Jugoslovani.
Vseh Jugoslovanov je dvanajst milijonov — toliko, kolikor je imela prebivalstva današnja Avstrija pred sto leti. In kakor je bila razdeljena Nemčija tedaj v nešteto mnogo posameznih držav in državic, vsaka s svojimi separatističnimi težnjami in in vsaka pod drugim vladarjem, tako je danes tudi z Jugoslovani: en del biva pod italijanskim kraljem, en del pod avstrijskim cesarjem, en del pod ogrskim kraljem, en del pod turškim sultanom, iu le tri plemena — srbsko, črnogorsko in bolgarsko — tvorijo samostojne države.
Štiri različni narodi tvorijo danes jugoslovansko pleme. Ali pojdi od skrajnega vzhoda pričenši z Varno ob obali Črnega morja in zasleduj zapadno smer preko Bolgarije, Srbije, Hrvatske, Bosne, Štajerske in Kranjske preko PrimorsKe do obmejnih pokrajin gorenje Italije in nikjer ne moreš reči: tukaj-le se nehajo Bolgari, tukaj prično Srbi, tam Hrvatje, tukaj Slovenci. Jezikovna različnost prehaja tako polagoma in tako lepo ena v drugo, da dobiš Bolgara, ki ti govori lepšo srbščino kakor pristni Srbin iz stolnega Belgrada. Na slovensko-hrvatski meji dostikrat ne veš, ali imaš pred seboj Hrvata ali Slovenca, če bi imel odločevati le po njegovi govorici.
Pri nas ni toliko znano, ali zgodovinska resnica je, da ni pomenjalo svoj čas ime Bolgar in Srb nič drugega — v Makedoniji n. pr. do 70 tih let — kot samo prebivalca iz dveh različnih pokrajin in nikakor ne dveh diferenciranih narodov. V himni svoje-časne srbske kneževine ne kliče narodni pesnik dveh narodov ampak le brate iz Bosne in Bolgarije, ki prosijo pomoči. Bolgarijo je poklicala iz tal pravzaprav šele ruska diplomacija, ki se je mislila vsesti potom Bolgarije na Balkan, da dobi s tem prvo luko v Evropi, ki bi ležala ob odprtem morju, ki ni pol leta zamrznjeno.
Danes je seveda dospela diferenciacija jugoslovanskega plemena v štiri narode že tako daleč, da si ne moremo nič druzega želeti, kakor da si vstvari vsaka čim hitreje svojo posebno kulturo. Ko doseže prosveta, promet in kar je drugih gospodarskih vprašanj pri vsakem narodu gotovo stopnjo, se izpremeni sedanja sredobežna sila v sredotežno sama po sebi.
Ali da se more razviti vsak jugoslovanski narod v smislu svoje potrebe in vseh svojih zmožnosti, je prva potreba, da tvori vsak celoto za-se, kjer odločuje le on, kaj mu treba, kaj hoče in kaj mora imeti, ako mu je mar lastna bodočnost in ga ni volja, postati dobrodošel plen temu ali onemu tarodu, ki stega morda že danes po njem svoje mogočne roke.
Kar je storila Nemčija in kar je storila Italija z odobravanjem cele Evrope, to naj bo jugoslovanskim narodom zabranjeno? Tudi jugoslovanski narodi toliko časa ne morejo misliti na svoj gospodarski in kulturni procvit, dokler ne vživajo popolne politične prostosti, dokler ne tvori vsak za-se celote.
Avstrijski premije ministri so nosili dolgo časa ime „Haus- Hof- und Staatskanzler''. Za hišnim in dvornim kanclerjem pride šele državni! Danes kaj takega seve nikjer ni več mogoče in tem manj, na čim višji kulturni stopnji se nahaja dotični narod. Zgodovina zadnjih dveh človeških dob je pokazala veliko tvorno silo principa narodnosti, ki stopa tako pred dvornim kakor monarhičnim v ospredje. Nekateri vladarji so to pravočasno spoznali in se zato postavili sami na čelo temu gibanju, da je postalo s tem vprašanje naroda identično z vprašanjem krone. Narodi, ki te stopnje še niso doživeli, prihajajo danes do nje.
Sicer čim večje potrebe kaže ljudstvo do vdeleževanja na političnem življenju, tem manj trpi nad seboj kroge, ki mu hočejo njegove poti samovlastno narekovati. Ljudstvo stremi po vedno večji moči, kar povspešuje tako številno pomnoževanje naroda kakor njegova vedno večja izobrazba. Posledica tega je združitev in koncentracija vseh istorodnih sil v eno celoto.
Jugoslovanski narodi se nahajajo danes vsi na tej poti. Združili so se Bolgari, združiti se hočejo Srbi, združiti se hočejo Hrvatje. Bil je celo slovenski delegat dr. Ivan Šusteršič, ki je plediral v zadnjih delegacijah za močan slovanski jug.
Marsikaj je še prepornih točk, toda nobena ovira se ni izkazala doslej dovolj mogočno, da bi mogla ubraniti razvoj takemu narodu, v katerem tiči nekaj vrednosti in nekaj življen-ske sile.
Ein edles Volk sei's noch so klein saugt Lebenskraft aus Noth und Pein, Der schlaffe Wille greift zum Schvvert Zieht siegessicher in die Schlacht. Wenn Noth die Tatkraft nicht ent-facht,
Ist nicht ein Volk der Freiheit wert.
(Ibsen.)
Politični pregled.
Deželni zbopi.
