Poštnina plačana »gotovini
/? Ć? C ^
VESTNIK
SOCIALNEGA VARSTVA SRS
št. 6
Letnic VIIL1969


V S E B I H A
Stran
Predgovor .........................................     I
Uvod (Bernard Stritih) ...............................  1
I.poglavje - Pojem prostovoljnega sodelavca in njegov prispevek v socialnem delu (Gabi Čačinović-Vogrinčič) ...................................   9
II.poglavje - Področja dela in naloge prostovoljnih
sodelavcev (dr.Alenka Selih - Irena Matelič) ...	22
lil.poglavje - Usposabljanje prostovoljnih sodelavcev ir. sodelovanje med njimi in poklicnimi socialnimi delavci (Franci Brine) ........................ 45
IV.	poglavje - Metode dela in organiziranje prostovoljnih sodelavcev (Bernard Stritih) ................ 62
V.	poglavje - Pridobivanje in izbor prostovoljnih
sodelavcev (Franci Brine) ...................... 84
VI.	poglavje - Pozitivno-pravr.i predpisi o prostovoljnih sodelavcih (Teodor Stojšin) .............. 97
VII.	poglavje - Financiranje prostovoljne dejavnosti
v socialnem delu in nagrajevanje prostovoljnih sodelavcev (Teodor Stojšin) ................ 115
Zaključki in predlogi (Franci Brine - Gabi Čačirovič-
Vogrinčič - Irena Matelič - Teodor Stojšin - Bernard
Stritih - dr. Alenka Selih) ......................... 124
Pregled bibliografije o prostovoljnih sodelavcih v
socialnem delu (Dragica Fras-Kneževič) .............. 154
Redakcija: dr. Alenka Selih
Spoštovanim bralcem se opravičujemo, ker je v prejšnji številki prišlo do neljube pomote pri kazalu.
Prilagamo popravljeno kazalo, v katerem je podano pravilno kazalo posameznih poglavij.
VSEBI1IA:
Stran
Marija CIGALE: Ustanovni zbor
gerontološkega združenja Slovenije	4
doc.dr. Rudi PAVLIH:
Eksperimentalna gerontologija	S
doc. dr. Bojan ACCETTO:
Medicinska gerontologija	14
Janko PEHAT
Socialni vidiki gerontologije	21
Razprava
Živa BELTRAM: članica 10 Republiške
konference SZDL	35
Mihael PIR1IAT, predstavnik RO društva
upokojencev SRS	37
SKLEP o ustanovitvi in nalogah
Gerontološkega združenja	Slovenije	38
Začasni izvršilni odbor Gerontološkega
združenja	4o
P0SVET0VA1J JE "PROBLEMI STARATI JA ITI STAROSTTIEGA VARSTVA"
Tlada MAJCEN: Nekateri problemi staranja in starostnega varstva
- Stari ljudje v	naši družbi	42















Bne 1S.12.1S69 je bilo v Eogeški .Slatini ustanovljeno Gerontološko združenje.Slovenije.
Ustanovitev združenja se je časovno navezala na jugoslovansko posvetovanje "Problemi staranja in starostnega varstva", ki sta ga pripravila Zveza društev socialnih delavcev Slovenije in Jugoslovanski odbor za so-cijalri rad. Posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki socialnih in zdravstvenih služb, družbeno -političnih in humanitarnih organizacij, socialnih zavodov ter drugi družbeni in politični delavci iz vse Jugoslavije je največ pozornosti posvetilo socialni problematiki ostarelih ljudi, ki je pri nas postala izredno pereča. Danes objavljamo poleg materialov ustanovnega zbora Gerontološkega združenja tudi uvodni referat,'ki orv'etljuje oel problemov s tega področja in poskušajo tudi sugerirati nekatere možnosti za njihovo reševanje.
Gerontolosko združenje Slovenije je bilo ustanovljeno predvsem z namenom, da poveže in uskladi delo vseh posameznikov in institucij, ki kakor koli delajo na. področju gerontologije. Posedaj se je v Gerontološko združenje včlanilo že precej institucij in posameznikov.Ker pa se precej zainteresiranih ni moglo udeležiti usta -novnega zbora, prilagamo tudi današnjemu materialu prijavnice za članstvo. Dodatne prijavnice lahko dobite na sedežu združenja, Ljubljana, Župančičeva 6.
Članarina oz. pristopnina za 1. lS7o znaša za člane -organizacije 5oo din, za člane - posameznike pa 2o din. Vse, ki so se že vključili, ali se želijo vključiti v združenje, prosimo, da nakažejo članarino na tekoči raL čun: Zveza društev socialnih delavcev,Slovenije, tekoči račun: 5ol-8-326/U~z oznako: za Gerontološko združenje Slovenije»
USTA TI OVIII ZBOB GEB OTI TO LOŠKE GA ZDRUŽENJA SLOVENIJE Karija CIGALE
Spoštovane tovarišice in tovariši,
meni je bila naložena dolžnost, da v imenu pripravljalnega odbora današnjega zbora, navedem nekatera dejstva in pota, ki so nas nujno navedla na sklicanje tega zbora.
Prosim vas, da mi oprostite, če bom v svojem izvajanju ponovila nekaj splošno znanih dejstev in resnic, ki smo jih že ponovno slišali tudi na.prejšnjem posvetu. Toda nemara je tako, da je treba nekatere resnice stalno ponavljati, dokler ne postanejo samoposebi umevne.
Znano je, da je naglo "staranje", prebivalstva splošen pojav v vseh razvitih industrijskih deželah. Ta pojav pogojuje tudi nekatere nove, težke probleme,
Slovenija je v demografskem pogledu že stopila na to pot, saj je že leta 1931 imela 7 prebivalstva starega nad 65 let, kar je statistični kriterij, ki uvršča določeno populacijo med stare populacije.Ob. popisu prebivalstva leta 1961 je Slovenija imela 7,8 $ nad 65 let starih prebivalcev, predvideva pa se, da bo ta procent že leta 1971 rarastel na 9,5 $ od celotnega prebivalstva, kar pomeni več kot I60.000 ljudi.
Iz teh površno nametanih številk je vidno, da ne gre za problem par posameznikov, pač pa za problem zelo številne skupine ljudi; za problem, ki ni enostranski, pač pa kompleksen, saj ima tako ekonomske, medicinske, zdravstveno—varstvene, socialne in sociološke itd. razsežnosti.
Za osvetlitev gornjih trditev: V SR Sloveniji je preko loo.ooo upokojencev starih nad 60 let. Po eni strani pomeni to resen ekonomski problem, saj mora 3,5 aktivnih
zavarovancev zdrževati 1 upokojenca j po drugi strani nastaja problem ekonomske in eksistenčne varnosti številne skupine starejših ljudi, saj poprečna pokojnina v Sloveniji še vedno pomeri le 55 1° poprečnega osebnega dohodka; lahko rečemo, da 1/3 slovenskih upokojencev živi pod slovenskim življenskim minimumom.
Večina starejših ljudi v Sloveniji uživa razne oblike zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da mora slovensko zdravstvo računati z več kot loo.ooo starejšimi pacienti, znano pa je, da so obolenja v starosti dolgotrajnej-ša,večinoma kronične narave, ter da starejša populacija več oboleva, starostna obolenja pa zahtevajo dolgotrajnejšo nego in terapijo.
Podaljšanje življenske dobe je splošen pojav - saj se je samo v zadnjih loo letih življer.ska doba skoraj podvojila (leta 19oo - 4o let, danes že 73 let), napredek sodobne znanosti je znanstvenikom omogočil, da so začeli spoznavati in raziskovati procese staranja, pa tudi odkrivati metode za preprečevanje prezgodnjega staranja; izboljšana raven zdravstva je poleg drugih vzror-kov znatno vplivala tudi ra podaljšanje življenske dobe. Žal je podaljšanje življenja že dejstvo, umetnost, kako napraviti ta del življenja lep in življenja vreden, pa je še malo ali nič razvita.
Ne bi posebej omenjala problemov, s katerimi se srečujejo strokovnjaki na raznih področjih: od urbanističnega urejanja okolja, projektiranja stanovanj in opreme do organizacije zdravstvenih, socialnih in drugih služb. Dejstvo je, da se ustanove in strokovnjaki raznih strok in profilov veliko ukvarjajo s to populacijo, kar obenem pomeni, da se nujno srečujejo z raznovrstnimi problemi staranja in starejših ljudi. Značilno za stanje v Sloveniji pa je, da ostajajo prizadevanja različnih dejavnikov večinoma nepovezana in zato dostikrat uspešna, saj je specializacija znanosti in dela že toliko napredovala, da posameznik dostikrat lahko pozna problem le s svojega aspekta. Družbeno življenje in organizacija da-
našnje družbe pa sta toliko razvejana, da so tudi nosilci družbenih akcij zelo različne ustanove (npr. z vpra-šanjem pokojnin se ukvarja ena služba, s stanovanjskim vprašanjem druga itd.).
Vendar ne moremo reči, da dosedaj v tej smeri v Sloveniji ni bilo nobenih poskusov. Že leta 1S63 je Odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov Socialro-zdrav-stvenega zbora Skupščine SR Slovenije ustanovil posebno strokovno gerontološko komisijo, ki je pripravila obsežno gradivo o varstvu starejših ljudi in gerontološki dejavnosti v Sloveniji. Imenovan je bil tudi začasni odbor za proučevarje varstva starostrikov in geriatrije. Ta strokovna komisija je povezala lepo vrsto družbenih dejavnikov s tega področja; na osnovi njenega gradiva je bila v Socialro-zdravstvenem zboru Skupščine SRS teme -Ijita razprava, ki je dala temu področju njegovo družbeno - politično težo. Značilno je, da je ta akcija leta 1963 in 1964 sicer združila zelo širok krog ljudi, da je rodila tudi mnoge zelo pozitivne rezultate (naj omenim samo ustanovitev Inštituta za gerontologijo in geriatri-jo leta 1966), da pa ni uspela trajneje organizirati usklajene dejavnosti. Pokazalo se je, da neka izvršilno—politična ali upravna organizacija ne more združevati vseh tako različnih dejavnosti.
Leta 1968 je sledila druga akcija - izdelana je bila "Informacija o nekaterih oblikah družbenega varstva starejših ljudi v SRS". Pri pripravi gradiva so sodelovali poleg Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo še: Inštitut za gerontologijo, Republiški odbor Rdečega križa, Eruštvo upokojencev, Gerontološki dispanzer Maribor in Zdravstveni dom Ljubljana; konzultirane pa so bile še mnoge strokovne službe in posamezni strokovnjaki. 0 informaciji je razpravljal Socialno-zdrav-stveni zbor Skupščine SRS in tudi sprejel "Sklepe in priporočila za izboljšanje varstva starejšega prebival -stva", v katerih je med drugim navedel tudi nujnost koordiniranega dela na tem področju, Republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo pa je v teh
sklepih naložena naloga koordinatorja. Že na prvih sestankih, ki so bili v ta namen sklicani, pa se je izkazalo, da je tak način "upravne" koordinacije nemogoč, zlasti pri trajnejšem programskem delu. Izraženo je bilo mnenje, da bi morali ustanoviti posebno združenje, ki bi po eni strani povezalo vse institucije, strokovne službe* društva in organizacije in tako zagotovilo usklajeno družbeno akcijo pri reševanju problematika sterejšiii ljudi, po drugi strani pa povezalo vse strokovnjake vseh profilov ter tako zagotovilo usklajene strokovne napore. Predstavniki vseh institucij so podprli ta predlog, še zlasti, ker so taka združenja formirana v skoro vseh deželah sveta. Na več razgovorih smo uspeli tudi začrtati osnovni začasni koncept združenja. Tako združenje ra j ' bi po našem mnenju opravljalo zlasti naslednje naloge:
1.	povezovalo posameznike, društva in organizacije, ki kakorkoli delajo na področju starostnega varstva;
2.	posredovalo izkušnje in strokovna dognanja na celotno področje Slovenije in tudi Jugoslavije;
3.	zbiralo material in literaturo s področij starostnega varstva (ki ga je že v naši republiki izredno veliko);
4.	konzultiralo posameznike in združenja v zvezi z vprašanji starostnega varstva;
5.	skrbelo za odpiranje raznih sekcij v okviru občin;
6.	populariziralo skrb za starejše ljudi in organiziralo razne posvete in simpozij"e s tega področja;
7.	organiziralo redna predavanja o temah s tega področja;
8.	včlanilo bi se v podobna inozemska združenja;
S. redno obveščalo svoje člane o svojem delu in sklepih. Naj omenim, da je to le nekaj nalog, ki smo jih dosedaj
uspeli sistemizirati; da pa je naloga in namen današnjega zbora, določneje precizirati in opisati naloge združenja .
Po rasi zamisli raj bi se združenje delilo v tri sekcije; več o področjih dela in nalogah sekcij bodo povedali ostali referenti, tu naj omenim samo osnovno delitev združenja na sekcije:
socialno-gerontološka - ki bi združevala vse družbene delavce, ki se ukvarjajo s problemi tega področja (socialni delavci, sociologi, psihologi, arhitekti, urbanisti itd.);
medieinsko-gerontološka sekcija - ki bi združevala vse zdravstvene delavce (zdravnike in druge profile), ki se srečujejo s starimi ljudmi;
ek aperimentaIno-gerontološka sekcija - pa bi združevala strokovnjake, ki proučujejo problematiko in procese staranja ,
Tako shemo smo sestavili ne le glede na klasifikacijo problemov, ampak tudi zato, ker se na podoben način delijo vsa nacionalna in svetovna gerontološka združenja in je tako našemu bodočemu "združenju dana možnost, da se brez težav vključuje v svetovna združenja o
Ta prvi koncept in shema organizacije je rezultat dogovorov med predstavniki Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo ,Rdečega križa, Inštituta za gerontologijo in geriatrijo, Društva socialnih delavcev, Višje šole za socialne delavce, Slovenskega zdravniškega društva, Društva upokojencev ter Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; podprla pa ga je tudi Republiška konferenca SZĐI, Zavedamo se, da bi moral biti koncept izdiskutiran v dokaj širšem krogu strokovne in politične javnosti; ker pa smo menili, da bi se razprava razvodenela, če bi jo začenjali neorganizirano, so te institucije enostavno prevzele vlogo pripravljal-
nega odbora in v tem imenu amo pripravili današnji zbor. Danes je tukaj zbranih precej tistih, ki jih obravnavana problematika tako ali drugače sili, da zavzamejo stališče; zato menimo, da je ta zbor tiati, ki lahko preveri naš koncept, ga dopolni in realizira.
