Evro tora K >*kAv /■1 tßo i f ! • M V / 1 **« *•) l N 4 ** \ ' ■*-*.•••(*»,*-jîç. V SKB IN A Hranko Žužek: Zdravica (pesem) Tomo Brejc. oda. urednik Kodne griu/e : Pet let Rodne grude Poslanstvo miru P ¡klor Pirnat: Prvo slovensko čezoceansko pristanišče Spet nove ladje. sole. ceste in železniške proge Tomo Brejc: Novi zakon o invalidskem zavarovanju Peter Levec: Spomini (pesem) Cvetko A. kristun: T5 let prvega društva SNPJ (Veorge Perčič. Sumierioille. III.: Bil sem med prvimi naseljenci v Novi Zelandiji Slovenska ženska zveza za domovino Miha l ahen: Na obisku pri naših povratnikih Lojze Zdravje: Kriva je bila mačka ¡•rane Sikoiek. (¡ladbeck: Tako je bilo nekoč v \Vest-faliji Po domači deželi Drobtinice Kulturni obzornik: I. S.: Kaj bodo letos izdale naše založbe Branko Žužek: Zimski večer (pesem) Domovina na tujih tleh Rojaki nam pišejo Dom in družina Mladi tod Ciril Kosmač: Očka Orel Slika na naslovni struni: Izvir Save Dolinke pri Podkorenu (foto: Vlast ja, Ljubljana) Fotografije *o prUprvuIi: Sime Lctinič, France Motnik, M. Cig-lič. V lastjo, Potnik. J. Jurc iz Ljubljane. inž. Mlakar iz Škofje Loke Ilustracije: Herman Vrečko in akad. ««likar Stane Kumar iz Ljubljane Načrt za platnice in vinjete jc izdelala akuti, slikarka Marjanca Jemec iz Ljubljane e f o n 1: 20-552 22-940 22-990 Knjigotisk Rototisk Knjigoveznica Tiskarna Kodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske malin v Ljubljani. — Lreja uredniški odbor Odgovorni urednik Tomo Krejc. Izhaja dvanajstkrat nn leto. Poštnina plačana v gotovini. — Naročnina: ZDA letno 5 dolarje. — Franciju letno 60« frankov. Kelgiju letno 'HI frankov. — Holandija letno 7 gnid. — Nemčija letno 8 DM, — Italija letno 1000 lir. — Avstrija letno 40 šilingov, — Anglija letno I funt. — Avstrulija letno t avstralski funt. — Argentina letno V) pezo v. — Jugoslaviju letno 750 dinarjev. Urednurtvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, ('.ankurjevn cesta 1/11. — Rokopisov ne vračamo Čekovni račun pri Komunalni banki 600-704/5-155 Ilustrirana revija Slovenske izseljenske malice v Ljubljani ST. I JANUAR I9M LETO VI. Branko Žužek L I) R A VICA Sneži, sneži od sivega neba, ki nizko nad zemljo visi razpeto. Za mizo zbrane nas vrtinec časa je spet pripeljal o srečno novo leto. Da, >srečno, novo leto« smo dejali in vsako leto pravimo, vsekdar! Pri polni mizi zdravja si želimo, v kozarce vino toči gospodar. Za srečno novo leto! skozi mrak prisije sonce, o kupah se iskri. Kaj nismo rekli! Da bi ga le zdravi, veseli pili še veliko dni! TOMO BREJC, odgovorni urednik »Rodne grude« PET LET »RODNE GRUDE« Z letnikom 1958 sino zaključili peto leto izhajanja »Rodne grudec. Prve dni leta 1954 je Izvršni odbor Slovenske izseljenske matice definitivno sklenil takoj začeti z izdajanjem lastne revije, ki ne bi bila samo službeni organ Matice, temveč naj bi z ustrezno vsebino tudi pomagala gojiti in poglabljati ljubezen rojakov do svoje prelepe rojstne domovine, utrjevati medsebojne stike in vezi — z lepimi fotografijami naj bi vsaka številka »Rodne grude« pričarala rojakom košček njihove rodne dežele, prinašala drobne vesti iz domovine, povesti in reportaže iz življenja naših delovnih ljudi, pojasnjevala naj bi razna vprašanja in probleme, ki zanimajo rojake, pomagala z nasveti njihovim podpornim in kulturno-prosvetnim društvom itd. Ko je pred petimi leti prva številka »Rodne grudec odšla na pot med rojake, nam je bilo nekoliko tesno pri srcu. Ali bo našla pot v srca rojakov, v njihove družine, se razširila na vse kontinente, kjer prebivajo naši ljudje? Toda ta tesnoba je bila odveč, kajti »Rodna gruda« si je med rojaki naglo utrla pot in se tako zakoreninila v njihovih dušah, da mnogi brez nje ne bi mogli več biti. Danes skoraj ni kraja v inozemstvu, kjer živijo in delajo naši ljudje, kamor »Rodna gruda« še ni prodrla. Med naročniki in sotrudniki »Rodne grude« jih ini malo, ki imajo plačamo nairočnino ne samo za leto 1959, temveč celo že za nekaj let naprej. Prav ti številni in trdni naročniki so zagotovili soliden finančni obstoj »Rodne grude« in njeno redno izhajanje. Kar nas še ovira, je preobremenitev tiskarn v naši republiki, ki ne zmorejo naročil, povečanih skoraj za 100%. Kmalu bo tudi ta ovira odstranjena, ker se vse slovenske tiskarne postopno modernizirajo in razširjajo svoje obrate. Potem bo tudi »Rodna gruda« bolj redno prihajala med vas, dragi rojaki in rojakinje. Ob peti obletnici »Rodne grude« se vsi sotrudniki Matice in »Rodne grude« prav tega najbolj zavedamo, da bi se mi zaman še tako trudili za njeno redno izhajanje in za čim višjo kvaliteto, če nam v tem našem delu ne bi tako požrtvovalno pomagali mnogi rojaki in rojakinje z rednim plačevanjem, z razširjanjem revije, naročnine, prostovoljnimi prispevki, dopisovanjem itd. Zato njim v imenu Matice in vise naše slovenske javnosti najprvo izrekamo našo najtoplejšo zahvalo in priznanje. Obenem prosimo vse naročnike, katerih glavna zasluga je, da je »Rodna gruda« doživela tako lep razvoj in napredek, da ji ostanejo zvesti tudi v bodoče, da ji pridobijo nove naročnike in sotrudnike, da ji z dobrimi nasveti pomagajo do še višje vsebinske vrednosti, kvalitete, domačnosti in umetniške lepote. Tudi mi uredniki »Rodne grude« in sotrudniki Matice se bomo v bodoče še bolj trudili, da vam l»o »Rodna gruda« ugajala, skupaj pa bomo dosegli, da bo še nadalje prihajala med vas, noseč vam ljubeče pozdrave rojstne domovine, kot glasnik miru in prijateljstva, kot organ Slovenske izseljenske matice, kateri so interesi izseljencev še prav posebno pri srcu. Al; PvtÜc je odšel predsednik Zvezne ljudske republike Jugoslavije na dolgo pot o daljne azijsko-afriške dežele. Obiskal bo Indonezijo, Burmo, Indijo, Ceylon, Etiopijo in Združeno arabsko republiko. To so izvenblokovske države. Njihove vlade prav tako kakor vlada FLRJ menijo, da je povezovanje držav v bloke škodljivo za ohranitev in utrditev svetovnega miru inipomeni nadaljevanje hladne vojne. Zavedajo se, da je boj za ohranitev svetovnega miru mogoč le o pogojih mirnega sožitja enakopravnih narodov vsega sveta. Vedo tudi, da v blokih niti večje države niso enakopravne med seboj, kaj šele male, vedo, da so interesi malih držav velesilam kaj malo pri srcu. In končno še enkrat: vedo, da to ni pot, ki vodi k miru. Človeštvo pa je utrujeno. Odbija ga vse, kar ogroža mir in priteguje vse, kar ga ohranja in utrjuje. Zato raste število držav, ki so izven blokov. Vendar tu število ni važno, temveč je važno dejstvo, da ideja mirnega sožitja in ustvarjalnega sodelovanja med vsemi narodi sveta vedno bolj osvaja človeštvo in potiska politiko blokov vedno bolj v ozadje. To je ideja, ki se je v mednarodnem javnem mnenju že globoko zakoreninila. Vendar je za srečo in napredek človeštva tako velike in življenjske važnosti, da jo je treba še nadalje utrjevati, da bo velika družina narodov, ki so resnično za mir, še močnejša. To je plemenit in človekoljubni cilj potovanja predsednika Tita v daljne azijsko-afriške dežele. Zato je razumljivo, da njegovo potovanje skrbno spremljajo ne samo narodi Jugoslavije, temveč vsi dobronamerni ljudje v svetu, zavedajoč se njegovega pomena za odvrnitev grozeče katastrofe, ki znova preti človeštvu — tretje svetovne vojne. Seveda bo potovanje predsednika Tita prav gotovo pripomoglo tudi do okrepljenega gospodarskega sodelovanja med FLRJ in državami, ki jih bo obiskal, do živahnejše trgovinske izmenjave s temi deželami in FLRJ, ki jo hočejo vzhodne države v svojem »ideološkem« boju proti Jugoslaviji na vsak način onemogočiti. Pran gotovo se želji, da bi se potovanje predsednika Tita zaključilo s polnim uspehom, ne pridružujejo samo narodi Jugoslavije in vsi miroljubni ljudje v svetu, temveč tudi večina naših rojakov v tujini, ki so že ponovno v dejanju dokazali, da jim je ohranitev svetovnega miru nad vse pri srcu. PRVO S SKO ČEZOCEANSKO PRISTANIŠČE Odprta je nwrja .Uroka cesta. Slovenija je povezana s pomorskimi tržišči vsega sveta Zgodilo se je. m^^aro podvojila proizvodnjo. V Slavonskem Brodu pa je začel obratovati nov obrat za proizvodnjo vezanih plošč. Več manjših krajev je dobilo na Dan republike električno razsvetljavo, med njimi tudi rojstni kraj Nikole Tesle Smiljani v Liki. V okolici Prespan-skega jezera so dogradili 12 km dolg daljnovod, Po katerem je na Dan republike prvič stekel električni tok v šest vasi na vzhodni strani jezera. Šestindvajsetega novembra so v središču pasivne Bele krajine v Metliki odprli novo predilnico volnene preje ter največjo vinsko klet v Sloveniji, ki bo lahko vskladiščila 150 vagonov vina. Primorska je dobila dve novi šoli. /grajeni sta bili v Orehku pri Cerknem in v Divači. V Komnu na Primorskem so odprli novo zgradbo podjetja »Aluminij«, ki je bilo ustanovljeno 1. 1955 in lepo napreduje. V Vrhpolju pri Vipavi so praznovali kar tri jubileje — deseto obletnico ustunovitve kmetijske zadruge, petdesetletnico gojitve trt siljenk in otvoritev silnice za trte. V Avčah pa so odkrili spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi. V Šempetru v Savinjski dolini so odprli nov hmeljarski dom. V Kranjski gori pa je začela obratovati nova žičnica na Vitranc. Nova šola o Orehku pri Cerknem PetinIridesetletnico uspešnega, požrtvovalnega dela pri zatiranju pljučne tuberkuloze je nedavhp praznoval tudi izven mej Jugoslavije dobro znani r. Robert Neubauer. Pod njegovim vodstvom kletno zdravilišče za pljučno tuberkulozo, kjer fnovejših metodah zdravljenja, ki jih je uvedel ’tfzžpbljeno zdravje na stotine bolnikov iz vse nikovno neprestano izpopolnjeval in svoje bogate mlajšim zdravnikom. Vojna mu ni prizanesla. slovenski zdravnik, _ je zraslo na Golniku„ je ob skrbni negi ir, dr, Neubauer, spet sni vi je. Sam se w ■ je posredooa ga je z.iuirl dbiit/glasne begunjske zapore. I.etu l')44 se mu je Ho, da se je /fridrušil partizanom. Po osvoboditvi je bil najprej načelnik proUttibr^nufo^ilega oddelka o Komiteju za narodno zdravje n Beogradu. Dijbrji 1hi leta je nato deloval pri Svetovni zdravstveni orga-Mzaciji.kot'rponVičntkšefa za tuberkulozo, kasneje pa kot svetovalec za ■vpmhinja tuberkuloznih obolenj pri ceplonski vladi. Zdaj pa je že dve t[ičeri* to ¡ni k ftiziološke klinike v Ljubljani. TOMO BREJC NOVI ZAKON O INVALIDSKEM ZAVARO Na jesenskem zasedanju je Jugoslovanska ljudska skupščina poleg drugih sprejela tudi nov moderen in sodoben zakon o invalidskem zavarovanju. Ta zakon je sestavni del jugoslovanskega dolgoročnega socialnega zavarovanja in pomeni za delovne ljudi naše dežele novo veliko socialno pridobitev. Kakšne so prednosti novega invalidskega zakona v primerjavi z zakonom, ki je bil dosedaj veljaven v maši zvezni republiki? Novi zakon v svojih temeljnih odločbah daje zavarovancem-invalidom naslednje pravice: 1. Pravico do invalidske pokojnine — in v primeru potrebe — pravico do posebnega dodatka za pomoč in postrežbo. 2. Pravico do invalidnine. 3. Pravico do usposobitve za drugo delo (poklicna rehabilitacija) in pravico do oskrbnine za ves čas, dokler traja usposobitev za drugo delo, dokler zavarovanec-invalid ne prejema plače na novem delovnem mestu. 