V štajerskem deželnem zboru je bil sprejet v seji dne 28. m. m. predlog, s katerim se deželnemu odboru nalaga da sestavi pregled o financijelnem uspehu, ki bi ga imel davek na auto-mobile ter naj do prihodnjega zasedanja izdela zakonski načrt in ga predloži deželnemu zboru v sklepanje.
Dovolijo se raznim občinam podpore za vodovode ali posojila, med drugimi tudi tržki občini Planina v sevniškem okraju še 1000 K podpore za vodovod. Posl. Klammer poroča o vladnem predlogu zakonskega načrta v varstvo poljedelstvu koristnih ptičev. Iz seznamka škodljivih ptičev se sčrta kosa. V seji dne 29. m. m. je bila na dnevnem redu prošnja c. kr. kmetijske družbe za podelitev deželne podpore v povzdigo perntninarstva, nadalje poročilo železniškega odseka za dogradnjo proge Weiz - Birkfeld, predlog o do-gradnji železnice Seebach - Tnrnau -Mariazell, poročilo deželnega odbora o zahtevani delitvi občine Jurklošter. Kršč. soc. posl. Krenn je utemeljeval predlog, naj se po vzgledu koroškega deželnega zbora tudi na Štajerskem poskrbi za to, da se čimprej uvedejo olajšave v koncesijoniranih stavbinskih obrtih. Vsled obveznosti spričevala sposobnosti je navstalo na deželi že prav bridk«1 občutno pomanjkanje stavbinskih, zidarskih, kamnarskih in tesarskih mojstrov in graditeljev vodnjakov, Kar je takih mojstrov po deželi, noben sam ne dela, omejuje se mariveč na pobiranje svojih mojsterskih taks in na ovajanje onih, ki kako delo izvrše, ne da bi imeli spričevala sposobnosti za to. Kmetsko prebivalstvo trpi vsled tega veliko škodo, ker si mora daleč okrog iskati potrebne mojstre ter je drago plačevati. Kmalu pa sploh ne bode več na deželi takih mojstrov, ker vse tišči v velika mesta. Korist kmetskega prebivalstva zahteva, da se uvedejo v teh obrtih tudi na Štajerskem one olajšave, katere vlada ponuja in katere so se na Koroškem tako dobro sponesle. Ta predlog je sicer lep in dober, čudno je le, da kršč. soc. vpijejo enkrat: na dan s spričevalom sposobnosti, sedaj se pa delajo, kakor da bi jih bila sama skrb za ubogega kmeta! Poroča se o novem načinu razdelitve deželnih podpor za vzdrževanje starih in za zidanje novih cest ter da se da deželnemu odboru nalog, da izdela instrukcijo na okrajne zastope o pobiranju cestnih doklad in o vzdrževanju cest. Nove določbe naj stopijo 1. januarja 1909 v veljavo. V seji dne 30. m. m. so prišla v pretres vsa železniška vprašanja in še cela vrsta raznih predlogov. Posl. Terglav je utemeljeval svoj predlog o regulaciji Ložnice; posl. Roškarjev predlog o upeljavi obveznega pouka v potrebnih poljedelskih predmetih na ljudskih šolah. Govornik je ob tej priliki izrazil željo, naj se odpravijo vse oprostitve od šolskega pouka v letnem času. Roškarjeva izvajanja se strinjajo popolnoma z idejami, katere je razvijal učitelj g. Gosak v člankih: K pre-osnovi ljudskih šol v kmetijskem smislu v „Domovini" št. 82 do 85. Poslanec Roš je utemeljeval svoj predlog o usta-
novitvi deške meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Trbovljah. O neobhodni potrebi take šole priča dejstvo, da je v Trbovljah 35 razredov s 3400 učenci. Predlog se odstopi šolskemu odseku. Poslanec dr. Hrašovec utemeljuje predlog o ustanovitvi deške meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Št. Jurju ob Južui žel. Tudi ta predlog se odstopi šolskemu odseku. Nadjati se je. da se bode s slovenske strani storilo vse, da nam dežela da končno vsaj to malenkost na šolskem polju. Vse občine, politična društva in korporacije bi morale vlagati prošnje, da se te šole čim prej osnujejo in da na ta način olajšajo poslancem delo. Za sedaj se ne bode še izdelal poseben program o zidanju žeieznic za Štajersko, ker namerava železniško ministerstvo izdelati tak program za celo državo in se bo torej deželni odbor najprej z ministerstvom posvetoval in pogajal ter o tem poročal v bodočem zasedanju. Glede železnice Maribor-Wies stavi železniški odsek predlog, naj dela deželni odbor na to, da bode vlada sprejela zgradbo te železnice v svoj program. Proti temu zavlačujočemu predlogu so govorili Wastian (divjak), soc. dem. Resel in v imenu Slovencev prof. Robič. Večina je pa sprejela predlog železniškega odseka. Jednak predlog se sprejme glede Radelberške železnice. Sprejme se nadalje predlog, naj se pozove vlado, da čim prej podržavi proge Fehring-Fur-stenfeld, F&rstenfeld-Hartberg in Bier-baum - Neudau, Hartberg - Friedberg-Aspang. Železniški odbor predlaga, naj se vlado pozove, naj vpliva na ravnateljstvo Južne železnice, da prekliče že uveljavljeno zvišanje osebnih tarifov, ki so deželne koristi znatno in občutno oškodovali ter naj zapreči nameravano povišanje tovornih tarifov. Jako temperamentno je govoril proti predrznemu izkoriščanju občinstva po Južni železnici poslanec dr. Schacherl (soc. dem.), ki ie predlagal, da naj deželni zbor štajerski izreče c. kr. železniškemu ministerstvu svoje globoko obžalovanje, da je dovolilo Južni železnici odpraviti znižane povratne listke ter ji tako omogočilo svoje itak previsoke in trgovino, obrt, industrijo in poljedelstvo oškodujoče osebne tarife zvišati. Tem večjo ogorčenost vzbuja nameravano povišanje tovornih tarifov. Deželni zbor vidi v tem novo nevarnost za Štajersko in odločno zahteva, naj c. kr. ministerstvo to zapreči. Ta predlog je bil seveda odklonjen in sprejet pohlevnejši predlog odseka.