Doc.dr. Rudi PAVLIH
Eksperimertalna gerontologija.
Danes, ko ustanavljamo slovensko gerontološko adruženje, pada sneg, ki je simbol smrti, kogoče je to koinciden-ca, mogoče pa ne. Z društvom načenjamo namreč organizirano borbo proti staranju, in s tem za odrivanje starosti in smrti.
Gerontologija je veda, ki preučuje staranje, in sicer skuša ugotoviti razločke med starim in mladim organizmom ter pojasniti, zakaj do teh razločkov prihaja.
Veda je stara komaj desetletje. To je malo čudno, ko na drugi strani vemo, kako staranje subjektivno prizadene vsakega človeka. Kenim, da je vzrok v tem, ker so staranje jemali kot biološko nujnost, tako kot porod, mladost ali smrt.
Prva naloga nove vede je bila poiskati razločke med starimi in mladini ljudmi v delovanju organov. Prvotne preiskave so bile preproste. Imeli so skupino starčkov, napravili so različne teste za delovanje raznih organov ter primerjali rezultate takih testov z onimi, doseženimi pri mladih ljudeh. Karkoli je bilo.različnega, so pripisovali starosti.
Danes vemo, da je to napačno. Različne socialne oblike življenja starajočega se človeka, delovna zmogljivost in prebolele bolezni so vplivale na dobljene rezultate.
Zato moderna eksperimentalna gerontologija skrbno pazi, kakšne ljudi preučuje. Po navadi zdaj jemljejo ljudi, ki živijo v svojih domovih, pri čemer pazijo na izbor testov. Sodobno stališče je, napraviti čimveč testov za posamezne funkcije. Staramo se naenkrat v vseh svojih organih,Razloček je le v hitrosti staranja. Pri enem se hitreje stara centralno živčevje, pri drugem žile itd.
Ir. še na nekaj pazi sodobna eksperimentalna gerontologi-ja, namreč na to, da uporablja za preučevanje najmodernejše metode in tehnike. Danes imamo na razpolago tako prefinjena tehnična pomagala, da nam omogočajo vpogled v delovanje celice. Prodiramo že v celico, preučujemo delovanje njenih organov itd.
Drugi vidik, ki ga je prevzela sodobna gerontologija, je ta, da je treba razločevati med starostnimi razločki in spremembami. Ko preučujejo skupine ljudi iste starosti in delajo določene teste, dobivajo med njimi različne odklone od povprečja. To so razločki.
Starostne spremembe pa so pojavi, ki jih vidimo ob preučevanju staranja istega človeka od mladih oziroma srednjih let naprej. Vsakih toliko let naredijo iste teste in ugotovijo, kako se spreminjajo. To je longitudinalno preučevanje, ki ga je začel v USA leta 1958 SHOCK,vodja oddelka za raziskovanje starosti v baltimorski bolnišnici. Sprva je imel sto poskusnih oseb, danes jih ima šest sto. Ha dva do tri jih pokliče na kliniko in napravi teste. Tako dobiva pregled nad tem, kako se s starostjo rezultati spreminjajo. V Švici je Verzar, ki dela enake raziskave v institutu za preučevanje staranja.
So že mnogi primeri za uspešnost takega preučevanja. Do predkratkim so mislili, da je klirens kreatinina merilo za določevanje biološke starosti organizma. Kanili so, da klirens pada linearno s staranjem. Klirens kreatinina je metoda, a katero določamo filtracijsko sposobnost ledvic. Z longitudinalnim preučevanjem so pa ugotovili, da klirens kreatinina do petdesetega leta pada počasi,
potem pa strnemo.
Drug primer: Toleranca za glukozo se pri starem človeku močno zmanjša. Če človeka obremenimo z glukozo, se mobilizirajo vsi mehanizmi, da se ta glukoza odpravi iz krvi bodisi v celice, bodisi če jo je več, skozi ledvice ven. Pri starem človeku je toleranca majhna. Ali je kakšen razloček v toleranci med starimi ljudmi, ki živijo doma ter onimi, ki živijo v domovih ? Ugotovili so, da je toleranca pri obeh skupinah enaka. Sklep: toleranca za glukozo je tipičen pojav staranja. Kasneje so šli še naprej ter so preučevali mehanizem, kaj je pravzaprav tisto,ki spreminja delovanje organa, na pr. ledvic ? V starosti odpade pretok krvi skozi ledvice. Pri sedemdesetletniku požene srce 3o % manj krvi kot pri zdravem človeku,skozi ledvice pa teče 42 $ manj krvi, ker se skrčijo žile, ki vodijo v ledvice. Menijo, da je to adaptacija, pri kateri so ledvice prikrajšane v korist organom, ki so bolj važni. TJajbrž se odvzame kri ledvicam zato, da se zagotovi krvni obtok v centralnem živčevju.
Drug primer: Ob rojstvu imamo okrog 800.000 nefronov. Star človek jih ima 400.000 do Soo.ooo. Ugotovili so ne samo, da jih je manj, ampak tudi, da so tudi celice kvalitativno spremenjene. Je manj mitohondrijev, ki so odgovorni za tvorbo energije. Potem so vključili v to preučevanje žlezo ščitnico, ki je važna za živi jenske procese in je gibalo za presnovo celic. Kako pa je s to žlezo v starosti ? Pričakovali so, da se bo njena aktivnost zmanjšala, pa ni tako. Če so injicirali hormon, ki draži delovanje te žleze (TH), so videli, da organizem ravno tako mobilizira jod kot pri mladem človeku. Ni razločka. Našli pa so, da je izkoriščanje ščitnega hormona v celicah starega organizma zmanjšano. Zato pada odsida-tivna sposobnost celic. Tako so prišla preučevanja že na nivo celice, na za sedaj najbolj idealni nivo za preučevanje fizioloških ali patoloških procesov v organizmu.
Do tega časa je veljalo veliko teorij, ki so skušale razlagati staranje. Mlečnikov je trdil, da se staramo
zato, ker orgar.izem re aore več izločevati strupov. Bogomolec je razvil teorijo o pomenu vezivnega tkiva. Teorija Steinnacha temelji na prenehanju delovanja spolnih žlez. Weglede ra pravilnost teorije je zanimivo, da se spolne žleze razvijejo zadnje med žlezami z notranjim izločevanjem, in tudi prve prenehajo delovati. Kogoče je v tem neka naravna zaščita, da se rojevajo potomci, ko je genetični material še najmanj poškodovan.
Teorija Hühlmana govori, da se v celicah nabirajo razne snovi. Eužička je bil na stališču, da ima star človek vedno manj vode v telesu in da zato beljakovine niso tako fino raztopljene, ampak da vedno bolj izpadajo itd,
leta 1966 pa se je pojavil Medvedev, ki je trdil, de je starost oziroma dolgost živijenske niti določena. Vsak izmed nas naj bi imel določeno svojo dolžino življenja.
To je precej fatalistično gledanje in ni najbolj v skladu s sodobnim svetovnim nazorom. Ugotovil je tudi, da so faktorji iz okolja, ki lahko na to pot vplivajo. Podlaga za Kedvedovo teorijo je bilo odkritje nukleinskih kislin v celicah. Danes vemo, kako se dednost iz jedra prenaša v tiste dele celic, kjer se rojevajo bodoče beljakovine. Delavci s tega področja so dobili Nobelovo nagrado, Ked-vedev je to preučeval in postavil teorijo. Takoj so naredili poskuse. Vzeli so majhno vodno živalico, rotifer, ki živi 34 dni. Štiri dneve rabi za razvoj jajčec, osem dni je ličinka, 22 dni pa je zrela živalica. Če so te ži-valice držali na zelo toplem, je njihova življenska doba padla na 28 do 22 dni. Če so jim zmanjšali količino hrane, je življenska doba porasla na 5° dni. Ugotovili so tudi, da se je zaradi vplivanja teh dveh dejavnikov na starost poskusnih živalic in njihovih potomcev dedna lastnost spremenila. Zmanjšanje hrane je bilo najbolj učinkovito prvih štiri do osem dni. Zvišana telesna temperatura je najbolj pospešila staranje, če je vplivala ra dozorelo živalco. To je pomembno odkritje: dejavniki iz okolja vplivajo na staranje, delujejo pa v določenem okolju in določenem času.
Uapaüno bi bilo vse te rezultate avtomatično prenesti na človeka.' Brez dvoma pa drži nekaj v zvezi a hrano, ker so sorodne raziskave o infarktih in sklerozi ugotovile škodljivost preobilne hrane, hrane nasploh. In mi na splošno vzeto, jemo preveč. Tla Vzhodu umirajo ljudje zaradi lakote, in bodo vedno bolj umirali, kot kažejo grozljive. statistike ViHO. Tla Za pa du pa ljudje umirajo zaradi preobilice hrane. Kako lepo in lahko bi bilo to razrešiti.
Podlaga za nove teorije je dedni material iz jedra celic. Poznamo teorijo obrabe. Temelj zanjo je teorija Rubnerja o tem, da je starost v zvezi s presnovo. Hekaj drži,čeprav je videti naivno. Če so poskusne živalice dolgo držali na top.’sm, je presnova narasla, pa so manj časa živele. Če so jih držali na zelo hladnem - hlad tudi spodbuja presnovo - so take živalce živele krajši čas.
Pojavila se je teorija Selyeja v zvezi s stresom kot dejavnikom, ki biča organizem, da se nikdar ne more relak-sirati; da se sile v človeku ne morejo zbrati za popravljanje stanje. Koderno življenje je izpostavljeno stresu, ki pospešuje staranje. Jones trdi, da bolezni pospešujejo staranje.
Te teorije zajemajo mehanizme staranja, ne povedo pa, kaj je tisto, ki staranje povzroča, če bi to vedeli, bi lahko bolj konkretno ukrepali. Temu vprašanju so se posvetile?
a)	mešana teorija, ki skuša iz vsake teorije pobrati, kar je zanesljivega;
b)	mutacijska teorija;
c)	teorija o nastanku raka.
Hekaj se je v celici zgodilo, da se začne starati. Kuta-cije iz neznanega vzroka tako spremenijo celico, da ta spremeni svojo dejavnost, pa tudi njena hčerka je tako spremenjena. Če rapr. od milijarde celic ena mutira, se praktično nič ne pozna ra delovanju organa; če pa šte-
vilo mutacij doseže večjo mero, se pri tistem organu spremeni dejavnost.
V zvezi s tem opažamo vedno več bolezni, ki imajo podlago v avtoimunosti. Celico, ki je spremenjena, ima organizem lahko za svojo ali pa ne. Če se pa še naprej spreminja, nastajajo v telesu obrambni mehanizmi proti njej. To lahko razlagamo z avtoimunizacijo.
Jugoslovani in Slovenci smo naredili že panogo uspešnih raziskav s področja fiziologije, biologije in sorodnih ved. S področja staranja pa nimamo še nič. Brez dvoma bo treba tudi to preučevati. Iz drugih področij življenja naroda vemo, da se nam, kjerkoli zakasnimo, to maščuje. llapačno bi bilo pričakovati takoj velikanskih uspehov. Vsak uspeh ne tem polju bi pa pri tako delikatnem vprašanju, kot je staranje, pomenil zelo mnogo. Pomogel bi pri odlaganju staranja in odrivanju starosti še v kasnejša leta ter pri zapiranju vrat pred smrtjo, ki se je vsi bojimo, kar priznajmo !
boe. dr. Bojan ACCETTO Spoštovani tovarišice in tovariši !
Banes, ko stojimo pred važnim mejnikom v socialno-me= dicinski dejavnosti slovenskega naroda, pred ustanovit= vijo slovenskega gerontološkega združenja, mi dovolite, da spregovorim o nekaterih pogledih na gerontologijo s stališča medicinske gerontologije ali geriatrije.
Čeprav se medicinska gerontologija bavi z medicinsko problematiko starejših in starih oseb, jo imamo vseeno za najmanjšo panogo medicinskega udejstvovanja. Rojstvo medicinske gerontologije seže v 19oS. leto, ko je dunaj= ski zdravnik Ignaz Wascher napisal prvo programatično študijo z naslovom "Geriatrija", leta 1S12 pa ustanovil
Tako kasno se je ta medicinska veja začela razvijati za= radi tega, ker se je z ustvarjanjem boljših socialnoekonomskih pogojev in še posebno z razvojem medicinskih znanosti prav v našem stoletju pričela intenzivno podaljševati poprečna življenska doba, rasti število sta— -rejših prebivalcev ter vzporedno s tem število starejših bolnikov.
Od rojstva geriatrične medicine pa do danes je ta najmlajša zvrst medicinske znanosti v mnogočem spreminjala svoje organizacijske oblike in prijeme, v bistvu pa je ostala idejna nit ista: služiti zdravstvenemu varstvu starejših prebivalcev, nuditi zdravstveno pomoč starejšim bolnikom ter z različnimi preventivnimi ukrepi doseči za človeka srečno in zdravo starost. - Danes, ko polagamo organizacijske temelje, ne le gerontologiji na splošno, temveč tudi slovenski medicinski gerontologiji, je naša dolžnost, da imamo pred seboj predvsem te naštete zahteve, sočasno pa skušamo postaviti tako organi= zacijsko strukturo, ki bo prežeta s humano noto do sta= rejšega bolnika, ki bo nudila tako zdravstveno oskrbo slovenskemu starejšemu prebivalstvu, kot jo nudi sodobna medicina in naši socialno-ekonomski pogoji mladini in srednje staremu prebivalstvu naše domovine.
Slovenska medicinska gerontologija pravzaprav nima tradi= cije. Veliko tradicijo ima socialna gerontologija na Slo= venskem, kar je bilo že ponovno rečeno; slovenska medi-cinska gerontologija kot znanost, ne kot panoga specialističnega udejstvovanja, pa se je začela razvijati šele pred tremi leti z ustanovitvijo instituta za gerontolo-gijo in geriatrijo v Ljubljani, prvega te vrste v Jugoslaviji. Šele z ustanovitvijo tega instituta je pričela grupa zdravnikov - internistov sistematično delati s sta= rejšimi bolniki oziroma z bolniki, ki so nam bili zaupa-ni v zdravljenje predvsem z arteriosklerotičnimi oziroma trombotionimi obolenji, in kar je še posebno važno, začela je tudi gerontološko misliti.