4. Pravico do zaposlitve, primerno preostali delovni sposobnosti in pravico do posebnega denarnega nadomestila, če plača na novem delovnem mestu ne dosega prejemkov pred nastopom invalidnosti. Poleg povečane invalidske pokojnine (ca. i4°/o), kar pomeni jiovečanje dosedanjega invalidskega sklada povprečno za tri milijarde dinarjev letno, je največja človeška in humana vrednost novega invalidskega zakona v tem, da delovni invalid, ki je še sposoben za delo, v bodoče pri nos ne bo imel več morečega občutka manjvrednosti in notranje zagrenjenosti, občutka, da je za družbo nekoristen, da ne more več preživljati sebe in svojo družino. u temveč bo kljub svoji invalidnosti polnovreden, aktivni gospodarski in družbeni ustvarjalec, sposoben skrbeti za sebe in svojo družino. Večina zakonov te vrste y svetu in tudi dosedanji zakon o invalidskem zavarovanju pri nas je imel namreč to hibo, da se je smatralo, če je delovni invalid dobil več ali manj ustrezno pokojnino ali invalidnino kot nadomestek za plačo pred nastopom invalidnosti in po njej za zmanjšano delovno sposobnost, da je s tem družba že izpolnila svojo dolžnost za delovnega invalida in se zanj v glavnem ni več zanimala. V FLRJ smo sicer po osvoboditvi dobili predpise, ki so obvezovali podjetja, da morajo zaposliti določen odstotek delovnih invalidov, ker pa ti niso imeli zakonite pravice, ki jo daje novi zakon, do nove profesionalne usposobitve, ti predpisi razumljivo niso imeli pravega učinka. Glavno skrb za delovne invalide v smislu zakona prevzame Državni zavod za socialno zavarovanje: on bo izplačeval pokojnine ter sklepal pogodim s podjetji o prekvalifikaciji in zaposlitvi invalidov kakor določa zakon. Toda v tem delu mu morajo obvezno pomagati okrajni in občinski ljudski odbori, sindikati in druge družbene organizacije, delavski sveti in njihovi upravni odbori, skratka, vsa družba. Delovni invalidi bodo deležni posebnega varstva ob sklepanju in prenehanju delovnega razmerja kakor pri določanju delovnih pogojev na mestu zaposlitve. Prvič v zgodovini naše dežele imamo zakon o invalidnem zavarovanju, ki ima tudi preventivno vrednost, zakon predvideva namreč tudi zaščito delovnih ljudi na takih delovnih mestih, kjer bi invalidnost mogla nastati zaradi nevarnega zdravju škodljivega dela. Zakon omogoča delavcem, zaposlenim pri težkem in za zdravje škodljivem deln v primerih ko je nastajanje določenega odstotka invalidnosti neizbežno, delo na drugem delovnem mestu in odškodnino za eventualno zmanjšanje osebnega dohodka, do višine plače, ki jo je imel zavarovanec na starem delovnem mestu. Ta zaščita velja predvsem za delavce, zaposlene v civilnem. in gospodarskem letalstvu, v potapljaštvu, pri podzemeljskih delih v rudnikih in na drugih težkih in za zdravje škodljivih delih. V zvezi z novo sodobno ureditvijo invalidskega zavarovanja se spreminja tudi vsebina oziroma nazivi posameznih denarnih prejemkov: invalidsko pokojnino bodo po večini prejemali tisti zavarovanci invalidi, pri katerih profesionalna usposobitev ali zaposlitev na drugem delovnem mestu ni več mogoča. Določeni odstotek invalidnine bodo prejemali vsi zavarovanci invalidi, ne glede na to, ali poškodba vpliva na njihovo delovno zmožnost ali ne. če jih ta poškodba kakorkoli omejuje v zasebnem življenju. Telesne poškodbe so razdeljene v osem stopenj od 30- do 100-odstotne invalidnosti. Oskrbnino bodo sprejemali vsi tisti delovni invalidi zavarovanci, pri katerih je mogoča nova profesionalna usposobitev, in sicer: 1. od dneva pridobitve pravice do rehabilitacije; 2. za ves čas. dokler traja profesionalna usposobitev (rehabilitacija); 3. za čas, ko se po končani rehabilitaciji privajajo na novo zaposlitev; 4. invalidi. ki so sposobni opravljati drugo delo brez profesionalne rehabilitacije, ki pa jim je vendarle potrebno določeno privajanje na drugo delo; 5. invalid, ki mora zaradi bolezni začasno prekiniti poklicno rehabilitacijo. Oskrbnina znaša 90% povprečne plače z vsemi stalnimi dodatki zadnjih treh mesecev. Denarno nadomestilo pripada vsem delovnim invalidom II. in III. kategorije, in sicer: 1. začasno nadomestilo do nastopa ustreznega dela, na katero so poslani; 2. nadomestilo za eventualno manjšo plačo na drugem delovnem mestu; 3. nadomestilo za delo s skrajšanim delovnim časom. Izseljenci-povratniki imajo pravico do invalidske pokojnine, če je njihova zaposlitev v novi Jugoslaviji v zadnjih petih letih trajala 40 mesecev in če imajo z zakonom predvideno pokojninsko dobo. Novi zakon o invalidskem zavarovanju ima 293 členov, ki obširno in podrobno urejujejo vso problematiko invalidskega zavarovanja. To je pravzaprav cela knjiga, iz katere smo zaradi pomanjkanja prostora objavili le najvažnejše določbe. Vendar je že iz tega materiala, ki ga tu objavljamo, razvidno, da je novi zakon o invalidskem zavarovanju dejansko dragocena pridobitev delovnih ljudi naše dežele. Ce bi bila kateremu koli naročniku »Rodne grude« v zvezi z zgoraj navedenim zakonom potrebna podrobna pojasnila, naj se obrne na naše uredništvo, ki mu bo radevolje ustreglo. Peter L e o e c Zar minulih vojnih let o prsih nam hudi spomine nanje, ki so iz temine o zarjo dvignili nov snet, nanje, ki o naš čas zazrti so odšli po poti smrti. Dolge o noč so šle kolone d smrt, da mi bili bi srečni. Ze za njimi sonce tone: daljni so, nesmrtni, oečni. Včasih še srce vztrepeče, misel svetla gre za njimi -in kot v vetru cvetje rdeče v prsih valove spomini. Pozimi ob Bohinjskem jezeru 55 let prvega društva Slovenske narodne podporne jednote Prvo slovensko društvo v Chicagu, 111., ki je bilo ustanovljeno s svobodomiselnimi načeli, je klub »Slovenija« ustanovljen leta 1891. Ta klub, ki je imel 60 članov, se je pozneje pridružil češki svobodomiselni podporni organizaciji CSBPJ in dobil pri njej številko 44. V oktobru 1902 so chicaški Slovenci ustanovili Slovenski delavski pevski zbor »Orel«, ki je deloval do leta 1913. 17. julija 1903 pa je bil ustanovljen v Chicagu socialistični klub, ki se je pozneje imenoval klub št. 1 Jugoslovanske socialistične zveze. 3. avgusta 1901 je pričel v Chicagu izhajati socialistični tednik »Zora« s podnaslovom Glasilo združenih slovenskih delavcev v Ameriki. Izšlo je vsega 10 številk. — Leto dni kasneje (5. nov. 1902) pa je pričel izhajati v Chicagu tednik Glas Svobode, ki je imel podnaslov »Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki«. Izhajal je do leta 1928. Iz krogov izdajateljev Glasa Svobode in pa članov socialističnega kluba v Chicagu je vzklila pobuda, da je treba ustanoviti tudi slovensko napredno podporno jednoto. V ta namen so se 23. septembru 1903 — pred 55 leti — sestali Franjo Bernik, Franjo Klobučar, Martin Konda, Frank Medica, Anton Mladič, Ferd. Sad-naker, John Stonich, Joseph Verščaj in Anton Trampuš ter so sklenili ustanoviti novo podporno društvo pod imenom »Slavija« ki naj deluje za slovensko narodno jednoto. 4. oktobra 1903 je bil izvoljen prvi stalni odbor in sicer Frank Klobučar za predsednika, Josip Verščaj za podpredsednika, Anton Mladič za zapisnikarja in Frank Bahovec za blagajnika. Tega dne so imeli že 48 članov. Agitacijo za pristop članstva v novo podporno društvo je podprl predvsem chiicaški socialistični klub in tudi vsi ustanovni člani pevskega zbora »Orel« so postali ob ustanovitvi »Slavije« njeni člani. Društvo je prav tako podprl tednik Glas Svobode, saj sta bila njegova lastnika in izdajatelja Martin Konda in Frank Medica med ustanovitelji novega društva. Tudi ko sta Konda in Medica leta 1904 odšla od Glasa Svobode in je postal njegov urednik Jože Zavcrtnik, je podpora ostala, saj je bil Glas Svobode prvo glasilo nove Slovenske narodne podporne jednote. V aprilu 1904 je imela »Slavija« že 74 redno plačujočih članov. Ustanovitvi »Slavije« je sledila ustanovitev še na-daljnih podpornih društev po svobodomiselnih načelih. V oktobru 1903 je bilo ustanovljeno v La 'Sallu, 111. društvo »Triglav«, v januarju 1904 v Concmaughu-Johnstotvnu, Pa. društvo »Adrija«, v februarju 1904 v Steelu (pozneje Neffsu), O. društvo »Bratstvo«, zatem tudi v februarju 1904 društvo »Naprej« v Clevelandu, O., na spomlad 1904 v Morganu, Pa. društvo »Bratstvo«, v aprilu 1904 društvo »Prosveta« v Alleghenyju, Pa., zatem v South Chicagu društvo »Delavec« in 6. aprila 1904 v Yaleu, Kans. društvo »Bratstvo-Na-prej«. Pri »Sllaviji« so pričeli s pripravami za ustanovitev narodne podporne zveze in zgoraj navedena društva — skupno s »Slaviio« devet — so soglašala s predlogom. Ko sc je 6. aprila 1904 sestala ustanovna skupščina za Nekuj slik rekriacijskega centru (počitniške Jarme) d ruši c o SNPJ o Clevelandu. Od zgoraj navzdol: parkirni prostor; člani glavnega odbora; kaj je prijetnejšega od piknika?; lile prostovoljni kuharji znajo poskrbeti, da je tudi ^notranji ministers dobre volje; balinišče, zadaj poslopje rekriacijskega centra. novo slovensko osrednjo podporno organizacijo (tretjo po vrsti) so bila na njej vsa ta društva zastopana ali po zastopnikih, ki so jiih poslala sama (Johnstown in Ln Sallej ali pa po članih »Slavije«, ki so dobili od njih pooblastila. Skupno ijc bilo 12 delegatov, od tega 10 iz Chicaga. Tako so ita društva postala ustanovni člani Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) ter so dobila pri njej številke od 1 (»Slavija«, Chicago) do 9 («Bratstvo-Naprej«, Yale) po vrstnem redu kakor so zgoraj navedena. Od teh delegatov sta živa še 92-letni John Vorščaj (brat ustanovitelja »Slavijec Josepha) «z Chicaga in Frank Petirich, ki živi v Kaliforniji. Od ustanoviteljev »Slavije« pa sta poleg teh dveh članov živa še Anton Trampuš in Michael Skočir. John Verščaj je danes najstarejši član SNPJ. Naša jnbilantka »Slavija« je torej konec lanskega leta' dočakala 55-letnico ustanovitve. Njena zgodovina je zgodovina struj in življenja med chicaškimi socialističnimi im svobodomiselnimi rojaki. Nekaj let so bili v njej hudi boji med socialisti, svobodomisleci-nesocia-listi dn nevtralci (sredinci), vendar so se ta nasprotja sčasoma dzgladila, delno s popuščanjem in sporazumom, delno z izstopi, delno pa z izključitvami. Pionirsko društvo »Slavija« pa še živi in še danes živahno deluje. Lani se je »Slaviji« pridružilo še društvo št. 39 SNPJ »Narodni vitezi«, ki se (je tudi ustanovilo kot samostojno društvo »Vitezi sv. Martina«. Leta 1906 pa se je preosnovalo v društvo »Narodni vitezi« dn je pristopilo k SNPJ kot društvo št. 59. To društvo deluje že tudi 52 let. Proslava je potekla j) ra v lepo in je bila nov prispevek k utrditvi društva, k utrditvi Slovenske narodne podporne jednote in k utrditvi narodne zavesti med našimi izseljenimi rojaki. Tudi Slovenska izseljenska matica in uredništvo Rodne grude čestitata »Slaviji« k lepemu jubileju in ji želita še mnogo let plodnega ter za vse nuše rojuke v Chicagu in vseh Združenih državah koristnega dela. Cvetko A. Kristan Bil sem med prvimi naseljenci v Novi Zelandiji Midva s prijateljem soa bila med prvimi slovenskimi naseljenci v Novi Zelandiji. Zato lahko povem, da so se v teh krajih ¿e o letih 1912 in 1913 pele nuše lepe slovenske pesmi. Živel sem o Wellingtonu, kjer sem delal pri Westport Coli Company. Moj prijatelj pa je živel in delal n Oaklandu. Živeli smo v bližini morja. Zaslužek v tistih časih ni bil velik. Delali smo šest ur na dan, ali 11 dni na dva tedna, plačo pa smo dobivali vsak drugi petek. Takrat za delavce niso bili posebno lepi časi. Med njimi