OSVETA
glasilo si
LETO—VBAR

■ Mltor Juhit ■»4m Um Act of i
NARODNE
Chicago,,111, sreda 11. marca (MardUJV*925-
OTB
Undsiški te uprmrtuiki prostori. M67 So. baw*dals An,
Offko of FobMooUont NIT Bo. Uwndoio AtS.
Kockw.U 4904.
im.
PREMOGA SE
ttOH
VISOKO CENO PLAČAJO RU-DARJI S SVOJIH ŽIVLJENJEM V ILINOJSKIH PREMOGOVNIKIH.
Kljubtemu da so deteli povprečno le 140 dni V letu.
Springfield, IH. — Veliki dnevniki vidijo le takrat rudarja, a-ko ima izredno srečo, da malo več zasluži, kot znaša povprečni delavski zaslužek, da lahko far-bgjo javnost z velikimi rudarskimi mezdami, kadar prihaja pred javnost vprašanje, kdo je zakrivil podražitev premoga. Kako rudar gara, kako trpi, v kakšni nevarnosti se* nahaja, v kakšni revščini živi s svojo flružino kljub nevarnemu, napornemu in ia človeško družbo izredno važnemu in koristnemu delu, pa ne vidijo šmokavzi. .
Državni rudniški department poroča, da je bila cena 184 mrtvih in tako poškodovanih rudarjev, ki se niso po trideset dneh vrnili na delo, cena, katero so plačali rudarji v ilinojskih premogovnikih v fiskalnem letu, ki je končalo dne 30. juniia 1924.
Skozi vse leto je Dilo zaposlje-nih 99,765 rudarje*, ki so povprečno delali po f 40 dni v letu, ali manj kot polovica delavnih dni v letu. Producirali so 72,308 tisoč 665 ton premoga, od katerega je bilo 71 odstotkov izpod-rezanih s strojem.
^tUmm for tesHiss »t ■peciol r«to of poptafro prseSIiHasssSni^
GENERALNA STŠVKA METI V NEMČIJI
PrtgM damih dogodkov
\ Amerika.
Teapotdomski proces v Wyo-mingu oviran, ker so izginile bogate priče.
Senator Couzens obdolžil za-kladniškega tajnika, da daje po-tuho bogatim davkoplačevalcem.
Stara garda v senatu je brcnila lafollettovce od mize.
Organizacija učiteljev jim je težak kamen.
Propaganda za tretji predsedniški termin.
Premoga se drži človeška kri.
*
Po svetu. ,
Pet kandidatov je v nemški predsedniški kampanji, v
Splošna stavka preti v Nemčiji.
Kraljev grob, 5000 let star, odkrit v Egiptu.
KRUH SE DRAŽI
S PŠENICO VRED
Skoraj v vseh mestih ee je po-dražilln tudi Chicago pride na vrsto.
Chicago, 1H. — Cena kruhu je precej poskočila brez malega v vseh mestih Združenih držav; kjer je ostala stara cena, se pa je hlebec skrčil. To je posledica podražitve pšenice.
Thomas F. King, ki je v ponedeljek govoril na sestanku pe-covskih inženirjev v hotelu Sherman, je rekel, da tudi Chicago ne uide podražitvi kruha. ,
Socialisti in progresivci v New Vorku apelirali za svobodo političnih jetnikov v sedmih deželah. .
New Y0rk, N. Y. — V pon-deljek zvečer se je vršil v Town Halli protestni shod proti razmeram, v katerin se nahajajo politični jetniki v raznih deželah Evrope. Shod je bil sklican na direktivo Mednarodnega Odbora za pomoč političnim jetnikom. Nor man Hapgood je predsedoval.
Govorniki so drug za drugim slikali terorizem v Italiji, Španiji, Jugoslaviji, Nemčiji in Polj-ski. Charles Vladek, urednik židovskega "Daily Forwarda" in socialistični alderman v New Yorku, je kritiziral sovjetsko vlado radi šikaniranja menjše-viških jetnikov v ruskih ječah. CaHeton Beals, sociolog, je bičal Mi teror v Španiji, Emir Len-gyel, ogrSkl žurnalist, pa je po dal sliko Hortyjevega terorja na Ogrskem.
JITHUHU, JUHU!
1.800,000 buteljk je priprav 1 jenih!
St. John, N. F. — Sto petdeset tisoč zabojev žganja je bilo pri držanih nazaj zaradi slabega vremena in aktivnosti ameriških obrežnih stražnikov. Žganje je vredno $1,600,000, ki čaka na u-ifodno priliko, da ga vtihotapijo * Združene države. Ljubitelj žtfane kapljice, katerih ni malo že zdaj vriskajo in se vesele, da vir dobre kapljice še ne vsahne tako kmalu.
1 >ve ledi ji že nakladata žganje >n sliši se, da bo žganje na določnem mestu .Še pred prvim aprilom. Vreme je ugodno in zato so upi tihotapcev veliki.
■■■■i on Jaso 14. 1»1S.
SuboortpikM |5.00
NUMBER
ORGANIZACIJA UČITELJEV JIH ROU
VELEBIZNlS SE SP9DT1KA
OB NJEM. V
' _
Izigravajo se poteze za obeovra-
J« »e i ženje
učiteljev.
DELAVSKE NOVICE
^	■•- s »i***« J*
(Federated Prest.) >
PAPIGA JE PREPODILA TATOVE.
Santa Fe. New Mežico. — Ta-t"vi no vlomili v stanovanje E. M. < aca. Ko so bili tatovi sredi d« la, se jc oglasila papiga in za-' ribala trikrat! -Kaj, kaj. kaj?" Tatovi so hitro bežali ia pri tem i-»zabili vzeti s sabo svoj Mislili so. da nekdo prihaja, ki Jih j« 'za *k«iadel
Stavkovno gibanje na Santa Fe.
Los Angeles, Cal. — Železničarji na Santa Fe železnici se
pripravljajo na štrajk.
Brezposelnost v Clevelandu.
Cleveland, O. — "Kdor ima de-o, naj ga drži," svari Anierican Plan Associacija, ki poroča, da se sto brezposelnih delavcev tepe za vsako delo, ki je, na razpolago. Število brezposelnih v Cleve-andu je v f<*>ruarju zelo na-rastlo.
glabo med radarji.
Herrin, 111. — V okrsju Wil liamson je 40 premogovnikov; 16 počiva, ostalih 24 pa obratuje s polovičnim časom. V okraju je 12,000 rudarjev in ena četrtina je na listi pasivnih članov, ki ne plačujej6 unijskih prispevkov radi brezposelnosti. Voditelji ru darske unije pravijo, da tako slabih časov za rudarje še ni bilo v tem kraju.
Brezposelnost na Norveškem. ■ Oslo. — Po uradnih številkah je 22,000 delavcev brez dela na Norveškem. Vseh prebivalcev je 2 700,000.- Največ brezposelnih je v mestih. Pfed kratkim so de-putacije brezposelnih delavcev invadirale parlament in zahtevale finančno pomoč.
Brezposelnost v St. Lotiisii. St. Louis. — Slabi časi za delavce odsevajo v zastavnicjh Market streetu. Brezposelni delavci nosijo v zastavnice vse kar ima kakšno vrednost, da dobe kak cent za najnu)©ej*<' potrebe.
Rudarji Saara zahtevajo *o-- višek.
Neuenkirchen, Nemčija. — Tritisoč rudarjev v dolini Haar je sklenilo zasUvkati, če ne dobe povišanja pl#če-Star ameriški bojevnik umH v Rusiji
New York. — I« smeriAke kolonije Kuzbss v vzhodni Sibinji je prišla jrfsncna ^da j-U -isnuarja t. I. umrl tamkaj wai-£rT*mon. ki j. bil 20 let želez-ničar v Združenih državah. Le-mon je odšel tr M* g^jj* mi leti in bil je eden ".jskUv-nejših delavcev v omenim ame-ritki koloniji. V Ameriki -udeležil mnogih
Chicago. 111. — Kdor ni slep, lahko opazi, da se trudita šoUki svet in njegov superintendefit, kateremu je vaaka želja veletaz-nisa pametna zahteva* obrniti ljudsko jezo proti učiteljem. Šolski svet in superintendeat priporočata, da se davčna mera po-vjša za dva in petdeset odstotkov in da se šolske sobe še bolj natlačijo s šolskimi otroci. Saj za deset odstotkov več otrok nameravajo stlačiti v vsako sobo.
Šolskim gospodarjem leži učiteljska organizacija "Chicago Teachers Federation" kot teAak kamen v želodcu. To je auperin-tendent pokazal, ko jer govoran-čil, da unije ne prizna kot zastopnice učiteljev. Zdaj ima vsak učitelj po 44 otrok v eni sobi. Ampak šolskemu svetu ln super-intendentu se zdi, da je še jpe-malo otrok v eni sobi. Zdaj jih hoče spraviti v eno sobo po 48, dasiravno so nekaj let nazaj priporočali, da je dvajset otro^ v v eni sobi dosti, ako se hoče, da bo poduk uspešen. Na ta način mislijo, da to deset učiteljev izvršilo toliko dela, kolikor ga zdaj opravlja enajst učiteljev.
S tem priporočilom prihtfja v svet drugo priporočilo in sicer da se davki povišajo za 52 odstotkov.	*
Sedanja davčna mera je ^ superintendent pa predlaga, se poviša na $2.92. Davkopleče valci vedno godrnjajo in tukaj je prilika, da se jeza davkoplačevalcev obrne proti učiteljem. P Od predlaganega povišanja za plače-ne bodo imeli začetni učitelji koristi. V ljudskih šolah bo* do začeli še yedno z $1,(00 letne plače, na srednjih šolah pa z dva tisoč letne plače. Najbolj je povišana maksimalna plača in sicer na ljudski šoli od $2,500 na $830 in na srednjih šolah od $3,800 na $4,700, ki jo dosežejo učitelji po desetletni službi. t Zgornje sknpine so veliko bolj favorizirane.. Vodjfe na ljudskih Šolah bodo prejemali po $4,000 mesto po $8,000 na leto v začetku, na srednjih šolah pa po $5,-000, mesto po $4,800. Najvišja mezda se doseže po deset letih in sicer ns ljudski šoli $6,250 in na srednji šoli $7,500.
Organizirani učitelji izjavlja-jo, da nočejo povišanja mezdo na račun otrok, da bodo imeli slabe j i poduk, in na račun davkoplačevalcev. Oni pravijo, da je davek po sedanji meri dosti visok, katerega se fzogiblje plačevati veliki biznis za kritje vseh potreb.
Samoposebi se razume, da uči tel j i ne bodo odnehali in da pri de do boja s Šolskim svetom.
Vse delavske organizacije se pri-previjajo na boj v prid železničarjem.
Berlin. 10. marea. — Delavske strokovne unije v Nemčiji so za-pretlle z generalno stavko, če železniška administracija ne sprejme zahtev železničarjev do 11. marca.
rtttMUi4ml55!
To dokazuje propaganda sa tretji termin, ki je pričela agodaj.
Povprečna starost Novaka bo kmala sto lot
Moderna snanoat etalno podat J šuje človeško življenje v zad qjlh 50 letih.
ŽGANJE V OMARI KNJIGE.
ZA
ZA TRETJI TERMI
»IZNlftKIM \KLSftNTERK* SOM COOLIIK2E PRILJUBLJEN.