1« Y ambulantno poliklir.ičrih ustanovah je v zdravljenju vedno več starejših bolnikov, ki imajo prav iste bo= lesni, kot bolniki srednje življenske dobe. Zaradi tega je tudi razumljivo, da v ambulantno-polikliničc rem delu tako pri nas, kot tudi v svetu ne ločujejo starejših bolnikov od mlajših, temveč se sprejemajo in obravnavajo v istih ordinacijah bolniki srednjega in kasnega življerskega obdobja po kriteriju obolenja in ne po kriteriju starosti.
2.	še posebno pa je težka v zadnjih letih zdravstvena situacija starejšega prebivalstva, ki preživlja večer svojega življenja v naših domovih za stare, napravljene so bile že mnoge statistike, ki prikazuje jo,da v zadnjih letih število bolnih oskrbovancev v teh -spočetka zamišljenih kot izrazito socialnih ustanovah iz leta v leto nezadržno raste. Pretvarjajo se ti domovi v socialno-zdrevstvere ustanove, ponekod celo v zdravstvene. Vzrok v tem je prav gotovo kompleksen:
—	večje število starih prebivalcev v republiki in s tem v zvezi porast starejših bolnikov,
—	majhno število razpoložljivih postelj v domovih za stare na območju naše republike, kar vodi do sprejemanja v domove že kar po načelu medicinske urgent= rosti,
—	večje zaupanje naših prebivalcev v te ustanove, v katerih se je nivo medicinske nege prav v zadnjih letih znatno dvignil itd.
Vse te prav gotovo tudi zahteva razvoj medicinske ge= rontologije kot znanosti.
3« We samo v ambulantro-poliklirionih ustanovah in v do= sovih za stare, temveč tudi v bolnišnicah iz leta v leto raste število starejših bolnikov in s tem vred tudi zanimanje zdravstvenih delavcev za probleme medicinske gerontologije.
Stalno večanje števila starejših bolnikov v naših ho-spitalnih ustanovah raste bolj ali manj na vseh specia* lističnih oddelkih slovenskih bolnišnic. Prej ali slej bo moral vsak zdravnik specialist dobro poznati problematiko obolenj tudi kasnega življenskega obdobja, da se bodo morali prej ali slej prav vsi zdravniki, ki deluje* jo v bolnišnicah na najrazličnejših oddelkih baviti s problematiko medicinske gerontologije.
Kakšne so posebnosti medicinske gerontologije?
1.	Značilnosti patološkega procesa pri starejšem bolniku so v pomanjkljivi adaptaciji organizma v posa= meznih bolezenskih obdobjih. Zato je potrebno poleg utirjene te ali one specialistične terapije v danem primeru upoštevati tudi ta faktor, kar še posebno čutijo zdravniki splošne prakse, internisti in träume* tologi, saj je potrebna prav pri starejšem bolniku zaradi pomanjkljive adaptacije širokotirna terapi.
že najmanjšega bolezenskega poteka.
2.	Druga posebnost medicinske gerontologije, katero mo= re poznati vsak zdravstveni delavec pa je dejstvo, da so obolenja v starosti v pretežni meri kronična in zahtevajo dolgotrajno terapijo, ob kateri lahko pri= čakujemo največkrat le delno delazmožnost.
3.	Posebnost medicinske gerontologije je tudi nastopanje mnogo obolenj hkrati pri enem in istem bolniku.
To terja na eni strani sodelovanje najrazličnejših medicinskih strokovnjakov (ne le enega samega vseved* nega geriatra), tisti zdravnik, ki pa prevzame in spremlja starejšega bolnika, pa mora biti v stalnih kontaktih z zdravniki specialisti in ostalimi zdravstvenimi in socialnimi delavci ter povezovati različ= ne dejavnosti v skrbi za starejšega bolnika.
4.	Posebnost medicinske gerontologije je tudi v izraziti potrebi po intenziviranju medicinske rehabilitacije.
Razumljivo je, da medicinska rehabilitacija na področju medicinske gerontologije nima istega cilja kot medicinska rehabilitacija bolnikov srednje življenske dobe ali otrok, tj. popolno tehabilitacijo ter vključitev v delovni proces. Kedicinska rehabilitacija na področju gerohtologije ima predvsem cilj vračati starejšega človeka v življenje, ga delno rehabilitirati tako, da bo v vsakdanjem življenju sposoben vršiti osnovne življenske funkcije brez pomoči drugih. Ta posebnost medicinske rehabilitacije v gerontologiji, ki je ozko povezana z delovno terapijo, je v svetu že tako dodelana, da je postala važen integralni del medicinske gerontologije. £al je pri nas šele v povojih, čeprav že dar es čutimo po tej dejavnosti tako v ambulantno-polikliničnih ustanovah, domovih za stare, kot tudi v bolnišnicah, izredno_veliko potrebo.
kdo je dolžan vključiti se v delo na polju gerortolo-'
pije ?
Odgovor je kaj enostaven. Prav vsi zdravstveni delavci od bolniških sester, fizioterapevtov, pa tja do zdravnikov splošne prakse ir zdravnikov specialistov in delovnih terapevtov.
Vsekakor pa je vprašanje specializacije iz medicinske gerontologije ponovno odprlo mnoge diskusije, ki ne zadevajo toliko gerontologijo, kot splošno problematiko ob specializacijah v medicini. Razumljivo je, da je ob dosežkih sodobne medicinske znanosti in do pred lo leti resluterega razvoja medicinske tehnike, biokemije, biologije in eksperimentalne gerontologije, nujno še bolj podpirati kot dosedaj specializacijo na posameznih področjih. Saj le ob takem gledanju na specializacijo lahko pričakujemo, da bo tudi slovensko zdravništvo stopalo v korak z razvojem sodobne medicinske znanosti v svetu.
To dejstvo je poznano tudi pri nas, saj celo že specialisti posameznih strok ne poznajo več vsebine svoje ce-
lotne specializacije, temveč so že usmerjeni v svoji matični stroki po kriteriju organskih sistemov. Prav zaradi tega dejstva pa bi bila specializacija iz medicinske ge-rontologije prav gotovo korak nazaj, Kedicinsko geronto-logijo lahko obravnavamo kot vedo, kot znanost, ne pa kot medicinsko specializacijo, saj vemo, da sodelujejo pri zdravljenju in obravnavanju starejšega bolnika družno najrazličnejši zdravniki specialisti. Kedtem, ko se zavzemamo za inauguracijo medicinske gerontologije kot integralne panoge medicinske znanosti, pa se ne moremo ogreti za - čisto strokovno - medicinsko vzeto za specializacijo iz medicinske gerontologije ali geriatrije.
Mnenja sem pa, da bi moral biti nosilec gerontološke misli v republiki - tako medicinske kot tudi socialne -usposobljeni zdravnik iz splošne gerontologije, ki bi mogel, znal in moral povezovati dejavnike na področju socialne, kakor tudi medicinske gerontologije, pa bodisi že na terenu, v socialno-zdravstverih pa tudi zdravstvenih institucijah. Prav gotovo bo naloga sekcije za medicinsko gerontologijo novega slovenskega gerontološkega združenja izdelati osnovni lik usposobljenega zdravnika -gerontologa.
Poudarjam, ne zdravnika-specialista geriatra (ozkega medicinskega strokovnjaka), temveč usposobljenega zdravnika gerontologa z zadostno razgledanostjo-na probleme medicinske, kakor tudi socialne gerontologije.
Dovolite mi, da na kratko orišem še naloge, katere naj bi prevzela medicinska gerontološka sekcija novoustanovljenega združenja:
1. Hjeno primarno poslanstvo je v razvijanju gerontološke misli, je v razvijanju humanih odnosov na področju zdravstvenega varstva starejših oseb. Miselnost, da je za starejšega bolnika zadostna tretjevrstna medicina, je že v osnovi zgrešena in povsem nezdružljiva s humanističnim pogledom; na medicino nasploh.
2.	Sekcija za medicinsko gerortologijo mora združevati vse zdravstvene delavce tako nižji, srednji* višji
in visoki medicinski kader - zdravnike splošne prakse in zdravnike - specialiste.
3.	Sekcija bo morala združevati ne le posamezne zdravstvene delavce, temveč tudi zdravstvene ustanove v skrbi
za starejšega bolnika.
4.	Zelo važno delo bo morala prevzeti medicinsko—geron= tološka sekcija pri zdravstver.o-vzgojnem delu, bodisi v zvezi z vzgajanjem strokovnih kadrov* kakor tudi v zvezi z zdravstveno-vzgojnim delom za naše celotno prebivalstvo.
J. Sodelovati bo morala z najrazličnejšimi družbenimi dejavniki, ki bodo delovali na področju socialne ge*-rontologije, saj je zdravstvena in socialna skrb za starejše prebivalstvo povsem neločljivo povezana.
6. Končno in ne najmanj važno pa bo delo sekcije za medicinsko gerortologijo v uvajanju sodobnih postopkov za preprečevanje v preventivi prezgodnjega - predčasnega staranja.
Povsem napak bi bilo, če. bi si delali utvare, da bomo kdajkoli lahko staranje preprečili. Tlaloga medicinske gerontologije ni v iskanju eliksirja večne mladosti, temveč v pravočasnem odkrivanju znakov prezgodnjega staranja, predvsem pa pravočasnem odkrivanju tistih obolenj, ki staranje pospešujejo.
Dovolite mi, da zaključim. Globoko sem prepričan, da smo odprli z ustanovitvijo slovenskega gerontološkega združenja novo stran, na področju socialno-zdravstvenega varstva starejših oseb v naši republiki. Prepričan sem, da bomo z ustanovitvijo tega združenja in njegovih predlaganih sekcij stopili na pot, ki so jo že nekaj let pred nami ubrali skoraj vsi evropski narodi. Ustanovitev tega združenja je dejansko odraz potrebe, je dejansko odraz
"staranja" slovenskega naroda.
Želim, da bi nova organizacija - gerontološko združenje Slovenije - čimprej zaživele in prispevala k srečnejši, socialno urejeni in zdravi starosti naših prebivalcev.
Janko PEHAT
SOCIALI?I VILIKI GERONTOLOGIJE
Ameriški gerontolog Edvard J.Stiglitz v svoji študiji "Aging today and tomorrow" priporoča raziskovalno delo gerontoloških vprašanj s treh vidikov:
-	s prostim očesom, da bi mogli opazovati človeka kot posameznika, kot psihosomatsko celoto,
-	z drobnogledom, da bi lahko proučevali posamezne funkcije človeka in
-	z daljnogledom v primerni odmaknjenosti, da bi opazovali človeka v množici, v interakciji z množico in obratno - odnos družbe do stare generacije.
Taka metoda je . skladna tudi s konceptom bodoče organizacije in dela gerontoloskega združenja v sekcijah: medicinski, eksperimentalni in socialni.
V skladu z navedenimi principi je tudi porazdelitev referatov za današnji ustanovni občni zbor gerontoloskega združenja in pri tej porazdelitvi mi je bila dodeljena naloga prikazati gerontološko problematiko v slovenskem socialnem prostoru "skozi daljnogled", to je skozi vidike socialne gerontologije.
Kaj je socialna gerontologija in kakšne so njene naloge danes?
Ifa to vprašanje bom skušal odgovoriti.
Gerontologija postaja kot aplikativna veda iz dneva v dan potrebnejša. Toda težko si jo predstavljamo kot samostojno vejo znanosti, saj posega v zelo različne vede, od bioloških do humanističnih in tehničnih. To še prav posebno velja za socialno gerontologiijo.
Do nedavnega smo pojmovali socialno gerontologijo kot socialno skrbstvo starega prebivalstva. Danes pa pod tem pojmom razumemo znanstveno raziskovalno in strokovno praktično dejavnost, ki proučuje odnose družbe in posameznih družbenih struktur do stare generacije; vpliv teh odnosov na socialni položaj ter na telesno in duševno zdravje starostnikov, kot posameznikov. Haloga socialne gerontologije je tudi osveščanje družbe in posameznikov ter konkretno izvrševanje ukrepov za odklanjanje socialnih vzrokov negativnega vplivanja na staranje in starost,
V	naših slovenskih razmerah prihajamo komaj zdaj, z veliko zakasnitvijo, do spoznanja, da ne moremo reševati problemov v zvezi s starostjo in staranjem prebivalstva zgolj prakticistično in da so nam za to potrebni izsledki koordiniranega znanstveno raziskovalnega dela.
Podatki ir številke v referatih ostalih referentov kažejo, da je problem starosti in staranja prebivalstva v slovenskem socialnem prostoru zavzel tako velik obseg, da nujno zahteva hitrih sistemskih in daljnosežnih ukrepov odgovornih družbenih dejavnikov in posameznikov, kajti v obratnem priaieru se nam obetajo skoraj nerešljive težave, ki utegnejo povzročiti težke, celo usodne reper-kusije v našem gospodarstvu in družbenem življenju nasploh.
V	nadaljevanju bom skušal to precej neoptimistično napoved utemeljiti. Slišali smo, da je SR Slovenija že zdaj visoko pod samim vrhom lestvice starih ljudi v svetovnem merilu. Statistični trend, pa tudi napovedi zdravnikov
r.am obetajo še nadaljni porast števila prebivalstva, ki je starejše od 65 let. Ob sočasnem procesu upadanja natalitete po eni strani in stalnem podaljševanju dobe potrebnega izobraževanja, je že in bo še bolj občuten pritisk bremena vzdrževanja tistih, ki še niso, in onih, ki niso več produktivni na ramenih tistih, ki s svojim delom ustvarjajo dohodek. Število slednjih pa je v upadanju.
