Marina Zorman Filozofska fakulteta, Ljubljana Zvrstnost v retoriki praktitnega sporazumevanja ~ l a n e k obravnava socialno in psihologko ozadje in vlogo izbire in menjav jezikovnih zvrsti pri spontanem praktitnem sporazumevanju. Izbrana jezikovna zvrst in jukstapozicija izrazov iz raz- litnih zvrsti med govorjenjem namrei: odsevata socialno identiteto in psihitno stanje govoreCega ter njegovo oceno situacije, razmerje do drugih udeleiencev in odnos do predmeta pogovora. The paper explores two aspects of the choice of specific language variety and the juxtaposition of expressions from different varieties within spontaneous everyday communication, namely, the fac- tors governing the speaker's selections and their communicative effects. It suggests that both stra- tegies convey information about social identity and the psychological state of the speaker and serve to define the situation and indicate his attitude to other participants and to the topic of the discourse. Opredelitev problema in pregled literature Govorjenje je nepretrgana veriga izbir. ~e preden sploh spregovorimo in nato ves tas v toku govorjenja izbiramo snov, perspektivo gledanja, diskurzivne znatilnos- ti in jezikovne oblike. Izbiranje omogota neodtujljiva pravica govoretih, da jezikov- nih sredstev ne uporabljajo samo za opisovanje dejstev, paC pa z njimi stvari prika- zujejo tako, kot jih vidijo in obtutijo sami ali kot ielijo, da bi jih dojeli in obtutili posluSalci. Zato je vsako govorjenje - in seveda tudi pisanje - nekakSna scenarna pripoved, to je pripoved, v kateri jezikovna sredstva ~uprizarjajo<< dogodek ali prika- zujejo osebo, stvar, misel ali tustvo, ki predstavlja predjezikovno vsebino.' Za upri- zarjanje so nam na voljo leksikalni elementi ter skladenjske in diskurzivne strategije, ki jim lahko dodajamo Se suprasegmentalne posebnosti. Pri njihovi rabi vetinoma nismo nit manj spretni kot literarni umetniki, le da spontano govorjenje s tega vidi- ka Se ni raziskano. Jezikovne elemente vedno prikrojimo dolotenemu posluSalcu in okoliStinam, zato isto stvar razlitnim posluSalcem ali istemu posluSalcu ob razlitnih priloinostih povemo razlitno. Hkrati s prenaSanjem referentnih informacij, to je in- formacij o predjezikovnih vsebinah, si namret prizadevamo potrditi in oblikovati odnos med sabo in posluSalcem, usmerjati njegovo zavedanje stvari in nas samih, ga prepritati, izraziti ali prikriti svoje obtutke in Se kaj. Utinke izretenega sproti nad- zorujemo in z nadaljnjimi izbirami v govornem toku poskuSamo vplivati na to, da bi posluSalec na stvari in naS odnos do njega gledal tako, kot ielimo mi. Stilistika utinke izbire izrazov poenostavljeno pripisuje njihovi zvrstni pripadnosti, CeS da ta dodaja besedilu tasovni, socialni ali krajevni kolorit. Vendar pa zvrstna pripadnost sama po sebi za razumevanje motivov in uCinkov izbire ni dovolj in stilistitni di- menziji je treba dodati Se pragmatitno, kar dokazujejo zgledi (1)-(4): ( 1 ) Fajn, da s poklicu. - Ja, sem reku zdele prec, takoj, zato k pol drugac' ne dobim. ' Prim. Kmecl 1976: 286 86 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) (2) Pejd si umit zobe. - Prec. - Ne prec, takoj! (3) najdete jih v blagovnici Dom Miller, ki je naS pokrovitelj, donator, sponzor, skratka naS mecen (4) t e ga sretate face to face, nu Stiri oti, potem mu ne smete reti, da ste iz Ljubljane, ker on je en preprost mizar Vsi Stirje primeri prikazujejo kopitenje sinonimov. V (1) in (2) ima lahko raz- poznavno funkcijo. V zgledu (I), ki je del pogovora med voditeljem kontaktne radij- ske oddaje in poslu9alcem, ki je v oddajo poklical, izraz takoj stopnjuje pomen sicer sinonimnega, a bolj frekventnega in zato z vidika izrazne moEi i e nekoliko zbledele- ga pogovornega prec, v zgledu (2), ki je vzet iz zasebnega pogovora med materjo in otrokomt pa sta ista dva izraza uporabljena za pomensko razlikovanje, torej nesino- nimno. Ce bi stilistika tako rabo vsaj pogojno Se dovolila, pa imajo nakopiteni sino- nimi v zgledih (3) in (4) na videz zgolj pleonastiEno funkcijo; oba je izrekel spiker med predvajanjem lestvice popularnih melodij na radiu. Pleonazem ta veda Steje za slogovno slabost - nizanje izrazov z enakim pomenom je nepotrebno in deluje na- buhlo. Pragmatika o tem sodi drugate. Tu velja, da nobena izbira ni nakljutna, vsaka je retoritno sredstvo, ki je v korelaciji z izvenjezikovnimi dejavniki sporazu- mevanja. Situacijske, psihitne in socialne korelate je z ustreznimi pragmatitnimi pri- jemi, kot je konverzacijska analiza, ekspliciranje inferenEnih procesov, analiza utinkov retoritnih figur in analiza pogajanj o interpretacijah izretenega, mogote odkriti. S pragmatitnega vidika zato razmigljanja o rabi zvrstno zaznamovanih izra- zov ne smemo omejiti na stilne utinke zvrstno zaznamovanih besed in smiselnost rabe figur. Vsak uporabljeni jezikovni element moramo gteti za odraz misli, Eustva, hotenja ali mnenja govoretega, zato lahko poiSCemo tudi izvenjezikovne korelate stilno nevtralnih in zbornih izrazov, ki so uporabljeni v zgledu (5); preprostih opi- sov, ki nadomeSCajo strokovne termine v znanstvenih besedilih (zgled (6)3, in jukst- apozicije