Chicago. III. — Šerif Hoffman in petnajst deputijev je Iskslo o-pojne pijače v Gromovl obcestni krčmi na Hlgginsovi eesti. Iskanje je bilo zaman, dokler depu tlj Gnewuch, ki je načeloval de-putijem vzrl omare za knjige in pogledal vanjo, kaj se skriva za knjigami.
V omari so našli kar so iskali. Za knjigami je bilo skritih v*č sto gslooov vinaln žganja.
Svet lige narodov zboruje.
Ženeva. 10. marca. -* Triintrideset* seja sveta lige narodov je bila otvorjena včeraj. Glavna točka na dnevnem redu je ženevski razoroži t ven i protokol, ki pride na vrsto v četrtek. Včeraj no delegatje razpravljali o pogojih Nemčije za vstop v ligo, I>ruga vprašanja so: rasorož«-Nemčije. Avstrije. Ogrske ia
Chicago. — V letu 2000 bo lahko vaak povprečen zdrav Človek doživel stoletni rojstni dan. Nu ši pravnuki bodo v 75. letu še dobri atleti, v 90. letu bodo še la hko opravljali čezurno delo, in ko dosežejo sto let, se še lahko zavarujejo pri Life Insurance kompaniji, če qlučajno ne padejo Z eroplann.
Tako je prerokoval 9. t. m. dr. Gilbert Fitz-Patrick, čikaški kirurg, na vsakoletni konvenciji Zveze ameriških zdravnikov ,ki se vrši te dni v Congress hotelu v Chicagu.t * *
Dr. Fitz-Patrick jo v svojem poročilu navedel statistične podatke, ki kažejo, kako je moderna zdravilska veda v zadnjih 50 letih podaljšala življenje povprečnega človeka. Podal je sle >deče številke:
V	letu 1775. je bila povprečna starost Človeka v Ameriki 27 let; v letu 1876., torej sto let kasne-
37; danes, v letu 1925., Je 57 ; leta 1975. bo 80 in leta 2000 bo povprečna starost 100 let.
V* sto letih se je povprečn* dolgost življenja podaljšala le ia deset let. Zakai? Dr. Fita-Pa-trick je pojasnil, da v teh sto letih1 je bila zdravilska veda še starokopltna, čeprav je precej napredovala v mnogih" Otirih. L, 1875. pa je nastopila bakterijo-logija, nova*veda na polju zdravilstva. Odkrili" so bolezenske bacile. S tem je stopilo zdravljenje bolezni, ki so prej kosile ljudi, da je bilo groza, so druga za drugo padalč premagane. S tem je veda dosegla, da se je povprečno človeško življenje podaljša-lo na 57 let v zadnjih; petdesetih letih.
V	prihodnjih 50 letih pa je treba premagati Še ostale bolezni in doseči sledeče: zrak mors priti pod kontrolo zdrsvstvene oblasti, ravno tako izdelovanje hrane in ljudska zbirališča. To pomeni, da bo treba odpraviti dim iz mest, posebno dim meh kegs premogs, ki je poln žveple ne kisline, kamera uničuje plju-ča. Današnja moderna fabriška hrana je polha strupov razne vr ste ter neužitnih primesi. Vse to bo treba reformirati. JavnT Šoli se more pridružiti še higijenična šola, ki bo učila ljudi, kako je treba jesli in kaj, kako skrbeti za snago zob In ostalih delov telesa in kdaj se ogibeti velike gneče.
Ns U način se zavaruje in u-trdi zdravje v splošnem in Človek, ki gs drugače n« zadene nagla smrt, bo lahko živel sto let v prihodnjih 75 letih.
Wsahlngton, D. C. Komaj je bil aodanji predsednik vztoll-u d, je Še pričela propaganda ta njegov tretji termin. Ta prdpa-ganda seveda ni pričela v delavski^ listih, ampak'v velikih dnevnikih, ki so trobila velelndustri* jalcev in velefinančnikov.
V teh štirih letih s« bo izkazalo, menijo veliki dnevniki, da je Coolidge "velik državnik". To Ik> odloČilo, da postane predsedniški kandidat leta 1928. Stara tradicija dveh terminov bo padla.
Nato šmokavzarjl pripoveduj ge komaj d
Marki, soprog Glorije Hw#aeoa, Je /latakar!
Pariz, 10. marca. — Pariški list "QuotkJien" piše v uvodnem članku, da Je slovita ameriška filmska igralka Gloria 8waneon kupila mečka v tak I ju, Gloria, ki je pravkar ozdravela v Parizu. Je mislila, da Je poročila marki j a. plemiča, pe ni. Marki de la Palaiae, plemeniti soprog Swaa-sonove, je p6 odkritju tega lista navaden francoski pustolovec, ki Je bil "ftarU-nder" v New Vorku. List piše dalje, da je Evropa pol-na slepamkih plemičev, ki se pehajo za bootimi Američankami.
Mri
jo, da je mr. Coolfcjge komaj devetnajst mesecev v Beli hiši, toda malo je bilo predaednikov, katerim bi bilo ljudstvo tako naklonjeno.
Ampak šmokavzi so tudi previdni in pravijo, (ia mogoči} mr. Coolidg* Izvrši velike napake, ki bodo dale demokratični stranki ugodite prilike, toda dosdaj je mr. Coolidge "dolflro v sedlu".
Nato šmold pripovedujejo, kaj vse predsednik želi. BeVeda ako se ne bo zgodilo, bo seveda kriva opozicija.
V delav. in progresivnih kre-glh menijo, da je ta propaganda značilna, ne zaradi tega, ako se bo^Coolidge poganjal za ttetj termin ,ampak ker ga hvalijo ve-IIM 'dnevniki, ki nišo še nikdai zagovarjali koristi delovnega ljudstva,'ampak so stati vodno na strani privatnih interesov in posebnih privilegijev. Te vrsto propaganda Je dobrodošla, ker }x>maga odpirati ljudstvu očj, da ne ostane politično slepo.
Ampak tu so fte drugi v stari gardi, ki žele tudi postati pred-sodniški kandidati leta 1928. In t*h je mogoče precej. Velebizni-ško časopisje pa teh aspirantov sa predsedniško mesto ne bo moglo prezreti kar tjevendan. Več-alimanj bo moralo hvaliti tudi njih vrline, Ako pa tega ne bo storilo, se bodo kmalu pojavili konflikti v stari gardi. Harmonije ne bo in zamazevanje in zalep-IJovanje oči delovnemu ljudstvu ne pojde glsdko od rok. Ti konflikti so neilogibni. Kadar trči-jo privatni intereai skupaj,, takrat nastane boj, akotudJ se piska glasno na piščalko harmonije vseh privatnih interesov i|> izrednih privilegijev,
OooM|o Jo mlrail pl$-biscit v jožni Amorikl
40-leini spor med Chlleje« In Pe-
rnvijo bo končan s ljudskim
glasovanjem.
<" "" 1 •
Wsshlngton, D. C. Predsednik Coolidge, ki je bil od dveh južnoemeriških republik, Chlle in Peru, Imenovsn zs razsodnika v historični sporni zadevi radi meje msd provincama Tacna In Arlca, Je 9. t. m. razsodil, da naj plebiscit reši zadevo. Razsodba ni posebno zadovoljila nobeno stranko, vendar pa MJ ugaja Peruvljl kakor chileaMk! republiki. Ob«? deželi sU se zavezali, da se bosta pokorili razsodbi. Ta spor traja le Š0 let in mnogo-kmt Je bil le blizu vojne. Coolidge je razsodU, da ljudetvo samo, ki livl v upornima provincama, Je edino opravičeno odloČiti, kam hoče spsdatl.
Ameriška ekspediclja je
la grob kralja, ki U
pred 5000 leti.
Kairo. Egipt. 10. marca. — Dr. Reisnerjeva bost^nsko-harvard-ska ekspediclja je odkrila bllsv velike piramide grob faraona 84» neferuja. ki je živel okrog 8000 et pred Kriatom, Grob ae nah* Ja 90 čevljev globoko* pod sern-jy v živi skali. Sarkofag, ki je s belega mramorja, Je nedotaknjen ln poleg krste v votlini ji precej opreme.
Grobnica je bila odprta šele 8. marca in do danes še ni na. Vstop v votlino je pfepoi dan, razen uradnikom in , kovalcem. Kksplorer AUen we, ki vodi delo, upa, da aš v kofagu nahaja mumija napram kateremu je/ men šele včerajšnji, dekorirana*! zlatimi Zraven se nahaja zlat na katerem lešl pečatni predmoti, ki se nahajajo v ni, so razni kipci iz mramorja granita ter velik bakren vrč Rt vodo.	v , >
Podzemeljska pot v grobnico vodi iz velike piramide Chi Stena, ki Je zapirala predor grobnico, je bila 40 čevljev bela ln sezidana li rezanih menov. Kkapedlcija je delala ko leto dni, predno je pro< skozi steno. — Seneferu je prvi vladar četrte egipčanska nastlje, ki je vladal okrog leta 8100 pred Kr.
Pat prstltadallklh v
Vse kale. da pri prvih ne bo nihče Izvoljen, stl so proti poravnanju Kberto
škov
»vega pogrebe.
Berlin, 10, marea. ->» N parlament Je včeraj potrdil novanje dr. VValterJa Sli za provizorlčhega republike ln določil, volitve predsednika vrle marca, ošje volitve pa 26, a| Demokratska stranka j s Urala na vse ripubli stranke, naj se zedinijo za Simonsa kot akupnega kanskegs kandidata, Sim< demokrat. Stranke se najl bodo odzvale ln na lisi! kandidatov m predsednika, didatje so: Otto Hraun, liat; dr, Marx ali Sft#gew( rikalec; dr. Simon«, di Jarres, nacionalist;»tTh< komunist.	nj £ Mš|
Na včerajšnji i Js bila predloga, < I . k t roške Kbertovega pogreba, rnunist Remmele je odlotoOi sprotoval, rekoč, da Ebert je pristaš buržoazije in U ga pokoplje. Dejal Je tudi, za novim pogrebom so šli sami delavci, dočim Je šlo za Kbertom več ljudi v fraku in s cilindre« kakor v delavski obleki.
Ženske demonstracije v Tekljn.
'Tokijo, 10. marca, — VčemJ Je bil dsn Japonskega leni||^ Zene in dekleU so invsdli zbornico, n«i»olnll« galerija zahtevsle enake pravice ml. Ušesno so bile v predlofrn« osnove za ženska ?0* lilno prsvlco, za odpravo zakona, ki brani ženam vstep v politične organizacije in za enak« pravice /moškimi na višjih šolah.