Če ugotavljamo, da današnja mladina poprej dozori, velja ta ugotovitev za njen mentalni razvoj, ne velja pa v ekonomskem smislu, saj v resnici vstopa med produktivni del prebivalstva in več let kasneje kot na začetku 5o. let. Vse večje zahteve hitro se razvijajoče proizvodnje po strokovnih k drih, pa to obdobje izobraževanja - reci neproduktivnosti - še podaljšujejo. Že danes je samo 5,o5 i* zavarovancev do IS. leta starosti in samo 14,59 1= zavarovancev med 2o. in 24. letom. Že danes (podatki so iz leta 1968) odpade 147,7 osebnih starostnih upokojencev oziroma 286,5 vseh vrst upokojencev na l.ooo zaposlenih. Če postavimo te številke v obratnem smislu pomeni, da odpade na enega starostnega upokojenca 6,77 zavarova'neev, oziroma 3,5o zavarovancev na enega upokojenca vseh kategorij skupaj, Ze danes odpade v SR Sloveniji poprečno lS6S,oo dinarjev letnih priepevkov v sklad invalidsko pokojninskega zavarovanja na enega zavarovanca. Skupni znesek pa pomeni 7,54 ^ narodnega dohodka v SRS.
Se nikoli doslej ni slonelo na ramenih tako majhnega števila "produktivnih" tako veliko število "vzdrževanih" oseb. In če bo šel razvoj v predvidenem trendu, ne bo dolgo, ko bo treba nameniti eno četrtino ustvarjenega o-sebnega dohodka za pokojninske invalidske sklade.
Že zdaj so naši predstavniški organi razpeti med potrebami in možnostmi oziroma mejami še možnih obremenitev osebnega dohodka tistih, ki ta dohodek ustvarjajo. Jutri bo ta problem težji.
V svojih dosedanjih razpravah o gerontoloških vprašanjih
sen večkrat naletel na pripombo kritikov, da nekoliko pretiravam; de starost in staranje ni izrazit družbeni problem, temveč predvsem problem posameznikov in njihovih otrok, se pravi družin. Tako je bilo vedno.
Da bilo je ! Hi davno tega, ko je še obstojala patriarhalna družina, ki je sama sebi zadoščala, v kateri so zavzemali stari starši častno mesto nosilcev tradicije, kulture., zrenja in modrosti. Medsebojni družinski odnosi so bili jasni, vsakomur razumljivi, številni otroci so pod vodstvom staršev zgodaj začeli "proizvajati" in vzdrževanje obnemoglih, starih družinskih članov niti ni izbijalo kot poseben problem. Izjeme so bile le posamezni duševno zaostali strici in tete.
Hamesto skorajda izumrle patriarhalne družine nastaja danes pretežno eno in dvogeneracijska družina, brez ekonomskih funkcij, ki je prožnejša in bolj prilagodljiva stalnim spremembam, ki jih prinaša industrijski razvoj ter napredek. Istočasno pa je vse bolj odvisna od uslug različnih družbenih in komunalnih služb, ki so zanjo eksistenčnega pomena. Zato se neposredni živi jenski stroški male družine današnjih dni večji, kot so bili kdajkoli poprej. Saj je treba vse "podružabljene" funkcije družine - pa naj so to komunalije, varstvo, vzgoja, kultura itd. - plačevati neposredno ali posredno v obliki družbenih dajatev. Pomislimo samo, koliko nas stane samo vzgoja in izobraževanje otrok, ki traja od lo do 2o let za vsakega otroka posebej ! He smemo podcenjevati niti resničnih potreb in manj nujno potrebnih vab današnje potrošniške družbe.
Zato trdim, da je stara maksima, da so otroci dolžni vzdrževati svoje starše, le še utvara, s katero ne računajo resno niti otroci, niti starši. Končno sem prepričan, da vanjo ne verjamejo niti tisti, ki jo propagirajo. S to maksimo ne bi smeli računati tudi tisti, ki skrbijo za porazdelitev družbenega dohodka na različnih nivojih.
Pri socialnih programih moramo biti realisti. Očitno je,
da otroci ne morejo v celoti skrbeti za materialne potrebe svojih staršev. Posebno ne tisti otroci, ki so 5i ustvarili lastno družino. S tem dejstvom moramo računati.
Ostaja še vprašanje, ali želijo starši še živeti skupaj z otroki in vnuki na njihovo breme. Knogo je dokazov, da je vedno več tistih, ki ne želijo živeti v okviru širših družin. Veliko je število tudi tistih starih ljudi, ki bi subjektivno sicer radi živeli med otroki in vnuki, pa iz objektivnih okoliščin živijo ločeno.
V ponazoritev bi rad navedel ugotovitve nekaterih raziskav „
Anketa centra za raziskovanje javnega mnenja pri visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo "Javno mnenje v letu 1969", je v juniju 1969 ugotovila, da se samo 23 i° anketirancev zavzema za rešitev, da bi morali otroci skrbeti za svoje starše.
Ker pa je anketa zanimiva tudi za moje nadaljnje izvajanje, navajam odgovore v celoti.
Ha vprašanje "Kaj bi pri nas morali ukreniti, da bi u-redili položaj starejših, ljudi", so anketiranci odgovorili:
1. bolje bi morali urediti zdravstveno varstvo
starih ljudi	,	16,9 $
2.	uskladiti in povečati bi morali pokojnine 49,8 ^
3.	izboljšati bi morali odnos mlajših do ostarelih ljudi	17,6	%
4.	izgraditi bi morali dovolj domov za upokojene in stare ljudi	18,1	^
5.	ostarelim ljudem bi morali preskrbeti primerna stanovanja	11,1	$
6.	uvesti bi morali pokojnine tudi za kmete	22,3	^
7.	občine bi morale dati za socialno varstvo več sredstev, tako da bi lahko vsakomur
dali ustrezno pomoč	16,8 ^
8.	z zakoni bi morali obvezati otroke, da morajo
skrbeti za svoje starše, kadar ti potrebujejo pomoč	23, o $
9.	starim ljudem bi morali omogočiti primerno
zaposlitev, da bi se čutili koristne	6,3	$
10.	storiti bi morali kaj drugega	o,7	$
11.	ne vem, kaj bi morali storiti	3,1	^
12.	nič ni potrebno storiti, brez	odgovora	1,2	^
Ha podobno anketo Inštituta za socialne raziskave v ZE Bemčiji je prevladalo mnenje, da je problem starosti in staranja skrb vsakega posameznika, vendar pa naj pri vzdrževanju ostarelih osnovni riziko nosi država. Le ena petina vprašanih je dolžnost skrbi za starše pripisala otrokom. Samo lo vprašanih je bilo za skupno življenje treh generacij v družini.
Baumert pa je prav tako v ZR Ilemčiji potom ankete ugotovil, da je bilo samo 29 ^ anketirancev starih nad 6o let za skupno življenje, ?o proti in 21 ^ brez odgovora.
US Census Bureau je za potrebe kalifornijske univerze v Berkeleyu intervjiral IS.ooo članov gospodinjstev, starih
nad 69 let, v 68 krajih, posebej ZLA. Ugotovil je naslednje:		izbranih, po	42 državah
Stari ljudje živijo	zakonci	ovdoveli, ločeni,samci moški	ženske	
- ne živijo skupaj z otroki - vnuki	74,o f	69,3 lo	54,7 $
- živijo v družinah svojih otrok	25,9	3o,7 lo	45,3 lo
S k u p a j	loo,0 $	loo,0 $	loo,0 $
Hazmere v razvitem delu sveta so si torej v marsičem podobne in se lahko nanje navezujemo. Toda s tem prehajam že na naslednje vprašanje. Vprašanje sožitja trogenera-cijske družine, kot neobhodno potrebne komponente, če vztrajamo na tradiciji, da so predvsem otroci dolžni skrbeti za svoje starše. Evolucija družine, ki smo ji priča, takemu sožitju ni naklonjena. Resnica je, da tudi stari ljudje sami v večini primerov odklanjajo življenje s svojimi otroki in vnuki. Ta resnica, ki so jo ugotovili npr. v zahodnih državah in Ameriki, velja tudi pri nas. Raziskave so pokazale, da živi v Sloveniji v okviru širših družin le dobra polovica starih ljudi nad 60 let. Od teh, ki so sami, jih 22 $ živi skupaj z zakoncem in 14,5 $ pa popolnoma samih.
•«
V sicer skromni raziskavi, ki sem jo sam opravil v letih 1967/68, sem ugotovil, da se je 64 1« anketiranih starih staršev zavestno odločilo živeti ločeno od svojih otrok ir vnukov, čeprav je v anketi kar 78 ^ od le-teh izjavilo, da bi vendarle radi živeli med svojimi otroki in vnuki, če bi razmere dopuščale, 18 / bi jih rado živeli v bližini svojcev in le 4 % ne Seli imeti stikov s svojci.
S tem se ram odpira vprašanje medsebojnih odnosov stare in nove generacije. Toda predno bi nadaljeval, bi rad napravil povzetek do zdaj obravnavanih ekonomskih aspektov gerontologije.
Kislim, da sem v svojem dosedanjem izvajanju utemeljil obstojenje naslednjih perečih vprašanj:
-	da je število starejše, to je vzdrževane populacije v stalnem in mnogo hitrejšem porastu, kot je število produktivnega prebivalstva. Hitro odpiranje teh skarij ima za posledico, da je vedno več vzdrževanih oseb na ramenih produktivnega prebivalstva,
-	da pokojnine bolj zaostajajo v dinamiki naraščanja živ-Ijenskih stroškov kot osebni dohodki in se tudi v tem
pogledu odpirajo škarje. Istočasno pa naraščajo pokojninski skladi v takem obsegu, da postajajo vedno bolj resen problem obremenitve družbenega dohodka,
-	da ne moremo prevaliti bremena materialnega vzdrževanja starih ljudi neposredno na današnje družine, temveč mora to skrb prevzeti naša družbena skupnost (vprašanje socialne preskrbe),
-	da je kronološko postavljena meja obveznega splošnega upokojevanja dvorezni nož, ki postaja tudi iz ekonomskih vidikov vedno bolj nevzdržen in škodljiv,
-	da je naša politika stanovanjske izgradnje vse preveč prilagojena potrebam nuklearne družine, kjer stari starši nimajo prostora celo, če so zaželjeni, po drugi strani pa se tudi ne upoštevajo specifične potrebe starejše generacije pri stanovanjski graditvi. Pojma socialno stanovanje ne poznamo.
Toda ekonomski vidiki obravnavanega problema, so samo del kompleksne socialne problematike, s katero se srečujemo na področju socialne gerontologije.
Pogoji, v katerih jejrisiljena živeti stara generacija, porajajo pri slednji vrsto težkih posledic, ki jih lahko imenujemo "anonimnost" po Dürkheimu, "izguba pomembnosti" po Jungu, "izolacija" po Dunhamu, ali "alienacija" po Sartru. Zaključek je istis stara populacija je izredno občutljiva in ranljiva kategorija, ki je.v splošnem vse preveč prepuščena sama sebi in izpostavljena stresom, ki spremljajo obdobja starosti in staranja.
V Sloveniji vse do danes skorajda nimamo institucije, ki bi se profesionalno ukvarjala z vprašanji priprav possmez rikov za upokojitev in starost, to je s prevencijo težav, ki jih prinaša upokojitveni šok, težav, ki spremljajo upokojitev, ki v naših razmerah istočasno pomeni izgubo avtoritete, ugleda, občutka koristnosti in veljave. Z ero besedo; odločba o upokojitvi pomeni obenem epitaf
nekoristnosti. Prav tako je vse premalo narejenega na utrjevanje in ohranjanje emocionalnih vezi med starimi starši, otroki in vnuki. V novih razmerah eno in dvoge-neracijske družine to ne pomeni, ali vsaj ne bi smelo pomeniti, da so zato stari starši popolnoma prikrajšani, odtrgani od čustvene topline, ki jo nudi družina. Proti vedno bolj poudarjenemu individualizmu, ki ga stimulira ozka specializacija in fur.kcionalizacija znanosti ter .. strokovnosti in pa lov za potrošniškimi dobrinami civilizacije, je nujno treba ustvarjati in razvijati organiziran sistem svetovanja. V individualnih primerih pa tudi posredovanja ir neposredne strokovne pomoči pri urejanju boljših odnosov med starimi starši, otroki in vnuki.
Ki še vedno vse preveč podcenjujemo težave, ki jih prinaša proces staranja in starost. Nobenega sistema nimamo in nihamo med popolno indolenco in med zgolj pietet-nim obravnavanjem posameznih primerov, kar včasih bolj škoduje kot pa koristi . Ni slučajno, da je izjemno veliko število duševno prizadetih starih oseb po bolnišnicah in pa po domovih za stare, ter veliko število kronično bolnih, ki pa večinoma kažejo težji zunanji videz, kot ga potrjujejo klinične preiskave. Ta pojav vse pre-radi ocenjujemo kot splošni "break down", vendar so nekatere raziskave pokazale, da je tako stanje pogosto bolj posledica negativnih socialnih izkušenj, s katerimi se spopadajo stari ljudje, kot pa naravno, biološko upadanje moči in vitalnosti; da so ti pojavi bolj podzavestna reakcija na pomanjkanje spoštovanja, upoštevanja in ljubezni, kot pa bolezni.
Naj s tem v zvezi omenim zanimive izsledke Betoga, Slig-hts, Weininga in Sorensona v Illinosu, ki so na 5oo primerih raziskav možganskega tkiva post mortem oseb, ki so bile pred smrtjo diagnosticirane kot arteriosklerotične, ali senilno dementne, ugotovili, da so bile alteracije možganskega tkiva zaradi omenjenih bolezni izjemno redke, da pa je treba pripisati bolezenske manifestacije predvsem stressom ter frustracijam, katerim so stari ljudje vedro bolj izpostavljeni ob istočasnem upadanju njihove
sposobnosti prilagajanja.
Vse doslej sem se v svojem izvajanju omejil na opisovanje razmer in pogojev v kakršnih živijo naši stari ljudje, s posebnim poudarkom na tista dejstva, ki delajo starost težko, težjo kot bi smela biti. Zato izzveni moje izvajanje najbrž zelo pesimistično. Eesnica je, da pogoji življenja in bivanja starostnikov niso ravno rožnati in da smo na tem področju vse premalo napravili. Lahko bi bilo bolje.