je bilo največ Indijancev, izmed Jugoslovanov pa so tam delali le Črnogorci. Čeprav delo ni bilo lahko, nam je bilo še kar lepo, saj smo bili mladi in zdravi. Petinštirideset let je minilo v decembru, ko sem hodil čez Nelson v malo mesto Wellington na delo. Mnogo trdih žuljev sem si tam prislužil. Pisal bi vam več, pa mi je roka okorna. Zato vam bo drugič moja nečakinja, čeprav je zelo zaposlena, kaj več napisala. Srčno pozdravljam vse zavedne bralce, posebno še tiste iz Nove Zelandije. Geor/le Verčič, Samyerrville, Iti. Slovenska ženska zveza za domovino Med lanskimi obiskovalci rojstne domovine smo pozdravili tudi ustanoviteljico Slovenske ženske zveze iz Milwaukee, Wise. mrs. Marie Prislandovo. Nekaj pozneje pa je pripotovala na ponoven obisk v domače kraje tudi glavna tajnica te velike Slovenske ženske organizacije v ZDA, mrs. Albina Novakova. Kakor smo že poročali, je Slovenska ženska zveza lani imela svojo XI. iredno konvencijo, na kateri je položila bogat obračun svoje delavnosti. Dotaknimo se danes samo pomoči, ki jo je ta organizacija in njene podružnice nudila rojstni domovini. Skupni prispevki v ta namen znašajo 32.000 dolarjev. Pridne članice so pomagale v različnih akcijah. V mnoge pasivne kraje so večkrat poslale živila in za otroke šolske potrebščine. Šivalne stroje so nabavile nižji gimnaziji v Mirni pri Gorici, nižji gimnaziji v Vinici pri Črnomlju, ljudski šoli na Rečici ob Savinji, Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Otroški kliniki v Ljubljani so poslale Elektroluks kuhinjski stroj, šoli v Ribnici epidiaskop, dramski šoli v Ljubljani magnetofon. Slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki je zbiral prispevke za pomoč Sloveniji po vojni, je Zveza in njene podružnice prispevala 2601.25 dol. Še posebej so takrat podružnice zbrale in odposlale v razne kraje Slovenije 24.144 funtov hrane, obleke in čevljev. Posebej so krile tudi poštnino, ki je znašala okrog tri tisoč dolarjev. Lani je bila zaključena posebna zbirka v korist celjske bolnišnice, za katero je dala pobudo in jo vodila rojakinja Prislandova. Pridne članice so zbrale 952.66 dolarja in za to vsoto nabavile celjski bolnišnici aparat za laboratorijske preiskave (spectrophotometer). Aparat so nabavile v Angliji. Že prej so celjski bolnišnici poslale tudi aparat za raziskavo krvi. Požrtvovalno delo članic SŽZ in njenih podružnic dokazuje njihovo navezanost na rodno deželo, ki je zlasti v prvih letih po osvoboditvi nujno potrebovala pomoč, da bi si opomogla. Zakonca Končinova iz Francije s 5 sinovi in 3 hčerami in njihovimi družinami ob praznovanju družinskega praznika obisku pri naših povratniki »Pozdravljen, prijatelj, kar naprej!« me je prijazno vabil rojak Nick Skube, ko sem ga obiskal v Adlešičih. v lepi Beli krajini. Pred mnogimi leti je odšel v Ameriko kot številni drugi Belokranjci, ki na domači zemlji niso našli zaslužka. Dolga leta je trdo delal v Ameriki. Doma je bila družina satna, ki ji je pomagal z dolarji, da so še kar dobro živeli. Ni vzdržal ves čas brez domačih, nekajkrat jih je obiskal. Z njegovo pomočjo so lepo uredili dom. tudi otroci so odrasli iu so poleg tetk pomagali ženi doma. I ako je prišla druga svetovna vojna. Sin Niko je postal partizanski borec. Treba je bilo delati za dom in pomagati partizanskim borcem. Kot nalašč so bile takrat res zelo dobre letine. Pri družini Nicka Skubeta v Adlešičih so partizani našli vedno gostoljuben sprejem. V zadnjem letu vojne je okupator požgal lepe Adlešiče. To je bilo 23. marca 1945. Tudi pri Skubetovih so utrpeli precej škode. Takoj po osvoboditvi pa je družina z državno podporo obnovila požgana gospodarska poslopja. Bilo je mnogo truda, ki pa je danes že pozabljen. Medtem je tudi Nick Skube, ki je delal v Ameriki, dosegel polna leta za pokoj in se nekako pred štirimi leti vrnil v domač kraj. Tako je bil zopet doma. po dolgih letih in za vselej. Spet je sedel za domačo mizo s svojo družino. S pokojnino bi v Ameriki ne živel ravno sijajno. Tu pa živi prav lepo. Doma si je uredil čebelnjak in udoben dom. Ker ni imel dovolj krme. je dokupil še sveta, da družina ne bo lačna, oziroma da ne bo treba po krmo na Kočevsko, kot morajo nekateri Belokranjci. V prostem času rad prebira časopise, posebno še »Glas naroda«, \ katerega še sam včasih kaj napiše. Tako se mi zdi. kot da bi se ti naši Amerikanci med seboj pogovarjali preko svojih časopisov. Nick se tudi rad udeležuje kulturnih prireditev. Ko so lansko leto nastopili šolarji iz Jevnice v Adlešičih, jih je povabil na svoj dom; celo slavolok jim je postavil /. napisom »Dobrodošli prijatelji iz Jevnice«. Napis je bil v slovenskem in angleškem jeziku. Na vrtu je postavil mize. ki so bile obložene z raznimi dobrotami. Tam so bili otroci pogoščeni. Tega obiska jevniški škorčki ne bodo pozabili. Vse akcije, ki so v prid domačemu kraju, tudi vedno rad podpre. Danes je Nick kljub težkemu delu, s katerim si je skozi dolga leta tam v daljni Ameriki prislužil pokojnino. ves zdrav, močan, kakor gora visok. In vsi. ki ga poznamo, mu iz srca želimo, da bi bil še dolgo let tak, zdrav in vesel med svojimi tam v lepih Adlešičih. Lani o božiču je minilo osemdeset let. ko je zavekal v preprosti kmečki kajžici v Beli krajini Jože Kostolovič. Tudi njega je življenjska oot odpeljala v Ameriko, kjer je delal v raznih podjetjih in nazadnje v ladjedelnici celih 43 let. Pred petimi leti se je vrnil v domači kraj in se naselil pri svoji hčerki Marici in Jožetu Adlešiču. Kmalu po vrnitvi pa je zbolel in so mu morali odrezati nogo. Dobil je invalidski voziček, s katerim se sedaj prepeljava po stanovanju. Poveda'tii vam moram tudi to, da je Jože Kostolovič pravi graščak, saj stanuje v znatnem Pobreškem gradu, ki ima za seboj veliko zgodovino. Pobreški grad je okupator med vojno požgal. Tudi zdaj je grad še deloma porušen, toda Kostolovič in njegovi sorodniki so si uredili v njem prijetno dvosobno stunova-nje, ki ima dovolj sonca. Tudi elektriko so si napeljali. Oče je dobil še radio, ki ga kratkočasi. Zelo rad si prižge pipico in pokramlja. Z očali še kar dobro vidi; tudi sliši odlično. Kljub visokim letom na njegovem obrazu še ni opaziti gub. Petletnico svojega povratka v stari kraj smo svečano proslavili. Bil sem med povabljenci, med njegovimi prijatelji in znanci. »Zapojte kakšno lepo slovensko pesem,« je zaželel in seveda smo mu radi ustregli. Tudi sam je pomagal. > Ja, kje je pa godec, se je naenkrat spomnil. Že so hiteli po godca. Ko je ta raztegnil meh. smo morali pa seveda še zaplesati. Veselo smo se zavrteli, on pa nas je zadovoljno gledal. Mogoče je v mislih kar plesal z nami. saj je bil v mladosti dober plesalec. Že se je danilo, ko so se gostje pripravljali za odhod. On nas je pa še vedno vabil, da bi še pili in jedli, saj je bila miza neprestano polna. In še to je povedal: »Vesel in zadovoljen sem, ko smo uredili stanovanje in napeljali elektriko. Vesel sem tudi, da ste prišli. Še pridite!« Dragi Jože. Želimo ti, da bi bil še mnoga leta čil in zdav poleg svoje skrbne hčerke in zeta. Le še velikokrat nabaši svojo priljubljeno pipico in tni te bomo radi še dostikrat obiskali. Miha Vuhcn KRIVA JE B Vsakemu je draga misel na rojstni kraj in kraje, kjer je preživel svojo mladost. Še dražja je tistemu, ki živi daleč in so vmes morda že dolga desetletja, odkar ni bil doma pri svojih. Domotožje, to je neozdravljiva bolezen vseh tistih naših rojakov, ki jih je življenje s svojimi neusmiljenimi vezmi priklenilo na tuja tla. Če so tam morda tudi našli po dolgih letih trdega dela srečo in zadovoljstvo — hrepenenja po rojstnem kraju in očetovi hiši pa o njihovih srcih tujina ni mogla zatreti. Tudi Ančka iz Detroita se je odločila, da po dolgih letih obišče rojstni kraj Podzemelj o prelepi Beli krajini. Koliko Belokranjcev je odšlo kakor ona o svet. In šele ko so bili tam daleč v tujih velikih mestih, so se prav zavedali, kako lepa je vendarle njihova rojstna deželica. Saj prej, ko so bili doma, njene lepote niso utegnili občudovati. Preveč so bili vpreženi v težko delo. Morali so misliti samo na to, kako bodo iz skope zemlje izbili nekaj grošev. Do glave so tičali v tej svoji siromašni zemlji, ki pa jo je narava obdarila s tolikšno lepoto. Detroit je daleč, zelo daleč od Podzemlja. Od tam je Ančka pisala lepa pisma svoji sestri Matki, ki je ostala doma. Pisala je o velikem hrepenenju, ki se bo kmalu izpolnilo — spet se bosta objeli po dolgih letih na ljubem domačem pragu. I L A MAČKA Ančka je prišla sredi sončnega poletja. Močno jo je prevzelo, ko je spet zagledala očetovo hišo, ki je bila takšna kakor da je odšla iz nje pred nekaj dnevi. Na oknih nageljčki in roženkravt — vse kakor nekoč — le klop pred hišo je bila nova. Druga drugi sta se sestri spiehljali, ko sta hodili okrog hiše in potem po hiši in Ančka je obujala spomine. Ančka je hotela vse videti, vse vedeti. Kar mimogrede je sestri povedala o potovanju, lepo je potovala na luksuzni ladji *Queen Elizabeth«, čisto drugače kakor pred leti, ko je odhajala v Ameriko. Nekega dne sta sestri ogledovali staro kuhinjsko omaro, ki je bila prevelika za kuhinjo, pa so jo postavili v predsobi o prvem nadstropju. Ančka je gledala omaro, pa ji je v srcu vstal daven spomin. Kar svojim očem ni mogla verjeti, pa je vprašala sestro: »Malka, kaj je to res še tista omara in tista razbita šipa, zaradi katere sem bila tako tepena od matereP« Malka je prikimala in povedala, da nove šipe pač niso iskali, ker omaro bolj malo uporabljajo. In tako je ostala na njej razbita šipa 43 let od tistega dneva, ko jo je ubila sladkosneda mačka, ki je o omari polizala smetano. Mati pa je obdolžila Ančko in jo za polizano smetano pošteno našeškala . . . Lojze Zdravje FRANC SIKOSEK Gladbeck nko je bilo nekoč r Vestfaliji Eden mojih prvih spominov sega v peto leto mojega življenja. Bilo je to leta 18%. ko smo še živeli v Trbovljah, na Lokah. Igral sem se ob vodi. kar sem zagledal jabolko, ki je plavalo po vodi. Kar samo me je potegnilo v vodo. Hotel sem imeti jabolko. Voda mi je segla do grla. prestrašeno sem zakričal. K sreči je bila mati v bližini. Nabirala je regrat. Planila je za menoj v vodo ter me v zadnjem trenutku za lase potegnila na suho. To je bilo prvo razburljivo doživetje v mojem življenju. Oče je bil rudar. Delal je v rovu Tereziji. Dobro še pomnim, kako mu je mati vsak dan v lončkih nosila kosilo. Naslednje leto je naša družina odpotovala za srečo in kruhom v Westfalijo. Gladbeck, Moltkestrasse 9 To je bilo pred desetletji, ko so se naši ljudje kot slap razlivali na vse strani tujega sveta, kamor so nosili za skromne denarje naprodaj svoje delovne roke. Mnogo jih je šlo v Ameriko, drugi so ostali v raznih deželah Evrope. Tudi iz nemških rudnikov so prihajali v Avstrijo agitatorji po delovno silo. Obljubljali so visok zaslužek in stanovanja. In naši ljudje so šli, nekateri sami, drugi z družinami. Največ jih je odšlo v Westfalijo — v mesta Dortmund, Meerbeek. Mors, Hamborn, Osterfeld in Gladbeck. Med njimi je bila tudi naša družina. Oče se je odpeljal prvi. Nekaj mesecev pozneje je prišla za njim mati z nami — tremi otroci. Oče nas je čakal na kolodvoru v Gladbecku. Dobro se še spominjam tistega srečanja. Takoj ko sem zagledal očeta na peronu, sem stekel k njemu in ga