Velika brezposelaest aa sturm.
Tok t jo, 10. marca. — Unija trgoviikih »bomic izroča, ds )< na Japonska 8,400^00 delavcev brez dela. Kriza je velika.
složheT
KI k ha K, Ind, —Oprava mesta* ca Mareelluss onkraj meje v Ml-ehlganu Oglaša v listih Miri atu!»*
b«, In sicer delovodjo vodu, cestnega komisarja, nega maršala (policaja) Hžnlee. Za
l" • vod|4» J«, meet-0 in hiš-
nlka javne knj službe pa iščejo motat
vae te
M
Chicago
\t V
»ceiz
■TP5
Vb 711a-v' -


"Prosvi IMn.
mnogo trpljenja jih je treba jem^t;
povzri v teh
Spevai, ■para), Milka saoja.
Cena 60 centov,




p r 'v .-j State Bank
IjMk barroeaik
ima
obde-
Išikaika vesti
slovenski zdravnik. — Predavanje.
—	Dr. John Zavertnik je otvo-te dni zdravniško pisarno v
'en poslopju na vogalu 2| ceste in So. J,awndale ave. and lekarno. Rojakom v tej okolici se torej nudi prilika, da se v Aučaju potrebe obračajo k slovanskemu zdravniku. Novi Zdravnik se je izžolal v svojem poklicu v Cbicagu. Po dokončanih študijah v C. U. liarrison Technical Higb School je z uspe-dovrši! čikaško univerzo v 1920. Za časa vojne je bil mesecev v armadi kot poročnik in Član vojaške zdravniške |pfe. Zdravniške študije je dovršil na Rush Med kal CoUegu. University of Chicago, pred e-aim letom, nakar je prakticiral v bolnišnici. Dr. Zavertnik je član S. N. P. J. in mnogih dru gih organizacij. Pred kratkim se ja oženil. Naš novi zdravnik je sin br. MšU Zavertnika Prosvete. Rojakom * ga toplo priporočamo.
—	V petek 13. marca zvečer vrši v dvorani S. N. P. J. tre-letošnje predavanje kluba št
. J, S. Z. Predaval bo Joško Oven i slovenski literaturi. Ker je mt zanimiv, je upati, da if napolnijo dvorano. Vstop-.... ja prosta.
—	Zvdnku Novaku se ja prod lnevi'narodila hčerka, ka-dal Ime Ksenija.
nehaj dne\ Uri JeWl
Ženska vo
volilna pravica v Fund-laadljl.
Eflfc Johna, 10. marca. — Pro-zbornica v Fundlandlji je ino sprejela zakon ženske pravice.
kZNANtLO IN ZAHVALA. . Z žalostnim srcem naznanjam! sorodnikom, znancem ln pri Jat* I Jem tužno vest. da je za vedno Mapal moj preljubljeni soprog In oče
FRANK ZUPANČIČ. Umrl Je 20. februarja 1925. Vzrok smrti, ubit od svtomobila. Ob 5. uri je bil la zdrav In vesel ln pripejlal domov družino otroke ia ob sedmih Je bil pa mrtev. Pripeljali so ga domov še živega, nI mogel aeč govoriti in U lut za tem je umri. Prizadet« bila tudi starejša hčerka in gm zadobila precej težkih poškodb, a upanje je. da bode okre-; enako stl bili še dve drugi I prizadeti, ki bodo tudi o-ali Vozli je svoj avto nad lat in nikdar ni Imel ne-s, a ta dan pa je bil usode . Priče trdijo, da ni bila nje-
a krivda 4n trdijo, da je kriv
i Co. Pogrel 1 28. feb. 1.1. po katoliškem
Kdy Bus Co.
)b se jt
u v La Salle, IU. Doma j( Iz vasi Vrhna Peč, fara Mim Star sedaj 48 let ln v Ame
r rilci je bil 25 let. Bil je priljub (jen in miren. Čeravno je bih • slabo vreme, Je bila vdelel pri pogrebu ogromna. Torej hvala vsem, ki ste ga obla-l>rl njegovem mrtvaškem o-1A se udeležili ;>ogreba. Naj-hvala društvu "Lilija" št. N. P. J., katerega član j, Ml teč let za krasni podarjeni
ki nq mu ga Člani položili fcovo krsto-in ga spremili —r— « u V*\tku. Enako hvala lenlkemu društvu št. Ififi S. N. P. J. za obilni sprejem pri pogrebu. Iskreno se zahvalim darovalcem vencev In cvetlic, poza-masnlkom in druftinam: sestri Resi Rakovič. nje soprogu in sinu, ki to prišli iz Chlcaga. me to--lailli ln darovali krasni venec, ravnotako tudi M rs. Angeli Jerič, Mr In M rs. Hubert Dular. Mr. in M rs. John Smolič. Mr. in Mrs. Fr. Sen les. Mr. In Mrs. Anton Zahrastnlk, Mr. In Mrs. IVaak Rruder. Mr. In Mrs. Loo-aard Arh. Mr. ln Mrs. Clydes-dale. Mr. in Mrs. L. Orsldinl. Mr. iti Mre. F. 8. Rimmele. Mr. la Mrs. U Binli. Bddy Bus Co., Ogieeby Transportation Co. in ^^atoljem Slovenskega doma v Salle, ter tudi Mrs. Murn. ki Mila k pogrebu. Lepa hvala . Dular in Mrs. femolič. ki ata pomagali vse potrebno uredi« hvala vsem skupaj, dragi soprog in oče. pa počivaj v miru in lahka tl bode ameriška zemlja. Do-al svoje ftivUenje in od-od nas sa vedno. Tvoj spo-ostane pa sa vedno med na-fcalujoči ostali: Cecilija Zu soproga. France«. Frank. Cecilia. otroci. V starem en brat in tu v Ameriki se CaKftlija Zupsučič, Oglea-
N AZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam so-r« *inikom, znancem in prijateljem Sirom Amerike žalostno vest, da je nemil* smrt ugrabfja mojega ljubljenega soproga In
' FRANK ARHAR
Umrl je 19. februarja 1925 Braddocku. Pa., zvečer ob 11. url. Dne 18. feb. je šel zdrav na delo, nič slabega sluteč, da se ae vrne več k svojim dragim na dom. Uposlen je bil pri Edgsr Thomson Steel Works, Carnegie Co. Do 3. ure zjutraj je Še delal, potem mu je postalo kar na enkrat slabo, nakar so ga takoj odnesli v njih bolnišnico, kjer je tri ure pozneje za vedno zaspal. Doma je bil iz Borovnice pri Ljubljani, rojen 4. oktobra 1879. V Ameriki je bil nad 20 let. BU je priljubljen pri rojakih, kar se je izkazalo ob obilni udeležbi pri pogrebu, kateri se je vršil po katoliškem obredu na St. Tho-maa pokopališče dne 22. feb. 1926. Pokojnik je bil član in tajnik društva št. 300 S. N. P. J., "Naprednih Slovencev", katerega članstvo mu je priredilo dostojen pogreb in položila krasni venec svetih cvetlic na njegovo krsto v zadnji pozdrav. Bil je član tudi Jug. Sam .Pod. društva "Danica" na Rankin, Pa., katerega člani so mu tudi podarili krasni venec. Nadalje je bil član ih delničar Slov. Izob. Doma v Braddocku, Pa., ki so mu tudi podarili krasni venec v zadnji pozdrav. Izrekam vsem treth društvom najlepšo zahvalo. Prav lepo se zahvalim tudi društvu sv. Alojzija J. S. K. J. v Braddocku, Pa., katerega Člani so ga spremili z zastavo na čelu z omenjenimi društvi na pokopališče. Lepa hvala John A. Germu za njegov ginljiv nagrobni govon Lepa hvala vsem za vence. Moji sestri Johanl in nje sinu Antonu Drašler, ki so prišli iz Forest Cityja in se pogreba udeležili. Mojemu zetu Frank Ponikvarju, mojemu bratrancu Joseph Koširju. družinam: Anžlovar, Zefran, In Petrovič ter Mr. Merichu. Družbi Coper Cloth Co., Henry Fayars Shpp, ter vsem rojakom in prijateljem iz Moon Run. Pa., ki so ga prišli spremiti k zadnjemu počitku. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile ns razpolago l| vozili oa pokopališče, tat1 vsem-, ki so čull ob njegovem mrtvaškem odru. Se enkrat lepa hvala vsem skupaj. Tebi ljubi soprog la Oče, pa bodi lahka ameriška zemlja, počivaj v miru I Žalujoči ostali: Anna Arhar, so-progs. Frank in Joseph, sinova. Franoes ln Mary, hčeri. Annie Arhar <omožena) Ponikvar. hči. Frank Ponikvar. zet in Josephi-|V Ponikvar, vnukinja. Vsi stanujoči na 912 Cherry Way, Iraddock, Pa.
kraje, trikrat
uglašene, nemška ili
slovenske,' kakor tudi usnjate kovčege. — Nadalje razpošljaaoo tudi pra^ po starokrajsko narejene bakrene kotle s kapo in potrebne civl, Napišite samo:
STEMKM STOIHCH
as*_
Villka nt a
Je že stara navada,
SjbrMft^bffi Razpošiljamo na ai. temveč pojeste tembolj vgm Harmonike so dvakrat, ugaja, tako vsaj trdijo ia ml pi- sli štirikrat šejo vsi moji odjemalci Širom	"
Amerike. V zalogi imam fine:
Prek* j ene t klobase po 3£c funt.
, Natlačene žalodce po 38c funt.
Prekajene goveje in svinjska jezike po 40c funt.
Prekajene svinjske šunka 10 do 12 funtov teže po 86c funt.
Imam Še mnogo raznovrstnega mesa. Pošiljam vse po pošt) ah ekspresu po vsi Ameriki. Ako pošljete denar z naročnino je poštaina plačana.
Po poštnem povzetju ali C. O. D. plača vsak sam podtalno. f Torej hitite in nam pošljite vaše velikonočno naročilo takoj, da vam lahko ob pravem času po*
dni pred velikonočno, da bosta prejeli ob pravem Času in se bo-dete gostili za veliko nedal jo. f
Vsa naroČila in denar je poslati na naslov:
V prodaj ima več dobril
lani h farm po zmerni ceni. dolo-od sodnjije. Nahajajoč