Vendar stanje ni brezupno. S pravilnim angažiranjem družbenih dejavnikov in posameznikov, se da mnogo narediti. Predaleč bi zašel, če bi začel navajati konkretne naloge. Rad pa bi nakazal smer reševanja, omiljevanja težav, ki jih prinaša s seboj obdobje tretjega življenja. In nota bene - to obdobje tretjega življenja utegne zelo verjetno trajati četrt stoletja pri posamezniku. Zato se splača ustvarjati takšne pogoje, da bo pot z "vrha" prijeten sprehod, ne pa nevaren spust mimo prepadnih sten.
Ukrepi družbenih dejavnikov za boljše urejanje življenja in bivanja starejše generacije naj bi izhajali iz naslednjih temeljnih izhodišč:
1.	EK01!OKSKI UKREPI, ki naj bi zavarovali dostojen materialni položaj starostnikov in drugi ukrepi za izboljšanje osebnega in družbenega standarda, raj bi izhajali iz načela "whole life plarir-g". Dejstvo:je, da je naša kultura, ekonomika in politična usmeritev pretežno orientirana na mladost. Za obdobje otroštva in obdobje šolanja, imamo npr. zelo natančno izdelane programe, izračune itd. Za obdobje produktivnosti pa cel sistem kadrovskih služb in programov, dočim obdobje tretjega življenja še vse preveč sloni na preživelem konceptu dobrodelnosti. Pravzaprav ni vzpodbudna konstatacija, da pri nas kader ni več perspektiven kmalu po 4o. letu starosti. To dejstvo je sicer splošno znano, vendar bi ga rad dokumentiral z nekaterimi podatki:
Število zavarovancev po 45. letu starosti strmo upada. -Ked 45. in 4S, letu jih je le 7,84 med 5o. in 54. leti 4,75 f«, med 55. in 59. letom le Se 3,3o ^ ter nad 6o. letom homaj 1.13 Kedtem, ko je naprimer v ZDA se vedno 5o moških med 65. in 7o. letoii' zaposlenih,
4o ^ med 7o. ir 75. leto«: starosti. Nisem prepričan, da je načelo mladosti koristno tudi pri upokojevanju, pač pa vidim, rešitev v tem, da čim dlje podaljšujemo mladost v ustvarjalnosti in produktivnosti.
2.	SPLOŠNI UKREPI naj bi sloneli na principu, da ne bi ustvarjali posebnih pogojev življenja in bivanja za starostnike, v kolikor ti ukrepi ne bi bili pogojeni v specifičnih, zdravstvenih in socialnih potrebah posameznika. Truditi bi se morali, da bi omogočili starim ljudem, da bi živeli polno življenje sredi družbenih dogajanj, ne pa ločeno od teh dogajanj. Vsa dejavnost naj bi slonela pretežno na že obstoječih institucijah, katere bi bilo treba za to usposobiti. To sicer ni lahka naloga, kajti nobena služba, nobena metoda, nobena vrsta institucije ne bo /mogla zadovoljiti vseh zahtev, zaradi izredno individualiziranih pogojev v procesu staranja. Individualizacija in velika pestrost v /metodah in sredstvih, je morda edino napotilo, ki ga lahko priporočamo. Sicer pa, priznajmo si, da si moramo koncept šele izoblikovati, kakor tudi osnovna izhodišča praktične gerontologije. Predvsem moramo izkoristiti predvsem obstoječe možnosti. To pomeni, da bi morali povezati vse zdravstvene domove in njihovo dispanzersko službo, centre za socialno delo, razne psi-ho-higienske posvetovalnice, RK in druge množične organizacije, kakor tudi posamezne strokovnjake v koordinirano dejavnost gerohigiene. V teh naporih bi bila v veliko pomoč vsa sredstva za informacije s splošnimi nasveti družinam, in posameznikom. V težjih primerih odtujenosti ali socialnega staranja posameznika, pa bi moralo svetovanje sloneti samo na strokovnjakih, ki tako delo obvladajo. Sicer bi imeli več škode kot koristi, zato ker je to vprašanje posebno delikatne norme. Vsi bi radi dolgo živeli in nihče bi ne bil rad star.
3.	SPECIALKI UKREPI so omejeni in namenjeni tistim starim osebam, ki iz različnih razlogov in vplivov bodisi zunanjih ali notranjih, niso več sposobni, ali voljni skrbeti sami zase in za svoje vsakdanje potrebe, ter nimajo svojcev, ki bi lahko zanje skrbeli.
Za družbeno in zdravstveno varstvo te skupine starostnikov so potrebni posebni ukrepi in posebne specializirane institucije, ki so:
-	bolnišnična zdravstvena služba in
-	domovi za starostnike.
Zraro je dejstvo, da poteka staranje izrazito individualno z zelo poudarjenimi razlikami v zdravstvenem stanju, duševni svežini in v sposobnosti prilagajanja med posamezA-riki. Izredno težko, skoraj nemogoče je vse te razlike zajeti v statistične zakonitosti, ki v celoti odpovedo pri majhnih teritorialnih enotah, kot npr. krajevnih skupnostih ir malih občinah. Za širša območja pa se že smemo opirati na določene zakonitosti, ki izhajajo iz statističnih podatkov. Tako smemo računati, da je od 7o do 80 vseh prebivalcev, starih nad 65 let, kronično bolnih (kar pa ne smemo razumeti, da so težki, ležeči bolniki) bodisi psihološko ali socialno ostareli. Vendar lahko velika večina le-teh še vedno živi v vsakdanjem okolju, ob nekoliko pogostejšem zdravstvenem nadzorstvu, ob nekoliko bolj poudarjeni skrbi in negi svojcev, ob nekoliko večji tolerantnosti, naklonjenosti in uvidevnosti ožjega okolja.
Predvsem praksa dokazuje, da je večje število tistih starostnikov, ki so si znali ustvariti pogoje za lepšo starost že poprej, ali pa je potek staranja nasploh ugoden, kot pa je število tistih starostnikov, ki nujno potrebujejo posebno družbeno pomoč pri oskrbi in regi. Trdim, da je večje število celo tistih starostnikov, ki nemoteno nadaljujejo z načinom življenja, ki so ga bili vajeni, ali celo dosegajo izreden razcvet ustvarjalnih sposobnosti, kot pa tistih, ki potrebujejo stalno in kontinuirano družbeno varstvo.
Odstotek starih oseb, ki so potrebri specialnega družbenega varstva, ni visok. V poprečju se giblje pod lo $ nad 65 let stare populacije.
Ha žalost moranio ugotoviti, da služijo gornji podatki pretežno na empiričnem opazovanju. Obdobje po 65.letu starosti je pri nas v statističnem pogledu kaj malo obdelano. Pravzaprav je v statistiki ta meja celo nižje postavljena, na 60. leto. Korali bomo v statistiki bolj analitično obravnavati tudi obdobje po 60. letu človekovega življenja pri nas. Do takih spoznanj so drugod po svetu že prišli.
Pri svetovni zdravstveni organizaciji so že sprejeli naslednjo razčlembo:
-	človek srednjih let
-	starejši človek -- star človek
-	visoka starost
-	od 45 do 59 let
-	od 6o do 74 let
-	od 75 do So let
-	nad So let.
Keni osebno se zdi pravilnejša razčlemba, ki jo zagovarja gerontolog David Resman. Po njegovem delimo sta-. rostna obdobja človeka po treh značilnih tipih reagiranja :
-	"early -- late maturity” obdobje med 65. in 7o. leti; ko že nastaja nekoliko bolj poudarjen intelektualni napor pri vseh opravilih; duševne aiteracije so še neupadljive, ni še umika pred družbo, komaj opazne spremembe v navadah, v ponašanju in obnašanju;
-	"middle - late maturity" med 7o. in 75. leti. Opazen padec živijenskih funkcij; reakcijski čas občutneje povečan, zmanjšani interesi, začenja se umik iz živ-. Ijenja, opazne spremembe v navadah, občutek utrujenosti;
-	"late - late maturity" od 75. leta navzgor. Precej
urificirsna slika ugašanja energij in življenskih fxink-cij, popoln uiTiik iz življenja in iz družbe; vedno večja odvisnost od pomoči drugih pri osnovnih življer.skih funkcijah.
Te in podobne razdelitve so za delo s posameznikom seveda neuporabne. Za socialne raziskave in programe pa so zelo koristne, naravnost neobhodne. Ki na primer dokazujemo, da potrebuje približno 5 od celotne populacije starih nad 65 let domsko varstvo. Ta odstotek smo povzeli po rekih ocenah zapadnih držav. Iz empiričnega opazovanja pa mi je znano, da je poprečna starost oskrbovancev v domovih v Sloveniji nad 75 let. Iz tega izhaja, da bi morali bolj proučiti potrebe glede na leta, saj je od tega odvisen način gradnje, organizacija in metoda dela v domovih ter naposled tudi kadrovska zasedba delovnih mest po domovih v Sloveniji. Zal teh študij še nimamo.
Zal moramo ugotoviti, da smo v domskem varstvu sta-rost-nikov, kljub delnemu napredku v zadnjih nekaj letih, še vedno močno zaostali, llaši domovi za starostnike so vkljub več kot sedemsto letni tradiciji še vedno zelo obramenje-ni z dediščino ubožnic in hiralnic, ki jo pogojujejo predvsem neprimerni prostori.
Ha d 8o vseh domskih kapacitet v Sloveniji je neprimernih za rajskromnenjše bivalne zahteve današnjega standarda. Vsled pomanjkanja posteljnih kapacitet, so skoraj vsi do-movi^prenatrpani, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. Že danes bi potrebovali vsaj tritisoč dodatnih postelj, da bi ublažili prenatrpanost in zadovoljili najnujnejšemu povpraševanju. V naslednjih petih do desetih letih pa še nadaljnjih 3.000 postelj, ki bodo krile le najnujnejše potrebe. To pa je investicija, ki presega 15d.ooo.ooo,oo din, če vzamemo kot osnovo današnje cene gradbenih del.
S tem pa dobi ta problem nove neslutene dimenzije.
V tem kratkem orisu socialne gerontologije v slovenskem socialnem prostoru sem se mogel samo bežno dotakniti najbistvenejših vprašanj, od katerih so še mnoga popolnoma
odprta. Ta čakajo na naše znanstveno raziskovalne in strokovne institucije ter na posamezne strokovnjake,katere naj bi vse povezovalo gerontološko združenje, da poiščejo odgovor ter dajo potrebne napotke za akcijo.
Razprava
Živa BELTRAK, članica 10 Republiške konference SZEL Spoštovani tovariši in tovarišice !
Zelo cenim priložnost, da sem mogla pretekla dva dneva poslušati dragocene informacije, stališča in opozorila v zvezi z razmerjem vedno večje skupine starih ljudi ter našo družbo kot organizirano celoto.
Lanašnji zbor je v resnici logično nadaljevanje in dopolnitev posvetovanja. Razmere in potrebe današnjega časa spodbujajo k povezovanju različnih dejavnosti ali samo njihovih delov in ljudi različnih poklicev, da bi dosegli boljše učinke pri reševanju spoznanega, skupno občutenega problema.
Koordinacijski odbori, društva in združenja, ki se odpirajo članom iz različnih strok in organizacij postajajo - tako kaže nova praksa - potreba. Tudi to je na svoj -zelo praktičen, zelo življenski način - priznavanje po= trebe po integraciji vseh oblik združenega dela, o katerih zadnje čase precej beremo. Povezujejo se znanstveniki in laiki, tisti, ki sredstva lahko prispevajo s temi, ki jih bodo znali koristno porabiti. To deje načelom neposredne demokracije meso in kri, saj spreminja teorijo v moč prakse. Integralni del te naše samoupravne demokracije je tudi nova solidarnost, ki ne pomeni več izvajanja predpisov, ampak sporazumevanje med enakopravnimi udeleženci dogovorov o tem, kako bodo najboljše zadovo-
Ker sem tukaj kot predstavnica Izvršnega odbora SZDL Slovenije, sem skoraj dolžna reči tole:	SZDL, kakršno
smo si zapisali v ustavi in taka kot je, želimo približati slovenskim potrebam današnjega časa, eden od pogojev za razvijanje in uresničevanje vedno novih pobud; je organizator neštetih možnosti, ki jih naša družbena ureditev nudi ljudem, da se združujejo, da odločajo. Te možnosti niso nikjer in nikoli do kraja izkoriščene, kot nimajo konca in meja pobude same.
Upokojenci ir. kmetje so v krajevnih organizacijah SZDL,
(te se v dobri meri krijejo s krajevnimi skupnostmi aktivnimi člani. Očitno je to npr. v javni razpravi o možnostih za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov, nikakor ne podcenjujem potrebe kritičnih razmer na področju varstva tistih ostarelih ljudi, ki so varstva potrebni. Hazumite me pa, prosim, da me v tej vlogi predvsem zanima drugi del vaših teženj. Kislim namreč, da bi zapravili dragocen kapital, če bi podcenjevali vse še neizkoriščene in dosedaj premalo cenjene, premalo spodbujene sposobnosti aktivnega sodelovanja starejših občanov za vse oblike družbenega udejstvovanja. Saj lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da večina njih ni in ne želi biti predmet skrbi. Od nadaljnega napredka izboljšanja zdravstvenega varstva in izboljšanja življenskih razmer nasploh pa lahko pričakujemo, da bo zdravih za primerne aktivnosti sposobnih ljudi vedno več.
Po mojem mnenju je vprašljivo, ali je čisto prav, da štejemo upokojence v kategorijo vzdrževanega prebivalstva« Poglejmo to stvar bolj s plati naših razmer in naše družbene ureditve. Saj tudi upokojenci živijo od svojega dela, in v bistvu stvari nič ne spremeni, če gre za tako imenovano minulo delo. Relativno zdravi ljudje so zakladnica velikih izkušenj in energije. Dokler je človek sposoben stati na lastnih nogah v dobesednem in prenesenem smislu, naj ima občutek, da je samostojen. To ne pomeni idealiziranje stanja in podcenjevanje odprtih in perečih
vprašanj, problemov sedanjih razmer v pokojninskem zavarovanju, nerešenega stanovanjskega problema ostarelih ljudi.
.	•	j
Želim se pridružiti vsem, ki ste že in še boste govorili o splošni, obojestranski koristi aktivne udeležbe zdravih starostnikov povsod, kjer jih delo zanima in kjer je drugim njihovo delo potrebno.