vprašal, če mi je kupil orglice, kakor mi je obljubil. Nasmehnil se je in segel v žep. Dal mi je lepe bleščeče orglice in jaz sem čisto pozabil, da sem od vožnje truden in zaspan. Takoj sem poskušal igrati na orglice. Bil je lep večer, nebo polno zvezd, ko smo šli počasi skozi Gladbeck v Moltkestrasse 35. Oče nam je že pripravil večerjo. Na mizi je bila kava, kruh, klobase in maslo. Za nas otroke pa še posebej čokolada in bonboni. Nekaj mesecev smo bili podnajemniki pri družini Vengar. Potem smo se preselili za nekaj hiš dalje v novo stanovanje. Toda kmalu je tudi to postalo pretesno, ker je bil četrti otrok na poti. Končno smo našli ustrezen dom v Moltkestrasse 9, pet minut od rudnika »Graf Moltkec, kjer je oče delal. V tem stanovanju smo ostali do leta 1934. Tam je oče tudi umrl. Ko je umiral, je nad njegovo glavo visel Kristus na križu, ki ga je mati prinesla s seboj iz Trbovelj. Oče je umrl star 69 let, mati pa je dočakala 78 let. Kmalu sem moral iti v šolo. Seveda mi je bila nemščina popolnoma tuja in sem imel težave z njo. Prvo šolsko torbo mi je daroval neki Lanko-vič. Bil sem ponosen, ko sem hodil z njo v šolo. Poskušal sem s kredo na tablico napisati črko i, pa sem pozabil na piko. Dva sošolca sta me opozorila: »Auf, ab. auf. Piinktchen draufc (Gor, dol, gor, pikico gor). Počasi je le šlo. čeprav moram priznati, da nisem bil med najboljšimi učenci. V rudnik so radi .sprejemali Slovence iz Avstrije Pred šestimi desetletji je bil Gladbeck nekakšna večja vas, saj je leta 1895 imel komaj 7800 prebivalcev. Leta 1919 je Gladbeck postal mesto, ki ima danes 83.000 prebivalcev. V teh letih se je marsikaj spremenilo. Na mestnih ulicah ne boš zdaj več srečal žensk v lesenih coklah in širokih predpasnikih, kakršne so včasih hodile na trg kupovat zelenjavo. Gladbeck je izrazito rudarsko mesto. Najstarejši rudnik v Gladbecku pa je »Graf Moltkec jašek I/IL Ta jašek so leta 1870 prvič poglobili. leta 1875 so pri vhodu i zvesti i veliko zastavo in z njo pozdravili prvi vagonček premoga, ki je pripeljal iz jaška. Leta 1902 so pripeljali prvi vagončki premoga iz rudnika »Mollerschachtec, temu je sledil leta 1906 rudnik »Mathias Stinnesc III/1V, leta 1909 pa rudnik »Zweckelc. V bližini rudnika »Graf Moltkec je neštetokrat postaval jamski nadzornik Romberg in čakal na izseljence, ki so prihajali z majhnimi lesenimi kovčki, klobukom postrani in marsikateri z murč-koin v ušesu. Prijazno jih je povprašal, če morda želijo delo v rudniku. Vesel jih je nato spremljal v pisarno, ko je zvedel, da so to Slovenci iz Avstrije. Tudi rudniški ravnatelj Julius Koch, ki je bil s svojo mogočno sivo brado zelo podoben svetemu Miklavžu, jih je prijazno sprejel. Vsi so imeli Slovence radi, ker so bili znani kot dobri delavci. Ko je tako dobil delo naš rojak Hribar, se je nadzorniku pobahal, da je v Trbovljah delal za tri. Ta ga je seveda debelo pogledal in rekel, da je to izključeno. Hribar pa je trdil svoje in mu nazadnje pokazal poročni list ter mu razložil, da je delal zase, za ženo in za otroka — torej za tri. Ko je naredil novi priseljenec dva ali tri šilite, mu je rudniška uprava izplačala nekaj predujma, da si je lahko na obroke kupil najpotrebnejše pohištvo. Vsak rudar je moral biti tudi zavarovan, da je imel brezplačno zdravnika, zdravljenje, zdravila in v potrebi oskrbo v bolnišnici. Moral je biti tudi član pokojninskega sklada, ki mu je po Gladbeck 50. letu izplačeval mesečno renio, katere višina se je ravnala po njegovem zaslužku v mladih letih. Lahko pa je delal tudi do 65. leta. V drugi svetovni vojni pa so rudarji morali delati do 65. leta. Danes je starostna doba za dosego pokojnine 60 let za rudarje, ki so delali vsaj 15 let kot kopači v jami. Leta 1941 je bil izdan tudi zakon, po katerem dobi rudar odškodnino, če je zbolel za silikozo. Mnogo rudarjev se v rudniku težko in tudi smrtno ponesreči. Rudniška uprava mora za vsakega ponesrečenca plačati visoko vsoto zavarovalni blagajni »Bergbau-Berufsgenossenschaft«. Dostikrat mora zdravnik na vrat in nos v jamo k ponesrečencu ter mu, če ni druge pomoči, podaljšati življenje z injekcijo, da le prinesejo živega iz jame. Dostikrat čisto črnega pripeljejo v bolnišnico »Bergman nsheil«. Če namreč prinesejo rudarja mrtvega iz jame, mora rudniška uprava plačati več tisoč mark zavarovalni blagajni. Rudarji, ki zbole za silikozo. se morajo zelo boriti, da jim zdravniki to bolezen priznajo. Mnogi si pomagajo na ta način, da gredo k privatnemu zdravniku na pregled. Seveda mu morajo plačati masten honora r 40 do 60 mark. Potem vlože tožbo s pomočjo rudarskega sindikata (Gc\verkschafts-bund) in prilože spričevalo privatnega zdravnika, ki je ugotovil silikozo. Mnogi na ta način uspejo in zavarovalni zavod jim mora izplačevati rento. Dosti je pa tudi takšnih, ki ne uspejo. Že večkrat se je zgodilo, da je »knap« umrl na silikozi, ki mu pa zdravniško ni bila priznana. Vdova pa ga je dala izkopati in je privatni zdravnik po smrti ugotovil, da je imel 70 do 80 °/o silikozo. Tako si je končno vsaj vdova pridobila pravico do mesečne rente. Imel sem dobre starše Oče in mati, oba sta bila dobra in delavna. Oče je delal v rudniku, mati doma. Dvanajst otrok nas je bilo, toda polovico sestric in bratcev je umrlo že v prvih otroških letih. Mati je delala doma od zgodnjega jutra do poznega mraka. Vrt je bil njen ponos. Na njem je toliko pridelala, da smo vsako leto zredili 2 do 5 težke prašiče. Tako nam ni manjkalo ne klobas ne mesa. Tudi pijače je bilo vedno kaj pri hiši, čeprav naš oče ni bil pijanec. Kmalu sem dorasel za jamo. Kot fant po postavi nisem bil posebno korenjaški. Bil sem dolg in suh, da me je mati dostikrat na pol v šali okregala: »Ti sulmč, ti!« To mi seveda ni bilo posebno všeč, pa sem eno pogruntal. Neke nedelje dopoldne me je oče vzel s seboj v restavracijo, kjer so imeli tudi avtomatično tehtnico. Že v soboto zvečer mi je oče rekel, da se bova tam oba stehtala. Jaz sem se za to dobro pripravil. Nabasal sem si vse žepe s svincem, seveda tako, da se na zunaj ni poznalo in krepko stopil na tehtnico. Za celih pet kilogramov sem tako pridobil na teži. Vsi, ki so stali okrog tehtnice in me videli na zunaj tako šibkega, so se čudili moji teži in me nato gledali z nekakšnim spoštovanjem. Tudi oče. ki je dejal, da sem videti pač šibak, da pa imam težke in krepke kosti. (Sc nadaljuje) • • • PO DOMAČI DEŽELI — Ljubljanski tramvaj se je poslovil v soboto, 20. decembra. Natančno 57 let je vozil po ljubljanskih ulicah, zdaj so ga pa zamenjali moderni avtobusi in trolejbusi. Rekonstrukcija ljubljanskega cestnega prometa je stala eno milijardo sedem sto milijonov dinarjev. V soboto, 20. decembra ob 3. popoldne je množica Ljubljančanov prisostvovala otvoritvi nove krožne avtobusne proge in se pred ljubljanskim magistratom ganljivo poslovila od starega tramvaja. V imenu Ljubljančanov so se od njega poslovili tudi znani humoristi ljubljanske radio televizijske oddaje. — Dedek Mraz je tudi letos pripravil otrokom veliko veselja in zabave. Organizacije Zveze prijateljev mladine so v mestih in na podeželju pripravile številne prireditve in pogostitve otrok. V Ljubljani se je Dedek Mraz z bogatim pravljičnim spremstvom tri dni vozil po ulicah. Na Gospodarskem razstavišču, v gledališčih, kinematografih in šolah pa so bile prireditve za otroke; kljub temu so pa bili malo razočarani, ker jim Dedek Mraz ni prinesel snega. — Krematorij bodo letos začeli graditi v Ljubljani. Za začetna dela je ljubljanska občina določila 40 milijonov dinarjev. — Tovarna avtomobilov v Mariboru bo letos izdelala 600 vozil več. — Škocijanske jame pri Divači so vedno bolje obiskane. Saj se ponašajo z lepimi kapniki. Da bodo hitreje in lažje dostopne, bodo zgradili posebno žično dvigalo, ki bo obiskovalce na povratku dvignilo 100m visoko naravnost v Skooijam, kjer bodo zgradili tudi hotel. — Najstarejši šoli na Dolenjskem sta nedvomno šola v Artičah, ki je lani novembra praznovala 115-letnico, in šola v Prečni, ki je v decembru dočakala stoletnico ustanovitve. — Lep gasilski dom so si zgradili v Rankovcih v Prekmurju. — Okrog 29.000 novih modernih stanovanj je bilo lani zgrajenih v Jugoslaviji. — Novo vajensko šolo bodo zgradili v Lendavi. Na gradnjo takšne šole pa se pripravljajo tudi v Radgoni. — Škofja Loka je 18. decembra lani praznovala svoj občinski praznik. Na ta dan je začelo v novi zgradbi obratovati podjetje »Testenina«, ki bo za dvakrat povečalo proizvodnjo. Zgrudili so tudi novo javno pralnico, zavod za rehabilitacijo invalidov, v načrtu pa imajo gradnjo nove kinodvorane in modernega kopališča. Jadranska cesta od Reke do Zadra je v glavnem gotova, nekatera podrobna dela bodo končana do 1. maja letos. Graditelji te naše nove magistrale pripovedujejo, da je iz mnogih njenih razglednih točk čudovit pogled na morje in izletniške kraje na našem Jadranu. V letošnji turistični sezoni bo na novi cesti Reka—Zader že obratovala redna in zelo ugodna avtobusna zveza — kot nalašč za izlete! Smuka o Triglavskem po gor ju Sneg je za padel in les gre o dolino — Lela 1954 je bilo v Sloveniji izdelanih 20.600 koles, lani pa 86.400. - Lela 1938 je na 58 prebivalcev Slovenije odpadel en radio-aparat, sedaj ima radio sprejemnik vsak osmi državljan naše republike. — V zadnjih treh letih se je v Sloveniji povečala prodaja premoga v nadrobni trgovini za 280 #/o, kave za 160%. radioapa-ratov za 150%, električnih aparatov za gospodinjstva 100 %, riža za 77%. mleka za 56%. svežega mesa za 31 %, sladkorja za 28% in testenin za 22%. - Lani je bil železniški promet v Jugoslaviji dva in polkrat večji kot preti 11. svetovno vojno. Domači turizem je v Sloveniji po številu prenočitev v lanski turistični sezoni dosegel dvakratni predvojni obseg, število domačih turistov, ki so večinoma delavci in uslužbenci, pa je bilo tri in polkrat večje. — Dograjena cesta Ljubljana— Koper je za 15 kilometrov skrajšala pot do slovenskega glavnega mesta. — Novo sodobno bolnišnico za zdravljenje tuberkuloze so zgrudili v Splitu. Namenjena je predvsem bolnikom iz Dalmacije in Bosne. — V Negotinu na Vardarju so zgradili hladilnico, ki bo lahko sprejela 140 vagonov blaga. Letos so pridelali v negotinskem okraju 11.000 ton grozdja. — Nova tovarna mlečnega sladkorja v Tolminu bo začela kmalu obratovati. Zdaj montirajo stroje. Osem novih prekomorskih tovornih ladij z okrog 27.000 brt. tonami bo letos dobila jugoslovanska trgovska mornarica. Graditi bodo začeli tudi dve novi potniški ladji za obalno plovbo z okrog 1400 brt. tonami. Dom uči ja na Pohorju Sneg in sonce MALI KRUHEK IZ ŠKOFJE LOKE Ni ga bilo scjina svoje dni na Kranjskem, kjer ne bi prodajali sladkega, strdenega kruhka iz Loke. Prenekatero dekle je zardelo, ko je dobilo v dar od fanta veliko medeno srce — priznanje ljubezni. Otroci pa so pridno šteli, kolikokrat bodo morali še iti spat, preden bo semenj, žegnanje ali Miklavž, saj so vnaprej vedeli, da se bodo oblizovali ob tako lepem in dobrem malem kruhku. Zdaj ga skoraj ne poznamo več. V Škofji Loki ga le še pri dveh hišah včasih spečejo in še to le, če ga kdo posebej naroči. Največ ga naročajo razni tuji turisti, tako da je loški kruhek potoval z njimi na Poljsko. Norveško, Dansko, Švedsko, Nemčijo, Švico in celo na Japonsko, veliko pa