poleteti b k»
|Ih pojeate, tem . teaj tako tgJ
M-liih Str, Starine, Wia.
Bfffi|
laka kot si jih P klobase so spdsJ boljša ko* sj prej, so prava doHkatoea, rim ni paca, Hm wt fh pojest
holj
dijo ia Mi pišejo noji tisočeri odjemalci krilom Ameriko.
Caaa tU Unt. Poiljem od 5 ftm-lov naprej. PoAtnina plačana ako je denar poslan s aspočalno. Po C. O. D. ali poitnem povzetja pa vsak sam alača poštnino. Pišite ia poftlJite na-rotilo na)
JOSEPH LE&KOVAR.
fli-14* Street.	ladaa, 1
IEIEH
V zalogi imam. najboljša poljska, vrtna ln cvetlična semena.
Pilite takoj po brazplačnl semenski cenik.
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH. PEZDIR
Bos 772, Cltjr HaO Sta, NEW TORK, Bf. T.
FARMA NA PRODAJ
x:k, ■
Ako imate kilo poskusite to
PoloUte te as staro ali rsvaekar as-atale kilo. velike sH mab, ki
kot . \
J. DA
VMk. U tea kita. MoakU iMMka aU otNk. mm%I M talni hmm m ,«. t Mk m D.
•kul
M. V., m k peStoaM m • m »sa—I«

Jjpp^V MMMiiial;
«• bffiiiM HOiliK ti« N m RtaT Omm (rpHl ta eia«UT Omii k
Tužnim srcem naznanjam, sorodnikom. znancem ln prijateljem žalostno vest, da nam je po kratki ln mučni bolezni ne-mija smrt vzela iz naše srede mojegs ljubega soproga in oče-
u ANTONA JBNKO '
Bolan je bil le šest tednov. Umrl je dne 80 januarja, 1926 ob 3 uri pop. Rojen Je bil 6. jan. 1879 v Zavodnji na Spod-ne-dtajerskem. Pogreb se je vršil dne 2. Feb. t. 1., po katoliškem obredu na St. Peter in Paul pokopališče. Tukaj zapušča mene žalujočo soprogo In sedem otrok v starosti 8 do 16 let, mater in enega brata. V stari domovini pa eno sestro. Pokojnik je bil član društva "Planinski raj" št. 107, S. N. P. J., katerega članstvu se prav lepo zahvalim za krasni darovani venec, ter članom, ki so Čull ob njegovem mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili k zadnjem počitku na mlrodvor. Nadalje najlepša hvala drušinl Kacin. Joe Frenko. John Llvick in John pulz. ki so imkojnoga obiskovali v bolnišnici v Čaau U«ta '«es*
njegove bolezni, čuli ob njego- lwm
.. * . *• m ......................................
vem mrtvaškem odru. ter se u-
deleiili pegreba. de enkrat lepa ..................................
hvala vaem. za izkazano pomoč • • —........?.............../>....
in za tolažbo v moji šalostni uri. Dragi soprog in oče, tapu-j stil si nas v tugl bedni, odšel sil od nas za vedno, ampak naš spomin na Te oalane sa vedno v naših srcih. Počivaj umlru in lahka naj ti bode ameriška semlja. Žalujoči ootall: Mary; Jenko, soproga. Joeeph. Al-1 bert in Kdward. sinovi. Valbur-ga. Marv, France« in Berta, MU*. Vi
Proda se 47 akrov obsegajoča farma z vsem gospodarskim poslopjem in na ti farmi j« tudi več sadnega drevja in 1000 komadov vinske trto vsajane. Far ma je 82 akrov očiščenega, pripravljeno za oratj, a drugo je pašnik ln gozd. Farma leži v lepi ravnini v prijaznem kraju poleg glavne ceste, ter je zelo rodovitna zemlja. Tukaj raste sploh vse kar se vsadl ali seje, vse dobro uspeva. Tu je dobra pitna voda, ta farma se nahaja popolnoma na jut ni štrani v Ml-chiganu in je 8 milj od mesta Grand Ha ven. Proda se za nizko ceno za $2,500.00 ali pa se tudi zamenja za hfto v Chicagu ali Mllwaukee mestu. Torej katerega veseli, kupiti dobro farmo naj se priglasi ošabno ali pismeno lastniku n^ sledeči naslov: , 479 National ave.,
IvUlIm ea	aamaam ka
saim^pr^P fiiieDiu mmmw ■■■
■MM';	'	^
a eio aw
i/ jK^jit^^r I
Anton Plesec Milwaukee,
iiwhwU, vataS aata
Itavita
U ae mS ■taaf V«l
r.:
p	im^ns
NI kita In
raae .as SeaM le
•t a
aa D Mata st.
Zastonj m kilo
a. v.
POZOR! — POZOK! -r- POZOR!
Iščem solastnika "partnerja", da mi pomaga s financami pri patentiranju novega modela, za-kar dobi lepe procente. Za nadel j na pojasnila pišite na naslov: Frank KroJT o. Cardiff " Alta, Utah.
H Ul
v središču za mlekarstvo države Wisconsin. Nekaj teh farm se
nahaja v SlovensMv: kolonijah. Za pojasnila pilite ha naštev:
HARRY F. MOOB&
Spadal Deputy Commissioner, GREENWOOD, WISCONSIN
OGLAS.
Potrebuje se tovariša za na farmo, stcer samec in i^ora ime-U vsaj $1,200.00 gotovini Bodočnost in uspeh zagotovljena. Le resno misleči m talrf, ki imajo veselje do dela hr do šivi na farmi, naj se takoj pri; za podrobnosti aa naslov MA"; v pismu navedite staro&t in vaš sedanji poklic. "Farma", 2067 S- Lawndale ave., Chicago, 111.—(Adv.)
Prave, fbsne VICTROLE
UH
ine,
.Minj« a« dame
knjig*
»aa. polita na	PUIU
B^TANT & LQWRY
UKUISTiaaO PATtNT ATTOaNEVS
iu
7S TS 71
IM 1.0S
.... 1.0«
Kdor sna igrati glesovtr aa roke, naj si naroči "Glasba ln Dom" vookmjo krasne pesmi, plese, kot na pr.t "Kaj ne bi bila vesola", "Bleiki valčki' "Hej Slovani", "Lepa naša domovfha1
Se priporočam rojakom
VIOTM LISJAK
6080 St. Clair Avenue CI^EVKLAND, OHIQ.
M PRODAJ JE
———
v državi Ohlo Izvrsten In zanesljiv prostor za gasolin postajo, kjer se križati dve driavni glavni automobllaki cesti.
Za vsa. nadaljna pojasnila ebr-alte se na naslov:
v1', f e'	' ' ■ v j f . »J
P. O. Bos 226, Pittsburgh, Pa.
naas pe seUk.
24 Mala ftU .Cspjja^gj,^ .^a.
mmm
K
Najiskrenejle se zahvalim vsem mojim odjemalcem za obi-la naročila. Obenem pa naznanjam, da koncem tega meseca neham s pošiljanjem klobas in mesa. torej če katerega veseli dobiti še nekaj dobrega; naj hiti z naročilom. Hvala in pozdrav vsem odjemalcem. — Anton Li-pold. P. O. Naykw, Mo.—(Adv.)
POmiBZIttlllLO!
_ . ■ i ,wae« eaa lUHUiiHiiev i
VVaukegan, IIl.~-Ker se bo vršila trimesečna saja Di "NARODNI DOM" dne 1$. marca, 1926 ob drugi uri pogolfjne v navadnih prostorih v N. Domu ste ijljudno vabljeni vsi delničarji, da se iste gotovo udeležite. Razpravljalo se bode zelo važne stvari v korist tu živečega naroda in za slogo v naselbini, ter za splošen dobroit organizacije.
ao sa vsako rolo.	napravili korak napredka za bo-
dočnost Slovenskega naroda, ter korist vsem skupaj. Torej pridite gotovo. Nasvidenje 16. marca. P. M. S pozdravom delničar, Jakob Grahek.—(Adv.)
a
javni ftotar ' "mt ®
KAPAR RABITE PRjBMOG
Kadar sa hočeta seliti. iKadar rabite expresmana, obrnite se na moj naslov: FRANK UDOVICH 2628 8. Rtlgpigr ave. Tel Lawndalo 8693, ali pa na 180E S. Kacine Ave. Tal. Canal 1439