elementov iz razlitnih stilnih in Custvenih plasti v zgledih (7)-(9): Tudi izbira sploSnopogovornih, knjiinih ali pristnih domatih izrazov pomeni izkorigtanje zvrstnosti in ima s pragmatitnega vidika svoj zakaj in svoj zato: (5) Takole sredi popoldneva zatutii eno tako grozno praznino znotrai sebe, tam nekje v predelu ielodca, in ti je kaj kmalu jasno, da je-ta nelagodni obtutek samo posledica ene tudne razvade. Z drugimi besedami povedano: navadil si se vsak dun nekaj pojesti. S tretjimi besedami povedano: lakota svinjska ti iiveti ne da. (6) Ob nepolnopomenskih glagolih kot samo veznih oz. slovnitnofunkcijskih nosilcih neprave/neudeleienske vezljivosti (mednarodno so oznateni kot prafunktorji / ... /) (7) preden duma odraca v Centrala, imate popoldne & v Millerju (8) ima pa, gospoda, najbri niste vedeli, punca eno napako (9) zadnjit smo imeli opravka z babico in vnutko: babica je bila hospitalizirana, ker jo je mula pretepla Zgled je iz Elanka Sonje Javornik 'Jajca, jajca in spet jajca' iz rahnalniskega korpusa Easo- pisa Delo, za katerega ia l ni na voljo podrobnejSih bibliografskih podatkov. A. iele, 'Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju'. Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 3 (2001), 86. 4Zgleda (7) in (8) ilustrirata nasprotje med pridvignjenim in slabsalnim, izreEena sta bila v oddaji Popularnih dvajset radia Hit. Zgled (9), ki je vzet iz predavanja terapevtke o zdravljenju odvisnosti od mamil, pa ljubkovalnemu in slabSalnemu dodaja Se tuji strokovni izraz. M. Zorman. Zvrstnost v retoriki vraktitnepa s~orazumevania 87 V slovenskem prostoru je bila zvrstnost v zadnjem Easu deleina velike pozor- nosti. Aktualizaciji jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem je bil posveEen simpozij Obdobja 22 konec leta 2003, na katerem so nekateri prispevki obravnavali problem z diskurzivnega zornega kota? najnovejge kognitivne poglede na to problematiko pa v nag prostor aplicira disertacija A. E. Skubica iz leta 2003.6 Delo prinaga tudi obgiren prikaz domaEe in tuje literature, zato ga na tem mestu ni treba ponavljati. Skubic i e v svojem diplomskem delu7 raziskuje rabo funkcijskih zvrsti z vidika prepleta prag- matiEnih in besediloslovnih vplivov in med dejavnike, ki vplivajo na jezikovne zna- Eilnosti posameznih vrst besedil, uvrgEa govorca z geografsko in socialno pogojenost- jo svojega osnovnega koda, vsebino besedila, pragmaticno funkcijo besedila in oko- ligEine govornega dogodka, to je prenosnik, govorni poloiaj, sobesedilo, Easovne in prostorske okoliiEine in emocionalna razmerja med govorcem, naslovnikom in refe- renti. V disertaciji nato sociolekt pojmuje kot izraz identitete govorca, ki se oblikuje kot produkt socialnega sloja, bioloikih determinant, iivljenjskega stila in ideologke drie posameznika in uresnituje v ianru oziroma girge v diskurzu; kjer pravila kul- ture doloEajo, kaj se sme reEi in kaj ne? Sociolekti se razlikujejo v fonetiki, pravo- pisnih pravilih, oblikoslovnih, leksikalnih, skladenjskih in diskurzivnosemantiEnih prvinah. Njihovo besedigEe je heterogeno, izbiro pa predvideva podroEje, naEin in ton, torej dejavnost, ki jo jezik opravlja, kodiranje odnosov med udeleienci komuni- kacije in naEin podajanja besedila." Diskurz zahteva modifikacije sociolekta in dolo- Ea stopnjo, do katere je dovoljeno izraiati individualnost. Z vidika konverzacijske in- terakcije je raba razlitnih "zvrstno obarvanih izrazov pri govorjenju vrsta jezikov- nega preklapljanja," saj gre za vkljuEitev izraza iz drugega jezika ali zvrsti, kot jo govoreEi trenutno uporablja. Kratek pregled vzorcev in konverzacijskih dejavnikov takega ravnanja najdemo v delu Mey 1999: 114-121. Konverzacijska analiza preklope analizira in situ," torej v kontekstu interakcije, poroEa pa v glavnem le o preklopih iz enega jezika v drugega pri dvo- ali vetjezitnih. Za naEela pragmatiEne rabe ozi- roma menjave zvrsti znotraj enega samega jezika velja, da so neraziskana, ker so preveE subtilna in preteiko dostopna opazovanju, Eeprav je videti, da jih uravnavajo isti stilistiEni in socialni vzroki kot menjavo med razliEnimi je~iki.'~ S tem vpragan- jem se ukvarja priEujoEi sestavek, ki dokumentira nekatera empiritna opaianja o motivih izbire in menjave zvrsti pri spontanem govorjenju v slovengEini ali - kot bi lahko dejali v drugem teoretitnem okviru14 - primere izkorigtanja registra za ure- janje diskurzivnih razseinosti govorjenja. Predmet opazovanja so le motivi, povezani z izraianjem identitete, modeliranjem odnosov in organiziranjem dogajanja v dis- k ~ r z u , ' ~ drugi nagibi, kot je na primer ustvarjanje kohezije, emfaza in estetske ten- G1. povzetke predavanj v KriiSnik 2003 in KriiSnik 2004. G1. Skubic 2003. G1. Skubic 1994. Skubic 2003: 72 navaja opredelitev diskurzov kot sistematitno organiziranih nizov izjav, ki izraiajo pomene in vrednote doloEene ustanove, ki opredeljuje, opisuje in zamejuje, kaj je mogoEe reEi in Eesa ne. Skubic 2003: 72 s. lo Prim. Skubic 2003: 69. l1 Angl. code-switching. l2 Tako urednik zbornika, posveEenega raziskavi preklapljanja (Auer 1998). l3 G1. Mey 1999: 114-121. l4 G1. Skubic 2003: 69-78. 