Domače dežele.
Za 1. t m. so nemški burši v Pragi napovedali posebno slavnostni buml v Pragi. Vsi nemški poslanci in aktivni politiki so prišli v Prago, da se pridružijo dijaškim demonstrantom.
Leto XYIII.	f Celju, dne 2. novembra 1908.	Štev. 126.

Uredništvo
je na Schillerjevi cesti št. 3. —r Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate
se plačuje od vsake pet i t-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje . znaten popust.
Nevarnost, da navstanejo veliki izgredi, je bila velika. Vlada ni hotela prepovedati bumla. češ. da bi s tem omejevala osebno prostost nemških dijakov, bode pa bržkone z izjemnim stanjem koj pri roki in je ne bode vest pekla, da tej peščici nemških demonstrantov na ljubo vzame pol milijonu čeških meščanov vse državljanske pravice. To je pač Beckova politika srednje poti.
V delegacijah je dr. Šusteršič odgovoril vojnemu ministra, ua njegov uradni opis dogodkov v Ljubljani dne 20. septembra. Dr. Šusteršič je ministrovim trditvam nasproti konstatiral, da je lajtnant Mayerjev oddelek streljal v bežeče ljudi in da se je streljalo na lajtnant Majerjevo povelje. Izgovor, da ni dal povelja: Feuer! je jalov in dokazuje samo, kako pogre-šeno je bilo vse postopanje tega človeka. Da se je dr. Šusteršič kljub temu »premagal"' in glasoval za proračun, se samo ob sebi nine. Krščanski so-cialci, ki so toliko vpili o svoji ljubezni za vojaka, kateremu so hoteli baje zboljšati menažo in mezdo, so imeli tega reveža samo za norca. Njih delegat Axmann je stavil jalovo resolucijo, da naj se dovoli na doknaden kredit za zboljšanje menaže in mezde vojaštvu. Ta resolucija nima prav nobene veljave ter bode romala v koš ogrske delegacije; vojak, katerega kršč. cocialci tako iskreno ljubijo, se bode pa obrisal pod nosom. Soc. dem. delegat Schuhmeier je stavi predlog, naj se postavi za zboljšanje mezde in menaže potrebna svota v redni proračun za 1909, ker bi samo tako opozicija in ugovori od strani Ogrov nič ne izdala. Za inicijativen predlog treba po opravilniku delegacij šest podpisov, ker so pa samo štirje soc. demokratje v delegacijah in se med delegati vseh ostalih strank ni našel nikdo, ki bi bil predlog na korist moštva podpisal, je obenem doprinešen dokaz, kako jalova je ljubezen kršč. socijalcev in tudi raznih drugih strank — za malega moža in za naše »dobro in verno ljudstvo". Za vojaka niso imeli več nego par fraz pač pa so zahtevali razni plemeniti in neplemeniti klerikalci, med temi tudi gosp. Biankini, naj se pomnože izdaje za vojno mornarico. Gospodje naravnost uživajo ako morejo trositi miljone in miljone za vojne ladije. »Iz tujega kri ne teče", pravi češki pregovor, milijone in vojske pa dajejo volilci.
Štajerske novice.
— »Svetinova hči" na celjskem
odru. Po malone dveletnem odmoru smo imeli včeraj v Celju zopet priliko videti na odra naše domače diletante. Nekaj starih, pri občinstvu splosno priljubljenih znancev, nekaj novih mnogo obetajočih moči. Včerajšnji praznik nam je sicer vzel precej obiskovalcev in ni bila dvorana tako polna kakor bi naši vrli igralci in ravno dnevu primerna drama »Svetinova hči" zaslužila, pa začetek je bil vsejedno lep in ne sme nikomur jemati poguma. Snov v »Svetinovi hčeri" je precej težavna, zelo dramatična in je tedaj zelo nevarna za diletantske odre, kjer se tako rado deklamira a tako malo igra. No, nadarjenost naših igralk in igralcev ter spretna roka režiserja g. Salmiča sta srečno premagali to težavo. Občinstvo je imelo resnično umetniški užitek — in to je najlepši uspeh večera. Naslovni ulogi ste bili v najboljših rokah: g. Salmič kot kaznjenec, kateri pride po 24 letih iz zapora, kamor ga je zanesla usoda življenja, tista »vis maior, ki včasi prisili človeka, da prestopi ozke meje državnih postav. Ves tisti duševni boj Svetinov, ko vidi, da