tudi v Ameriko. Hudovernikova Marica, ki še zna peči kruhek, ima čez sto najrazličnejših modelov, od raznih konjičkov, src, ovčk, punčk, rož do rakov, hišic itd. Pri tej hiši pečejo kruhek že nekaj sto let in kadar so imeli največ dela, so porabili na dan tudi po dvajset kilogramov medu. Mali kruhek zamesijo iz enakih delov medu in ržene moke, dodajo pa »patašon«, cimet, poper in nageljnove žbice. NAJVIŠJE LEŽEČA KMETIJA V SLOVENIJI Kmet Bukovnik kraljuje visoko pod vrhom Raduhe na nadmorski višini 1321 metrov. Njegova kmetija stoji najvišje v Sloveniji. Pod Olševo pa je kmet Macesnik, ki se poleg višine (1100 m nad morjem). .drobtinice lahko pohvali še s povsem neodvisnim gospodarstvom. Pri hiši ima vse: žago, kovačnico, mizarsko delavnico. mlin, poseben stroj za sekanje drv in še razne druge pripomočke. tako da si še kože sam ustroji. Vse stroje mu žene elektrika in ima kajpak tudi lastno elektrarno. SKRINJA IZ TRIDESETLETNE VOJNE Na sliki vidimo železno skrinjo — švedsko vojaško blagajno, tisto, o kateri nam pripoveduje Visoška kronika, da je bila polna zlatnikov. Polastili so se je Polikarp Kalan, Lukež in Jošt Schsvarz-kobler. Lukež je bil ob tepežu ranjen, Kalan pa je, da bi se polastil vsega zlata, Jošta zabodel in pokopal. Skrinja je zdaj v škofjeloškem muzeju. CESARSKO-KRALJEV A NABORNA KOMISIJA IMA ZASLUGE ZA ŽIROVSKO ČEVLJARSTVO Ko so na naboru Francu Kopaču, rojenemu v Novi vasi leta 1810. sporočili, da je »tauglih«, si prav gotovo ni ir :slil, da bo ta odločitev nadvse pomembna za vso žirov-sko kotlino. Dodeljen je bil neki enoti dragoncev v Dalmaciji. Tam se je naučil delati težke vojaške čevlje in škornje ua gube. Ko se je vrnil domov in nadaljeval s čevljarjenjem, so njegovi izdelki brž zasloveli. Pri njem sta se izučila oba sinova in še sin brata Simona. Kar kmalu so bili samostojni mojstri in naročil za tedaj že daleč naokoli znane močne čevlje je bilo vedno dovolj. Sprva so jih nosili v koših do Škofje Loke, Logatca in Postojne, pozneje pa že kar raz- važali z vozovi. Kmečki fantje iz Poljanske doline in Notranjske, ki so nosili žirovske čevlje in odhajali na delo drugam, so ponesli njih dobro ime na Sedmograško. v Slavonijo, na Gornje Štajersko in Madžarsko, tako do se je Žirov-cem oglašalo vedno več tujih kupcev. V rudniku Tatubanja na Madžarskem so skoraj vsi rudarji nosili žirovske škornje in mojster Jernej Mlinar jim jih je komaj sproti dobavljal. Od samcatega vojaškega čevljarja pred približno 120 leti je doslej naraslo število tako, da zdaj v obeh žirovskih tovarnah »Alpini« in »Metki« dela skupaj okrog 1000 čevljarjev. CESAR FRANC JOŽEF ORAL NJIVO V PAVLOVCIH Skozi Pavlovce, blizu Ormoža, je svoje dni potoval v kočiji cesar Franc Jožef. Ogovoril je kmeta Kralja, ki je oral, nato pa je hotel tudi sam poskusiti z oranjem. Trikrat mu je plug »ven vrglo«, nato pa je utrujen odstopil. Na kmetovo povabilo je prenočil v hiši in se je. pravijo, kar pohvalil. Dolga leta so bili za gostoljubje Kraljevi prosti vseh davščin. IZREDEN RIBIŠKI PLEN PISATELJA DR. I. TAVČARJA V škofjeloškem muzeju pokužejo sem in tja kakšnemu obiskovalcu kožo velikanske postrvi, ki jo je ujel v Sori pri Visokem pisatelj dr. Ivan Tavčar. Koža, ki se je prav gotovo skrčila, meri zdaj brez glave več kot en meter. Dan je. o ozadju Rlegaš TRAGIČNA ZAMENJAV A V STAREM PISKRU PRI CELJU Nemci so pripravljali enega svojih največjih zločinov — pokolj v Frankolovem. Lista smrti zapisanih talcev je imela 100 zaporednih številk. Dvanajsti po vrsti je bil Franc Žohar iz Braslovč. Gestapovci so klicali jetnike iz sob in celic po imenih in priimkih. Med zaprtimi pa sta bila dva Franca Žoharja. Ko so poklicali ime, se je postavil v vrsto obsojenih na smrt Franc Žohar iz Štor, ne vedoč, da niso mislili njega. Tako se je zgodilo, da je kar dvakrat nedolžen umrl. Usodna pomota, zaradi katere je izgubil življenje, pa je pomagala, da je pravi na smrt obsojeni Franc Žohar iz Braslovč ostal pri življenju. OPOJNA KNJIŽNICA V Ptuju imu podjetje »Slovenske gorice« arhiv vina, ki mu rečejo strokovno knjižnica. V knjižnici imajo za vsako leto posebej vse važnejše sorte vina od vsake po dve sto buteljk. Do letos se je število arhivskih steklenic pomnožilo na 22.000. Knjižnica obstaja že od leta 191? in ima z izjemo medvojnih let popolno zbirko. Največjo vrednost pripisujejo tšO buteljkam vina »Zlata trta« iz leta 191?, ker te sorte od takrat naprej ni več. IZVIR POTOKA »LINTVER« Blizu Vrhnike izvira nad starim mlinom potok Bela na kaj nenavaden način. Včasih kar nenadoma začne v skalovju votlo bobneti, grgrati in šumeti, nato pa naniah brizgne močan curek vode iz zemlje. Anton Trepal, ki ima že čez 60 let, ve povedati, da ga je posebno v letih od 1921 do (926 videl večkrat bruhati. Nekajkrat pa je pljusknila voda do štiri metre visoko. Seveda »Lintver«, kot mu pravijo domačini, nima nobenega reda, včasih zroji ob največji suši, včasih dolgo molči, pa spet kar nekajkrat zapored bruhne. Pred leti je dosti pogosteje rogovilil, kot zdaj. .Mislila srni, (la ho lažje Danes se oam oglašam tudi jaz. Najprej vam želim srečno nooo leto, oam in osem bralcem in bralkam Hodne grude. Posebno znancem iz Vin-gles-Sallauminesa. Najprej oam povem to novico, da smo tudi lani v Sallauminesu praznovali jugoslovanski narodni praznik, ki se ga je udeležil tudi naš generalni konzul iz Pariza. Na lepi proslavi se nas je zbralo precej Slovencev in Hrvatov od blizu in daleč. Sledila je prosta zabava, pri kateri smo tudi po domače zapeli in se prijetno imeli. Naše društvo o Vinglesu dobro deluje, čeprav je tu malo Slovencev. Vsi smo člani tega društva. Vsako leto društvo tudi obdari potrebne člane in vdove. Ker sem videla v Rodni grudi, da rojaki pišejo o svojem življenju, pa bom tudi jaz napisala nekaj vrst. Rodila sem se na Kom polju v boštanjski občini. V šolo sem hodila v Boštanj. Nisem imela trde glave in učitelji so me imeli radi. Bila pa sem prerevna, da bi študirala. Ko sem bila s štirinajstim letom prosta šole, sem morala takoj na dnino k tamkajšnjemu graščaku. Tako sem že na pol otrok služila svoj trdi vsakdanji kruh. Petindvajset let stara sem odšla v svet. Težko je bilo slovo, vseeno sem pa tudi rada šla od doma, tiu katerega sem imela veliko bridkih spominov. Mislila sem, da bo tam na francoskih tleh moje življenje lažje. Pa sem se zmotila. Moj mož, vdovec, je imel tri zapuščene otroke, jaz pa sem postala mati enajstim otrokom, od katerih jih živi zdaj še sedem. Tako, vidite, je bila moja družina res zelo velika in tudi razumete lahko, da je bilo z njo dosti dela in tudi težav in skrbi. Na obisku v domovini nisem bila že celih 21 let. Vsako leto, ko odsopiha vlak z našimi rojaki v Jugoslavijo, se mi zbudi vroča želja, da bi bila med njimi. Pa ne morem. Prvič se bojim stroškov, drugič pa ne morem predolgo pustiti svoje velike družine. Ko bi mogla, bi kot ptič poletela čez doline in gore o dragi domači kraj. Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj. Bodi zdrava ti edina — al' te vid'la bom še kdaj?< Nežka Jež, Vingles, Sallaumtnes, Franclja KILTIH N I Kaj bodo letos izdale naše založbe Slovensko založništvo je v letih po osvoboditvi prehodilo ogromno pot. Od prvih skromnih povojnih začetkov se je razvilo v dejavnost, ki čedalje širše in globlje posega v naše kulturno življenje. Ce so prve naše založbe izdajale knjige več ali manj nenačrtno, opažamo v zadnjih letih čedalje očitnejšo težnjo k čimbolj smotrnemu posredovanju domačih in tujih, klasičnih in sodobnih literarnih vrednot. V tem smo zdaj ne le dosegli, temveč že zdavnaj tudi presegli vsa naša tovrstna predvojna prizadevanja. Saj lahko vzamemo katero koli predvojno knjižno zbirko, skoraj pri vsaki bomo morali ugotoviti, da je bila iz takšnih ali drugačnih razlogov prisiljena okrnjevati svoje prvotne zamisli. Tako n. pr. niti eden izmed slovenskih klasikov ni mogel iziti v celotni, neokrnjeni izdaji. Edina svetla izjema na tem področju so bila Cankarjeva Zbrana dela, pa še ta so izšla brez pisateljevih pisem. Prerez skozi letošnje založniške programe najvidnejših slovenskih založb Državne založbe, Cankarjeve založbe in Mladinske knjige nam kaže kaj pestro sliko. Če izvzamemo šolske in znanstvene publikacije, je težišče dela Državne založbe Slovenije nedvomno usmerjeno v izdajanje del s področja domačih in tujih klasikov. Na prvem mestu bi tu omenili monumentalno zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Zbiirka, ki je začela izhajati že 1946. leta, ima namen posredovati dela vseh velikih mojstrov slovenske besede v znanstveno pretehtanih, kritičnih izdajah. Tako smo že doslej prav v tej zbirki prvič spoznali zaključeno podobo avtorjev, kot so Gregorčič, Stritar, Kette in 0 K Z 0 K N I k nekateri drugi, mnogo je pa tudi avtorjev, katerih Zbrano delo bo vsak čas zaključeno. 2e doslej je zu-ložba izdala knjig te priljubljene, enotno zasnovane zbirke, letos pa se nam obetu še pet nadaljnjih zvezkov. Izšli bosta tretja in četrta knjiga Zbranih del Otona Zupančiča, dalje osma knjiga del Ivana Tuvčaria ter dvanajsta knjiga Janeza Trdine. Pričakujemo lahko, da bo že letos izšla tudi prva knjiga Zbranih del največjega slovenskega pisatelja — Ivana Cankarja. Izdaja Cankarjeve založbe, ki si je zamislila izbrana Cankarjeva dela v desetih knjigah (devet jih je že izšlo), seveda še zdavnaj ne more zadostiti velikemu povpraševanju po celotnem delu tega velikega ustvarjalca, predvojna izdaja, ki jo je pripravil pisateljev bratranec dr. Izidor Cankar, pa jc že zdavnaj razprodana. Obeta pa se nam še nekaj: prva monografija, ki bo izšla v okviru te zbirke. Zamisel Državne založbe je namreč že spočetka bila, noj bi posamezne knjige te edicije ne izhajale z uvodi, kot je bila to pri nas pred vojno navada, temveč naj bi delo vsakega avtorja na koncu zaključila obsežnejšu monografija, ki bo pisatelja in njegovo delo osvetlila z vseh bistvenih strani. Tako je zdaj za letos v načrtu Koblarjeva študiju o goriškem slavčku Simonu Gregorčiču. Izšel bo tudi četrti in peti zvezek Prijateljeve »Kulturne in politične zgodovine Slovenčeve, ki je sicer že pred vojno začela izhajati pri tedanji Akademski založbi, a je kljub prizadevanju urednika dr. Antonu Ocvirka ostala nedokončana. Tako bosta prav ti dve knjigi prinesli gradivo o Mladoslovencih, ki doslej širši javnosti še ni bilo dostopno. Zbranim delom slovenskih klusikov pridružuje Državna založba Slovenije Izbrana delu najvidnejših slovenskih sodobnih pisateljev. Ze dostej je izdala sedem knjig Izbranega dela Franceta Bevka, katerim se bo letos pridružila še osma 'knjiga. Poleg tega pa se je založba odločilo. cU bo pričela izdajati Izbrana dela Jnšo Kozaka in Frana Milčinskega. V letu 1959 bo od vsakega teli avtorjev izšla po ena knjiga. Izven zbirke pa predvideva založnica, da bo izdala še zbirko novel Janeza Potrča, izbor pesmi Lili Novyjeve ter roman Miška Kranjca o legendarni XIV. diviziji. Posebej bi omenili še dve novi knjižni zbirki, kateri namerava Državna založba na novo predstaviti. Prva se bo imenovala »Večni sopotniku in bo v bibliofilski opremi prinašala najlepša pesniška dela iz domače in svetovne književnosti. Letos pričakujemo bibliofilsko izdajo Prešernovega Krsta pri Saviču, Wil-deovo »Jetnižko balado .iz Readingac, Lermontovo