151zraz diskurz v tem prispevku pomeni v kontekst vpeto enoto rabe jezika; prim. Schiffrin 1994: 39 ss. 88 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) dence, so iz obravnave izloteni. V teoretitnem pogledu prispevek ne prinaga veliko novega, pomeni pa redek poskus prenosa teorije na razlago konkretnih primerov iz- koriStanja tega intuitivno jasno zaznavnega, empiriEni raziskavi in razlagi pa zlasti v govorjenem jeziku izmikajotega se fenomena. Zaradi izoliranja posameznih moti- vov slika, ki jo prinaga, ne ustreza v celoti realnemu dogajanju pri govorjenju, kjer razlitni motivi koeksistirajo in sooblikujejo izbire, vendar je tako ravnanje nujno v zaEetnih poskusih razumevanja teh procesov. Izraianje identitete z jezikovnimi sredstvi Jezikovna sredstva, ki jih uporabimo, izraiajo naSo socialno, psihitno in fizit- no identiteto, torej geografsko in socialno poreklo, izobrazbo, starost, dugevno in te- lesno potutje, spol, odnos do posluSalca, predmeta pogovora, avtoritete oziroma norme in Se kaj. Ta funkcija zvrstnih posebnosti se popolnoma oEitno manifestira tudi v zelo kratkih jezikovnih enotah: za to, da ugotovimo, od kod je kdo, katere- mu socialnemu sloju pripada in kakgna je njegova izobrazba, ni potrebno, da bi dlje tasa govoril nareiije ali sleng, zadoSCa i e znatilna izgovorjava dolotenega glasu ali nehotena in nenadzorovana raba kakega znatilnega izraza. Med indikatorje identitete govoretega lahko zato uvrstimo pojave z vseh ravnin jezikovnega, na primer: a) nenavaden izgovor kakega glasu (denimo trdi ali mehki 116 namesto navadnega), b) naglas @b namesto pss), c) intonacijo, ki je znatilna za kak drug jezik ali zvrst, d) morfoloSke posebnosti (npr. obliko vi se zabavaste ali rabo dvojine pri govorjenju v primerih, ki so sicer iivi le Se v pisanem jeziku), e) dialektizme (posebno znatilna je raba tlenkov ali medmetov tipa Euj, ejga, alora), f ) slengizme, g) iargonizme, h) strokovne termine, ki pripadajo doloteni Soli (poimenovanja tipa sandhi, tektal in povezovalo odkrivajo, iz katere smeri ali veje jezikoslovja kdo izhaja), i) citatne besede ali fraze (mehanizmi utinkovanja tipa kva dogaja, s kom se priEa so enaki kot pri tipu strict0 sensu), j) fraze s podrotja fatitne komunikacije (zahvala mlajSega tloveka s starinskim boh- lonej, naslavljanje pisem s spoitovana gospa in pozdravi tipa bog daj, ajde ali iiv so ravno tako kot heil Hitler, priklon in dvig klobuka ali poljub na lice namenjeni izraianju socialne identitete), k) zgradbo skladenjskih enot (poznavanje preferenc v zvezi z zgradbo samostalnigke besedne zveze v slovenStini in kot posledica tega raba neustaljenih oblik levih pri- lastkov na primer prita v prid veliki jezikovni razgledanosti govoretega), 1) zgradbo diskurza (upoStevanje zaporedja pozdrav - predstavitev - navedba razloga za klic v uvodnem delu telefonskega razgovora ali zahvala, ki sledi ponudbi, dokazu- je, da govoreti pozna pravila lepega vedenja, s tem pa tudi indicira njegov socialni status). UpoStevanje normativno dolotenih pravil izraianja odkriva ravno toliko kot od- stopanje od njih. Sodbe o jeziku - o izgovorjavi, izbiri besed, sintaksi in tudi o ob- liki besedil, so namret socialne in ne lingvistitne: bolj motne skupine svoj jezik l6 V poloiajih, kjer ni pritakovan zaradi specifitnega glasovnega okolja. M. Zorman, Zvrstnost v retoriki praktitnega sporazumevanja 89 oznaEijo za pravilen zato, da drugi ne bi prigli do m~Ei. '~ Pripadnost skupini se do- kazuje s podrejanjem normam in pravilom skupine, med drugim tudi s prilagoditvi- jo govora. Raba z normo dolotenih elementov je lahko hotena, naErtna, ali pa neza- vedna in nenadzorovana. GovoreEi lahko namenoma poudarja svojo omiko, zgodi pa se tudi, da se naErtno dela neizobraienega, zavestno uporablja slengizme, zgolj za zabavo ali vzbujanje ogorEenja posnema izgovorjavo priseljencev iz sosednjih driav ipd. Nezavedna raba hitro odkrije drugatno identiteto, kot si jo govoreEi trudi prika- zati. Iz Sal in iz iivljenja so znani humorni uCinki slabo rabljenih tujk, uCinki na- paEne izgovorjave pri kom, ki bi rad prikril geografsko poreklo, dogaja se tudi, da mora govoreCi poseCi po dolotenem izrazu iz druge zvrsti, kot jo ravno govori, ker le-te preprosto ne obvlada dovolj in zato ne najde primernega izraza. Motivi izbire in govorni poloiaj Pri govorjenju zvrstno razclenjenega jezika izbiro zvrsti prilagajamo situaciji, udeleiencem, predmetu pogovora in podobnim nejezikovnim dejavnikom. Prva dva dejavnika bi v skladu s sicer nekoliko drugaCno terminologijo v delu Skubic 1994: 39 nemara lahko poimenovali govorni poloiaj. Slovenska slovnical* rabo zbornega jezika poenostavljeno povezuje z govorjenjem izobraiencev pred formalnim zborom poslu- Salcev, sploSnopogovornega z neformalnim govorjenjem in zasebnim komuniciranjem, iargona s komuniciranjem med Elani iste poklicne skupine in tako dalje. Izbira zvr- sti se lahko ujema s pritakovanji poslu9alcev, ki so rezultat tradicije oziroma pretek- lih rab v govorni skupnosti, lahko pa je nenavadna, presenetljiva. Presenetljiva je lahko glede na govorne navade doloCenega govorca, ki v Eisto obiEajnem govornem poloiaju uporabi drugo