i^tr-iiifct-i
MSM
tih
v Prosi trebščine po
ANTON ZORNIK
■ !■■
DA SKUH.
VlfOm
DUKTE.
.....^T M jjjfu; i
hmelj, sladkoi Ine. Poaknait da js doma pri nai * tel it^Jo^
la v pro Mren po PlUte p<
bejli.
ur
^401 Ssporlor Avenae.
I PHI t 1
JOHNU STERŽINARJU
RAD BI 1ZVBDKL, kje se nahaja moj bratranec Joe Repovš, doma Iz CeŠnjice. pošta Mirna Peč na Dolenjskem. Cul im. da ae nahaja nekje v Kaliforniji; nadMje sa Louia Ros-aaa. ki ae nihaja nekje v de-velandu. O. Bila sva skopaj
ri leti v Frontenac. Kana., in Pucelj. ter Frank Gole. doma it vasi Veliki Kal pri Mirni Peči ln se nahajata menda nekje v Penai. Ako sami toga oglasa ne čitajo, tedaj prosim rojake, da jih na to opozore. Moj naalgv je: Martin CanšelJ. H6861 Fairfleld Ave.. Detroit. Mich—(Adv.)

1B«

imeo-
I II JHHp mM	r.
pošiljajo denar ljudem v svoje delo sveta—potom sposobne in Igknšene postrežbe, katero proži, po najnižjih cenah, največja Jugoslovaneska banka
selit I v naselbine, kjer teHja h»e-II lakegs učitelja — Imam 16-blao skušnjo v godbi. — Vpra-
■■aLi * mmmtm.
nencan
State Bank
1900 BLUE ISLAND AV^ VOGAL It. Ul-CHICAGO.	ILLINOIS
K ANO« VARČNI uunra REDNO ZAHAJAJO ur RABUMNO IN VB-
arnujo.
in Amerlcaa SUte Bank.)
Potovanji v Evroao si «*9fcito s
SREHA, 11. MARCA 1925.

Oficiielna naznanila
$. N.P. J.
OFICiJELNA NAZNANILA S. N. P. J.
Krajevna druStva in posamezne člane S. N. P. J. ae a tem obvešča, da je glavni odbor na svoji letni seji, ki ae vršila 2., 3., 4 in 5. t. m., sklenil gledo pri-nianjkljaja v bolniškem1 skladu
1.	Člani, ki ao zavarovani za |3 dnevne bolniške .podpore, platjo $1 izredne naklade. Ta naklada se prične z mesecem marcem 1.1. in ostane do preklica, oz. dokler se nabere dovolj rezerve v tem skladu.
2.	Člani, zavarovani za $4 dnevne bolniške podpore, plačujejo še nadalje izredno naklado Itskor doslej, to je po $1 na meaec, in to ostane do preklica.
3.	Člani, ki ao zavarovani za $5 dnevne bolniške podpore, plačujejo se za mesec februar in za mesec m are po $5 izredne naklade na mesec, meseca aprila se pa mora izredna naklada zvišati in aicer na $25 za meaec april, tem pa Vsaki mesec za $5 več.
ftosimd, da se, to vpošteva in iko izpoltuije, da ne bo ka->razuma in nepbtreb-H )vanja.
Vemo/dš bo poradi izrednega asesment« veliko slabe volje, posebno pri tistih, ki so tako drastično prizadeti, toda glavni odbor pri najboljši volji ne more pomagati. Članstvo je s splošnim glasovanjem spremenilo pravila tako, da se vzdržuje vsaki sklad za-se, in gl. odbor je primoran vpoštevati voljo večine članstva ali inicijativo, ki je 8edaj del naših pravil. Vse pa kaže, da bo v skladih za visoko bolniško podporo vedno večji primanjkljaj, in ta člane, ki ao viaoko zavarovani, ni druge pomoči kakor plačati visoke izredne naklade ali pa takoj prestopiti v nižji bolniški razred.
Matthew J. Turk, gl. tajnik.