pesnitev »Demon« ter najpretresljivejšo poemo o herojskem trpljenju našega ljudstvu med drugo svetovno vojno: »Jamo« Ivana' Gorana Kovačiča. Druga zbirka je namenjena mlademu pisateljskemu rodu, ki se je šele v zadnjih letih pričel uveljavljati v naši književnosti. Kot prva bo izšla pesniška zbirka Toneta Pavčka, sledila ji bosta romana Smiljanu Rozmana »Obala« ter Vladimira Kavčiča »Iz gozda se irazlega klic«, izbor novel Marjanu Rožanca lin morda tudi še pesmi Kajetana Koviča. — Poleg navedenih bo založnica izdala vrsto prevodov iz svetovne književnosti. Med izdajami druge najpomembnejše slovenske založnice Cankarjeve založbe bi na prvem mestu kazalo omeniti knjige, ki bodo izšle v zbirki »Svetovni roman«. Tu je predvsem velikopotezno zasnovana kronika »Družina Thibaultovih« Rogera Martina du Garda, enega najvidnejših francoskih pripovednikov iz časa med obema vojnama. Druga knjiga v tej zbirki bo roman sovjetskega pisatelja in publicista lije Erenburga »Padec Pariza«, v katerem se bodo bralci lahko seznanili z obdobjem revolucije v Španiji, kakor se je zrcalilo v francoski prestolnici Parizu. Med najbolj znanimi imeni, ki bodo lletos zastopani v tej zbirki, pa je nedvomno ime znanega angleškega pisatelja Johna Gals\vorthyja. Izšla bo njegova trilogija »Zadnje poglavje«, ki zaključuje trilogiji »Sagu o Forsytih« in »Moderno komedijo«. Tu trilogija vsebuje romane »Dekle čuka«, »Cvetoča divjina« in »Cez reko«. Zbirki »Svetovni roman« se smotrno priključuje zbirka »Sodobni roman«. Omenimo tu na prvem mestu roman slovenske pisateljice Mire Miheličeve, ki sc je doslej uveljavljala predvsem kot dramatik lin preva-julku, roman »Mišu večera«. V »Hiši večera« je pisateljica opisala štiri generacije slovenske meščanske družine, njihov vzpon in propad. V zbirki »Nova ljudska knjižnica« bo izšlo šest knjig. Tu bo prijetno napisan roman Mimi Malenškove iz časa pokristjanjevanja Slovencev »Črtomir in Bogomila«, drugo pa bodo prevodi. Štiri knjige bodo pripovedne vsebine, dve pa poljudno znanstvene. Knjižne načrte založbe »•Mladinska knjiga« si bomo utegnili le bežno pregledati. Ta naša nedvomno najbolj plodovita založba je tudi za letos pripravila obsežen načrt, ki skuša iz bogate zakladnice domačega in itujega slovstva izbrati za našo mladino tisto, kar je najboljšega in najbolj trajnega. V zbirki »Kondor«, ki je namenjena prvenstveno srednješolski mladini, bo tudi letos izšlo dvanajst zvezkov, vsak mesec torej po eden. Tako hipno v tej zbirki prvič dobili v knjižni izdaji prevod Dantejevega »Pekla«, prvega speva iz njegove slovite »Božanske komedije« v prevodu Alojza Gradnika. Sledile bodo »Pravljice« Oscarja Wildca, »Srbske in hrvaške narodne pesmi«, Montaigneovi sloviti »Eseji«, novele Miška Kranjca o sezonskih delavcih »'Kruh je bridka stvar«, »Pesmi in pisma« Franceta Prešerna, daljša Hcmiing\vayevu novela »Starec in morje«, izbor partizanske poezije »Kri v plamenih«, »Mrtvi ku- V Biljah pri Gorici sla pra7.nooaIa 60-leinico skupnega življenja Rok Čuk in njegova 81-lelna žena Amalija rojena Silič. Imela sta pet otrok. o(l katerih živita še hčerka Lidija in sin David. Hčerka živi že nad 50 let v Egiptu. Takšnega jubileja niso imeli v Biljah nad 150 let. Na sliki jubilanta s sinom Davidom pitali« hrvaškega pripovednika Josipa Kozaraca, »Novele« srbskega realista Branka Lazareviča, »Pesmi« 'Simona Gregorčiču in tragedijo Friedricha Schillerja •Don Carlos«. Vse knjige ite zbirke so tiskane na lepem papirju, opremljene z opombami in okusno ilustrirane, tako da lahko brez sramu stoje tudi na knjižni polici zahtevnejšega ljubitelja. Dalje uvaja »Mladinska knjiga« z letošnjim letom dvoje novih zbirk, ki bosta pomembno obogatili naš knjižni trg. Prva se bo imenovala »Levstikov hram« in bo prinašala obsežnejše tekste in romane, namenjene odraščajoči mladini, druga pa bo »Školjka«, ki naj bi bila po zamisli založbe nekakšna žepna knjižnica. Glavna odliku teh knjig naj bi bila — cenenost. To seveda še ne pomeni, da bo zanemarjena njihova oblika. Nasprotno, zbirka bo skušala biti tudi na zunaj kar najbolj prikupna, samo da ne Im» izhajala v dragih, luksuznih opremah, ki so pri Slovencih poslale že kar nekam običajne. Vsebovala bo prvenstveno lažje "čtivo, a vseeno bo težila tudi za neko kvaliteto. Avtorji, ki se nam v tej zbirki za letošnje leto napovedujejo, so: Anton Ingolič, Audhie Murphy, Carel Chessman, H. G. Wells, Skurija Bijedič, Branko Čopič, Erich Kastner in Jerome K. Jerome. Naštete knjige so seveda le del tega. kar nam naše založbe v letošnjem letu pripravljajo. Tu je zlasti še vrsta knjig, ki jih bodo posamezne založbe Izdale v počastitev štiridesetletnice KPJ in SKOJ. To bodo dela, ki bodo z najrazličnejših zornih kotov osvetljevala zgodovino našega delavskega gibanja in našo herojsko revolucijo, dela literarnega, zgodovinskega, dokumentarnega ali spominskega značaja. Omenjali tudi nismo različnih del s področja družbenih in prirodoslovnih ved, kakor tudi ne najrazličnejših poljudnoznanstvenih publikacij, kor bi vse to daleč preseglo okvir našega članka. Marsikaj pa smo seveda tudi 'izpustili, ker podrobni načrti založb še niso do kraja izgotovljeni ali pa ker gre za dela manjšega pomena. Vsekakor pa nam že ti okvirni načrti najvažnejših knjižnih zbirk posameznih založb kažejo, da se založbe kljub hudim gospodarskim težavam zavedajo svojega kulturnega poslanstva in odgovornosti, 'ter se zato ne strašijo ne truda ne žrtev, da bi bila knjižna žetev tudi v letošnjem letu pestra in bogata ter v skladu z najboljšimi tradicijami naše izdajateljske dejavnosti. / s Martin Krpan, filma n Ob stoletnici klasične Levstikove povesti Martin Krpan pripravlja Triglav film v Ljubljani filmsko prireditev te povesti. Filmski scenarij so pripravili Matej Bor. Jože Gale in Anusa Sodnikova. V glavnem so se držali Levstikove povesti, mestoma pa so vanjo vpletli še nove osebe in prizore, ki se skladajo s povestjo in časom, o katerem se dogaja. Film bo posnet na barvni trak. Štiridesetletnica umetniškega dela Dramski igralec Edvard Gregorin, član Dramskega gledališča „ Ljubljani, je nedavno proslavil štiridesetletnico svojega umetniškega dela. ki ga je uvrstilo med naše najboljše igralce, ki so dvignili slovensko gledališče na umetniško raven evropskega merila. Lepi kulturni uspehi s 1 e p i h Leto in pol šele deluje prosvetno društvo slepih sKarl Jeraji o Ljubljani in je že doseglo mnoge lepe uspehe. Zelo aktivne so bile pevska, glasbena, jezikovna, šahovska, fizkul-turna in plesna skupina. Zlasti sta se izkazali šahovska in glasbena skupina. Slepi dajejo kulturni vzgoji poseben pomen, saj jih duševno dviga in dopolnjuje njihovo življenje. 'Slovenska pevka v Milanski scali Sopranistka ljubljanske opere Vilma Bukovčeva je januarja gostovala v Milanski scali. Pela je vlogo Marinke v »Prodani nevesti<. Njen partner je bil znameniti tenorist Di Stefano. opero pa je dirigiral Lovro Malačič. Pisatelj Miško Kranjec odlikovan Lam. 29. novembra je predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito odlikoval večje število javnih in kulturnih delavcev. Med njimi je tudi pisatelj Miško Kranjec, ki je bil odlikovan z redom zaslug za narod l. stopnje. Iz kulturnega življenja v kočevski občini V kočevski občini imajo o okviru Sveta Svobod devet kulturno-prosvetnih društev, v okviru le-teh deluje devet dramskih krožkov ter godbeni, pevski, lutkovni in izobraževalni krožki. Dramski krožki so lani dali na oder 21 lepo uspelih dramskih del. Da ljudje radi berejo, dokazujejo tudi knjižnice. Knjižnica v Kočevju ima nad D.000 knjig, v Kočevski Reki nad 3000, na Rudniku nad tisoč, v Stari cerkvi in Mozlju pa okrog 400. Lepo so uspele tudi prireditve kulturnega tedna, ki ga bodo odslej prirejali vsako leto. Naš mladi rod o Chicagu pred veliko parado po mestu. Na desni lani izbrana kraljica okrožja Cermak v Chicagu, poleg nje Miss Slovenija. Štiridesetletnica smrti Ivana Cankarja Lani v decembru je minilo štirideset let od smrti danes še vedno ne-prekosljivega mojstra slovenske besede pisatelja Ivana Cankarja. Spomin nanj je bil pietetno počaščen s kulturnim festivalom o njegovi rojstni Vrhniki in s številnimi spominskimi prireditvami v raznih krajih. V Dolgi poljani pri Vipavi je v decembru umrl Janez Praček, brat urednice tGlasu narodat, pesnice Ane Praček-Krasne. Vsem njegovim, posebej pa še rojakinji Ani Krasni naše toplo sožalje. Slovenska izšel jenska matica Okrog šitiri milijone knjig v šiptarskem jeziku Po vojni je izšlo o Jugoslaviji okrog štiri milijone knjig o šiptarskem jeziku. To so leposlovna, po-Ijudno-znanstvena in strokovna dela, učbeniki, brošure itd. Vsekakor je to lep uspeh, saj pred petnajstimi leti šiptarji niso imeli niti lastnih čitank. Nova priložnostna poštna znamka Za desetletnico deklaracije o pravicah človeka je bila o Jugoslaviji izdana priložnostna poštna znamka za 30 din. Znamka je modre barve. Kot simbol miru in enakosti med ljudmi je na njej upodobljena tehtnica, ki jo držita v ravnotežju roki belega in temnopoltega človeka. Letošnje knjige Prešernove družbe Knjige in koledar, ki jih vsako leto izda Prešernova družba, imajo v Sloveniji največ naročnikov in bralcev. To pa zato, ker so poceni, domače in kvalitetne. Letos je poleg vsebinsko bogatega koledarja izdala ta založba povest Ivana Ribiča >Sin€, mladinsko povest Topeta Seliškarja >Velika gula predstava*, dr. Antona Polenca >Srečanja z živalmi step in puščaot, knjižico krajših povesti II. Balzaca pod skupnim naslovom >El Verd ur gos in priročnik »Lepo vedenja. Kot izredna izdaja pa je izšla v tej založbi knjiga inž. Dušana Ogrina >Moj ortt. Branko 2 u i e k ZIMSKI VEČER Hej, do kolena je snežne odeje! Sever bi hotel vsa pota zamesti, hudo je od koče do koče gaziti. Zdaj so večeri za stare povesti. Babica se na zapečku košati, vnučki na klopi kot orglice ždijo. Doli po hiši gre modra beseda, zunaj se z vetrom snežinke lovijo. V skoraj neslišno tiktakanje ure čuješ pod oknom zvončkljanje sani, pokanje biča in hrzanje konj: popotnika mrzla noč lovi... SLOVENSKI ROJAK JOHN BLATNIK PONOVNO IZVOLJEN ZA POSLANCA Ameriški slovenski listi poročajo, da je bil pri volitvah 4. nov. 1958 v državi Minnesota ponovno izvoljen za poslanca ameriškega zveznega kongresa (za kongresnika) rojak John Blatnik, ki je edini član te zbornice slovenskega porekla. Blatnik je demokrat in je bil to pot izvoljen za kongresnika že sedmič. V Chisholinu, kjer je rojen, je dobil 5045 glasov od skupnega števila 5559 glasov. Blatnik je tudi član slovenskih podpornih organizacij. V CLEVELANDU IZVOLJENI TRIJE ROJAKI Pri volitvah 4. novembra 1958 so v ZDA volili tudi zastopnike V poslanske zbornice posameznih zveznih držav in pa v različne urade. V okraju Cuyahoga, kamor spada tudi Cleveland, so bili izvoljeni trije kandidati slovenskega oziroma jugoslovanskega rodu. Ponovno je bil izvoljen v poslansko zbornico države Ohio v Columbusu Anthony Nqvak. v Clevelandu rojeni Slovenec. Prvič pa je bil v to zbornico izvoljen John Kovach, bivši glavni odbornik Hrvatske bratske zajed-nice, ki je bil rojen v stari domovini. Za člana državnega šolskega odbora pa je bil izvoljen Joseph Kovach, rodom iz Minnesote, bivši clevelandski councilman (član mestnega sveta) in poslanec poslanske zbornice zn državo Ohio. Vsi trije so kandidirali kot demokrati. OBLETNICE DRUŠTEV SNPJ Dne 8. novembra 1958 je proslavljalo 45-letnico svoje ustanovitve društvo št. 216 SNPJ v Veroni, Pa. — 28. novembra 1958 pa je proslavljalo društvo št. 96 SNPJ »Bratje vsi za enega« v Livingstonu, 111. 