zvrst, kot smo pri njem navajeni, lahko tudi samo kak nena- vaden izraz ali posebno slovnitno obliko. V tem primeru je s sodobnimi pragmatic- nimi prijemi mogoEe objektivno odkriti motiv, ki je izbiro narekoval. Izbira pa je lahko nenavadna tudi glede na govorni poloiaj, Ee ta zahteva uporabo doloEene zvr- sti, pa govoreEi vseeno izbere drugo, Eeprav zanj taka taktika sicer ni presenetjiva. Ce znamo zvrst prilagoditi govornemu poloiaju, pokaiemo, da obvladujemo jezikov- ne zvrsti in pravila za izbiro, Ee tega ne znamo ali noEemo, pa signaliziramo bodisi ravno nasprotno, lahko pa tudi kak drug motiv; nekaj moinosti je navedenih v na- daljevanju. ViSja socialna zvrst od priEakovane, tudi Ee se izraia le v izgovorjavi po- sameznih oblik, velja za izraz viSjega socialnega poloiaja, vendar ne deluje vedno tako. Lahko je tudi izraz negotovosti: oziralne odvisnike jezikovno manj izobraieni pri pisanju radi uvajajo s kateri namesto ki, najbri po naEelu, da veC oblike pomeni tudi veE vsebine. Tudi uEinki izbire niije zvrsti od priEakovane so zapleteni. Deluje lahko zelo pozitivno ali zelo negativno, odvisno od tega, kdo si jo privoSCi in s kom. Med govorjenjem govoreEi lahko preseneti s sarkastiEnim izrazom, hiperbolo, litoto, evfemizmom, metaforo ali metonimijo, ki imajo zapletene pragmatitne implikacije, med dejavniki za izbiro pa je Se vedno lahko tabu, Eeprav v nagem Easu Eustveni in socialni razlogi za prepoved prevladujejo nad verskimi. V latovgEini, metaforitno, metonimitno, s kretnjami, elipsami in opisi se na primer izraiamo, kadar izraza ne smejo sliSati in razumeti otroci, kar je pogosto pri spolnih temah, ljudje, o katerih potiho govorimo, Eeprav so v bliiini oni sami ali njihovi znanci, pripadniki drugih l7 Carter 1997: 45. l8 ToporiSiE 2000: 15-34. 90 Slovenski iezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) skupin itd. Na delu so tudi estetska merila, ki prepovedujejo ali zapovedujejo izbiro posameznih izrazov. Oblikovanje odnosov z jezikovnimi sredstvi Hotena strategka raba doloEene zvrsti ali le posameznih izrazov iz nje je lahko povezana s pridobivanjem moEi in oblikovanjem odnosov med t l a ~ i skupine. Kompe- tentni govorci to zelo obEutljivo, teprav nezavedno zazna~amo.'~ Zeljo po prestiinem poloiaju izraia uporaba izrazov iz bolj cenjenih zvrsti. Vrednost izrazov pa ni abso- lutna in nespremenljiva, kot bi si utegnili napak predstavljati, saj ni vedno in v vseh poloiajih najbolj cenjen knjiini jezik. Katera zvrst je cenjena, je odvisno od vrednot posameznih skupin dolotene jezikovne skupnosti in raba knjiinega izraza lahko sproia celo posmeh. Vzklik jejhata ali jejhatano, ki je primeren v pravljicah, lahko na primer deluje zelo smegno, Ee ga nekdo uporabi v skupini najstnikov kot izraz ogorEenja namesto obiEajnega pizda. Solidarnost in potrebo po naklonjenosti signali- ziramo - kot je bilo i e omenjeno - s prilagajanjem naEinu izraianja, ki ga uporab- ljajo sogovorci, nasprotovanje pa z uporabo drugatnih izrazov, kot jih uporabljajo le-ti; strategija je prikazana v zgledu (lo), kjer se pogovarjata mati in otrok pred odhodom po nakupih: (10) Kaj delaS? - IStem Sturnfe. - Ja, morva Se nogavice zapisat nu tist list. Sociologi razlagajo, da imajo pripadniki neke skupine v vseh situacijah raje svo- je kot pa tlane druge ~kupine.~' Mot, da z izraianjem pripadnosti lahko pridobimo simpatije poslugalcev, najbolj otitno izkorigEajo tujci, ki se nauEijo pozdraviti poslu- Salce v njihovem jeziku, da ustvarijo ozratje naklonjenosti in zaupanja. Enako pri- zadevanje, zdruieno z ieljo, da bi se prikazali kot Elani skupine, motivira tudi pre- klop v nareEnost pri govorcih splo5nopogovornega jezika, ko na primer po telefonu pozdravijo svoje nareEno govorete sorodnike. Z ustrezno izbiro zvrstnih znatilnosti govoreti lahko podobno kot z izbiro vi- kanja ali tikanja uravnava socialno in psihologko distanco in bliiino med seboj in poslu5alcem. Ce sogovorca socialno nista enakovredna in si tudi psihologko nista bli- zu, je pritakovati izbiro bolj formalne zvrsti jezika, ki spodbuja praznino in brez- osebne odnose. Tako se lahko uporablja hiperkorektnost, isto vlogo pa nekateri pripi- sujejo tudi striktni uporabi ienskih oblik." Izbira manj formalne zvrsti, na primer raba neknjiinega pogovornega jezika ali le posameznih izrazov med socialno neenakimi sogovorci nakazuje in narekuje dg- matnost v odnosih, ki jo sme vzpodbuditi le tisti na vi5jem socialnem poloiaju. Ce sta si sogovorca socialno enakovredna, je izbira manj formalne zvrsti sredstvo za vzpodbujanje solidarnosti in ustvarjanje bliiine med njima. Z ustreznimi preklopi iz ene zvrsti v drugo lahko govoreEi v okviru istega pogovora aktivirajo posamezne fa- sete odnosa z istim sogovorcem, saj s pomoEjo preklapljanja med zvrstmi oznaEijo prenehanje ene vrste pravic in dolinosti na ratun drugih." TO se zgodi z vkljuEeva- l9 0 tem Gumperz 1982: 85. 20 GI. Wilson in Keil 1999: 580. 21 Prim. Kozmik in Jeram 1995: 38. 22 0 tem Mey 1998: 116. M. Zorman, Zvrstnost v retoriki praktitnega sporazumevanja 91 njem potrebnega izvenjezikovnega vkdenja, s katerim razpolaga dolotena skupno~t?