Gillan, Djimon Hounsou, John C. Reilly, Glenn Close, Benicio del Toro, idr. Petek, 1. 8., ob 19.00 3D Sobota, 2. 8., ob 22.45 3D Nedelja, 3. 8., ob 20.15 3D Iz Marvelove zakladnice stripov prihaja na velika platna nova skupina herojev, ki mora galaksijo obvarovati pred uničenjem. Svojeglavi pilot Peter Quill se preživlja s krajo dragocenih predmetov, toda ko skuša izmakniti skrivnostno kroglo zlobnemu Ronanu, si na glavo nakoplje srd njegovih plačancev in uradnih oblasti. Quill sklene zavezništvo z nenavadno druščino odpadnikov: neusmiljeno bojevnico Gamoro, prekanjenim rakunskim prevarantom Rocketom, njegovim nasilnim drevesnim pomočnikom Grootom in maščevalnim uničevalcem Draxom. Skupaj se podajo v številne spektakularne in zabavne bitke proti temačnim silam. 22.JUMP STREET: MLADENIČA NA FAKSU 22 Jump Street (ZDA) Akcijska komedija, 112 minut. Režija: Phil Lord, Christopher Miller. Igrajo Jonah Hill, Channing Tatum, Peter Stormare, Ice Cube, Wyatt Russell, Amber Stevens, Jillian Bell, idr. Petek, 1. 8., ob 21.15 Sobota, 2. 8., ob 20.40 Nedelja, 3. 8., ob 18.00 Po uspehu skrivnega policijskega programa 21 Jump Street se nenavadni policijski tandem Morton in Greg podata na ulice, vendar jima soočenje z okorelimi preprodajalci drog spodleti. Znova ju pošljejo na posebno nalogo, saj se morata pod krinko študentov vtihotapiti na univerzo in najti dobavitelja novega nevarnega mamila. Jenko se hitro spoprijatelji s priljubljenim športnikom Zookom, ki pa je glavni Mortonov osumljenec. Prijateljstvo med policistoma je postavljeno na veliko preizkušnjo, toda ko postane vroče, morata znova združiti moči in poskrbeti za nove zabavne policijske vragolije. PLOČEVINKO Ritter Rost - Eisenhart und voll verbeult (Nemčija) Animirani film za najmlajše, 4+, sinhroni-ziran v slovenščino, 85 minut. Režija: Thomas Bodenstein, Hubert Weiland, Nina Wels. Slovenski glasovi: Gašper Jarni, Kristijan Guček, Borut Veselko, Vesna Pernarčič, Iztok Lužar,idr. Sobota, 2. 8., ob 19.00 Nedelja, 3. 8., ob 16.00 - otr. matineja Pločevinko, nekoliko bahaški, toda po srcu dober vitez, živi v kraljestvu, ki se imenuje Pločevinasta dežela. V njej so vsi predmeti narejeni iz odpadnega materiala, toda vsi so živi. Pločevinko na kraljevem turnirju končno premaga arogantnega in nadutega Princa Nobla. Mu bo zdaj gospodična Zala končno oprostila, da je v zameno za zmagoslavni motor za svojega konja zastavil njen šivalni stroj? Njegovo zmagoslavje je na žalost kratko. Pločevinka po krivici obsodijo, da je ukradel motor, ki je bil pravzaprav v lasti Princa Nobla. Kralj mu odvzame viteški naslov in grad, v katerem je živel skupaj z Zalo in Zmajkom..... PLAČANCI (The Expendables) (ZDA) Akcijska pustolovščina, 103 minute. Režija: Sylvester Sallo-ne. Igrajo: Sylvester Stallone, Jason Statham, Jet Li, Dolph L. Lundgren, Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Eric Roberts, Mickey Rourke, idr. Ponedeljek, 4. 8., ob 21.00 - Zvezde pod zvezdami pred Domom kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) Kultni zvezdnik filmov Rocky in Rambo je združil moči z ikonami akcijskih filmov v eksplozivni zgodbi o skupini plačanih vojakov, ki jih pošljejo v južnoameriško državo, da bi odstranili hladnokrvnega tirana. Toda izkušeni bojevniki se znajdejo v pasti polni prevar, zato so se prisiljeni umakniti. Ker ne nameravajo pozabiti prijatelja v stiski, se odločijo vrniti in uporabiti vse svoje bogato znanje v rokovanju z orožjem, eksplozivi in golimi pestmi, da negativce pripeljejo pred obličje pravice. Naslednji vikend, od 8. 8. do 11. 