mu je svet vsled njegove kazni zaprt, £0 omadežuje s svojim očetovstvom lastno dete, nam je krasno podal gosp. Salmič. On je v istiui rutiniran, s čutom in globokim razumevanjem svoje uloge nastopajoč igralec. Naj nas razveseli še večkrat na celjskem slov. odru. Imel je pa tudi vredno partnerico, gospo dr. Kukovčevo, (Rosanda Ver-nikova). Ta nam je ganljivo interpretirala strašen duševni položaj mlade vdove, katera je v svoji mladosti občutila brezsrčno lahkomišljenost lastne matere, našla potem ljubljenega moža in ga zgubila, pozneje pa pride do spoznanja, da je njen oče — kaznjenec. To dejstvo ji zapira pot do sreče, do možitve z Draganom. Pride do težkega konflikta ljubezni do Dragana, katerega je vsled njegove velikodušnosti tako gorko zaljubila in do — očeta. V tem momentu je višek njene igre — in ta višek nam je gospa dr. Kukov-čeva podala z umetniško dovršenostjo. Zaslužila je zato obilno priznanje, katero ji je dvorana v tako obilni meri izkazala. Tvorničar Dragan (g. Meglic) je bil v svoji ulogi simpatičen, velikodušen človekoljub; proti koncu pride sicer za trenutek s te poti, ko mu zaupa Rosanda, da je hči kaznjenca, a vendar zmaga srce in ne predsodki. G. Meglič je znan kot dober igralec in nas torej ni iznenadil s svojo iz-borno igro; želeli bi, da se tudi on še vnadalje posveti Taliji na našem odru. Živena Slavčeva (gdč. Keržan) je imela malo ponesrečeno zunanjost za svojo ulogo, a je ugajala. Nekaka senzacija večera je bil mali Božidar (Rafko Salmič inu.); njegov sigureu nastop iu srčkaua prikazen sta si pridobila srca nas vseh. Imponiral nam je mir in cela sodniška dostojnost ter okoielost sodnikova (g. Stibler); g. Stiblerju se vidi, da je dober in vajen igralec. Splošno veselost je vzbudila perica Golobova (ga Detičkova); zelo rada sicer govori, celo takrat, ko je pred visoko sodnijo, a je drugače dobrega srca. Upamo, da bodemo videli prihodnjič gospo Detič-kovo v kaki večji ulogi. Ostale uloge so tudi bile splošno dobre: originalni, pobožni sluga Čuden, ki včasi prav rad v kozarček pogleda, a zvesto spolnjuje svoje dolžnosti, ljubki rokovičarici (gospdč. Gačnik in Balon), preglasni vrtnar Cvetličič in sodni sluga (g. Žagar). Naj si ostanejo naši diletantje in di-letantke zveste na svoji poti — celjsko občinstvo bo se že zopet navadilo — slovenskega gledališča.
—	Vseh svetnikov dan. Imeli smo včeraj izredno lep jesenski dan, kateri je povsod izvabil na stotine in na tisoče ljudi, da so pohiteli na grobove in se tam spominjali svojih mrtvih dragih. — Na celjskem okoliškem pokopališču je vzbudilo včeraj nekoliko pozornosti to, da je dal občinski kot policijski urad na zahtevo slovenskega občinstva odstraniti nemške trakove z groba bivšega ptujskega sodnega pristava dr. Koroschetza in nekega veterana Franci-ja. Pelo se letos žalibog na pokopališču ni.
—	Celjska podružniea »Glasbene Matice v Ljubljani" vabi vljudno slovensko občinstvo k posvetovanju o ureditvi zavoda in določitvi funkcionarjev, ki se morajo naznaniti »Glasbeni Matici v Ljubljani", da jih imenuje in potrdi. Posvetovanje vrši se v torek 3. novembra 1908 ob 8. uri zv. v Čitalnici.
—	Glasbena šola i. t. d. pri »Celjski podružnici Glasbene Matice v Ljubljani" prične se ta mesec. Na drugem mestu je priobčeno vabilo k jako važnemu, ta zavod zadevaj očem shodu, katerega naj se rodoljubi mno-gobrojno udeležijo. Tu ima vsak lepo priliko, da izrazi svoje želje in naznani svoje mnenje.
—	Somišljeniki in krajevni odbori »Narodne stranke!" Pripravljajte se skrbilo na' občni zbor stranke v Celju dne 8. novembra! Pridite v kar največjem številu v Celje!
—	Sodna preiskovanja proti nekaterim celjskim demonstrantom, večinoma onim, kateri so si zaslužili v Ptuju časten priimek »nemškonaci-joualni tatovi" še niso dovršena, zato se trudijo Nemci na vse mogoče načine, da bi oblatili in osumničili slovenske priče. Čisto — »nemško" je tako postopanje in dela celjski nem-škutarski advokatski kliki vso čast!
—	»Vahtarična" očitanja. »Vah-tarica" očita sedaj nekaterim slovenskim podjetjem v Celju, da so nekaj zaslužila celo od — Nemcev. Od koga pa so dobili celjski Nemci svoj denar? Nekateri celo toliko, da so menda od veselja znoreli? No, bodemo že skrbeli, da slovenski groši ne bodo več tako iidatno bogatili celjskih Nemcev.
—	Dom za oskrbo zanemarjene mladine hoče postaviti celjska občina v zvezi z oskrbovalnico za reveže in nemškim domom za vajence. Določena je za to vsota celih 60 tisoč kron.
—	Doslednost v geslu »Svoji k svojim". Nekatere celjske slovenske pisarne naročajo tiskovine in različne pisarniške potrebščine od nemških tvrdk, in to vkljub temu, da imamo v Celju veliko slovensko podjetje, ki v tem ozira vsakomur najkulantnejše postreže. Bodimo si dosledni pri izvrševanju gesla »Svoji k svojim", zlasti pri rečeh, ki jih dobimo ceneje in boljše pri domačih slovenskih tvrdkah! — Glede tiskovin in papirja je tudi treba pripomniti, da največ celjskih slov. trgovcev naroča tozadevne potrebščine pri židili. Tudi ti naj se drže gesla »Svoji k svojim".