Nihče noče biti star v družbi, ki starost izloča na stranski tir. Delamo tako, da bodo znanstvena in strokovna spoznanja in vsakodnevna praksa množice poklicnih in laičnih delavcev z raznih področij naredila starost koristno in zaželeno ! Prepričana sem, da bo gerontološko združenje uspešno izpolnjevalo svoj program v obeh smereh; za večjo aktivizacijo zdravih do vseh oblik skrbi za onemogle.
V imenu Socialistične zveze vam sporočam najboljše želje in pozdrave !
Mhsel PIRNAT, predstavnik EO Društva upokojencev SES
Dovolite, da našanji zbor pozdravim v imenu republiškega združenja upokojencev SE Slovenije. Istočasno izražam željo, da bi nova institucija, ki jo danes organiziramo in ki ji poverjamo naloge, res napravila za naše starostnike čimveč.
Na posvetovanju je bilo izgovorjenih veliko beseđ;pređ~ vsem v zvezi s finančnimi sredstvi, s katerimi se prav domovi starih vsakodnevno borijo, da bi izboljšali živ-Ijenske razmere za stare ljudi v teh domovih. Če je resnica, da je človek največje bogastvo - vsaj mi to trdimo in bomo še trdili - potem moramo na tem področju več storiti za ljudi !
Danes in v prejšnjih dneh je bilo rečeno, da so upokojenci in stari ljudje ustvarili pogoje za mlado generacijo
in mlade ljudi ter da so mladi rodovi dolžni to vračati.
Zato upravičeno zahtevamo od naše mlade in: srednje generacije, da začne vlagati več sredstev za blagor in srečno jesen naših ljudi. Saj bomo vsi postali stari; tudi vi, ki ste mladi in ki tukaj sedite, boste prišli na vrsto. Skrbite, kako boste živeli, da se ne boste borili s takimi željami, kot se naši borijo.
Želim, da bi današnji ustanovni zbor in posvetovanje našla plodna tla in da bi se določila finančna sredstva, da ne bomo viako leto govorili, kje bomo sredstva dobili; ter da naši forumi določijo odstotek, ki je potreben za vzdrževanje in srečnejše življenje naših starih ljudi.
SKLEP
o ustanovitvi in nalogah Gerontološkega druženja Slovenije
Ustanovi se Gerontološko združenje Slovenije s sedežem
v Ljubljani.
Združenje deluje na območju SE Slovenije.
Hamen in naloge združenja:
1.	povezuje društva, delovne in druge organizacije ter posameznike, ki kakorkoli delajo na področju geronto-logije,
2.	posreduje izkušnje za celotno področje SRS,
3.	zbira in preučuje pojem staranja in starosti,
4.	konzultira posameznike ter organizacije in društva v zvezi z vprašanji gerontologije,
5.	akrbi za ustanavljanje sekcij v občinah,
6.	popularizira skrb za stare ljudi z organizacijo raznih kongresov, simpozijev, posvetovanj, itd. s področja svojega dela,
7.	prireja predavanja s svojega področja.
Delo združenja je javno, združenje obvešča javnost o svojem delu prek sredstev javnega obveščanja ter s poročanjem ustreznim družbero-političnim organizacijam.
Člani združenja so pravne in fizične osebe.
Izvoli se začasni predsednik ter 15-članski začasni Izvršilni odbor in 3-članski nadzorni odbor.
Izvršilni odbor se pooblasti, da zbira članstvo in pripravi vse potrebno za sklic redne skupščine ter da pripravi pravne akte združenja (pravila, poslovnik), nadalje delovni načrt in finančni načrt združenja.
Izvršilni odbor mora sklicati redno skupščino najkasneje v roku 1 leta.
Izvršilni odbor se pooblasti, da ustanovi ustrezne sekcije ter da izmed svojih članov izvoli vodje sekcij (socialno-gerontološke, medicinsko gerontološke ter eksperimentalne sekcije).
Vodje sekcij naj do redne skupščine pripravijo delovni načrt sekcij.
Pristopnina za člane združenja znaša 5oo din za delovne in družbene organizacije in 2o din za posameznike. Pristopnina je obenem članarina za leto lS7o.
Administrativno in finančno psolovanje združenja nadzira nadzorni odbor, ki o tem poroča ustanovni skupščini.
Rogaška Slatina, dne 19.12.1969.
ZŽČASIII IZVHSILWI ODBOE GEEONTOLOŠKEGA ZDRUŽEN JA
predsedrik: Slavko OSREBKAB, podpredsedrik Socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SRS
Člani: 1. doc.dr» Bojan ACCETTO, predstojnik Inštituta za gerontologijo in geriatrijo
2.	kihael PIRNAT, predstavnik Društva upokojencev Slovenije
3.	Janko PERAT, predsednik Skupnosti socialnih, zavodov Slovenije
4.	dr. Bogdan LESKOVIC, predstavnik Slovenskega zdravniškega društva
5.	ing.arh. Karija VOVK, Urbanistični inštitut Slovenije
6» Karmen LANGUS, socialna delavka, Center za socialno delo Maribor
7.	Jože TRČEK, psiholog, predstavnik RK Slovenije
8.	Jože OBLAK, poslanec zveznega Socialno zdravstvenega zbora, ravnatelj psihiatrične bolnišnice v Idriji
S. dr. Zvone LAMOVEC, psihiater, predstojnik nevropsihiatričnega odd. Splošne bolnišnice Celje-Vojnik
lo. Erna PODBREGAR, svetovalka Izvršnega sveta SRS za vprašanja pokojninskega sistema
11» Marija CIGALE, sociolog, Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo
12. Olga KRAJGER, upokojenka iz Ljubljane, dolgoletna . delavka na področju varstva atarib
1>. dr. Kar jan AHČIN, gerontolog, Zdrav-ärtv«ni 4o« Domžale
14.	Milena TANASKOVIČ, socialna delavka. Klinična bolnišnica za psihiatrijo,Ljubijsna
15.	Lučka BLEJC, socialna delavka, Dom upokojencev Ljubljana Tabor.
Tfadsofiil bffbor sestavljajo:
1.	dr. Viljem LIPPAI, pravni svetovalec RSZSV
2.	Meta BELE, direktor Doma upokojencev Ljubljana Tabor
3.	Prane KRANJC, direktor Doma upokojencev Kure-tinci, republiški poslanec Socialno zdravstvenega zbora.
POSVETOVANJE "PROBLEMI STARANJA IN STAROSTNEGA VARSTVA Rogaška Slatina, dne 17. iri 18.12.1969.
Nada MAJCEN, namestnik rep. sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo
NEKATERI PROBLEMI STARANJA IN STAROSTNEGA VARSTVA STARI LJUDJE V NAŠI DRUŽBI
Nagla sprememba starostne strukture prebivalstva v korist starejše generacije je v velikem delu sveta, kot tudi pri nas, vedno pogostnejša. To dejstvo prinaša v svet nove probleme in nove zahteve, ki jih zgodovina ni poznala in ni razreševala. Problemi staranja in starostnega varstva pa so občutljivi in zahtevni. Zato je razumljiva skrb družbe zanje,
Ti problemi pa niso novi tudi za nas - delavce na vseh področjih socialnega dela, Z njimi se srečujemo, čutimo njihovo težo ter se spoprijemamo z močmi in sposobnostmi kot jih pač premoremo. Da bi naše delovanje bilo bolj organizirano, bolj učinkovito zasnovano na znanju in izkušnjah večjega števila strokovnjakov in delavcev, ki se ukvarjajo s temi problemi, da bi bilo koordinirano in usklajeno s celotno družbeno akcijo, se je Zveza društev socialnih delavcev Slovenije odločila, da skliče širše posvetovanje delavcev na tem področju.
Na posvetu želimo izmenjati dognanja, mnenja in izkušnje o problemih starejše generacije v naši družbi predvsem s stališča družbene skrbi za to prebivalstvo. Želeli bi doseči realno oceno dosedanjih družbenih prizadevanj na tem področju.in oceno dosedanjih oblik družbenega varstva
starejšega prebivalstva v naši samoupravni družbi. Iz skuppih ugotovitev bomo povzeli pozitivna dognanja in ukrepe ter jih vnesli v sklop naših bodočih prizadevanj.
Ha posvetu ne bomo mogli obdelati vseh vprašanj, vendar težiti moramo za tem, da izoblikujemo prioriteto proble- ' mov, kot najaktualnejše in najpomembnejše.
S svojim prispevkov bi rada seznanila navzoče z obsegom tega pojava v svetu in pri nas in opozorila vsaj ra nekatera ključna vprašanja.
Zavedam se, da problema ne bom mogla osvetliti z vseh strani, vendar pričakujem, da me bodo referenti in poznejša diskusija plodno dopolnili. Pri pripravi teh uvodnih misli sem se posluževala obstoječe literature, iz katere povzemam pokazatelje, ugotovitve in sugestije. Uporabljam različna izhodišča in primerjave, ker kljub prizadevanju nisem mogla problema popolnoma poenotiti.
Da je pojav staranja in starosti iz dneva v dan pomembnejše vprašanje sodobne družbe, dokazuje gerontolog Hahn, ki navaja, da je že do leta 1953 izšlo okoli 18.000 publikacij, ki se ukvarjajo s problemi geronto-logije in geriatrije.x To število nas ne preseneti, če spremljamo podatke o nenehnem večanju števila starejših ljudi, o vztrajnem višanju poprečne starostne dobe prebivalstva in še druge, ki govorijo o vedno ugodnejših pogojih za večanje te skupine ljudi skupnem številu prebivalstva sveta.
Po komparativnih demografskih analizah organizacije FAO je samo v zadnjih desetih letih porastlo število oseb, starih nad 60 let, od. 2oo na 24o milijonov, do leta 1975 pa naj bi ta skupina prebivalstva že presegla 3oo milijonov. Tudi poprečna starostna doba človeka se je v razdobju od 19oo do 196o dvignila od 4o,9 na 67, (2) let,
dr, Hočevar - Eupnik
v današnjih dneh pa doseže že tudi 73 let.x Tako se je po približnih ocenah samo v zadnjih loo letih, tj. v času najintenzivnejšega razvoja civilizacije, človekovo življenje več kot posvojilo. Tak porast ni v vseh deželah enak. Kedtem ko ugotavljamo, da je bila poprečna starost žena npr. na Švedskem v letu 1962 preko 75 let, je bila istega leta npr. V Pakistanu 48,8 let, leto prej pa v Togu samo 38,5 let.xx prav zaradi tako velikih razlik, ki obstojajo na svetu glede starosti, še vedno ne obstoja "eksaktna in popolna definicija o starosti in staranju in časovni meji, kdaj se starost začne. Starostno mejo se navadno postavlja z zakoni, ki z upokojitvami, starostnimi podporami itd. označujejo socialno priznanje starosti. Pri katerih letih je postavljena ta meja, je bolj odvisno od ekonomskega stanja in socialne zavesti družbe, kot od spoznanja starostnih spremembxxx
Zato strokovnjaki delijo ljudstva glede na število starih ljudi v celotni populaciji na mlada ljudstva, to so tista, ki imajo pod 5 % prebivalstva starega nad 65 let, na zrela ljudstva, to so tista, ki imajo od 5 - 7 $ in stara ljudstva, to so tista, ki imajo nad 7 $, prebivalstva nad 65 let.
Ob tem velja opozoriti, da živijo izrazito mlada ljudstva v deželah v razvoju, kjer je nizek ekonomski razvoj, visoka rodnost in pogosta smrtnost, medtem ko so starejše nacije značilnost visoko ekonomsko in kulturno civilizacijsko razvitih dežel.
Leta 1953, ko se je že večina zapadnoevropskih držav
Socialna politika, str.' lo28
XX
Demografska statistika Zveznega zavoda za statistiko 1« 1968
Socialno medicinska študija starejših ljudi v Sloveniji - dr. Pranja Hočevar-Supnik
uvrščala med stara ljudstva (Francija, Belgija, Avstrija, Vel. Britanija, Švedska so imele že preko 11 $), je Jugoslavija s 6 ^ ljudi nad 65 let - predstavljala deželo zrelega in ne starega ljudstva. Tudi v predvidevanjih do leta 198o, ko te evropske dežele predvidevajo še na-daljni porast za 3 - 4 7», se bo Jugoslavija kot celota šele približala starim narodom.
Popolnoma drugačna podoba pa je po republikah v okviru Jugoslavije. V letu 1961 se je udeležba prebivalstva, starega nad 65 let, gibala od 3,5 $ v BiH do 7,6 ^ v Sloveniji s tem, da je v istem času bilo v Vojvodini 7,6, v Hrvaški 7,4, Črni gori 7,1, Srbiji 6,4, Makedoniji 5,3 in Kosovu in Metohiji 4,7 % prebivalcev nad 65 let.x
Glede na te pokazatelje je pestrost problemov v naših republikah različna, saj v tej naši skupnosti živijo izrazito mlada, obenem pa tudi že hitro starajoča se ljudstva.
K hitremu porastu starostne dobe prebivalstva so izredno veliko prispevali: napredek medicinske znanosti, ki je učinkovito odpravila vrsto nalezljivih bolezni, ki so bile hude uničevalke prav mlajših generacij (različne otroške bolezni, TBC itd.), obenem pa z drugimi odkritji pripomogla k daljši ohranitvi življenja, dvig splošne kulturno-civilizacijske ravni, nagel razvoj tehnike, splošno izobraževanje in zdravstveno prosvet-Ijenost, načrtovan in proučen način prehrane, boljši stanovanjski pogoji in drugi elementi boljših življen-skih in delovnih pogojev ljudi sploh.
Poleg upadanja in odmikanja časa smrtnosti je pri porastu števila starejšega prebivalstva zelo pomembno tudi upadanje fertilnosti kot posledica kontrole roj-
Studio za stanovanje in opremo (Regionalni program razvoja domov za stare
štev in planiranja družine. Že danes imamo v Jugoslaviji visoko' natalitetr.a (BiH, Črna gora, Kakedonija, Kosmet) in nizko natalitetna področja (Hrvatska, Slo-velija. ožja Srbija, Vojvodina). Po predvidevanjih centra za demografske raziskave Inštituta družbenih . znanosti v Beogradu, se bo v procesu industrializacije s porastom števila izobraženega prebivalstva, z urbanizacijo, novim položajem žene v družini in družbi, upadanjem mortalitete itd. izboljšalo planiranje družine in s tem prišlo do radaljnega upadanja fertalitete.Predvideva se, da bodo do leta 1S86 nekatera visoko natali— tetna področja (Črna gora, Kakedonija) prišla na nivo današnjih nizko natalitetrih področij.x Ta predvidevanja nakazujejo hitrejšo spremembo starostne strukture prebivalstva tudi na tistih področjih Jugoslavije, ki jih danes obravnavamo kot izrazito mlada ljudstva. Zato je prav in potrebno, da tudi ta področja že danes začnejo zavestno vključevati te probleme v svoje koncepcije socialno ekonomskega razvoja.