~ lahko pa z vzbujanjem Custev, ki zaznamujejo doloCen odnos. Na ta naCin delujejo ljubkovalna poimenovanja, izrazi iz otrogkega govora, ki smo jih nekoE uporabljali, Solski iargon na sreCanjih i e ostarelih soSolcev, lahko pa tudi drugi izrazi, ki so zaznamovali doloEeno obdobje in tedanje odnose, kot npr. francosko fr2re v pozdra- vu med odraslima bratoma, ki sta nekoC obiskovala francosko Solo, Ceprav takrat med sabo nista uporabljala tega naziva. Uravnavanje odnosov z izbiro ali preklopi ima Se eno pomembno lastnost, ki jo govorci spretno izrabljajo: je medsebojno zave- zujoEe in preratunano na vkljutevanje enakih izkugenj in izvenjezikovnega vkdenja, torej tudi na enako vrednotenje stvari, o katerih je govora. To izkoriSCajo akviziterji pri prodaji po telefonu, ki z uglajenim uvodom poskugajo prepretiti, da bi jih pokli- cani grobo prekinil, in prodajalci v nekaterih trgovinah, ki situacijo in lastno identi- teto tudi s pomoEjo jezika poskugajo definirati kot prestiino. Kupec mora, Ee hoEe pokazati pripravljenost na sodelovanje, ki edino omogoCa brezkonfliktno nadaljevanje komunikacije, svoj govor prilagoditi njihovi izbiri in - da si modusi izraianja ne bi med sabo nasprotovali - tudi sicer kazati odnos, ki se ujema z izbrano zvrstjo jezi- ka. Zato se mora vesti na naEin, ki je primeren okoliSEinam, kar v glavnem pome- ni, da v okolju, kjer je deleien velike spoStljivosti, razgledanosti in strokovnosti, po- misleki o ceni ali kvaliteti niso na mestu. Ce bi se kaj takega vendarle zgodilo, je kveiijemu izraz njegove neotesanosti in nevednosti. MoCan uCinek ima tudi formal- no, potasno in tiho govorjenje, ki priCa o ugledu in avtoriteti govoreEega. Taki naEi- ni rabe so najveCkrat povezani z naCrtnim manipuliranjem in zdruieni s tistimi strategijami vljudnosti, ki podkrepljujejo ieleni vtis o vlogah oziroma razmerju mo- Zanimivo je tikanje neznanih sogovorcev. Ce tikanje uporabi tisti, ki je social- no viSji, poudari podrejeni poloiaj posluSalca ali pa naErtno vzpostavlja navidezno enakovrednost, Ce pa socialno niiji tika socialno viSje sogovorce, je to lahko bodisi izraz nepoznavanja govornih navad skupnosti, kar se veCkrat zgodi pri otrocih, ali zavestno ruSenje socialnih determinant komunikacijske situacije. Tudi poskusi zbliie- vanja z izkoriSEanjem zvrstnosti niso vedno uspegni. Odrasli se z rabo izrazov iz Sol- skega iargona na primer lahko zaman poskuSa pribliiati otroku in izvedeti kaj o njegovem odnosu do Sole. Urejanje poteka in vsebine diskurza V govoru dvojezitnih govorcev je izbira jezika po opaianjih Gumperza 1982: 80 zelo oEitno povezana s tem, kar se med govorjenjem dogaja. Gumperz je odkril zakoni- tost v rabi hindija in angleSEine pri dvojeziEnih govorcih: hindi baje izberejo za to, da poroEajo o osebnih vtisih in Eustvih, v angleSEino pa preklopijo takoj, ko zaEno opisovati zunanje okoliSEine istega dogodka. Izbiro jezika v tem primeru lahko Ste- jemo za indeks, ki daje posluSalcu potrebne kontekstual~e informacije za interpreti- ranje, ali bolje, za razpoznavanje ilokucije izretenega. Ce se ozremo na rabo stilno zaznamovanih izrazov, vidimo, da se pri preklopih znotraj enega samega jezika lahko godi nekaj podobnega. Semantika in stilistika navajata, da ekspresivne besede izraiajo Eustvene modifikacije, poetika pa leksikalni register Steje med dejavnike, na 24 Te strategije opisujeta Brown in Levinson 1987: 102, 131. 23Primere in podrobnejSo razlago rabe izrazov za spreminjanje odnosov s sogovorcem gl. v Zorman 2004. 92 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) osnovi katerih lahko loEujemo med prikazovanjem in golim navajanjem. Rim- mon-Kenan 1983: 107 ss. v tej zvezi govori o razliki med diegetitnim in mimetit- nim, Gumperz 1982: 80 pa o talking as action in talking about action oziroma o personalizaciji in objektivizaciji. Zgleda (11) in (12) ilustrirata prikazovanje ali per- sonalizacijo: (11) Borut pa frrr neki tipka in potegne skupaj, kolk bo zasluika (12) Ne lub se mi enga gvanta gledat Zgled (11) je vzet iz zasebnega pogovora sodelavcev. Tipka in zasluiek sta Eus- tveno nezaznamovana izraza, potegne skupaj je iargonsko, vendar neosebno, objek- tivno, onomatopeja frrr pa izrazi Eustveni odnos govoretega do tega prehitrega pre- raEunavanja zasluika, to je neodobravanje, omalovaievanje in jezo. Se vet razliEnih sredstev izraia odpor v zgledu (12). To je del dialoga dveh prijateljic pred izloibo elitne trgovine z oblekami, v kateri je bilo razstavljenih le nekaj modelov po zelo vi- sokih cenah. Uporabljen je bil kot argument za zavrnitev ponudbe, da bi vstopili v trgovino. ZaniEljiv odnos lahko pripiSemo besedi gvant, nedoloCnemu Elenu pred njo in litoti, saj dejansko v trgovini niso imeli le ene same obleke, ampak vet, vse sku- paj pa je bilo pri izrekanju zdruieno Se s primerno izgovorjavo in intonacijo. Ta zgled torej lahko Stejemo za pravo retoritno mojstrovino, kakrgni so pogosto izreki, ki so odraz pristnih Custev govoreEega. Veliko redkeje se v literaturi govori o objektivizaciji, o talking about. Pri tem na primer v zaupni izpovedi lahko izberemo strokovni izraz namesto pogovornega za oznatitev pojavov, ki so povezani z neprijetnimi obEutji, kot