—	Celjsko državno pravdništvo nam je zadnjič zaplenilo neko notico, tičočo se boj kotnega gibanja. Sobotna .vahtarica' pa naravnost in neprikrito hujska v notici »Svoji k svojim" k bojkotu slov. gostiln in trgovin — česar pa državno pravdništvo ni videlo. O tem slučaju bodemo še govorili na drugem mestu.
—	O slovenski okoliški šoli v Celju piše graški »Arbeiterwille": »Mi smo že večkrat kritizirali šolske razmere v Celju, kajti tako mačehovski se ne ravna tako lahko s kako občino na Štajerskem. Okoliška občina nima nobene dekliške šole; slovenski otroci morajo hoditi k šolskim sestram v Celju v šolo. Oglejmo si deško ljudsko šolo. Tam sedijo ubogi dečki v svojih polno natlačenih razredih in paralelke so celo v zasebnih hišah nastanjene. Stav-bišče za šolo je že kupljeno, toda narodnostni prepir se v tej zadevi noče končati. (Po krivdi vlade, ki podpira naravnost zločinsko trmo celjskih Nemcev, da ne dovolijo nove stavbe. Beck je v tem oziru neodpustljivo krivično nastopil proti Slovencem, zato menda, da podpirajo slov. klerikalci njegovo ministerstvo!) Celjska klika noče, da bi se postavila slovenska šola v mestu, — zategadelj se vse onemogočuje. Od državljana se po pravici zahteva, da pošilja svoje otroke v šolo — a z isto pravico zahtevajo stariši, da se sezidajo poštene šole in da se njihovi otroci ne tlačijo v špelunke. Konstatiramo, da se ne sme očitati šolskemu vodstvu nemarnosti, kajti tudi učitelji morajo trpeti z otroci vred. Višji oblasti svetujemo, naj si to šolo enkrat ogleda in uradnega šimeljna malo požene. V ljudski šoli se vzgajajo bodoči državljani, zakaj bi naj vladala ravno v Celju taka šolska mizerija? — Odgovor smo že zapisali poprej. To vprašanje pa bo treba z vso odločnostjo zopet
spraviti na dnevni red v parlamentu in v deželnem zboru. Naj se vendar enkrat konča tisto cincanje in neodločnost! Žal, da tudi za nas same v Celju in okolici velja isto očitanje! Do odločnega koraka — nasvetovala se je n. pr. šolska stavka — se ne povspnemo in si pustimo v božjem imenu naprej moriti svoje otroke. Kako dolgo še?
—	Imenovan je g. Ivan Vodlak, davčni asistent v Celju davčnim ofi-cijalom.
—	Imenovan je auskultantom v okrožju graškega nadsodišča gosp. dr. Franc Kovča pravni praktikant v Celju.
—	Škrlatica se zopet močno razširja v mestu in okolici. Baje je že na besedo mestnega zdravnika dr. Gol-itscha (!) šola- v Ljubečni zaprta, zato ker je v Trnovijah 5 slučajev bolezni. Kaj pa je potem z mestnimi šolami celjskimi ? V bolnišnici leži že 22 malih bolnikov!
—	Bežigrad pri Celju je prišel zopet v druge roke. Kupili so ga gg Belec, Pult in Rašica.
—	Razširjenje šole. Razširjeni ste slov. deška in dekliška štirirazred-nici v Hrastniku v petrazrednici.
—	Iz šolske službe. Defiuitivna učiteljica Mary Vučnik je na lastno prošnjo prestavljena od Sv. Ruperta v Slov. gor. v Makole.
—	Naslednik prof. Jagiča. »Čas" prinaša z Dunaja to-le brzojavko: »Z upokojenjem dvor. svetnika Jagiča je bila spraznjena stolica slavistike na dunajskem vseučilišču. Od davnih časov so bili na tem mestu samo Slovani: Kopitar, Miklošič, Jagič. Vseučiliška komisija je stavila predlog za imenovanje tako, da je na prvo mesto postavila dr. Berneckerja, na drugo mesto pa dr. Murkota in dr. Rešetarja, na tretjem mestu dr. Vondraka. Ta predlog je bil pa vseučilišču vrnjen gotovo ne brez vednosti in brez vpliva .Tagičevega. Vseučilišče je na to predložilo dr. Ber-neserja nnico loco. Dr. Berneker, profesor na nemški univerzi v Pragi, je samo slovničar, kar pomeni, da ne bo čital o slovanskih slovstvih. Leskien, profesor na vseučilišča v Lipskem (na Nemškem), Bernekerjev učitelj, se je izrekel, ko so ga vprašali, baš za Ber-nekerja in Rešetarja in proti Vondraku in proti Murkotu". — Radovedni smo, ali ostane dunajsko vseučilišče brez profesorja za slovenske literature, ali se bode pa stara stolica slavistike razdelila v dve: v stolico za slovansko jezikoslovje in v stolico za slovanske literature. Vsekako pomeni to imenovanje za nas zgubo. To mesto je bilo že od nekdaj naše — in sedaj v dobi baron Beckove srednje poti — se nam je tudi to mesto vzelo in se dalo Nemcem! So li jugoslovanski poslanci tako popolnoma zgubili svoj vpliv na Dunaju?
—	Razgrajač v vojaški suknji.
Znani razgrajač Pajman iz Škofjevasi. o katerem smo že večkrat poročali, se je včeraj ustavljal v Gaberju na cesti redarju okol. občine Videmšeku. S pomočjo jednega orožnika se ga je prijelo in izročilo voj. poveljstvu.