Kot je razvidno iz teh podatkov ima Slovenija v jugoslovanskem prostoru največ starejšega prebivalstva in se je s 7 prebivalstva, starega nad 65 let, že leta 1931 uvrstila med stara ljudstva sveta. Pri popisu leta 1961, ko je jugoslovansko poprečje doseglo 6,1 #, je bilo v Sloveniji že 7,8 s čemer se je tudi v okviru jugoslovanskih narodov postavila na prvo mesto v starosti nacije, pred Vojvodino (7,6) in Hrvatsko (7,4).
Tako je bilo v Sloveniji leta 1961	124.229 oseb, sta-
rih nad 65 let, po predvidevanjih pa jih bo ob prihodnjem popisu leta 1971 okoli 164.ooo ali 9,5 leta 1981 pa že okoli 186.ooo ali l/lo vsega prebivalstva.^
Take ugotovitve in predvidevanja nas silijo, da se v naši renubliki odločneje poglobimo v vprašanje staranja
"Stanovništvo" str. 38-4o
Kompleksna regionalna projekcija prebivalstva Slovenije 1961-2ool
racije, pogleđaaio njene vplive na splošna socialnoekonomska gibanja ter obveze družbe do te pomembne skupine prebivalstva, ki ima svoje specifične potrebe in zahteve.
Mislim, da je pri ocenah in odločitvah glede stare generacije tudi pri nas v celoti sprejemljivo določilo, ki ga vsebujejo pravila gerontološkega društva ZDA, ki pravi: "Hi dovolj dati leta ljudskemu življenju, potrebno je tem letom dati življenje".
Pa poglejmo vsaj 'nekaj delov tega življenja pri nas.
- Stari ljudje pri nas
Pri obravnavi stare generacije poskušamo v Sloveniji izhajati iz sodobnih konceptov socialno-zdravstvEnih, psiholoških, socioloških in drugih dognanj ter uporabljati dosežke gerontološke vede.
Pri obravnavanju problemov starejše generacije v okviru socialne politike smo težili predvsem za tem, da čimbolj primerno rešujemo občutek varnosti pri starih ljudeh. Ta občutek pa zagotavlja predvsem urejena materialna osnova za življenje, možnost rednega zdravljenja in zagotovljeno prebivališče.
Kot najpomembnejše sistemsko zagotovilo materialne osnove za življenje starih ljudi je sprejeto pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga v Sloveniji od skupnega -števila 16o.828 upokojencev in njihovih družinskih članov uživa nekaj okoli loo.ooo oseb starih 60 in več let..
S pravnimi akti je minimalna osnova zagotovljena tudi osebam, ki niso sposobne skrbeti same zase in se pre-
Socialna politika str. lo33, štev. I0/66
ži'ifljati z lastnim delom ali s sadovi lastnega dela. Tem osebam zagotavljajo družbeno podporo službe socialnega varstva z dodeljevanjem različnih vrat denarnih pomoči oziroma zagotavljanjem njihovega vzdrževanja v tujih družinah in zavodih. Ker so takih pomoči deležni najpogosteje starejši ljudje, računamo, da jih je v Sloveniji okoli 14 - 15.000.
Brugifa okoli I30.000 ljudi, starih nad 60 let, pa se preživlja z lastnim premoženjem, prevžitkarstvom ali pa jih-preživljajo njihovi bližnji.
O obsegu teh materialnih osnov se v zadnjem času .gmogo razpravlja: glede na dejstvo, da znaša v Sloveniji poprečna pokojnina kljub posebnim usklajevanjem 55 1° poprečnega osebnega dohodka aktivnega zavarovanca, družbeno denarna pomoč pa je bila v letu 1966 v poprečju okoli 7o,oo din. Če upoštevamo, da je na eno pokojnino vezano vzdrževanje še enega človeka, potem živi 1/3 slovenskih upokojencev pod slovenskim minimumom, tj 45o din , večina socialnih podpirancev pa še zelo zelo daleč pod tem minimumom.
Tako stanje gotovo pomeni določeno deformacijo, ki vpliva tudi na sposobnost normalnega življenja starejše generacije kot tudi na izvajanje določenih oblik družbenega varstva starejšega prebivalstva. Zato je gotovo ena izmed pomembnih nalog naše družbe pri urejanju vprašanj tega področja odprava teh anomalij.
Zdravstveno varstvo uživajo starejši ljudje pri nas v okviru splošnega zdravstvenega zavarovanja prebivalstva. Ker ne razpolagamo s podatki o zdravstvenem varstvu po starostnih dobah, lahko le omenimo, da je po podatkih Kepubliškega zavoda za socialno zavarovanje v Sloveniji le asinimalno število nezavarovanih oseb.
Posebno mesto pri razpravah o starejši generaciji zav—
-v
Tov. Hafner - razprava na plenumu CK ZKS - Delo
zema v Sloveniji problem ostarelih kmetov.
V povojnem obdobju amo bili priče hitrega prešlojevanja ljudstva. Proces industrializacije in urbanizacije je pritegnil večino sposobne mlade delovne sile s podeželja v mesto. Tako se je spreminjal odstotek kmečkega prebivalstva, ki je od leta 1948 do leta 19.66 padel od 48,9 na 26,2 tako da danes 1/3 slovenskega prebivalstva živi v mestih. Ta proces je vplival na pomlajevanje mestnega prebivalstva in staranje podeželja, tako da je v letu 1965, ko je bilo slovensko poprečje oseb, starih nad 6o let, okoli 13 živelo na podeželju 36 f oseb, starih rad 6o let.
To ima močne posledice tudi ra prispevek knetijstva v celotnem družberem dohodku in položaj starih ljudi pri nas. Zemlja je slabo obdelana, živinoreja upada, vrednost kmečke imovire se zmanjšuje, hiše, poslopja in zemlje propadajo. TJa vseh teh propadajočih dobrinah, katerih stanje je še posbej kritično v hribovitih predelih, pa ostajajo stari, brezpomočni ljudje.
Ta skupina ima po zakonih o zdravstvenem zavarovanju kmetov zagotovljeno delno zdravstveno varstvo, materialna varnost pa je zagotovljena samo tistim:, ki ijrajo naslednike na posestvu. V Sloveniji je približno 2o.ooo kmetöy, katerim je materialna varnost zagotovljena, samo dokler so sposobni, da se sam:i preživljajo. Prej ali slej pa bo inorals družba najti način, da jim zagotovi eksistenco.
Problem: starega prebivalstva na podeželju je tako obsežen, da bi moral biti snov posebnega posveta. Zato o njem danes ne bi razpravljali obširneje.
čeprav smo problemie staranja in starostnega varstva vseskozi poskušali reševati kot integralni del socialno-
Informaeija o nekaterih oblikah družbene skrbi za starejše prebivalstvo - BSZSV, 1968
ekoromske politike, glede ra gornje podatke re moremo trditi, da ram je to vedro ir povsod uspevalo. Zato so bili rezultati rašega dela ra tem področju v različnih obdobjih bolj ali marj vidri. Njihova vredrost pa je bila odvisra predvsem od ekonomske sposobrosti družbe, n.očro pa tudi od stoprje razvitosti družbere zavesti.
Bilo bi rarobe, če bi ra sploh obsojali prizadevanja družbe zaradi dosedanje pomanjkljive učinkovitosti pri reševanju nekaterih problemov starejše generacije. U-poštevati rsmreč moramo, da sedanja stopnja socialnoekonomskega razvoja terja velik delež za razvojne investicije in splošri gospodarski napredek. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da naša družba ni bila pripravljena na eksplozijo problemov, ki jih prinaša starost. Čeprav je obveza družbe, de ustvari primerne življerske pogoje in omogoči tej generaciji življenje na osnovi doseženih pravic in solidarnosti, moramo ugotoviti, da to ri preprosto. Te obveze so iz leta v leto bolj zahtevne. Proučevanja kažejo, da v sodobnem svetu veliko hitreje rarašča število vzdrževanih, kot število aktivnega prebivalstva. Tako je npr. prišlo v letu 195o na loo aktivnih prebivalcev 76 vzdrževanih, predvideva pa se, da bo v letu 1979 ra loo aktivnih prebivalcev že 83 vzdrževanih oseb. To povečanje gre predvsem ra račun podaljševanja obveznega šolanja otrok in porasta starejšega, tj. reproduktivrega prebivalstva.
V naši republiki je bilo leta 196o razmerje med upokojenci in aktivnimi zavarovanci 1 proti 4,5, v letu 1968 pa že 1 proti 3,5, kar pomeni, da pride ra vsakih 3,5 aktivnih zavarovancev 1 upokojenec« Vsa ta dejstva pa ne zmanjšujejo obvez družbe, da začne čimprej plarsko reševati te probleme in urejati sistem različrih oblik skrbi za staro generacijo. Naša prizadevanja prav zad-rjega obdobja izrazito težijo k čimboljšemu reševanju vseh teh problemov, predvsem z razvijanjem družbene so-
x Socialna politika štev. lo/1966, str. lo31
Udarnosti, kot rejučinkovitejše preventive proti vulgarnim posledicam blagovno - denarnega gospodarstva, ki jih remalokdaj občutijo ravno te kategorije prebivalstva. Prav te težnje so vsebovane tudi v zaključkih VI. kongresa ZKS . Prav te težnje morajo postati sestavni del priadevanj tudi naš delavcev na področju socialnega dela, saj je prav od naših prizadevanj, sposobnosti pravilnega arimiranja družbe o teh problemih, učinkovitosti in pravočasnosti ukrepanj, strokovnosti dela itd, pogosto odvisna stopnja organiziranosti vsaj nekaterih oblik družbenega varstva starejše generacije. Za ras in za starejšo generacijo je zelo pomembno, da družbeno varstvo pravilno pojn,ujemo. Koramo računati z dejstvom, da ne gre za generacijo, ki raj bo objekt bašega delovanja, temveč za generacijo, ki je del celovitega družbenega življenja in ki kot subjekt tudi vpliva na njegovo vsebino in razvoj.
- Družbeno varstvo starejših oseb pri ras
Osnovno Izhodišče za organizacijo določenih oblik družbenega varstva starih je čas, kdaj stari ljudje potrebujejo organizirano skrb, in vzroki, ki narekujejo to potrebo.
Po mednarodnih merilih je 95 °1° ljudi nad 65 let sposob' -rih popolnoma samostojno živeti, ali pa potrebuje za tako življenje zelo ualo pomoči. Večina teh ljudi živi bodisi v svojih individualnih prebivališčih, v krogu svoje družine ali v oskrbi pri drugih družinah. Psihološke in socialno-gerontološke raziskave kažejo, da so možnosti življenja starejših ljudi v krogu lastne družine vedno manjše in so ti ljudje med svojci vedro manj zaželeni. Raziskava Eosenmayra "Star človek v današnjem družbenem okolju", opravljene na Dunaju, kjer živi nad 2o f. ljudi nad 60 let, je pokazala, da si le 29 ^ starih ljudi želi biti v skupnem gospodinjstvu in skupnem stanovanju s potomci, 1/3 ljudi, ki pa v takem okolju živi,
se je izrazila proti talemu račiru življenja. Velika večina starih ljudi si želi čustveno povezanost z mlajšo generacijo in ne življenskc skupnost. Prehiter tempo življenja mlade generacije, velike razlike v izobrazbeni, kulturno—civilizacijski stopnji, omejeni stanovanjski pogoji, omejene sposobnosti hitrega prilagajanja starih ljudi, privrženost mladih.k boju za čimvečji standard lastne družine in številni drugi objektivni in subjektivni vzroki pogojujejo omejevanje življenske skupnosti več generacij.
Za Slovenijo je znano strmo padanje števila gospodinj- . štev in porast mladih, tako da je 1966. leta odpadlo na eno gospodinjstvo le 3,3 članov, kar priča, da postaja za Slovenijo tipično le mala družinska skupnost, ki jo tvorijo le starši ir otroci.
Izhajajoč iz teh ugotovitev, je perspektiva ogromne večine starejših ljudi življenje v lastnem prebivališču, kroga tuja ljudstva so to perspektivo že sprejela in jih realizirajo v okviru programiranj ir izgradnje različnih oblik stanovanj za starejše ljudi: - Tforveška preureja manjše enodružinske hiše v stanovanja za starejše osebe, Švedska gradi tako imenovana "vmesna stanovanja", ki so sestavni del večjih stanovanjskih zgradb, kjer prebivajo stanovalci vseh starostnih dob, in jih je do leta 1959 imelo 35.000, lanska je do leta 196o imela 12.ooo stanovanj za upokojence, Francija v zakonu s področja urbanizma predvideva izgradnjo manjših hišic paviljonskega sistem.a s tem, da na enem prostoru koncentracija starejših oseb ne sme presegati 5o oseb, da ima tako naselje skupni^prehrambeni objekt, klubske prostore, geriatrično oskrbo itd. Ta koncept so sprejeli v vseh deželah zapad— ne Evrope in ga uspešno izvajajo ob dobri organizaciji zunanjih dejavnosti, ki nudijo različne storitve prebi-valeem teh stanovanj.
dr. Bojan Accetto, "Staranje, staroat ir. starostno varstvo", str. 34,35 in Socialna politika št.7-8/67, str. 722
Tu&i v Sloveniji sao pričeli s tem konceptomj gibanje za izgradnjo stanovanj za upokojence je postalo koncept društev upokojencev in nekaterih občinskih skupščin. Prvi blok z 23 stanovanji je bil dograjen leta 1967 v Velenju, projektirajo ali gradijo jih v Kopru, Murski Soboti, Trbovljah, Ravnah na Koroškem, Litiji, Jesenicah in drugod.