kaie zgled (13):25 (13) KO pa sem imel za seboj poldrugo slovensko transverzalo, se je nikotinu pri- druiila Se pijaEa. / ... / alkohol pa te poneumlja. Mene ie, posebno takrat, ko mi iena skrije hranilno knjiiico. To pa ni tako redko. KO sem znova trezen, si moram priznati, da je storila prav. Navkljub vsemu vEasih le neham in takrat garam do onemoglosti, saj pravijo, da alkoholika reSi le naporno delo. Problem odvisnosti je avtor objektiviziral s tem, da se je imenoval alkoholik, saj strokovni izraz izloEi Eustveno vsebino, ki bi jo imel pijanec, s tem pa vzpostavi distanco do predmeta p o g o v ~ r a . ~ ~ V takih primerih raba Eustveno nezaznamovane besede ne pomeni, da govoreEi ni Eustveno vpleten, tako kot tudi Eustveno zazna- movane besede ne izraiajo vedno Eustvene vpletenosti govoreEega. Ekstremni primer takega ravnanja predstavlja blokada topika z izbiro nenavadnega, nerazumljivega iz- raza, prikazana v zgledu (14), kjer med beinima znancema teCe beseda o neznanem raEunalniSkem programu: (14) KakSen program pa je to? - Pa tak, za management environrnenta. Izraz management environrnenta, za katerega je lahko predvideval, da ga po- slugalec ne razume, je skupaj s padajoCo intonacijo, ki je spremljala pojasnilo, jasen signal, da govoreCi ni vet pripravljen sodelovati. Pogovor o tej temi se mora zato za- kljuEiti, Eeprav posluSalec razlage ni razumel. Ponovni poskus, da bi pridobil infor- macijo, bi bil netakten. 250dlomek je iz pisma bralca reviji Zdravje; podrobnejgih bibliografskih podatkov v elektron- ski verziji, ki jo je urednigtvo dalo na razpolago za raziskovanje, ial ni. 26 0 tem Lakoff 1975: 65. M. Zorman, Zvrstnost v retoriki praktitnega sporazumevanja 93 Prikrivanje tustev ima znatilnosti mimikrije: govoreEi igra stereotipno vlogo in se s tem distancira od svojih tustev oziroma pogovora nasploh, pri tem pa daje vtis, da ima vse pod nadzorom: Gumperz v i e omenjenem delu omenja igranje stereotipne vloge trnca s posnemanjem Ernske anglegEine, pri uporabi slovengtine pa govoreti lahko zaigra stereotip govorcev nekaterih naretij, starejgi mogki v pogovoru z mla- dim dekletom lahko prevzame vlogo oEeta, pogoste so vloge strokovnjakov, dobrih prijateljev, svetovljanov, kulturnih ali vplivnih ljudi, nekdo pa lahko zaigra tudi tlo- veka, ki se teiko znajde v kaki situaciji, niEesar ne razume ipd. Isto se najbri doga- ja tudi, kadar nekdo vrzel v pogovoru zapolni z brundanjem melodije in pri majh- nih otrocih, ki se paEijo ali nalagt preklinjajo. Nekaj zgledov izogibanja Eustvom: (15) here it comes27 (16) ej stari, he's got the money2* (17) I'm in love, hahaha29 Iz tustvenih vzrokov so tudi sarkastitne in ironitne pripombe, pogosto izreEene v drugem jeziku ali zvrsti. Ta tip rabe ilustrira zgled (IS), v katerem eden od sogo- vornikov iz zgleda (17) beino znanko oceni kot: (18) pleh pitka Temu je blizu raba zvrstno zaznamovanih besed za vzbujanje evokacij: pri in- terpretiranju se jim pridruiijo vrednostne sodbe, ki veljajo za omenjene stvari v so- cialni sredini, ki doloten izraz uporablja, ali pa se aktualizirajo tudi kolektivne predstave o govorcih nekega jezik! ali zvrsti (skopost, Ce govorimo o Gorenjcih, ne- umnost, Ee o Bosancih, lenoba o Crnogorcih ipd.). Nekateri zvrstni preklopi so namenjeni doseganju mimetitnosti. To se dogaja pri oponaganju govorjenja kakega tloveka, ki ga Bahtin imenuje ,parodiEna stiliza~ija<<;~ deluje pa zato, ker je retoritni stil pomemben komunikativni indeks osebnosti. Po- snamemo lahko cel daljgi izrek kakega tloveka, posamezni izraz ali naglas, ki je zanj znatilen, in to iz stilistitnih ali Custvenih vzrokov. Ta motiv je najbri na delu v zgledu (19), ko govoreti v odgovor na vpraganje, kakgne narodnosti je nekdo, od- govori (19) halt oder ich schiesse, namesto da bi preprosto dejal, da je Nemec. Custveni motiv za oponaganje je na primer lahko ielja, da bi se izognili konkretnemu poimenovanju nekega tloveka, ki jo lahko sproii odpor do tloveka, o katerem govorimo, potreba po nortevanju iz njega, jeza ali strah, da bi nas razumel kdo, ki nas ne bi smel. Mehanizem delo- vanja vseh oblik paroditne stilizacije je podoben izkorigEanju lastnih imen za vzbu- janje evokacij: t e bi gale, v katerih nastopata Mujo in Haso, govorile o Miltiadu in Haraksu, bi izgubile poanto. S ponovitvijo tega, kar je bilo povedano v enem kodu, z izrazi iz drugega koda govoreti lahko v interpretacijo vkljutijo evalvacijske stan- 27 Izreteno v situaciji, ko postane jasno, da se pribliiuje obitajni druiinski prepir. 28 Razlaga, zakaj nekomu ni treba presnemavati CD-jev, ampak si jih lahko kupuje. 29 IZ pogovora prijateljev, ki se nekaj tasa niso videli, izreteno kot odgovor na vprasanje: Ka- ko je, stari? 30 Navedeno po Hill in Irvine 1993: 175. 