Ako bomo ostali šfe naprej raz druženi, je napredek S. N. P. J.
S^TTijJKat AS T2i
lZl£omZZ° Prltl!, NiiLne^-^.uSSSSuT."t mMirtoi Iniiaaadovaaj. J« bll-njdnLmSi i^ul P J- Gl»vnl odbor bo primoran tulsovralniki S. N. P. J. .i te
ik«J drugega ukreniti, i naklado | manejo roke in lahko pravijo: ne bo Mo, članstvo tega ne more Poglejte jih, aoclaliatov, kateri
Primaajfcljiijv holiiikem skladu in izredne Naklade
Nekaj potrebnega pojasnila.
Kdaj preneha izredni asesment?
ne, pač pa temeljito preučevanje našega sistema. Tako bomo našli naše prave hibe in na podlagi takih pronajdb je treba izdelati spremembe, katerim mora slediti pametna akcija. "
Ali je to res naša kriza?
Nekateri dopisniki ao prišli do zaključka, da smo hudo zagospo-darili in da je prišla za jednoto nevarna kriza. Eni pravijo, da smo z razpisom izrednfega asen-menta ustrašili ne samo člane, temveč tudi tiste, ki še niso pa' bi postali naši člani vkratkem. Sodaj bqdo baje šli drugam. Naša organizacija bo začela nazadovati, druge, ki so z nami v kompeticiji, bodo pa rastle. — Kar ae tiče krize, pač ni tako nevarna, če se to sploh more imenovati kriza. Res je, da razpis izrednega aaeamenta učinkuje raje škodljivo na agitacijo za pridobivanje novih članov; res je, da se včasih tudi najde kak član, ki poradi tega pusti organizacijo. Toda — ali drugod nimajo izrednih doklad? Imajo jih imajo, pa še veliko več kot mi! Ce jih nimajo ravno sedaj, so jih pa že imeli in jih bodo zopet i-meli 1 In pri nekaterih organizacijah jih imajo zmeraj. Izredni aaeamenti (če ne veliki stalni aaesmenti) in vae druge potež-koče in krize ae v gotovih Časih pojavljajo tudi drugod, ne samo pri nas. Ne smemo biti tako po-zabljivi in slepi z oeirom na to kar se godi feri drugih organizacijah, in ne smemo naših potež-koč gledati a povečalnim steklom. S tem si samo domišljamo, da gre drugod vse tako lepo in gladko, kar pa ni res, — a svoje potežkoče vidimo tako velike, da ae nam včaaih dozdevajo kot pretežavni problemi za naa, kar zopet ni res. Resnica pa je, da se ljudje na ta način hudo varajo. In resnica je, da take momente izrabljajo demagogi in naši nasprotniki. Dobri Člani S. N. P. J. sedanjega razpisa aaeamenta nikakor ne morejo smatrati sa našo krizo, vsaj za nevanio krizo ne; kajti on! dobro vedtf, da' je naša organizacija premagala že vse vrste hujše potežkoče in prebolela je že največje krize, pa bo gotovo tudi to, brez vsakih občutljivejših bolečin. In kakor smo si vselej znali pomagati, kadarkoli se je pojavilo pred nami kako važnejše vprašanje, tako bomo ztatli tudi sedaj inteligont- ■ no in po bratsko rešiti problem, ki je pred nami. In noben dober član ne bo zaradi sedanje izredne naklade zapustil naše organizacije, ker on ve, da bi s tem delal krivico najboljši delavski organizaciji in škodo samemu sebi. Vaak delavec potrebuje dobro podporno organizacijo, in za slovenske delavce ni boljše kot je S. N. P. J. In če kateri res v nepremišljenosti pusti nsšo organizacijo ter gre drugam, si s tem ne bo prav nif izboljšal, pač pa brez vsakega dvoma poslab-ftal. Kajti naša organizacija daje več podpore in več različnih pomoči in ugodnosti kot katera druga, a mesečni prispevki so pa proračunjeni tako, da vsaki član plačuje le samo to, kar je abso-
pri najboljši volji, ter ae sploh I učijo bratatvo, kako ao sami ne more primorati članstvo v ta- bratski! Združenje s drugimi or
ko propast.
ganizacijami je zaključeno, aa-
Da je do te kritike prišlo, kot j ključilo ga je društvo št. 333 z aem še omenil. Je vzrok prvič inkijativnim predlogom in član-
Napadi na glavni odbor zaradi izredne naklade v bolniški sklad Še vedno prihajajo, daai aem že v predzadnji uradni številki dovolj jasno povedal, da temu ni kriv gl. odbor, temveč pravila, ki nam to nalagajo, oziroma članstvo, ki je pravila sprejelo. In kakor je razvidno, ddmalega vsi dopisniki smatrajo, da glavni odbor to lahko uredi po svoje in prekliče izredni asesment ce le hoče in kadaf hoče. Temtf seveda tudi ni tako. Naša pravila, Člen XX., točka 3. določajo dobeaed-no: "Eden bolniški aaesment mora m vednO v rezervi, ki je naložen v bolniškem skladu sorazmerno po razredih. V slučaju, da pade rezerva katerega bolniškega razreda pod enomesečni asesment prizadetega razreda. Ima gl. ali gL Izvrševal ni odbor
Ef.StfjBR STi^P^jJ. ^najnl.
rem je primanjkljaj." Ta določ I« jasno pove, kaj ae zahteva gl. odbora in kaj ima gl. od-tor narediti. Določa, da mora biti v vsakem razredu bolniškega sklada ravno toliko rezerve, kolikor znašajo dohodki enega meseca, a glavni odbor ima akr-beti, da ae to ne krjM. Ce torej ni zahtevane vaote v kateremkoli razredu, in Če ni drugih dohod kov ali kakega drugega načina za ohdržanje predpisane rezerve potem gl. odboru ne ostane dru-K"ga kot da ae obrne na članstvo z razpisoma! izredne prispevke 'n i /redna nakM* mora ostati tako dolga, dokler se ne nabere potrebn^ rezerva v posameznih razredih. Glavni odbor torej ne Hme preklicati izrednega aaeamenta, kadar bi sam hotel, pač l« ima vpoštevati določbe pra-v'l Kdaj bo torej konec izredne n*k!«de, lahko vsak sam izraču-na V zapisniku seje gl. odbora J«- ; nobčeoo tudi priporočilo gl. Minskega tajnika, ki nam poda-J< < nem natančni seznam, ka-ko "tojijo naši bolniški skladi fl";<nčno. Vsak naj si vzame ma-asa in to prouči, pa bo dobil J**no sliko o
ki ja *"liko straha '*tanč*|
m
f jo vsoto mogoče. In ker Je 8. N. P. J. velika in močna, ji je prav zato mogoče dati boljše pogoje in boljše ugodnosti kot jih moremo pričakovati drugod.
Vlncent Calnkar, predsednik S. N. P. J.
Razprave o pravilih
S. N. P. J-
združitev in drugič nepremišljeno iniciatiranje. Ce bi bili pustili pravila kot jih je konvencija sklenila, bi bil mil*. Nasprotniki združitve smo dobili večkrat kako pod nos, češ, da nismo napredni, celo da smo nazadnjaški. Dobili smo v odgovor, da je moč v združitvi, a danes vidimo meč k nesporazumnosti in v propasti če ne bo rešitve takoj.
Najhitrejša pomoč bi se dosegla, da se konvencija vrši maja meseca, saj bi ne stala nič več nego pozneje. Za ta čas ae pa denar lahko vzame od tam, ko ae računa, da imamo 2 miljona premoženja. Sicer gl. odbor nam pravi: postava, postava. Pustite tisto postavo, ko jo sploh ni, ter puatite advokate na miru. Ce bo-ate pa advokate vedno Mprašali, kako naj bi ae* postave lepše spolnjevale, bodo možje enfrat prišli do take poatave, da ae bo članatvo S. N. P. J. obrisalo za dva miljona, kot jih premiere.
Sedaj celo nekdo hpče imeti velijco postavsko knjigo na jed-notine stroške, da bi qe še Študiralo, kako lažje izkoristi članstvo. Ako jednote Amerikancev, ki so še večje kot naše, ne potrebujejo takih zvijač, jfc tudi mi ne potrebujemo.
Ako se nŠ prihodnji* Kpnvenci -i ne bo konec storil tem večnim stroškom, kot napriiner lepe stavbe, misli o nakupu zemlje, sirotišnice itd., bomo tako plačevali, da ne bomo mogli shajati. Ne bo pomagalo drugo -kot izato-piti. Oatanek kakih par miljonov m naj oatane advokatom in tft stim, kateri bodo naš zastopniki. Naša S. NPP. J.^ sedaj lepo* »možna znižati vae a-aeamente, če bi ne iskali tistih [»stav, ki baje zahtevajo velik cup denarja. Brataki rtozdrav vsem članom
S. N. P.J.—Joe Alleh; V" *» S
r .....' - ..». f> »t i
New Duluth, Minn. — Bratje n sestre, kateri priporočate, da se vzdržujejo bolniški skladi vaak zase še naprej, ste li vpra-iali, če je to v napredek S. N. V. J. ali nasprotno? Ako ste, potem se morate poglobiti v preteklost, kaj je imela S. N. P. J. zabeleženo v svojih pravilih, da so bila tako privlačna, da je judstvo v trumah pristopalo pod okrilje S. N. P. J. in da se e jednota povzpela do sedanjo visočine, da nadkriljuje vae alo-venske podporne organizacije.
Ako ste dobro in nepristransko pretehtali, ste gotovo prišli do zaključka, dajjo — naj jih tako imenujem — tri svefinje dvi-
Sile 8. N. P. J. na njeno atali-
U Prva je bila'centeaj|aacija bolniške podpore, drugfcjpvoboda verskega političnega in etičnega prepričanja to tretja, da ae je vsakdo lahko zavaroval za $1, $2 n $8 dnevne bolniške podpore. Tako je zadostovalo samo eno društvo. Ti faktorji so MM pri-vlačna sila, žarki, ki ao posvetili vsako alovenako naselbino in pridobili Še ljudi drugih narod noati v naše vrste?
Po sprejetju inicijatlvnega predloga društva št. 333 nimamo več v pravem pomenu besede centralizacije pri 8. N. P. J., pač pa pet organizacij. Znaki napake članstva se pokazujejo od dne do dne. Kaj se je slišalo od nasprotnikov, ko je prišla prva na klada v*petdolarskl sklad? Pri 8. N. P. J. plačujejo po |6 naj
West Frank fort, ID. - Kot vse kaže, bo imela prihodnja konvencija zelo važno vprašanje kaj naj stori a 5-dolarsko bol. podporo. Uganko je sploh nemogoče rešiti v zadovoljstvo vsega članstva, a treba bo upoštevati pogodbo, katera se je dala za združitev. To je, da je bil član
prej zavarovan pri dveh društvih
za $6 in sedaj skupaj pri 8. N P. T za |6. S<nlaj vidimo kake so posledice združenja. Kdo bo plačal 126, $90 do 160 naklade' Najbrie nihče, razun če je kak bogatin v naši 8. N. P. kateremu se* je šaliti s tako ogromno naklado. Glavni tajnik in predsednik sta mnenja, da bo edina bol. podpora. Ali kje se bopapo-tem združitvena pogodba upoš£ vaia? Pogodba je garantirala vae
i 8. s
		