8. napovedujemo: komedijo VROČI POSNETKI, akcijsko pustolovščino HERKULES, animirano pustolovščino AVIONI 2: V AKCIJI, ter v Zvezdah pod zvezdami, v ponedeljek, 11.8. ob 21.00 ob Domu kulture, komedijo LJUBIMCI NAD OBLAKI. M« Kultimo I c±-uštvo iranJarc Škocjan pri Domžalah 14. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2014 Domača gledališka predstava s petjem - KOMEDIJA VESELICA VDOLnanm Avtor: Roman Končar, priredba in režija: Alojz Stražar, glasbeni producent: Slavko Avsenik ml. Poletno gledališče Studenec PREDSTAVE: 31. julij, 1., 2., 7., 8., 9., 10., 14., 15., 16. avgust Vse predstave ob 21. uri cenamtopnte Informacije in nakup vstopnic preko telefona in spleta: otroci 10€ 051 / 61 61 51 (Marjana), 051 / 61 41 41(Urša) nedeljske predstave: popust 2 € www.studenec.net DVOMOV Oglaševanje se splača! 03 89817 58 / epp@nascas.si Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 22 112 OBVESCEVALEC Men 31. julija 2014 Nagradna križanka »Zeleznina Hudovernik « 54. TRADICIONALNI FLOSARSKI BAL 19.7.-3.8.2014 I LJUBNO OB SAVINJI I Program dogajanja: www.ljubno 7 Petek, 1. 8.2014 Svečana proslava ob občinskem prazniku, ob 19. uri Srečanje z ljudskimi godci ter društvom Komen, ob 20.30 Sobota, 2. 8.2014 Športno dogajanje, od 9. ure dalje: nogometni turnir za Pokal flosarja, turnir v odbojki na mivki za ženske in moške, turnir v tenisu za Pokat flosarja, tekmovanje v smučarskih skokih za Pokal flosarja v organizaciji SSh Ljubno BTC, Flosarski večer z ansamblom Štrk, od 20. ure dalje Nedelja, 3. 8.2014 Etnografskajtovorka skozi Ljubno, TEMATIKA POVORKE - ŽITO (smer: Foršt - pekarna Naraločnik - osnovna šola - Hotel Planinka - prireditveni prostor Vrbje), ob 14. uri Dogajanje na prireditvenem prostoru Vrbje: Udiranje in spust»flosa«r po reki Savinji, ob 15.30 Pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno žago, ob 16. uri »Flosarski« krst s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji, ob 16.15 Koncert Ansambla Spev, ob 17.30 »Flosarski« večer z ansamblom Spev, ob 18.30 železnina hudovernik d o o Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2 Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Vabljeni v prenovljeno in povečano prodajalno, kjer vam na 2.000 m2 nudimo: keramiko in sanitarno opremo barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program okovje in vijake elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo in pohištvene cevi NOVO!!! Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas, 17. julija 2014 so: • Jožica Podhovnik, Prelska 4, 3320 Velenje • Slavica Kortnik, Cesta IX/2, 3320 Velenje • Marija Krajnc, Koroška 31, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Skupina f^e PREMOGOVNIK V E L E N J Obvestilo za uporabnike poti ob velenjskih jezerih nikoli sami 107 j 8; Uporabnike sprehajalno-kolesarskih poti ob jezerih ponovno obveščamo, da je zaradi posedanja terena, ki je posledica odkopavanja premoga, še vedno zaprta pot ob severozahodni obali Velenjskega jezera. Na omenjenem območju so poti zaprte z varovalnimi ograjami, nameščene so tudi opozorilne table s prepovedjo prehoda. Do preklica je prehod zaradi posedanja na tem območju strogo prepovedan. Nadzorna služba in redarji pridobivalnega prostora bodo izvajali nadzor na terenu. Zahvaljujemo se za razumevanje. 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA ir RADIO VELENJE * PVC talne obloge * dekorativne tapete * laminati * parketi Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 11. avgusta 2014 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. ČETRTEK, 31. julija Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 1. avgusta 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 2. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 3. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 4. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 5. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 6. avgusta 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. do 27. julijaniso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. julija do 27. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 31. 7. 2014, barve: CM K, stran 23 31. julija 2014 OBVESCEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) mali OGLASI SIMPATIČNA 55 letna ženska, želi spoznati prijatelja za resno zvezo. Gsm: 041 248 647 nudim|||| SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. BtikBpznanstvs ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 pridelki! REFOŠK, rose, savinon in muškat -klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, račja jajca, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. NAMIZNA jabolka prodam. Telefon 03 5893 864 ali 03 5893 404. PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje, prodam. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 JAGENČKE za zakol prodam. GSM 070 875 205 RAZNO CEPLJENA bukova drva, suha, prodam. Gsm: 031 517 415 iVOZIiA fZVAu AUDI A4 Avant 1,9, disel quatro, letnik 2000, 85 KW, 6 prestav, servisna knjiga, poraba 5,9 litra, prodam. Telefon 03 86 80 77 BIKCA, črno-belega, težkega 190 kg, prodam. Gsm: 041 776 286. lZDfVELENJE| OBVESTILO. Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. DEŽURSTVA lekarnavelenje Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. [zobpzdravnikI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 2. 8. in 3. 8. 2014 - Majda Budna, dr. dent. med. ^VETERINARSKA^ POSTAJA SOSTAÑJ Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas Ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00, torek, četrtek 12.00 - 14.00 Delovni čas Ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 C MEGATEL Poslovna IP telefonija www.megatel.si • prodaja@megatei.si 03 777 00 77 nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaiih najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si A Usoden dan teman te za vedno vzel je nam, oh Marko, kako to boli, s tem živeti moramo mi do konca naših dni. V SPOMIN MARKOTU ARISTOVNIKU 20 let je od takrat, ko bil si z nami zadnjikrat. Tvoj sanjavo nasmejan obraz je kot žarek božal nas. Zakaj si moral nam umreti, ko bilo je tako lepo s teboj živeti? V naših srcih boš ostal za vedno, naš ljubljeni sin in brat. Hvala vsem, ki obiščete njegov grob, mu podarite sveče, rože in lepe misli. Tvoji ® 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! habit nepremičnine Hablt, d.o.o, Koroška 4«, Volt ; tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 2-SOBNO stanovanje, Velenje, Tomšičeva cesta, adaptirano 2005, 56 m2, etaža: 4/5. Cena: 55.000 EUR 1,5-SOBNO stanovanje, Velenje, Kidričeva, zgrajeno 1970, 48 m2, etaža: P/3. Cena: 50.000 EUR GIBANJE PREBIVALSTVA več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Upravna enota Velenje POROKE Robert Žilavec, Tomšičeva cesta 47 in Marjeta Vidmar, Tomšičeva cesta 47, Velenje ^MRTnÊÊÊÊÊm Biserka Štajerc-Martin, rojena 1943, Podkraj pri Velenju 690. Frančiška Brezovnik, rojena 1934, Radegunda 29, Mozirje. Slavica Radej, rojena 1960, Gornje Bezovo 17 b, Sevnica. Marijana Šalamon rojena 1927, Stanetova cesta 9 Velenje. Nežika Gorenšek, rojena 1945, Zagajškova ulica 4, Celje. Žalosten spomin na dragega moža, očeta in dedka ŠERIFA HALILOVICA (ŠEKI) 1949 - 2014 Vedno si v naših mislih, vedno v naših srcih, z ljubeznijo in s spoštovanjem te bomo imeli v spominu. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga sprejeli takšnega kot je. Njegova Tanja z družino, sin Goran in žena Dragica ZAHVALA Želimo izreči toplo zahvalo gospodu dr. Pavlu Grošlju, njegovi medicinski sestri gospe Mariji Turner iz ZD Velenje, gospodu dr. Mirku Lekicu iz Bolnišnice Topolšica in patronažni službi ZD Velenje, ki so zavzeto in skrbno zdravili našega moža, očeta, tasta, dedka in brata FRANCA RIFLJA z Gorice v Velenju 3. 10. 1927 - 14. 7. 2014 Pa vendar nam ga je to poletje vzelo za vedno. Toplo se zahvaljujemo prav vsem, ki so nam izrekli sožalje, prinesli cvetje in sveče in nas tolažili. Topla zahvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje za odlično opravljen obred, govorcu gospodu Dragu Kolarju, pevcem zbora »Flamingo«, godbi na pihala »Zarja«, Združenju borcev za vrednote NOB ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Njegovi najbližji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in omice PAVLE KORADEJ iz Podgorja 18. 12. 1943 - 26. 7. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, za izrečeno sožalje, pomoč in podporo. Vsi njeni Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 24 Na tržnici je vsak letni čas Branjevci opažajo, da je v času, ko je zelenjave največ, povpraševanje nekoliko manjše - Vsi se ob delu na kmetijah veselijo druženja na velenjski kmečki tržnici Velenje, 26. julija - Čeprav imajo številni Šalečani svoje vrtičke, na katerih v teh dneh pridno pobirajo sadove svojega dela in narave, je sobotna kmečka tržnica v centru mesta še vedno atraktivna. Tudi v času kolektivnih dopustov, ko se dolina najbolj izprazni, na tržnici ni bilo dolgočasno. Ponudba je bila dobra, prodaja pa po besedah tistih, s katerimi smo klepetali, malo manj. »Pozna se, da je v tem času veliko ljudi na počitnicah, pa tudi, da si marsikaj pridelajo sami,« so nam povedali prav vsi, ki smo jih zmotili pri delu. Šaleške breskve so lepe Največ stojnic so tudi v soboto zasedli kmetje iz Šaleške doline, ki v teh dneh ponujajo veliko sveže zelenjave in sadik jesenskih sort solate. Zato je v oči bodla stojnica, na kateri smo lahko občudovali čudovite breskve. Ponujala jih je Zlatka Adam iz Prelske v Vinski Gori. Vprašali smo jo, kako jim uspe pridelati tako dober pridelek: »Letina je močno odvisna od vremena, seveda pa brez truda ne gre. Letos je vreme kot nalašč za breskve, rade imajo vlago. Morda Alenka Klančnik: »Letos je na njivah več škodljivcev, ni pa treba zalivati.« je le malo premalo toplote. Na tržnici naše sadje ponujamo skoraj vsak dan, ob sobotah pa prav zagotovo, saj je takrat promet največji. Letos smo bili zadovoljni tudi s pridelavo sliv in češenj, jabolka in hruške pa še zorijo. In kot kaže, bo bera dobra,« izvemo. Kot tudi, da je njihova pridelava integrirana, saj bi bil sicer pridelek bistveno slabši. In manj lep na oko, saj je bolezni, ki pretijo sadnemu drevju, vsako leto več. Cesar ne prodajo, predelajo Tomaž in Urška Imperl združujeta moči tako pri delu na kmetiji v Florjanu kot tudi pri prodaji na tržnici: »Ker nismo daleč, na velenjski tržnici prodajamo vsak dan od ponedeljka do sobote. Veliko nam pomeni, da lahko na njej ponudimo domačo, svežo in zdravo zelenjavo. Pridelujemo vse; kar lahko dobite v trgovini, dobite tudi na naši stojnici. Na naših njivah delava oba, pomagata oče in mama, po potrebi pa imamo še dodatno pomoč.