50-letnico društvenega obstoja. BAZAR ZA CLEVELANDSKO ZAVETIŠČE Dne 5. decembra 1958 je imel krožek št. 2 Progresivnih Slovenk svoj letni bazar. Ta bazar je že 21. bazar od leta 1958 sem. ko so imeli prvi bazar ob razstavi pokojnega slikarja Perushka. Članice Progresivnih Slovenk so izdelale razne lepe predmete (robčke, prtičke, pletene držaje za lonce itd.), ki so jih prodajale v korist clevelandskega odbora za zavetišče za stare rojake. SLOVENSKI ROJAKI NA VIDNIH MESTIH Zn predsednika slovenskega oddelka pri narodnostnem odboru demokratske stranke za državo Penn-sylvanijo je bil izvoljen John Be-vec, član društva št. 149 ABZ v Strabanu, Pa. — Za zapuščinskega sodnika (county probate court judge) v okraju Trumbull je kandidiral Joseph Cekutn mlajši, ki stanuje v Girardu, O. Cekuta je star 45 let. je sin znane slovenske družine iz Girarda ter je dokončal pravni študij na univerzi v Young-stownu. NOV SLOVENSKI ZDRAVNIK Medicinski študij je dokončal na univerzi države Illinois Louis Lu-kancich. sin slovenskih staršev iz Jolieta, lil. Sedaj je nameščen kot zdravnik-internist v bolnišnici St. Francis v Peoriji, 111. RAZSTAVE SLIKARJA JAKCA Slovenski akademski slikar Božidar Jakac, ki je — kakor smo že poročali — na obisku svojih sorodnikov v Združenih državah, je bil povabljen, da razstavi svoja dela na univerzi Ohio v državi Athens. Razstava je bila od 1. do 15. novembra 1958. Ob tej priložnosti je imel Jakac tudi predavanje za študente umetnostne zgodovine. Iz Athensa je Jakac odpotoval v Tul-so, Oklahoma, kjer je imel več naročil za izdelavo portretov. PETLETNICA PEVSKEGA ZBORA V CHICAGU Dne 5. oktobra 1958 je proslavljal petletnico svojega obstoja hrvaški pevski zbor »Harmonija« v Chicagu. Na proslavi so imeli bogat spored. Sodelovali so tudi drugi jugoslovanski pevski zbori, kakor pevski zbor »Preradovič« iz Chicaga, slovensko pevsko društvo »Pre- šeren« iz Chicaga, kvartet zbora »Zora«, plesalci hrvatsko-srbskih narodnih plesov, tamburaši zbora »Harmonija« in pa solista Tomlin Kay ter Tony Bedalov. Plesne točke je izvajala mladina jubilanta. Zbor »Harmonija« nastopa na raznih prireditvah ter goji predvsem narodne pesmi. V članstvu ima v glavnem mladi rod obeh spolov iz vrst naših rojakov. USPEH JUGOSLOVANSKEGA HARMONIKARJA Na tekmi najboljših harmonikarjev v Združenih državah za prvenstvo leta 1958 je zmagal in dobil prvo nagrado pri končnem nastopu linalistov v Carnegie Hallu v New Yorku Donald Lipovac iz Kansas Cityja. Za nagrado je dobil zelo dobro harmoniko in poslan je bil na stroške prireditvenega odbora na svetovno prvenstvo harmonikarjev. Nedavno je Lipovac nastopil na Lawrence WELW programu radijskih oddaj in je z venčkom slovenskih polk dosegel velik uspeh. PROSLAVE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Slovenski narodni dom v Lorainu. O. je imel 25. okt. 1958 55-letnico, odkar so ga odprli. Imeli so banket s kulturnim sporedom, na katerem so nastopili kot solisti J. Udovič, A. Tomšič in J. Černe. — 15. novembra 1958 pa je proslavljalo 50-Ietnico svoje ustanovitve društvo št. 82 Ameriške bratske zveze v Sheboyganu, Wis. Na sporedu proslave so bili govori, petje, ples in domača zabava. Od ustanoviteljev društva je živ samo še Jožel Go-ličnik, ki je bil na proslavi navzoč. Nuš naročnik Alojz Rebernik iz l.ondona MOUZON, ARDBNNES, FRANCIJA Rada bi naročila slovenski časopis, ki izhaja nsak mesec, da bi naši otroci oideli slike, kako lepo je pri nas doma. Naš starejš^pnt, ki ima tl let. zna prev di/brn slovensko bruti^eliiji. d n bi naši otroci še voljot razumeli.* da so Slo veneli tif zato Vas lepo prosim, dn rui /mšljete slovenski časopis. Iskrene pozdrave od jLuiint Jera, Velikokrat sva o duhu med Vami i^Meli Ljubljani. Kdo ve. ce n.i/n bo usoda mila in sr bona še sprehajala po rodni 'grudi, gledala Vaše cvetlice iii^mčudooala lepoto shim liske zemlje. Vsak domači^^cek v mislih božam z nikami. Sanjarim kot mlad deldm o svojem fantu — o jnojj dragi slovenski zemljmKKrene pozdrave od naju dveh Vam vsem! ^Šfnlrem in Mary Božič itCMA* #>&&& Spoštovani naročniki in prijatelji ! Danes .si — čeprav žal nekoliko pozno — po naši »Kodni grudi« prvič v tu (tfgaiij Lines i 59 I egamo \ roke. Prav iz srca drug drugemu zaželimo: SREČNO! Hvala vam na številna lepa. pisiffa, K^Jih bomo tudi letos kakor doslej v izvlečkih objavljali kolikor nattBrno to prostor dovoljeval. Kakor nam povedo vaša pisma, so vam naše publikacije všec^ronns seveda veseli in daje novih pobud pri nadaljnjem delu. Pri zadnji lanski številki »Rodne grude« snuJ^B^ivitku prrvsakein naslovniku označili, do kdaj ima poravnano naročnino. Medtem šAedn^ dnevno prejemamo plačila naročnin in naj zato ne bo nihče užaljen in naj tisto_označbo pri naslovu ne smatra za terjatev, če je med tem časom naročnino že poravnali In zdaj še prav kratek pomenek z našimi današnjimi dopisniki. Pismo družinice Jeras iz Mouzona v Franciji nam je odstopilo uredništvo radijski izseljenske oddaje. Prosili ste za slovenski časopis, da Vaši otroci ne bodo pozabili, da so Slovenci. Medtem smo že dobili tudi Vaše drugo pismo, v katerem potrjujete prejem decembrske številke »Rodne grude« in letošnjega izseljeirekega koledarju. Toplo želimo, da bi Vam naše publikacije prinesle mnogo razvedrila ter Vam in Vašim otrokom približale domovino in slovensko besedo. Z 'januarsko Številko »Rodne grude« smo v stalni rubriki za otroke začeli opremljati prispevke s kratkimi besednjaki v angleščini, francoščini in nemščini, da bi s tene pomagali mlademu slovenskemu rodu na tujem, ki se mu jezik njihovih staršev in dedov tako hitro, veliko prehitro odmika. — Rojaku Josephu Glavanu iz Besseiner, Pa. se lepo zahvaljujemo za novega naročnika, temu pa pošiljamo tolpel rodoljuben rav z željo, da bi našel v »Rodni grudi« mnogo prijetnega razvejjrila. Enako Ne morem Vam popisati s kako velikim veseljem sem prejel Slovenski izseljenski koledar. Posebno mi je všeč. ker je tako bogato ilustriran in prinaša toliko zanimivosti iz domovine. Ponosni smo lahko, da se je o Sloveniji toliko zgradilo. Lepo se Vam zahvaljujem in Vam želim veliko uspehu pri Vašem delu. Jožef Černuta ROCK CRECK, OHIO Obnavljam naročnino za *Rodno grudot. ki jo prav rada berem, suj prinaša toliko lepega branja. Všeč mi je. ko vidim na slikah nove hiše, nove ceste in tovarne. Za vse je dovolj dela in vsak zasluži tudi toliko, da lahko živi. Leta 1911, ko sem jaz zapustila domovino, je bilo to drugače. Dvanajst ur na dan sem delala v pralnici pri Reichu v Ljubljani, zaslužila sem pa le toliko, da sem enkrat na dan jedla in sem skromno stanovala o skupni sobici s tremi dekleti. Zelo rada bi zdaj videla domačo deželo, o kateri toliko berem. Tudi v »Glasu narodu c rojaki lepo opisujejo, koliko se gradi in jaz bom zelo srečna, ko bom spet obiska- zahvaljnjenio_tudi rojakinji Josie Rcmitz v Sacramento, Kal., ki nam je zopet dobila dva mn a n a ločni k a, in Janezu Premrlu iz Ontaria. Kanada, ki vneto širi naši piffflKariij med rojajo*4lvala vam. dragi prijatelji! iVaroijniku Johanu Sikošku iz llouthale^B v Belgiji, kT si želi sljk iz Štajerske, pa^ njegove želje ne bomo pozabili. Vse lepo pi poročamo, da ^ Ija iredništvo la moj rojstni dom v Veliki vosi. /mam še brata in dve sestri, seveda smo se z leti osi postarali. Vsem pri Matici želim srečno novo leto! Barbara Jerančič ELY, MINN. Prejel sem 5 Izseljenskih koledarjev. Zelo lepo so urejeni s krasnimi slikami, ki bodo nam starejšim živečim v ZDA in po ost ulem svetu o lep, trajen spomin naše krasne, obnovljene Slovenije in vse Jugoslavije. Pošiljam naročnino za koledarje, za »Rodno grudo* za leto 1959, ostanek naj bo za tiskovni sklad. Vsem vesele praznike in srečno novo leto! Loui* Prijatelj BESSEMER, PA. Prejel sem nekaj izvodov tRodne grude*, ki se mi zelo dopade, saj mi obuja spomine na rojstni kraj. ki sem ga zapustil 15. avgusta 1910. Doma sem iz Dolnje Straže na Dolenjskem. Pošiljam Vam 10 dolarjev za naročnino zame in za rojaka Georga Strutza, On je star 72 let, doma je iz Ribnice na Štajerskem. V Ameriko je prišel, ko mu je bilo komaj pet let, pa še vedno zelo rud bere slovenske časopise. Joseph Glavan HOUTHALEN, BELGIJA Bliža se konec leta in bo potekla naročnina za >Rod-no grudo*. Ne želim, da bi mi*jo ustavili, suj jo vsak mesec težko pričakujem, da vidim, kaj se godi v naši domovini, po kateri sem hodil o svojih mladih letih. 7.elo smo vsi veseli slik. Jaz imam najraje iz Štajerske. kjer sem doma. Pozdravljam tudi ose svoje prijatelje in znance v do- movini in na tujem ter vse pri Slovenski izseljenski matici. Johan Sikoiek SACRAMENTO, KALIFORNIJA Želim Vam srečno in veselo novo leto. Jaz sem dopolnila 74 let. Moj mož je že šest let o grobu. Veselim se Vašega napredka in Vam želim še veliko novih uspehov. Rada bi pred smrtjo doživela, da bi bilo boljše osem delovnim ljudem po svetu. Pošiljam en dolar za pomoč Vašemu lepemu listu »Rodni grudi*. Vikloria Ruiič ESSEN, NEMČIJA Uredništvu se za sprejeti koledar lepo zahvaljujem. Posebno všeč so mi fotografije. zaradi katerih ga večkrat dnevno prelistam. Jože Gornik Lani sta pri nas o North Chicago dna para iz Zaplane pri Vrhniki praznovala zlato poroko. Prva sta bila A n ton in Johana Železnikar. Naslednji par iz Zaplane pa je bil moj brat Jakob Jereb in njegova zena Frances. Pošiljam dve sliki s te lepe slovesnosti, na kateri smo se zbrali bratje in sestre ter drugi sorodniki od blizu in daleč. Nečak je s svojo prijazno ženko pripotoval celo iz Kanade. CLEVELAND. O. Pošiljam Vam šest dolarjev za novi Izseljenski koledar in za enoletno naročnino na zRodno grudo*. Ostalo naj bo o podporo >Rodni grudi*. Vsem lepe pozdrave! Cecilia šuMj LOS ANGELES. KALIFORNIJA Dobila sem Rodno grudo in v njej več mojih slik. Hvala lepa! Bili so lepi časi na letošnjem obisku o domovini. Zdaj, ko obujam spomine, se mi zdi ose kot nekake sanje. Pridno bom spet delala in garala, da se po nekaj letih spet vidimo. Mary Matyazich časopis. Zanimajo me tudi slike, posebno si želim kakšnih modernih tovarn in kaj podobnega. Anton in loana Ajnik ASPEN. COLO. Pošiljam Vam naročnino za eno leto. List se mi zelo dopade in ga rada berem. France$ Zupančič LOURCHES. FRANCIJA Štejem si o dolžnost, da poravnam, kar Vam dolgujem. Cena koledarja pač res ni visoka. Pošiljam 500 frankov. Kar ostane od poslanega, naj bo za tiskovni sklad. Slovencev tukaj v bližini ni, zato lahko ver- Frenk Jereb, North Chicago ■ jamete in razumete, kako težko človek pričakuje Vašo revijo. Paolf jrrina GLENDALE, CA. Pošiljam Vam po poštni nakaznici denar za kritje zaostale naročnine na Rodno grudo ter za novi Izseljenski koledar. Sin mi je povedal, da je na svojem letošnjem obisku bil tudi pri Vas na Matici. V Jugoslaviji se je zelo zabaval. Prihodnje leto avgusta obišče s Symphony orchestrom Evropo moj mlajši sin. Se ne vem, če pridejo tudi o Jugoslavijo. Rada bi ga spremljala. Domotožje se me poloti, kadar govorim s turisti, ki so letos obiska- li domače