Slovenaka Narodna	■ V—	Podporna Je<boU [
Ustanovljene 8. apriks	Pag^l	lakov p. IT. junije IMI. ,
1844.		V dr le vi llllaok.
stvo, ki je glaaovalo. Sedaj ima mo gledati, da obdržimo, kar i-1 mamo in popravimo napake, kolikor ae popraviti morejo.
Ne smemo biti preveliki, ker is velikega se pade na majhno. Ako bomo poelušali kričače, ki vičejo, vaak zase, potem lahko vsak zase na banko npaL
V zapisnik prihodnje konvencije naj se zabeležijo imena predlagateljev in govornikov. S tem članstvo opazuj* svoje delegate? Kdor je proti temu, je zato, da se nekaj prikriva članstvu.
Z zavetiščem naj se odloži za nedoločen čas. Zato nismo dosti zmožni in složni, kar pokazujejo bolniški akladi. Velika večina je nealožna in nebrataka.
Glavni odbor naj ae voli na konvenciji, ali naj vaaj nomtnira kandidate. Novoizvoljeni glavni odbor naj naatopi avoja mesta 1. januarja po konvenciji, torej naj bo služba glavnih odbornikov od konvencije do konvencije. Po mojem mnenju bi moral glavni itvrševalni odbor odpreti razprave pred vsako konvencijo, ker potrebno je, da pove vsak svoje mnenje, kakor se pri stroju dogovorita delavec in laatnik, da povesta, kaj je napačno in kaj je treba popraviti, da bo stroj boljše* obratoval. Tako naj bi Članatvo nadaljevalo s razpravo.
Moje mnenje je, da glavni odbor boljše pozna dobre in alabe strani v organizaciji, kakor katerikoli članov. Torej na dan, glavni odborniki. VI ate tudi člani kakor mi in vaša dolžnost je, kakor naša, da delujete v korist 8. N. P; J. Ne ozirajte ae na kritike. To je le moje mnenje ia želje, kako bi koriatll 8. N. P. J. in ne aam aebl. Na mogoče na pade ne bom odgovarjal. — Ka rol Gfriovich.
Ambridge, Pa. — Kakor je bi !o razvidno v glasilu 6 zadnji aejl izvrševalnega odbora, mora Jo člani zavarovani za pet dolarjev plačati za meaec april petin dvajaet dolarjev naklade in po* tem vsaki meaec pet dolarjev več, Na tak način bi prišlo do konvencije že petdeset dolarjev Ali izvrševala! odbor upa, da bodo člani plačali tako viaoko naklado? Jaz mialim, da ne, ker tudi nimamo najboljše delaxske razmere, da bi si član mogel pri hraniti petdeset dolarjev na mesec. Po mojem' mišljenju to ni v korist 8, N. P. J. in članstva, to je tak hud udarec za člane, zavarovane za pet dolarjev, da so primorani pustiti S. N. P. J. ali pa znižati bolniško podporo, in to še tik pred konvencijo. To se reče, da jih 8. N. P. J. hoč<i po-IK>lnoma uničiti kakor kapitalizem delavce, In 8. N. P. J. so i menuje brstska In podporna.
Moj nasvet je, da bi člani plačevali staro naklado, to Je po pet dolarjev. A kakor Je razvid no, ta naklada ne zsdostuje. Iz vrševsln! odbor naj bi pa tako uredil, ako nI denarja, to je gotovo, da ne morejo bolniške nakaznice izplsčati. Člani z bolniškimi nakaznicami bi morali toliko čaaa plačevati, d* ae toliko denarja nabere, da je mogoče njim nakaznice izplačati. Pa še en drugI nasvet Imam, ker smo pri S. N. P. J. vsi bratje in aa-stre, naj bi izvrševalnl odbor a-peliral na vse društvene postaja sa prostovoljne prispevke, to je kateri član hoče ksj prostovoljno
kisde. To se je slišalo kot da pU- darovati, ali pa če Imajo močno
čuje vae članstvo. Sedaj ptaču jejo naklado že trije razredi in
društveno blagajno, lahko Iz blagajne darujejo, da vzdržujemo
kmalu prideta še ostala dva raz-1 peUlolarski sklad do l^nvencl^ reda drug za drugim. Malo dalj se vzdržita, ker sta večja po *t< vilu članstva, ali bosta tudi pod
tagla. >
Bratj« In sestre, vprašajmo m, zakaj so bile tako redke naklad« in zakaj sedaj tako lezemo niuU>\
Kakor je razvidno, bo dobila konvencije to perečo rešitev, kar i nu-iativa dr. št. 128 nI zadosti podpirana, da bi prišla na glasovanje
NI treba nikomur misliti, da sem Jaz zavarovan za pet ali štiri
Zato ker smo razdruteni. Zaks , dolarje. Meni je aa ugled in čUn-tako lepa beseda: Delavec zdruti etvo S. P. J. Ako n« naredi-se? Ako smo za napredek, ne po-	"
alušajmo vedno tistih, ki so nas B. H. P,.S. iizgubi ugk<L zvodill na nepravo pot. Prlporo- nlkl si bodo zopet prst* lizali. £mVlsTdv. totridolarski P* * jHuii«
sktodl združijo, kot aO »I P»- "	f-
prej in člane, ki ao pri«! potom od članov ta nečlanov. Hm
.druženja v Wiridoian*1 'sklad Združitov Je sama naklada pa na-tudi sprejeti v skupni sklad Vse, Mfda. foMMijo ****** <•
Sa, W « pristopili potom v šti-	+ J* «
ridolarski sklad, pa na j sa prisili, f?!"*"- adA*tv|jo smo
GLAVNI STAN: N8T4I BO LAWNDALK AVB, CMCA0& JU^NOU.
Izvrsovalni odbor: UPRAVNIODSKKi
PtaŠMŠalk Vlacvnt Calaksrt podproSMdnik Andrtw Vidrkk. R, K. D. t,* Ho i lOS, JekMtown. P«, i «1. tajnik M«tlk«w Turk; Ulntk bola4šk*a« edMaa HUs Novak) s>. kUsajnik Joka Vsgrkki «r«dalk «l«tb Još« /smtallb. upratUsU gtaalla FUip Uušlaa.
POROTNI ODSKKi	;
Martin JUlMalkar, pmMnlli. Bos Iterbortnn. Oklu) Franois As i auchsrM taar B. RW«cw«y Av«.. Chlms«. III.) Jukn Krlftmnaiu. 11111 Re>, ninfton, Ata. W«sl l»«rk, Ohio; M.ry lldovlch, MSI i, R4d«tvsj Ar^, CM-cai«, Ul) Jnfca TnrMJ, hmt BS. Htmbnn«. Pa.
BOIaNldKI ODBEKi nsitKONJB OKROftJBi BUa Narsk. pr^rdnik, NI74I i. Uvašals Ave«
Chlr.K«, 111.
VZHODNO OKROtlRt Jacob Amkroll/. Roa Mt. Mona Rua. Pa.
iMMpk Zorko, RFD. 1. Bu 114, Wsst Nsvtoa. Pa,-ZAPADNO OKROtJB« Anton finlar. Bo« 104. Grooo Kim^ Jufosasot Frank Kina, Boa sva, Cklakolai, Mlaa., sa mv. sap. John Uolok, Boa 144, Kock Bprlags. ,Wya.
Nadzorni odbor:
predooSnik. 848 Wlllow Bt.. Cklra«o, lil.) Rlokarš J. Is*r »ortalk, R. No. 1, Uluadal* lil.) Frank Saje. MM W. Mik MU Cklcago, IH,
Združitveni odbor:
ProMntk: Frank AM, 1114 Bo. Crawford Avo., Ckleaso. lil.) Mks OToa, I4M W. Mtk BU, Cklcogo. 111.; jokn OMp, MM Bo. CUftoa Park Ave«, Ckkafo, 1R.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Ker.., IMI Bt. Clalr Attn Clstolanš,' k •» POZOR! — Korooponšonca i glavnimi odborniki, ki doUjo v tfkmm* uradn. so vrM takolo: \	i> \ i ('
.«Hinli?vo »?N!P. Si, BMVfftM«! Uv^U^vCTchllSS IlL,iMltf^ ^^
VRB ZADBVB BOLNIŠKE PODPORE BB NABLOVBi šive S. N. P. J„ 1457-51 Bo. Unrndslo Avo^ Cklcago, 111.
D8NABNB POŠIUATVB IN BTVARI, Id os Ulojo «1. odksra te Jednote vnMo «4 naslovo: Tajništvo B. N. F. J« U8MI ta. d »le Ave* Cktoogo, Ul r
VBB 1ADEVB V SVEŽI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU o« pošiljalo na naalov i BlaaoJalštvo B. N. P. J* Mfi7-5» Bo. Uvradalo Avo« Ckleago, III.
|Vso prltoftko glede poelovanja v gl. Isvršovalao« odbori ao naj »ošljaje Paul Borgorju, predaodnika nadsornega odbora, ilgnr naslov > sgoraj. Val prlilvl na gl. porotni odsek so naj pošiljajo as naalov t Martla toloa*
Bos tfa, Barborton, Okla. Val tk*»lal ia drugI spisi, aasnaalla, oglasi, jo v svoal a glasilom jodaete. naj s« poAllja tU74» So. Uimdale Ave* Ckleago, III.
r.
naročnina la aplok ves kal? aa a^rtsti WPRQSVBTAM,

je združitev ali razdružitfv. Ce P. J. Delegatom na prihodnjo* smo člani ^Činoma za združitev konvencijo bi priporočili, da ae — odglasovali smo za združitev sprejme točkam pravila, da M lota 1021 — zakaj potem zopet nobena inicijatlva ne iprejm«* He cepiti kakor da bi bilo sedaj ako kako drultvo pride i Inici-pet organizacij? Pravllpo je aa- atlvo, ki Je nroti idrulenju. mo ena, pod enim Imenom 8, N. Louls Veršek, član dr. štev, 88,
PO DVAJSETIH LETIH
p RED dobrimi dvajaetiml leti je vladala v naši javRoatl le neprodlrna tema. Nasadnjaštvo je cvetelo v vneh mogočih oblikah. Rorba proti savajalnemu elementu je bila težka še posebno aato, ker napredno delavstvo le nI IbmIo SVOJEGA glasila. Dobilo pa se je število razredno lavednlh delavcev, ki so sklenili ustanoviti v resnici delavski list, ki bo lastnina delavcev* In saeto0al samo delavske Intoraae. Zbrali ao potrebna sredstva, in *tsko je meseca Januarja I. 1906 izšla prva številka PROLKTARCA.
HVAJSKT let dela Je aa nami. dvajset let uspešnega delat NI vsm treba oplaoviitl zaslug, ki jih je imel Proleiarec v borbi proti temi. Znsne sc» vsm zsaluge, ki jih Ima
i
tarec na polju naših naprednih pdopornih organizacij.
Dvajseto oMetnfto ustanovitve P roleta res bomo dna 1. maja praznoval! Čim najsloveanejše. Prvomajska ladajR bo ob enem tudhslavnostns ladaja dvajsete obletnice ustanovitve Nsta.
f ETOANJA prvomajska ladaja Proletsrca bo po obaegu ^n vsebini preksšala vse dosedanje. Nadkrillui bo v|f publikacija te vrste, kar jih je še kedsj izšlo v alovenskem In drugih jugoslovanskih jezikih. Urejena bo laborno In l^p-geto llustrirsBs. Zanjo bodo naplaall poaehne članke so-drugI, ki so bili pri rojstvu Prolotarra In drugI. Zaalopaal bodo v nji Jože ZaverinMt. Pflrlčl. I. Molek. J. Oven, Of U Ta ur bar. Nace Zlemberger, A. Hlabe Itd. Izmed amerMilb J sodrugov so nsm obljubili prispevke Kugene V, Doba, Mor« ris llillquit, Jame* H, Msurer, »eriha Hale Whlie In dragi. Zastopani bodo v nji tudi s Urok rs Jak I pisatelji In rasal dopisniki Iz slovenskih nsaelbln.
Da uredimo to apomlneko-zgollovlneko Izdajo v obsegu kol smo si gs začrtali, #e obračamo na slovenska podporna društva, socialistične klube In posameznike, da nanrie Volje Število izvodov slavne«!ne Isdsjo Proletarra. Cone ao najnižje, ki smo jih na podlagi Izdatkov mogli določiti.
■
1'eesmesen I si le stsse ,.....,.,.....<..,,.«.. «| .M
M MNSV ,,,,,>>,,.«,,>,,.,,»,.,.»..«,,,«	Uf
m MMssv ......................................U$
i it lase ,.«,•.,»<,,.,,«,,,,..	Ml m MNfov .,><•«,•.,,,.,>.,,,,.»,..ffji
MS Istlsov ................................ 17M
S44 istlettV f, , , , a , , , , . a a it ,,.	1141
MB Mnhev *»•»».»«»«»».,....,.,.,. IIMi
C OCIAUHTlCNI klubi J. H. Z. bodo pri dela za rssšlreaje U Isdaja gotovo storili avo jo doltnoal. A zanašamo se I udi as zavedno delavstvo v naprednih podpornih društvih lit v drugih naprednih organizacijah. Hlavnoatna ladaja
Proletarca mora d as s H tisoč«, In to bo Izvedljivo le,
z nami sodetorsls vse napredne organlzarlje po slovenskih naselbinah širom ameriške Uaije. Poakrmta, da bod« društva nsročlls primarno štovU« Isvodov. Ako mogoč«. naroČile par Istiaov tudi vi In aam poleg vsoto pešljite tudi naslove, na kater« aaj Jih pošljem«.
Naslovilo i
PROLEIAREC.
3639 W. 2#TM HT.	CHICAC20,1IX.
Za upraval odbor Prei«torrai JOIIN OI4P, IIJP OODINA, JOflBO OVBM, I
' l"1
Mi
f^f Jj	■ :
PH08VfeTA
' R 0|S VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB
LASTNINA SLOVENSKE NARODNK PODPORNE JEDNOTE
E"
SREDA, It MARCA 1925.
Razprav« a pravilih
S. N. P. J.
Rokopisi M no vračajo.