—	Ponesrečil se je v Laškem trgu žel. sprevodnik J. Flaš. Padel je tako nesrečno s stopnjic pri žel. vozn. da mu je prišla desna noga pod kolesa in mu je odrezalo prste.
—	Pogorelo je v petek zvečer v Arjivasi gospodarsko poslopje posestnika Baderja. Zgorelo je mnogo poljskih pridelkov in nekaj svinj. Drugo živino so rešili. Domača požarna bramba in sosedni iz Gotovelj in Žalca so krepko pomagale, da se je ogenj omejil in da se je rešila živina. Celjska je prišla takrat, ko je že vse zgorelo.
—	Iz Velenja. Občina Velenje je v svoji seji z dne 9. avgusta 1.1. ime-
novala gosp. nadučitelja Val. Brenceta svojim častnim občanom. Službuje že nad 40 let v šoštanjskem okraju, od teh 36 let v Velenju. 29. oktobra mu je slovesno izročil župan g. Josip Skaza častno diplomo in podeljeno mu častno kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje.
Slavnostni govor, kateri je ganil marsikoga do solz. je imel bivši učenec g. dr. Verstovšek. prof. v Mariboru. Te lepe redke slavnosti so se udeležili učenci z učitelji, krajni šolski svet, občinski odbor, gospa grofica Mensdorf, gospa pl. Adamovich, državni poslanec g. Vinko .Težovnik. načelnik okrajnesra zastopa g. Kar. pl. Adamovich, g. dr. Podlesnik in dalje velika množica župljanov.
—	Letošnja slivovka mora biti zelo huda kakor kaže dogodek, kateri se je pred kratkim zgodil bi. Nazarja v Sav. dol. Tamošnji posestnik po domače J. je kuhal žganje. Mož za je menda preveč poskušal, ker je vzel sekiro, šel v svinjski hlev in pobil tam 14 štiritedenskih prašičev. Hotel, je razbiti potem še jeduemu ovnu glavo, a so ga domači ob pravem času ukrotili.
—	O „sokolskih izgredih" v Ptuju
poročajo včerajšnji graški listi. Pravijo, ds so pobili sokoli 10 oken na telovadnici pt. /Pnrnvereina" s kamenjem.
—	Iz Št. Paula pri Preboldu. ..Slovenski Gospodar" piše: V nobeni trgovini v Št. Pavlu in Žalcu nimajo vžigalic za ,.obmejne" Slovence. V neki veletrgovini v Sv. Pavlu zavijajo blago edinole v nemški list ,,Neue Freie Pressel. ,.Siov. Gosp."' in njegovemu ,,narodnemu" dopisniku bodi povedano, da, dokler ne poda „S1. K. S. Z." v Ljubljani natančnih podatkov o porabi fonda za obmejne Slovence, se ne bodo v nobeni narodni trgovini te vžigalice prodajale, ker je lahko vsakdo mnenja, da se omenjeni sklad ne porabi za ,,obmejne" Slovence, ampak k večjemu le za klerikalno stranko. Kar se pa zavijanja v časopisni papir tiče, poziva šentpavelska veletrgovina, dotičnega dopi: nika in vse drutre naročnike „Slov. Gosp." naj ti zalagajo njeno podjetje s papirjem, da ne bode potrebno drugih časopisov naročevati. Torej, naročniki ,,Slov. Gosp." — pozor!
—	V Št. Pavlu se še zmiraj toči, večinoma v vseh gostilnah „Reining-haas" in „Sorgendorfsko" pivo, kar pač ni na čast slovenskim gostilničarjem. „Svoji k svojim!
—	Redek lovski plen. Belo lisico so vstrelili v Pamečah pri Slovenj-gradeu.
—	Od Sv. Trojice. V petek ob 6. uri zjutraj je umrl g. Franc Žurman, dolgoletni župan in posestnik pri Sv. Trojici po hudi mučni bolezni. Pogreb je bil v nedeljo 1. nov. Pokojni je bil napredni kmet N. v m. p.
—	Velikodušni darovi. G. prof. Božidar Štiftar v Kalugi na Ruskem nam je poslal 5 K za celjsko dijaško kuhinjo, po 10 K „Sokoiom" v Celju, Mozirju, Šoštanja, 5 K slovenjbistriški „Prosveti", 5 K ^Bodočnosti". Velikodušnemu g. profesorju, ki se daleč v tujini tako darežljivo spominja naših narodnih društev, izrekamo prisrčno zahvalo-
—	Sokolski večer priredi „ Mariborski Sokol" v veliki dvorani „Nar. doma v Mariboru v nedeljo dne 8. novembra 1908, ob 8. uri zvečer. — Na sporedu je petje, telovadba in ples. Pridite v kar največjem številu v Maribor!
—	Imenovan je za poštnega kontrolorja v Mariboru g. Al. Bahovec. — Prestavljen je poštni kontrolor I, Konrad iz Zidanega mosta v Maribor.
—	Pobegnil je iz Maribora pretekli pondeljek 15 letni gimnazijec I.
Krainz. Mali mož ima korajžo iskat si celo v Ameriki sreče.
—	O obilni vinski letini poročajo iz Jarenine pri Mariboru. Vino se dobi sedaj tam po 28—38 vin. liter., muškatelec pa po 56—60 vin. Došlo je mnogo vinskih kupcev iz nemškega Štajerja in iz Koroškega.