94 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) darde, ki veljajo znotraj skupine, ki doloten izraz uporablja?' Taktika je uporabna zato, ker za doloEeno skupino znaEilna jezikovna zvrst dovoljuje tudi ustrezne naEi- ne reagiranja. To se dogaja v zgledu (20), ki je dialog med utiteljico in uEencem: (20) A rnai nageljnove ibice? - Ne. - Kaj, a nis prnesu klintkov?! Manj formalni izraz klintki odpira prostor za manj kontrolirano reakcijo, ker otrok ni napravil tega, kar je bilo naroEeno. Ponovitve izraza v drugem kodu lahko priEajo o Eustveni obremenjenosti izraza samega ali stvari, o kateri je govora. To funkcijo ponazarjajo zgledi (21)-(23): (21) predlog itevilka 3 z njihove zadnje zgoitenke, ploitka, stiskottka, zgoitenkota a1 kako b rekl (22) Med potitnicami sem iel z babico, dedkom, Crtom, psom, kuiekom, mrcino na izlet. (23) No, kontno, vendarle! V (21) voditelj radijske oddaje naniza cel kup izrazov za CD, ker ga omejevan- je svobode pri izbiri izraza za ta medij oCitno obremenjuje. Zgled (22) je izrekel na- veliEani tretjegolec, ki ga je mati silila, naj se pripravi na govorno vajo o tem, kako je preiivel potitnice, (23) pa je spontan izliv navdugenja, ko nekdo sporoEi, da je po dolgem Easu naposled le konEal neko delo. Razlike v vrednotenju stvari in poslediEno v izraianju so lahko resna ovira za sporazumevanje. Ce nekdo retoriEnega stila ne more, note ali ne zna sprejeti, pride do komunikacijskega z10ma.~' NaEin, kako se pogovarjamo, je namreC doloCen s konvencijami skupnosti, in strategije za doseganje ciljev so del nagih komunikacijskih izkugenj. V glavnem so rutinske, opazimo pa ta- koj, Ee sogovorec ne sledi priEakovanim ubeseditvenim konvencijam. Pri tem postane oEitno, da nima enakih izkugenj in torej ne enakega socialnega ozadja, kar lahko onemogoCi nadaljnje ~porazumevanje?~ Govorec ne dobi priEakovane podpore in po- sledica je lahko sprememba topika, prekinitev sodelovanja ali celo odkrit konflikt. Sklep Pri govorjenju ali pisanju le redko - Ee sploh - nepristransko posredujemo gole informacije. Vedno jih namreE prikaiemo iz doloCene Casovne, prostorske in psiho- logke perspektive, izbrane in prilagojene specifiEnim poslugalcem in nagim trenutnim nameram in interesom. Hkrati z izmenjavo informacij oblikujemo tudi odnose z drugimi udeleienci komunikacije in z vplivanjem na to, kako bod0 gledali na nas in na stvari, o katerih govorimo, gradimo svet, imenovan univerzum diskurza, in doloEamo razmerja v njem. Med sredstvi, ki jih imamo za to na razpolago, ima pomembno vlogo jezik. S spreminjanjem akustitnih znaEilnosti govorjenja, kot je hi- trost, barva glasu, intonacija in poudarek, in z izbiranjem skladenjskih in leksikal- nih oblik sporoEamo poslulalcem, kdo smo, kako se poEutimo, kaj mislimo in ho- Eemo, saj ti dejavniki odsevajo v nagih jezikovnih izbirah. 31 Gumperz 1982: 59 ss. 32 Prim. Gumperz 1982: 6. 33Dogajanje se da lepo pojasniti tudi s pojmom subjektnih poloiajev, ki za posameznika predpisujejo nabor dejanj, naEinov razmisljanja ipd. (prim. Skubic 2003: 71 in 76 s.). M. Zorman, Zvrstnost v retoriki praktitnega sporazumevanja 95 Prispevek se ukvarja z rabo zvrstno zaznamovanih jezikovnih elementov za iz- raianje socialnih in psihologkih razseinosti in uravnavanje poteka diskurza. Podlaga za opis primerov zvrstnih preklopov iz spontanega govorjenja, ki so v tlanku obrav- navani, je raziskovanje preklapljanja med jeziki pri dvojezitnih v konverzacijski ana- lizi. Pri razvrgtanju in interpretiranju obravnavanih primerov je bil v ospredje po- stavljen eden od motivov, ki je narekoval izbiro, Ceprav pri govorjenju ne nastopajo izolirano, ker funkcije, ki jih opravlja jezik, koeksistirajo in se neprestano prepletajo. Razpoznavnih socialnih in psihologkih ekvivalentov nimajo le izrazi iz dolotenih je- zikovnih zvrsti, na primer slengovski, slabgalni ali zastareli. Ker je vsaka uporablje- na jezikovna oblika rezultat izbire, so ravno tako informativni tudi nevtralni ali knjiini izrazi ter vsi izbrani slovnitni vzorci. Na njihovo interpretiranje odlotilno vplivajo pritakovanja o izbiri, ki si jih izoblikujemo na osnovi izkuSenj v govorni skupnosti. Doliina jezikovne enote za interpretiranje ni odlotilna: izvor govoretega ali Custvo se prav tako manifestira v celem dolgem besedilu kot tudi v enem samem suprasegmentalnem elementu na ozadju drugate geografsko ali Eustveno obarvanega besedila. Iz izbire in menjave med zvrstmi lahko razberemo marsikaj o odnosu govore- tega do samega sebe, sogovorcev, situacije in predmeta pogovora. V Banku so opi- sani naslednji motivi: nezavedno ali naErtno izraianje resnitnih ali namigljenih vidi- kov lastne identitete, pridobivanje moti z izrazi iz bolj cenjenih zvrsti, izraianje pri- padnosti, solidarnosti in nasprotovanja s prilagajanjem govoru sogovorcev, uravnavan- je socialne in psihologke distance ali bliiine z izbiro bolj ali manj formalnega nati- na izraianja, doloEanje dolinosti in pravic udeleiencev z manipuliranjem in impli- citno prisilo, izraianje tustev z ekspresivnim izrazjem, figurami in skladenjskimi vzorci, prikrivanje Eustev in objektiviziranje z rabo strokovnih izrazov in citatnih besed, mimikrija z igranjem stereotipnih vlog, paroditno stiliziranje s posnemanjem govora, blokiranje topika in vkljutevanje evalvacijskih standardov, ki omogoEajo ustrezne natine reagiranja. Odkloni od pritakovanj sogovorcev v tem pogledu pred- stavljajo resno oviro pri sporazumevanju. Literatura Auer, P. (ur.) (1998) Code-switching in Conversation. Language, Interaction and Identity. London; New York: Routledge. Brown, P., S. C. Levinson (1987) Politeness: Some Universals in Language Usage. Cambridge: Cambridge University Press. Carter, R. [idr ..I (1997) Working with Texts. London: Routledge (Intertext). Gumperz, J. (1982) Discourse Strategies. Cambridge: Cambridge University Press. Hill, J. H., J. T. Irvine (ur.) (1993) Responsibility and Evidence in Oral Discourse. Cambridge: Cambridge University Press. Kmecl, M. (1976). Mala literarna teorija. Ljubljana: Borec. Kozmik, V., J. Jeram (ur.) (1995) Neseksistitna raba jezika. Ljubljana: Vlada Repu- blike Slovenije, Urad za iensko politiko. 