« Tako Tomaž kot Urška pravita, da uživata v delu na zemlji, a vseeno rada prideta tudi na tržnico. »Trenutno je največje povpraševanje po domačem paradižniku, zato ga vedno pripeljemo veliko. V teh dneh se ■ vi Hv »-t Zlatka Adam: »Vlaga ustreza breskvam, še lepše pa bi bile, če bi bilo še več toplote.« Fr , t pozna, da je tržnica manj obiskana, a nič zato. Vse, kar odpeljemo domov, predelamo za zimo. Cene oblikujemo po količini in kakovosti zelenjave, seveda pa pogledava tudi, kakšne so pri konkurenci.« Zakonca Imperl pravita, da imata veliko stalnih strank. »Z mnogimi smo čisto domači, kot ena velika družina,« med smehom doda Tomaž. Trend vrtičkarstva se pozna Nekaj stojnic stran svežo zelenjavo ponujata mama in hči. Mlajša Alenka Klančnik iz Vinske Gore nam pove, da si z mamo delita delo na tržnici in njihovih njivah in rastlinjakih: »Vsaka prihaja tri dni v tednu, tako da smo tukaj vse dni, razen nedelje. Imamo 4 hektare veliko kmetijo, ki ima dolgo tradicijo. Letos je zaradi obilja dežja bio pridelava težka, saj je več škodljivcev, po drugi strani pa nam ni treba zalivati, kar je bilo lani nujno. Naše stranke so večinoma stalne, nekaj je tudi takih, ki pač pridejo, ko vidijo, da ponujamo kaj zanje zanimivega. Cene oblikujemo glede na konkurenco. Med seboj se poznamo, nismo pravi konkurenti, prej smo prijatelji, zato si tudi pri cenah ne konkuriramo premočno. Sicer pa so te odvisne predvsem od kakovosti, ki jo lahko ponudimo.« Ko vprašamo, ali je lepše delati na stojnici ali na zemlji, Alenka pove: »Težko rečem. Lepo je delati z ljudmi, lepo je pa tudi delati na zemlji in gledati, kako rase, kar smo posadili. Zato se pač trudimo.« Alenka prizna, da je vsak letni čas na tržnici drugačen. In da obisk niha. »Pozimi sta aktualna kislo zelje in repa, prihajajo drugi kupci kot poleti, ko ponujamo sve- Tomaž in Urška Imperl: »Z mnogimi, ki prihajajo na tržnico, smo že čisto domači. Smo kot ena velika družina.« žo zelenjavo. Vedno pa se pozna, ko je čas počitnic, dopustov. Pozna se tudi, da ima vse več ljudi svoje vrtove. Zato pa prodamo več sadik, kot smo jih pred leti, pa se izenači.« ■ Bojana Špegel Počitnice (tudi) na igrišču Mestno otroško igrišče je poleti odprto do 21. ure - Številni organizatorji bodo tudi avgusta skrbeli za pestre počitnice v Velenju Bojana Špegel Velenje, 25. julija - V teh dneh Vila Mojca dobiva svetlejše stene, ki jih bodo osvežili z novo barvo. Počitniške aktivnosti za tiste otroke, ki proste dni preživljajo v Velenju, pa se s tem niso prekinile. »Vse delovne dni v dopoldanskem času organiziramo počitniške delavnice tudi na velenjskem mestnem igrišču, kamor sedaj usmerjamo otroke. To nam omogoča MO Velenje, saj nam pri izvedbi pomagajo dijakinje preko projekta Čisto moje Velenje. Ugotavljamo, da kljub kislemu poletju otroci niso radi v zaprtih prostorih, zato se pogosto zadržujejo tudi na vrtu ob Vili Mojca,« nam je v uvodu povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač. Na mestnem otroškem igrišču bodo za kreativno preživljanje dopoldnevov skrbeli vse do konca tnicah uspešno izvedli kolonije ob morju, saj se je v petek vrnila zadnja skupina, ki je v Savudriji preživela odlične počitnice. Zadnji teden v avgustu pa bodo izvedli še projekt Otroško mesto v Vili Mojca. Prijave za dnevne tabore ■ J s* ; f! ' â r% -.exen) V senci dreves na mestnem otroškem igrišču se lahko otroci vsako dopoldne v delovnih dneh pridružijo ustvarjanju v kreativnih delavnicah. Obisk je dober. avgusta. Obisk je dober, nič slabši kot lani. »Vsako dopoldne se v naših delavnicah izmenja do 30 otrok.