Ta stanovanja se gradijo predvsem iz sredstev 4 JŽ iz skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja za izgradnjo stanovanj, prispevkov občinskih skupščin in nekaterih delovnih organizacij. S sredstvi A % razpolagajo komisije v občinah, ki jih sestavljajo predstavniki društev upokojencev, občine, zveze borcev in stanovanjskih podjetij.
Taka iniciativa v Sloveniji je sodobna ir. hvale vredna. Vendar mislim, da je potrebno opozoriti na določene probleme v zvezi z uporabo sredstev 4 ^ : po oceni je bilo v letu 1968 zbranih v občinah Slovenije 75,592,374, v letu 1966 in 1967 pa skupaj 65.748.695 N din . Ta sredstva so solidna osnova za učinkovito reševanje stanovanjskih problemov mnogih starejših oseb.
Določeni del teh sredstev se dodeljuje tudi kot kredit za izgradnjo ali adaptacijo individualnih stanovanj. Danes, ko so potrebe za izgradnjo domskih kapacitet kot dolgoročnih družbenih naložb tako zelo velike, tak način potrošnje ni primieren. Ne kaže namreč iz sredstev sklada solidarnosti financirati osebni standard, ki v bodočnosti ne ostaja stanovanjski fond starih ljudi, temveč dedičev graditelja.
Podobno vprašanje se postavlja o perspektivi stanovanj za upokojence. V ta stanovanja se trenutno vseljujejo sorazmerno zdravi, za samostojno življenje sposobni upokojenci. Večina občinskih skupščin, ki so stanovanja zgradile ali gradnjo pripravljajo, pa ni programirala različnih oblik zagotavljanja življerskih pogojev za te
X
Informacija RZSZ
ljudi, ko obnemore jo. Zato je resna nevarnost, da bodo ti stari ljudje prej ali slej prisiljeni poizkati pomoč in sprejeti v svoje prebivališče svojce ali tuje osebe, ki bodo po smrti starega človeka ostali v stanovanjih, namenjenih starostnikom. Tako je nevarnost, da se ta namensko zgrajena stanovanja za upokojence sčasoma spremenijo v stanovanja za aktivne prebivalce, katerim je potrebno zagotavljati stanovanjski fond iz popolnoma' drugih virov (kar nam zgovorno priča velenjski primer).
Tako je pred rami in vsako občinsko skupščino, ki se odloča za gradnjo, zahtevna naloga, da zagotovimo u-porabo sredstev 4 tako, da objekti, zgrajeni s temi sredstvi, dolgoročno ostanejo dobrine, ki jo uporabljajo upokojenci.
Prvo mesto med oblikami družbene skrbi za starejše osebe sem dala stanovanjskemu problemu, ker je to poleg materialne osnove eden najpomembnejših elementov za varno in lepo starost. Po mednarodnih merilih bi morali nameniti 5 Js vse stanovanjske izgradnje za stanovanja starejšim osebam, in sicer za izgradnjo takih stanovanj, ki bodo glede na materialno preskrbljenost dostopna večini starejših ljudi, obenem pa bodo lokacijsko in gradbeno primerna za starejše osebe, fioserunayer je že v prej omenjeni raziskavi (to pa so ugotovili tudi drugi raziskovalci) ugotovil, da ogromna večina starih ljudi iz fliest najraje živi v vajenem okolju, v bližini prometnih zvez, zdravstvenih domov, trgovin in drugih objektov in obrtnih dejavnosti, katerih storitve so jim potrebne. Pri anketirancih, ki so jih preselili, v domove za stare izven njihovega stalnega prebivališča je na prvem mestu želja, da bi se vrnili v prejšnje okolje.
Uaše sedanje možnosti, da bi ugodili takim željam, so skromne, vendar bi si morali prizadevati, da ti koncepti postanejo del naše splošne stanovanjske politike. Proučiti bomo morali tudi možnosti nadaljnjega zbiranja
sredstev za stanovanjsko izgradnjo za starejše ljudi, ker je zbiranje 'sredstev 4 $ predvideno le do leta 197o, Če ta vir usahne, obstoji resna nevarnost, da problemov nastanitve starejših ljudi ne bomo mogli v bodoče reševati.
Omogočiti starejši generaciji, da živi v vajenem okolju, je smoter, ki nalaga družbi nove naloge ter organizira vrsto različnih uslužnostnih._ dejavnosti.
V deželah, kjer je staro ljudstvo že del zgodovine, zavzema pomembno mesto široko organizirana aktivnost družbenih, strokovnih organov in organizacij, ki s poklicnim in predvsem množičnim družbenim delom razvijajo širok spekter različnih oblik skrbi za starejšo generacijo.
Čeprav se pri nas ne moremo pohvaliti z izjemnimi uspehi, lahko ugotovimo, da so nekatere oblike tudi pri .■ nas že dobile domovinsko pravico. 0 njih je več govora v referatih soreferentov. Kljub temu pa bi omenila nekatere oblike, ki bi jim morali v bodoče posvečati več pozornosti. Gre predvsem za oblike, ki pomenijo aktivi-zacijo starega človeka pri ohranitvi pridobljenih navad, ki vplivajo na njegovo zdravstveno in splošno počutje.
Eno izmed teh oblik so klubi upokojencev, kjer se starejši ljudje zbirajo, organizirajo razne rekreacijske, kulturno-prosvetne in druge dejavnosti, ki koristijo starim ljudem; te klube bo treba širiti in poglabljati njih vsebino. Le skrbeti bomo morali, da ne bi prišlo do prevelike izolacije starih ljudi. Krogi strokovnjaki sicer trdijo, da se stari ljudje dobro počutijo v krogu svojih sovrstnikov, vendar bo kljub temu nujno potrebno podobne dejavnosti pospeševati tudi preko aktivnosti drugih dejavnikov - delovnih organizacij, sindikatov, družbenih centrov v krajevnih skupnostih, preko počitniških in izletniških agencij, kulturno-prosvetnih zvez itd«
Vse pogosteje se postavlja v zadnjem času vprašanje
ustanovitve gerortološkega združenja» ki naj bi razvijalo najrazličnejše aktivnosti v zvezi s staranjem in starostnim varstvom,, Dejavnost takega združenja bi lahko združevala moči vseh tistih, ki se s temi vprašanji ukvarjajo,
Naslednja zelo pomembna oblika pomoči starejšim ljudem, ki po zaslugi delovanja EK postaja vedno bolj sprejeta oblika, je prostovoljno družbeno delo» ki se izraža v skrbi za prehrano» higieno» prebivališče, čitanje časopisov, revij itd. Prav ta dejavnost ne pomeri le obliko pomoči, temveč predvsem razvijanje in utrjevanje pozitivnih medčloveških odnosov, ki se v sistemu razvijajočih se strokovnih služb in nenehnem pehanju za zvišanje osebnega standarda» iz leta v leto hitreje zgubljajo, Nekoč že dobro razvito družbeno delo smo zanemarili in bo potrebno mnogo prizadevanj, da ga uskla~ ciii:o z današnjo stopnjo družbenega razvoja, To je dejavnost, ki bi jo morale različne strokovne službe razvijati in s pomočjo družbenih organizacij angažirati armado sodelavcev za izvrševanje teh nalog» Nujno je, da čimprej proučimo način družbenega vrednotenja tega dela ir mu tudi s tem damo mesto in veljavo.
Hišna pomoč ir servisne dejavnosti za različne storitve starejšim ljudem so pomembna oblika pomoči, vendar so pri nas še v povojih. Vse te oblike so pomembne zato,ker se odbijajo neposredno tam, kjer star človek živi, in mu omogočajo, da z majhnimi dodatnimi storitvami živi samostojno. Za razvoj teh oblik bi se morali delavci na področju socialnega dela bolj angažirati, bodisi s pobudami za njihovo realizacijo, z delom na usklajevanju programov, z lastno strokovno pomočjo, s strokovno pomočjo pri usposabljanju ljudi, ki opravljajo to delo in z drugimi oblikami»
Pri vseh teh oblikah je predvsem pomembno združevanje moči in prav na njih se morajo srečati strokovne službe, družbeni organi in organizacije, delovne organizacije,
politični dejavniki, skratka vsi odgovorni samoupravni, upravni, družbeni in drugi dejavniki komune.
- Domsko varstvo
Zelo pomembna oblika pomoči, ki jo potrebujejo starejši ljudje je tkzv, domsko varstvo. Čeprav malo ljudi potrebuje to obliko pomoči, je kljub temu nujna in nepogrešljiva, Zanjo se navadno odločajo starejši ljudje sami, ko niso več sposobni samostojno živeti, ko iz različnih vzrokov želijo ali morajo oditi iz življenske skupnosti z mlajšo generacijo in še iz mnogih drugih vzrokov, ki jih v njihovo zadovoljstvo ali žalost pripeljejo do odhoda v dom. Zato terja odhod v dom psihološko pripravo starih ljudi, organizacija življenja v domu pa pogoje ir razmere, ki jim nadomestijo in zagotovijo prijeten dom. Odstotek ljudi, ki potrebujejo domsko varstvo, je različen v različnih deželah.Čeprav po mednarodnih normah potrebuje to pomoč 5 5» ljudi, starih nad 65 let, je v Sloveniji v domovih le 2,4 1° vseh starih nad 65 let. Problem domske pomoči za starejše prebivalstvo je v Sloveniji predvsem:
1.	v pomanjkanju kapacitet domov
2.	v slabi in dotrajani mreži obstoječih domov ir
3.	v težkih pogojih za funkcionalno delovanje domov.
V Sloveniji manjka okoli 3.8oo postelj v domovih za starejšo generacijo. Obstoječe omrežje domov po večini lokacijsko, arhitektonsko in nasploh ne odgovarja. Večina ima slabo opremo in šibko kadrovsko zasedbo, zaradi česar posvečajo premalo pozornosti vsebini življenja in dela v domovih. Večina domov je prenatrpanih, v kar jih silijo finančne razmere pa tudi pritisk občin, različnih služb in posameznikov. V njih živijo skupaj zdravi, bolni, mentalno zdravi in prizadeti, urejeni in družbeno neprilagojeni ljudje, zaradi česar je odpor ljudi za od-
Zaradi teke situacije v Sloveniji aktivno rešujemo predvsem tele naloge:
—	aktivno utrjujemo koncept, da so za širjenje kapacitet odgovorne družbeno politične skupnosti in ne domovi,
—	ds se za izgradnjo novih kapacitet združijo sredstva prej omenjenih 4 občirskih skupščin in republike,
—	da postavimo minimalne tehnične in strokovne pogoje za obstoječe dom.ove ir izvedemo verifikacijo domov;
—	da ustvarimo osnovne pogoje za pravičen tretmar s posebnimi kategorijami prebivalstva,
—	ca ustvarimo pravilno zdravstveno varsto v domovih,
—da organiziramo strokovno pomoč•domovom pri urejanju, opremljanju, prehrani in pravilni organizaciji življenja in' dela v domovih,
—	da se uredi samoupravni položaj ir. financiranje domov.
Vsi gornji med seboj povezani ukrepi dajejo upanje, da bomo na področju domskega varstva starejšega prebivalstva v Sloveniji napravili korak naprej. 0 teh problemih je v letu 1S68 že razpravljala Skupščina SR Slovenije, v jeseni _pa pripravlja novo razpravo.
i. ' -	•-	1 'i •	. •	'	•	.	'
-Programiranje ir znanstveno-raziskovalno delo
Ob zaključku bi želela še posebej opozoriti na programiranje politike ir. ukrepov ra področju socialne geronto-logije in znenstver.o raziskovalno delo.
Ugotovili smo, da je porast starejše generacije pri ras
zelo wocaru Zato moramo ta problem vključiti v vse programe dela od krajevnih skupnosti preko občine, družbenih in delovnih organov in organizacij do republike.
Zavedamo se, da vlaganja na tem področju ne morejo prekoračiti sredstev, ki jih ustvarja gospodarski razvoj,vendar moramo doseči rangiranje teh problemov in z njimi vzpodbuditi družbeni interes zanje. Ilujno je treba proučiti, kakšno udeležbo v okviru ustvarjenega dohodka bi potrebovalo to področje, koliko družba zanj lahko izdvaja in čemu znotraj področja dati prioriteto, da bo dosežen Optimum usklajevanja tega področja s splošnim družbeno-ekonomskim razvojem, To vse pa je možno, če postane to področje resničen del programa koncepcije socialno-ekonomskega razvoja.
Za bodoče pravilno in uspešno delo ra tem področju je zelo pomembno znanstveno raziskovalno delo. Domneve, približne ocene ter na njih sloneča mnenja in institucije ne morejo biti osnova našega delovanja. Če naj veljajo problemi starejše generacije za del družbenoekonomskega razvoja - in to morajo biti - jih je možno vanje vključiti le na osnovi znanstvenih dognanj. V Sloveniji smo že opravili nekaj raziskav na tem področju, vendar bo nujno to delo pospešiti. To nam je tem bolj mogoče, ker imamo v Sloveniji specializirano institucijo - Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, katere strokovne moči bi morali bolj angažirati. Vsekakor bi morali tuja dognanja bolj dosledno preverjati, oceniti koliko so sprejemljiva in primerna za našo družbeno prakso, da čimbolj omejimo avtomatično presajanje različnih spoznanj kapitalističnega sveta v našo družbo, kar nemalokdaj izkrivlja socialno-humano miselnost naše stvarnosti.
Če smo sprejeli socializem kot novo in humano obliko človeške civilizacije in kulture, potem se moramo potruditi, da realiziramo to prepričanje in zagotovimo starejši generaciji živijenje - destojno ljudi rase družbe. Edino tako bomo lahko verjeli tudi v lastno varno in srečno starost.
-	Izdaja Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS, Ljubljana
-	Lano v tisk v maju lS7o v 7oo izvodih
-	Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik dr. Viljem Lippsi, Uredništvo in uprava v Ljubljani, Župančičeva 6/IV, telefon 23-114
-	Vestnik izhaja v 6 štev. na leto.
-	naročnina za leto 1S69 znaša 3o din
Prosimo, da narodnično nakažete na tekoči račun 5ol-3-217.

...
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za socialno delo
A sp
VESTNIK socialnega
1969
1001
98,6
COBISS o