96 Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 5 (2005) KriiSnik, E. (ur.) (2003) Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije nu Slovenskem: deni- tev jezikovne resnitnosti. Povzetki predavanj = Reappraisal of Register and Genre Theory in Slovenia: Analysis of Linguistic Reality. Summaries = Aktu- alizacija teorii jazykovoj differenciacii v Slovenii: tlenienie jazykovoj real'nos- ti. Reaume dokladov, Ljubljana, 27.-28. november 2003. Ljubljana: Center za slovenSCino kot drugiltuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete (Obdobja. Metode in zvrsti; 22). KriiSnik, E. (ur.) (2004) Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije nu Slovenskem: tleni- tev jezikovne resnitnosti. Mednarodni znanstveni simpozij Obdobja - metode in zvrsti, Ljubljana, 27.-28. november 2003. Ljubljana: Center za slovenSCino kot drugiltuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete (Obdobja. Me- tode in zvrsti; 22). Lakoff, R. (1975) Language and Woman's Place. New York [idr.]: Harper and Row. Mey, J. L. (ur.) (1998) Concise Encyclopedia of Pragmatics. Amsterdam [idr.]: Elsevier. Rimmon-Kenan, S. (1983) Narrative Fiction: Contemporary Poetics. London: Methuen. Schiffrin, D. (1994) Approaches to Discourse. Oxford, UK; Cambridge, USA: Black- well. Skubic, A. (1994) Geografsko-socialna pogojenost govorca, funkcija in vsebina be- sedila ter okoliitine govornega dogodka kot dejavniki jezikovne zvrstnosti. Di- plomska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Tipkopis. Skubic, A. E. (2003) Sociolekti v jezikovni stvarnosti in literarnem delu (primerjava med slovenitino in angleitino). Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Fi- lozofska fakulteta. Tipkopis. ToporiSiC, J. (2000) Slovenska slovnica. 4., prenovljena in razSirjena izd. Maribor: Obzorja. Wilson, R. A., F. C. Keil (ur.) (1999) The MZT Encyclopedia of the Cognitive Science. Cambridge, Massachusetts; London, England: The MIT Press. Zorman, M. (2004) 'Some Modes, Functions and Aims of Implicit Evaluation in the Oral Narrative of Personal Experience'. V: BraEiE, S. [idr.] (ur.) Linguistische Studien in Europaischen Jahr der Sprachen = Linguistic Studies in the Europ- ean Year of Languages. Akten des 36. Linguistischen Kolloquiums in Ljubljana 2001 = Proceedings of the 36" Linguistic Colloquium, Ljubljana 2001. Frank- furt am Main [idr.]: Peter Lang (Linguistik International; Bd. 13), 743-752. Prispelo junija 2004, sprejeto septembra 2004 Received June 2004, accepted September 2004 Zvrstnost v retoriki praktienega sporazumevanja Clanek obravnava strategko rabo zvrstnosti v vsakdanjem praktiEnem, preteino govornem sporazumevanju. S perspektive konverzacijske interakcije opisuje nekatera M. Zorman, Zvrstnost v retoriki praktitnega sporazumevanja 97 empiritna opaianja o motivih izbire zvrsti in zvrstnega preklapljanja pri spontanem govorjenju, ki je pojmovano kot nepretrgana veriga izbir, podrejenih izvenjezikov- nim dejavnikom sporazumevanja. Dokumentirani so primeri izraianja identitete, pri- dobivanja statusa in moti, zagotavljanja solidarnosti, uravnavanja socialne in psihiEne distance ali bliiine, definiranja odnosov, dolinosti in pravic udeleiencev, manipuli- ranja in prisile, izraianja in prikrivanja tustev, paroditnega stiliziranja, mimikrije z igranjem stereotipnih vlog, usmerjanja pozornosti poslugalca, urejanja zgradbe pogo- vora in vkljutevanja evalvacijskih standardov, ki odpirajo prostor za specifiEne na8- ne reagiranja. Language varieties in the rhetorics of everyday communication The paper illuminates some motives of the choice and change of language variety within everyday spoken or written discourse. It explores naturally occurring examples of juxtaposed expressions belonging to different language varieties with regard to the factors determining selection and its effects on the conversational interaction. In the instances investigated both strategies can be used as a means of indicating the speaker's social identity, as part of his contest for power, for signaling solidarity, adjusting social and psychological distance or closeness, defining the set of rights and obligations of interlocutors, directing their attention, as a manipulative device to get them do something, for expressing or hiding emotions, as a way of parodic stylization, for playing out stereotypical roles which is a form of mimicry, for managing the organization of the discourse and for including evaluative stand- ards with the aim of opening up possibilities for certain nonverbal actions.