—	Kaj dela graški urad za pospeševanje obrti? V deželnem proračunu so določeni lepi tisočaki za pospeševanje obrti — seveda v Gradcu in vobče na nemškem Štajerskem. Ni še bilo slišati, da bi se ta zavod pobrigal kedaj za Spod. Štajersko, posebej pa še za slov. obrtnike. Lani je priredil nekaj potovalnih strokovnih poučnih tečajev, ki so se vsi dobro obnesli. Ali to ne bi bilo tudi pri nas mogoče? Kako hočemo slov. obrtniki strokovno napredovati, ako se nam povsod zapirajo pota do izobrazbe. Slov. poslanci v dež. zboru, potegnite se enkrat tudi za slov. obrtnike, ki so tudi volilci in davkoplačevalci!
—	losledice ljubosumnosti. Tovarniški delavec Ignac Segarc tvrdke BOhler & C. je žive) že dlje časa v prepiru s svojo ženo in taščo. Bil je baje ljubosumen. Dne 30. novembra ob četrti uri zjutraj je našel Segarc zopet povod ljubosumnosti. V tem stanu r.voje razburjenosti je sprožil samokres na svojo taščo, ne da bi jo zadel, svojo ženo je zadel v levo nogo, na to se je sam ustrelil.
—	Izseljevanje v Ameriko je letos sila nazadovalo. Parobrodna društva so pričakovala, da se bo meseca septembra število evropskih, zlasti avstrijskih izseljencev znatno povišalo. A so se zmotila. Došlo je v Ameriko v prvi polovici septembra le 8 tisoč oseb. Splošno se je izselilo letos v Ameriko iz Evrope 260 tisoč oseb, vrnilo pa čez 500 tisoč.
—	Konkurenca madžarskih vin našemu domačemu pridelku je od leta do leta bolj občutljiva. Ne le, da Madžari še nimajo vinskega zakona in se torej tam slobodno „dela" vino na debelo, smejo ga k nam popolnoma prosto uvažati. Ceni se, da se je lansko leto prodalo v naši državni polovici čez 700 tisoč hI madžarskih vin. Naši kmetje in vinorejci spravijo svoje vino vsled tega seveda težje v denar. Pa še mnogi . ako verno poslušajo oue, kateri so odobrili nagodbo z Ogrsko!
Droge slovenske dežele.
Nemška kultura. Šolarica nemške šole v Ljubljani/ so tako drzne, da psujejo na ulici gojenke slov. liceja s „slovenskimi svinjami". Ako bi se tem majhnim izobraženim nemškutaricam potrkalo, na prste, pa bi upil ves nemški Izrael o surovosti Slovencev!
—	Razpnšfien obč. odbor. Kranjska deželna vlada je na pritisk kler. dež. odbora razpustila napreden obč. odbor v Idriji. Šlo se je za neko sporno zadevo zaradi stavbe čitalničnega doma.
—	Radeče pri Zid. mosta dobe postajališče na progi Zid. most-Brežice. Z delom se je že začelo.
—	Politični prepir s posledicami. V Rojanu pri Trstu sta si dva slovenska delavca v političnem prepiru tako ogrela glavi, da je 24 letnega K Muskiča njegov tovariš tako obdelal z vrčkom po glavi, da je moral v bolnišnico.
—	Smrt na paši. V Stražišču pri Prevaljah se je petletna Magerjeva Fanika opekla pri odgnju na paši do smrti. Dekle je metalo suho listje na ogenj in se ji je vnela pri tem obleka. Pazite na otroke!
—	Bogat ribji lov. Na otoku Čresu so zaieli ondotni ribiči te dni okrog 89 tisoč sardel.
Loterijske številKe.
Gradec. 30. oktobra 1908: 73. 7«, 24. 44. 1. Dunaj. „	„ 4. 9. 20. 24. 74.
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani in v Celju. V službo se sprejme: 2 skladiščarja. 8 pomočnikov rneš. stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika železninar. stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 3 1 kontoristinja, 1 blagainičarki, 3 prodajalka, 5 učencev.
Službo iščejo: 4 kontoristi, 21 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov raa-nufak. stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 1 pomočniki modne in galant. stroke. 11 kontoristinj, 7 blagajničark, 7 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Z neko neodločnostjo stopamo s tem naslovom pred širšo javnost — obilica prošnjikov, ki jih čitamo dan na dan v naših novinah, nam skoro brani k temu koraku, a sila nas sili. Pred tedni smo si ustanovili v Hrastniku odsek zag. Sokola. Odsek šteje do 40 članov, med temi več kot polovica vnetih telovadcev — rudarjev. Kot povsod, se je boriti tudi uam z gmotnimi zaprekami, zlasti bridko občutimo pomanjkanje telovadnega orodja. — Vedno in vedno le vaje na drogu — drugega nimamo — te vtrudijo tudi naj vst raj nej šega telovadca ter mu jemljejo veselje. Predvsem bi si zato radi preskrbeli bradljo, ki pa stane blizu 300 K, vsota, ki je mi člani, po veliki večini narodni zavedni rudarji, skoro ne moremo med seboj zbrati. Obrnili smo se privatno do mnogih naših veljakov Spodnještajerske — odzval se je edino g. Peter Majdič ter še nek drug rodoljub (neimenovan), drugi nas menda najdejo le, če potrebujejo naše pomoči!
In to nas je napotilo do te prošnje: Slovenci, ki Vam je kaj za narodno stvar, ki Vam je. da pridobimo ljudstvo za naše cilje, Vas kličemo v pomoč, Vi nam pomagajte, Vi podpirajte! Kaj rabimo? Denarja? umevno! Zneski in imena p. n. podpornikov se objavijo. Naslovijo naj se darila na odsek Zagorskega Sokola" v Hrastniku ali na brata blagajnika Anr. Gnus. nadučitelj na Dolu pri Hrastniku.