kraje. Sin je prinesel s seboj tudi nekaj lepih slik. Zelo sem hvaležna rojaku Pinku, ki ga je vozil z avtom, da je lahko videl v kratko odmerjenem času čim več. Mary Lah-Kotec SACRAMENTO, KALIFORNIJA Zopet Vam pošiljam po MO enoletno naročnino za dva nova naročnika na Rodno grudo. Obenem naročam pet izvodov Izseljenskega koledarja za prihodnje leto. Lepe pozdrave osem bralcem Rodne grude po širni Ameriki in drugod! Jotie Kem H z ONTARIO, KANADA Obiskal sem več Slovencev tukaj in moram reči, da so se osi pran radi naročili na novi Izseljenski koledar, nekaj pa tudi tin Rodno grudo. Tudi prejšnji naročniki revije so me prosili. naj zanje pošljem naročnino. Za moje delo ne sprejmem nobene provizije, ker ga izvršujem kot svojo rodoljubno dolžnost. Janez Premrl ONTARIO. KANADA Rada bi se naročilu nii Vašo revijo Rodno grudo, ki mi je zelo všeč. Nekajkrat sem si jo izposodila od znancev, zdaj bi jo rada sama imela. Prosim, da mi jo čimprej ¡fošljite! Takoj po prejemu nakažem naročnino. Mary Pecman CLE ELUM, WASH. Po MO sem Vam poslala pet dolarjev, to je naročnino za novi Izseljenski koledar, ostalo pa za tiskovni sklad. Želim Vam mnogo uspeha! ilary Zeoarl GERBER, KAL1FORNI JA Pošiljam Vam šest dolarjev za Rodno grudo in novi Izseljenski koledar. Prosim, ne zamerite mi, ker sem tako pozna z naročilom. Oba z možem zelo rada žilava Rodno grudo in ob njej obujava spomine na ljubi domači kraj. Kmalu bo dve leti, odkar sem zapustila lepo Slovenijo. Tukaj, kjer zdaj živim, ni nič Slovencev, zato še bolj z veseljem prebiram ta lepi Sezona prireditev je tu. Dve sliki z lepo uspele vinske trgatve v Chicagu. Na levi glavni predsednik SNPJ Jože Culkar, Tončka Urbanz in Rudy Sedlar. §f<9m/ W driuiwY\£(s /¡mi Nekaj novih jedilnikov Rudarjem po konninrm delu pol litra mleka Želodčne bolezni so pri rudarjih zelo pogoste. Vsi vzroki teinu še niso popolnoma raziskani. Znano pa je, da zgubi rudar pri delu pod zemljo okrog poldrug liter tekočine iz telesa, zato čuti po delu potrebo po pijači. Izgubljeno tekočino je treba nadomestiti. V rudarskih revirjih večinoma prevladuje mnenje, da rudar v svojem poklicu ne more vzdržati brez vina. Da je žejen, ko pride iz rova, je razumljivo, da pa mora žejo gasiti izključno z vinom, je napačno mnenje. V naših rudarskih krajih, posebno v zasavskih revirjih, popijejo rudarji ogromne količine vina. Stalno uživanje alkoholne pijuče. poleg tega še mrzle, pa je velika obremenitev zn želodčno sluznico, da ne omenjamo vpliva alkohola na druge organe v telesu. Po mnogih poskusih, ki so jih izvedli med francoskimi in nemškimi rudarji, so ugotovili, da je mleko najprimernejša pijača za rudarja, ki pride z dela. Dve leti so delali poskuse in ugotovili, da so rudarji popili največ mleka tam, kjer so tega delili v bližini rovov in pred umivalnicami. Pečen krompir s sirom Krompir dobro operemo, prerežemo na polovico, osolimo ter namažemo s sirovim nadevom. Tako namazan krompir pečemo na pločevini v precej vroči pečici. Nadev: Rahlo zmešamo 1 kozarec mleka, 3 žlice moke, 1 jajce, sol in 10 dkg nastrganega trdega sira (lahko tudi topljenega). Skutini trikoti z marmelado l'5dkg skute, 15 dkg margarine, 16 dkg moke, ščep soli; marelična ali ribez-ljeva marmelada; sladkor za posipanje. Iz pretlačene skute, margarine, moke in soli hitro Z mlekom si rudar po delu ne pogasi samo žeje, temveč se oskrbi tudi z dragocenimi hranilnimi snovmi. Po svoji kalorični vrednosti je liter mleka enak vrednosti 1.83 kg posnetega mleka, 148 g ementalskega sira, 340 g surovega masla, 633 g skute, 270 g govedine, 240 g svinine, 117 gramov salame ali 905 gramov morskih rib. Mleko odlikujejo dalje predvsem polnovredne beljakovine, ki so lahko prebavljive. Dragocene so v mleku tudi rudninske soli, predvsem kalcij, ki vpliva na pravilno rast in sestavo kosti. Poleg soli so v mleku tudi vitamini. Vse te prednosti in odlike mleka kot živila ga priporočajo tudi rudarjem, ki se pri svojem težkem delu zelo izčrpajo. Z mlekom, ki ga zaužijejo neposredno po delu, dobe poleg tekočine take hranilne snovi, ki utrujenemu človeku hitro povrnejo izgubljene sile, ne da bi pri tem prebavne organe preveč obremenile. (Po reviji tSodobno gospodinjstvo< ) ugnetemo testo, ki ga pustimo počivati pol ure. Nato ga tanko zvaljamo, narežemo na kvadrate, nadevamo z marmelado in upognemo tako, da dobimo trikote; robove stisnemo. Vse skupaj svetlorumeno spečemo in še toplo potresemo s sladkorjem. Skutina krema z jabolki 25 dkg skute, 3 jedilne žlice sladkorja, 1 žlico limoninega soku, 4 žlice navadnega ali kislega mleka, 4 srednja debela, mehka, nastrgana jabolka. Skuto pretlačimo ter ji dodamo še druge dodatke, penasto vmešamo in ponudimo z drobnim pecivom. Jabolka s kremo 4 jabolka, limonin sok, 3 žlice sladkorja, marmelada. Krema: pol litra mleka, 5—4 rumenjake, sladkor po okusu, vanilij, 1 kavina žlička ostre moke. Jabolka olupimo, jim izrežemo peščišče, jih pokapamo z limoninim sokom in skuhamo s sladkorjem. Mehke položimo v stekleno skledo, nadevamo z marmelado, prelijemo s kremo in ohladimo. Krema: mleko, rumenjake, sladkor, vanilij razžvrkljamo nad soparo, da se zmes zgosii -43 Gnjatni krompir 10 do 12 srednje debelili krompirjev, 23 dkg kuhane prekajene ^svinine, če-trT*WfK*mleka, 2 dl kisle smetane, 2 jajci, sol; žlička paprike. Krompir skuhamo, ga olupimo in zrežemo na rezine, dodamo zmleto kuhano svi-nino, prilijemo mleko, med katerega smo žvrkljali jajci, solimo, dodamo papriko, narahlo premešamo in stresemo v dobro namazano kozico. Vse skupaj polijemo s smetano in pečemo pol ure. Orehov kruh 400 g črne moke; 200 g sladkorja, 150 g na debelo zrezanih orehov, 150 g rozin, 5 debelih suhih fig, I žlička cimeta, malo muškatnega oreška in strtih klinčkov, sesekljana limonina lupinica. 1 zavitek pecilnega praška, 1 do 1 in pol del mleku, 2 jajci. Vse še suhe sestavine dobro zmešamo in nato dodamo jajci in mleko. Jajci razžvrkljamo v mleku. Testo denemo v dobro pomaščen podolgovat model in pečemo približno il uro v srednje vroči pečici. Telečji zrezki z možganovim nadevom 4 večji zrezki, sol, eni telečji možgani; eno jajce, 2 žlici drobtin, maščoba za cvrenje; mlačna voda, ena žlica surovega masla, malo čebule, 2 jajci, sol, malo popra, zelen peteršilj. Lepe, tanke zvezke osolimo. Polovico zrezka namažemo z dušenimi možggs/i ni. prazno polovico meso položimo čoz prvo. Zrezek povaljamo v razžvrkljanem jajcu in drobtinah ter spečemo “na olju ali na drugrmaščobi. ožgane očistimo, jih pustimo kratek čas v mlačni vodi, nakar jim odstranimo kožico. Prepražimo jih na surovem maslu s čebulo vred. Cez čas jim dodamo razžvrkljani jajci, malo soli, popra in peteršilja. Gnjatni krapki 2 in pol dl vode, 5 dkg surovega masla, sol, 16 dkg ostre moke, 3 jajca, 10 dkg šunke; olje za cvrenje. Vodo s surovim maslom in soljo zavremo. V to hitro stresamo moko in mešamo, da se testo zgosti in loči od posode in kuhalnice. Nato damo testo v skledo in vmešamo jajca — eno za drugim, da dobimo gladko testo. Pridamo mu še sesekljano gnjat. Z dvema žličkama delamo majhne krapke, ki jih ocvremo na olju. AMERIŠKE MERE ZA POSAMEZNE KOLIČINE Liter drži 2 pinta in 2 unči tekočine ali 4 zvrhane skodelice. Kilogram je 2 funta in 3 unče. 10 dkg je 4 unče. Prav gotovo vsaka rojakinja še dobro pozna naše evropske mere in bo lahko izračunala po teh merah količino, ki jo navajamo na receptih. NI. kalinovski - Prek Lado Oton Zupančič KAKO SO PRIHAJALE ŽIVALI K BABICI ZIMI PO TOPLO OBLEKO Prileteli so ptički k babici Zimi. »Klop, klop,« so potrkali na ledena vrata. Babica Zima je pogledala iz koče; »Kdo je? In kaj bi rad?« »Mi smo. ptički. Radi bi toplejše kožuhe pod perje. Brez toplih kožuhov nam je m r a z.« Babica Zima je dala ptičkom toplejše kožuhe. Potem je sedla nazaj k peči in dalje skubla sneženi puli. Tedaj sta prišla volk itn lisica in 'potrkala na duri. »Klop, klop!« Babica Zima je pokukala iz koče. »Kdo je? In kaj bi rad?« »Midva sva, volk in lisica. Rada bi nov topel kožuh. Brez toplega kožuha bova zmrznila.« Babica Zima je dala volku in lisici topel kožuh in takoj spet sedla za p e č , da bi skubla puli. Čez čas je pritekel zajček in je pritekla veverica. »Klop. klop!« sta potrkala na ledene dveri. »Kdo je in kaj bi rad?« »Midva sva, zajček dolgoušec in sestrica veverica. Zebe naju.« »In kakšno obleko bi rada?« »Svetlejšo. V tej obleki naju na belem snegu že na daleč vidijo.« Babica Zima je pobrskala po svoji zimski skrinji. Našla je svetlo zimsko obleko za zajca in veverico. »Tu imata, oblecita in tecita!« Oblekla sta se in odskakala. Babica Zima je spet sedla za peč. Tedaj se je poti oknom nenadoma zazibalo nekaj velikega. »Buh, buh!« je butnilo ob vrata, da se je stresla ledena koča. Babica Zima se je prestrašila. Pogledala je skozi okno. In kaj je videla? Stari medved se je motovilil pred vrati. Babica Zima je hitro izbrala največji in najtoplejši kožuh. »Tu imaš, Medo! Zavij svoje stare kosti medvedje! Vrni se v brlog in spi!« Stari medved je zagodrnjal: »Hvala.« Vrnil se je domov. Pokril se je čez glavo in zaspal. Odtlej je babica Zima imela mir. Veselo je skubla sneženi pub pri peči do pomladi. Veseli koledniki Čase pregledujemo, zase koledujemo in za lepo leto mlado preobračamo navado: nič od Das ne prosimo, mi darove nosimo, meh za smeh in vrečo sreče Ciciban za nami vleče, ne za hišo zidano, le za voljo zidano. GSisfc >D ob r o jutro, ponedeljek je že torek morda ostal?« »Prav zares, soseda sreda, dobro se je nasmrčal. Pa prišel je pon j četrtek, ujec petek ga je spremljal, na križišču sredi pota srečala jih je sobot a. Pripeljala je mesarja in zaklali so komarja, naredili krvavice, klobasice, pečenice, zraven dali sodček zelja — to prijetna bo n e d e I j a.c MALI BESEDNJAK Slovensko English Français Deutsch Ptički birdie petit oiseau Vögelein Habiča Grannie Grand'mère Grossmutier Zima IV inter hiver Winter Vrata door porte Türe koča cottage cabane Hütte Kožuh fur pelisse Pelz Perje feathers plumes Gefieder Mraz frost froid Frost Peč stove poêle Ofen Puh downing duvet Daunen Volk wolf loup Wolf Lisica fox renard Fuchs zajček bunny petit lapin Häschen oeoerica squirrel écureil Eichhörnchen obleka dress costume Kleid bel white blanc weiss Sneg snow neige Schnee skrin ja chest bahut Truhe star old vieux alt Med oed bear ours Bär domov home chez soi heim (nach Hause) glava head tête Kopf zaspati to full asleep s'endormir einschlafen I>omlad spring printemps Frühling Obisk visit visite Besuch dobro jutro good morning bon matin guten Morgen ponedeljek Monday lundi Montag torek Tuesday mardi Dienstag sreda IV ednesday mercredi Mittwoch četrtek Thursday jeudi Donnerstag petek Friday vendredi Freitag sobota Saturday samedi Samstag (Sonnabend) mesar butcher boucher Metzger komar mosquito moustique Mucke krvavica blood-sausage boudin (noir) Blutwurst klobasice sausages saucissons Würstchen pečenica sausage (bratwurst) saucisse Bratwurst sodček barrel tonneau Tönnchen (Fässchen) zelje cabbages (sauerkraut) choux Sauerkraut nedelja Sunday dimanche Sonntag Pozor, mladi]bralci! Za tiste, ki že slabo razumejo slovensko, smo zgodbico in eno pesem na tej strani opremili s kratkim besednjakom o angleščini, francoščini in nemščini. V besednjaku boste našli ose besede, ki s