« Za mlade so v teh poči- že zbirajo. Tik pred koncem počitnic bodo zadnjo soboto v avgustu organizirali tradicionalno prireditev »Ta veseli dan«. Kaj se bo dogajalo avgusta? Med poletnimi počitnicami so aktivni tudi drugi organizatorji počitniških aktivnosti za otroke in mlade. V organizaciji Mladinskega centra Velenje bo do 15. avgusta v Sončnem parku v Velenju potekal program Poletje na kotalkališču 2014. Od ponedeljka do četrtka med 16. in 20. uro ob mestnem kotalka-lišču izvajajo različne ustvarjalne delavnice, glasbene delavnice bobnanja in petja ter športne in izobraževalne aktivnosti. Od 11. do 16. avgusta bodo v sodelovanju z velenjskim raziskovalnim studiom Venera v Letnem kinu ob Škalskem jezeru organizirali Festival ljubezni do umetnosti. V sklopu festivala bodo lahko obiskovalci raziskovali različne segmente umetnosti in kulture, ki jih bodo med seboj povezovali in jih sklenili na zaključni prireditvi. V Knjižnici Velenje bodo avgusta pripravili sredine igralne ure, razstave, delavnice in ustvarjalnice ter čarovniški nastop. Festival Velenje v okviru prireditev Poletje na travniku organizira Torkove igrarije med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro ter Sobotne lutkarije ob 10.30. Športna zveza Velenje je letos pripravila številne aktivnosti za otroke, ki se lahko udeležijo Športnega tabora Zmaga Kuštrina ob mestnem stadionu ali ob Turistič-no-rekreacijskem centru Jezeru, Športne šole Gregorja Vegana, poletne karate šole ali »Mensero-la počitnic«. Aktivne počitnice omogočajo tudi šolska igrišča pri velenjskih osnovnih šolah, ki jih v poletnem času čistijo dijaki in študentje, ki opravljajo počitniško delo v okviru projekta Čisto moje Velenje. Fanikini vrtni rekorderji Velenje, 24. julija - Čeprav sezona pobiranja pridelkov z naših vrtov še ni v polnem razmahu - marsikje sramežljivo zorijo šele prvi paradižniki, se Fanika Juijo-vec iz Lokovice že lahko pohvali z „rekorderji" s svojega vrta. Tehtnica je pokazala, da je paradižnik težak 115 dekagramov, čebula 70 dekagra-mov, kumara 60 dekagramov, krompir celih 40 dekagramov, česen pa 10 dekagramov. V čem je skrivnost, da Fanikin vrt letos tako bogato obrodi? Na njem dela z veliko ljubeznijo, zagotovo pa pomaga tudi vreme, ki letos skrbi, da so rastline zalite čisto naravno. Več pa Fanika ne želi izdati. Skupaj z družino se veseli vsega, kar iz vrta prinese v hišo. In konča na krožnikih. ■ Kmetija Šipek ni zavetišče mačk Društvo »Poživ« Velenje, ki se ukvarja z zaščito živali opozarja na velike težave, ki so nastale, ker občani preprosto odvržejo mlade mačke. Glede na to, da jih imajo na kmetiji Šipek v bližini pokopališča v Podkraju veliko (vse te mačke so sterilizirane, kastrirane, vsako leto dobijo ampulo proti notranjim zajedalcem ter proti klopom), so jih začeli občani odlagati v njihovi bližini. Najpogosteje gre za zelo bolne mladiče, ki imajo slab imunski sistem, ter z nepravilno prehrano (kravje mleko) uničeno črevesje. Tudi, ko te muce odrastejo niso zdrave imajo pogosto driske (posebna hrana). Zaradi tolikšnega števila mačk so lastniki kmetije pogosto tarča napadov sosedov in okoliških prebivalcev, kar povzroča neizogibne spore med njimi. O dogajanju so lastniki obvestili Mestno občino Velenje, ki sicer skrbi za kastracijo in zdravljenje zapuščenih mačk, a so sredstva letos že porabili. Proti vsem, ki bodo na takšen način zapuščali živali, bodo ukrepali. ■ Mladiče puščajo v škatlah Lastniki puščajo mladičke v škatlah ali jih vržejo v »bajto« kmetije Šipek v Podkraju, kjer imajo v oskrbi že 64 mačk (samo to poletje so se na novo usmilili 11 mladičev) in novih mačk res ne morejo sprejemati.