Dijaška kuhinja v Ptuju. To društvo je imelo dne 17. t. m. svoj občni zbor. Iz bla-gajnikovega poročila razvidimo. da je imelo društvo v šolskem letu 1907- 1908 stroškov 2497 K 66 v, dohodkov pa samo 1364 K 1 v, torej primankljaja 1143 K 65 v. ki je bil tolik zlasti za to. ker še ni prejelo društvo deželne podpore za to leto. Pa tudi po tej podpori ostane še precejšen primankljaj.
Za to šolsko leto se je izvolil prejšni odbor in sicer: dr. Fr. Jurtela, odvetnik, dež. glavarja namestnik itd. za predsednika, Jos. Zelenik, posestnik itd. za podpredsednika, Anton Kolarič, gimn. prof. za tajnika, Jos. Komljanec. gimn. prof. za blagajnika, dr. T. Horvat, odvetnik itd. in dr. Bela Stuhec. praktični zdravnik itd. za odbornika.
Ker je dosedaj dovoljenih 141 tedenskih ohedov, bodo stroški to leto še večji. Zato se obrača odbor do svojih sedanjih pa tudi drugih prijateljev učeče se mladine s prošnjo, naj mu blagohotno pomagajo s prispevki pri završe-vanjn njegovega dela.
Kupim dobro ohranjeno lično
pisalno mizo
Kdo, pove upravništvo „Domovine".
Hiša
za gostilno in trgovino v Zagorju
na pripravnem kraju se proda na javni dražbi
dne 5. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajni sodniji v Kozjem.
Hiša je cenjena na 822 K, najmanjši ponudek znaša 411 K.
Krepak tek
poštenih starišev z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v uk v trgovino z mešanim blagom in eden trezen
konjski hlapec
starejši, se istotako sprejme pri Karolu Cimperšeku,
trgovcu v Sevnici ob Savi.
598 3-3
Sprejme se takoj
moc
proti dobri plači, prednost; ima isti, kateri laliko takoj vstopi.
Trgovina Jos. Druškovič,
Slorenj gradeč. 6o2 3-2
PREPRIČAJTE SE
da dobite najcenejše iu najboljše blag-o samo pri tvraki: 592 2
M


Barlienti, damasti, gradli, kanafas!, kretoni, ceflri itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte psvsod
ilov® platno
z narodnim koiekom
komad 23 m za 16 kron franko.

Velike skrbi
moje soproge so odpravljene, odkar ima v rabi ,JOHNOV1-periliai stroj, s katerim se pere sneženo belo. se ne trga perilo, prihrani kurjava, čas in delo, torej tudi denar in sicer - najmanj 75°/o.--
Stroji se lahko ogledajo v
trgovini z železiiino
JKcrHur, ?. Majdič, («l]t
ki pošilja cenike zastonj.
587 5-4
Močan
ucenec
obeh deželnih jezikov zmožen, se išče v trgovino mešanega blaga A. Hogenwarth, Frani
Štajersko.
607 3-1
Dva trgovska pomočnika
dobro izurjena v trgovini z drobnim blagom se takoj sprejmeta. Ponudbe na upravništvo „Domovine". «043-2
Razpis službe
okrožnega zdravnika
Podpisani odbor razpisuje s tem službo okrožnega zdravnika zdravstvenega okrožja Ljubno v Savinski dolini z letno stalno plačo 1640 K.
Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno opremljene prošnje tu sem vložijo do 30. novembra 1.1.
Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno,
dne 15. oktobra 1908.
596 5-4
Načelnik: Fr. Juvan.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
f 1
aii
RUDOLF HAVELKA
'1
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstva za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnihe, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drngo v manufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
536 41
liJ
1 Ilustrovani narodni koledar1
je ravnokar izšel in je dobiti v =====
Zvezni tiskarni v Celju.
Cena: broš. K 1'—, s poštnino vred K 1'20 eleg. vezan K 1 50, s poštnino „ 1'70
Globoko užaljenim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je bila volja Vsega-mogočnega, vzeti k sebi mojo iskreno ljubljeno in nepozabljivo družico, gospo
Milko Wresnik roj. Kišiček
soprogo e. kr. davčnega asistenta,
ki je danes, dne 29. oktobra 1908, ob tri četrt na 1. uro popoldne, po dolgi in mučni bolezni, v 28. letu svoje starosti mimo za večno zaspala.
Pogreb predrage ranjke bode v soboto, dne 31. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče trga Rogatec.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v pondeljek, dne 2. novembra v cerkvi sv. Hijacinte v Rogatcu.
Predrago pokojnico priporočam v blag spomin.
ROGATEC, dne 29. oktobra 1908.
Josip Wresnik
c. kr. davčni asistent.
Savinski
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-•zkuševališču na Dunaju.
J
■B*851«^ Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINGENC KVEDER doSini, Štajersko.
13 130-
1 Zabuhošeh
krojač y Celju, Glavni trg št. 18
priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. T zalogi imam tudi haveloke in
578 b 11-3	nepremočne pelerine.	57sa 11-9
Posebej pa se še priporočam cenj. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke.
m
51

MMMMMMMM
Blasnikova in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.
1
54 71
Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo najobširneje založeno trgovino novomodnega sukna in volnenega blaga za obleke, kostime, bluze itd. po l^* najnižjih cenah
Itarol Vanič » Četic ss JVarodni dom
8BE