L';
C«n« ogUuor po dogovoru.
MananiK- -	■ «i «i i. ■ »h> ,rra
Naročnin«: Zadinjena driave (izven Chicago) $6,00 m loto, lat« in f 1.26 z« -tri rm-saaa; Chica*« in Ctearu $6.50 na Uto. $3.25 m pol $1.06 za tri m«*«««., iri z« inozamatvo $8.00.
Naziov m vM. kar ima atik s liatoai:.
"PROSVETA"	t«
M7-M So. UgJiaU A vena«, CkU*go. IlUnoU.
4'TJHE ENLIGHTENMENT"
^ Orgaa of tk« Slovenk Natioaa^nafit Societjr. Oaracd hi tka Slovenk Nati
%>sr»-— J« s>-	.jn ■
Advertizin* mta« on
Subceription: Unitod HUUs (ezccpt Chicairo) and jraar; Chicago $«.50, and forelirn countric* $«,00 per y«ar.
t*40 par

K: t
C. ,
Br 4
"MKMBKR of The KEDERA
TED
nrmr —
PRK8H"
UNION LASUL APPLIED POR
Dala« v oklepaju n. pr. (Dec, ti -24) poleg vašega laiaaa na asalavu 4* vam J« • tem dnevom potekla naročnina. Ponovit« jo pr«V0ČaM0(
vam aa uatavl Hat.
S. N. P. J., NJENO DELO IN RAZVOJ.
"Mladinski list" bo vršil to nalogo uspešno za mla-ako se primemo pov<£«/da bo v njem mogoč« pri-mo gradivo. Ta list doseže mladino le do go-
"\ti mdt
iladfna dosegla šestnajsto leto, prestopi v od-Irasle člane.; Tedaj ne prejema več "Mladin-I temveč prejema "Prosveto." Mladiha, ko šestnajsto loto, se pa ni Čez noč naučila pismenega slovenskega jezika, ako se ga ni že -preje naučila. To je dejstvo, katerega moramo priznati, ako nočemo utajit ali pa prezreti resnice.
i To mladino moramo še naprej seznanjati s principi hi cilji S. N. P. J^ ako želimo, da ne uskoči v ameriške organizacije. Naša želja vendar ni, da mladina ostane le toliko časa pri S. N. P. J., dokler stariši zanjo plačujejo prispevke. Naša težnja je, da ta mladina ostane zvesta s. n. p, J., kot so bili njeni stariši, da njeni potomci postanejo člani 8. N. P. J. in da S. N. P. ostane trajen pomnik jugoslovanskega naseljevanja v Ameriko in kot trajen jjbmnlk nje same Kot bratske podporne prganiza-cije, ki ni delila le materijelne podpore, ampak je delala sa napredek kulture in civilizacije^veštva, da doseže na ono vzvišeno stopnico, ko bo odpravljena mezdna suŽnost in bodo svoboda, bratstvo in enakopravnost postale meso in kri v človeški družbi. * . /Jvl*
ki je prestopila V
en del dela. Preye-bi se taKo delo dalo
H|||pip
Bratski pozdrav. — And rov K. Hprogar.
In kako naj dosežemo oddelek za odrasle člane T
S shodi lahka opravimo le m liko je ozemlje Združenih držav, dobro izvršiti brez tako velikih finančnih sredstev, ka keršnih ne zmoremo. Nekaj dela lahko izvršimo e brošurami, ki so izšlč v angleškem jeziku in ki so poceni. Te broSur« so zelo priporočljive, toda delo so ameriških pisateljev in mislecev. V njih ni nič našega, kar bi doka salo, da delavci in* farmarji jugoslovanske narodnosti v Ameriki goje ravnotako visoke ideale in cilje, kot ameriški pisatelji in misleci.
| Nasvetov je tukaj več, ki priporočajo, kako naj dosežemo, to mladino. EfH priporočajo, da naj bi se za to mladino izdalo v obligatni številki '"Prosvete" po ena ali dve strani angleškega čtiva. Drugi priporočajo, da bi se xa to mladino izdaji Mesečnik v angleščini, katerega bi
jnladina, ki noče Prosvefce, ker jo ne more čitati, pre-jtmala mesto "Prosvete." Drugi svetujejo, da naj ostane
rko, kot je.
• Ti jupveti, j^f pri lajajo od zunaj in od strani članov S^N, PrJ„ pokazuje jo, da se člani o tem vprašanju raz-fovarj^n da ga pretre$ajo od raznih strani, ker je to fprtlartje pred članstvom; ki se nanaša na^odočhost S. N. P. J. Do konvencije je še nekaj mesecev časa, Jd se lahko vporabi za dizkuziie tega vprašanja, ki pride skoraj zanesljivo pred bodočfo konvencijo, da ga reši po najboljših močeh. »	'	/
Od pravilne in praktične rešitve tega vprašanja zavisi precej razvoj S. N. P. J. v bodočnosti.
Sedanji naseljenimi zakoni ne ostanejo veljavni na vekomaj. To je resnica. Gotovo jih bodo spremenili v bodočnosti. Ampak za eno ali mogoče za dve generaciji ni pričakovati, da se naseljoniški aakoni tako omilijo, da bodo jugoslovanski naseljeniki v Mierlko prihajali v takem številu kot pred vojno. Pa kdo ve, kakšna bo bodočnost? Tok naseljevanja se lahko obrne tudi v času ene ali dveh generacij popolnoma v drugo smer. To je odvisno od gospodarskega razvoja v Evropi, posebno v Rusiji, Sibiriji, v Južni Ameriki, Avstraliji in Afriki.
Nove iznajdbe revoludjonirsjfl produkcijo v indu- ff1?4^0 ** R- * •triji in na polju. Druge iznajdbe r*volucijonirajo trans-	&T5J?
portacijo. Dejstvo je, da se človeška družba nahaja na! Upam, d« bo prihodnja konvm-pragu velikega gospodarskega razvoja, ako bo mogoč« Plavila vae napake, kar ukrotiti šovinistično hujskače in	- —»»i* t ^ n# iU
Elizabet h. N. i. Slovenska narodna podix>rna jed nota naj bi imela 15- in 20-letne zavarovalne certifikate za $600, $1000. 92000 in 16000. Član tega oddelka naj bi lahlu^>ostala vaaka o-seba slovanskega rodu do 50. leta. in sicer več ko bi bila stara, več bi plačevala, skoro na način
se najdejo pri vseh razredih, posebno so taki, ki so zunaj društvenega sedeža, da jih društvo ne more nad^brovati. —
Pozdrav članom S. N. P. J.— Akiis Ocepek. _____. ________
na list, ki bi izhajal v njih ma-ternem jeziku. — Martin Me-dak, predsednik društva št. 463.
T
Greyp lAtkt. — V zadnjem in hr\.iskem] dopisu pred par leti sem piaal, mm vidi, da da ae bom oglasil vsakih sedem let. Zdaj fldim, da se razmere hitrejle spreminjajo, zato ae moranj tudi jaz oglasiti prej. I ; Dopisniki od točke do točke kakor aedaj. Zavarovanje naj bi! razpravljajy o pravilih S. N. P. biio nekako procentualno, in ai- j J-t priporočajoč vsakovrstne c<?r za $5000 bi se lahko zavaro-1 spremembe. Kot 13-letni član
val samo do 20. leta, za $2000 samo do 30. leta, za $1000 samo do 40. leta in za $500 pa do 60l leta. Kadar bi član tega oddelka le plačeval en mesec nad 15 ali 20 let, tedaj bi se izplačalo laat-ntku certifikata $5000, $2000, $1000 ali $50«, kakor je pač vreden certifikat.
Izplačevanje 15 in 20 letnih certifikatov tega sklada naj bi bilo samo za take delavce, kateri ne delajo v nevarnih podjetjih in nimajo nevarnega dela.
Velikokrat sem ža slišal tale odgovor: "Ce dam pri zavarovalni družbi zavarovati svoje otroke ali pa sebe (to velja samo za najboljša leta), dobijo v 15 ali 20 letih svoj denar ven, pri slovanskih podpornih društvih pa človek, ki mora plačevati za saje, nikdar ne dobi nič denarja, kateri je plačan v posmrtninski sklad."
* Tudi jaz sem takega prepričanja. Torej bi bilo najbolj pravično, da bi se člani lahko zavarova-i tudi za 15 ali 20 let, da bi vsak Han bil pofiteno pokopan, pa naj bi se pridržalo od vsake poamrt-nine, oz. zavarovalnega certifikata vsota za pogrebne stroški.
Če bi S. N. P. J. začela izdajati certifikate za doživljensko zavarovanje, bi napravili prec«; velik napredek in bila bi velik* pomoč v marsikaterem slučaju; < »osebno velike koristi bi bilo za člane na sture dni, ko bi že m? mogli več delati.	t j
Član ali članica, ki ai mora tefk co služiti denar za plačevanje' asesmenta, bi moral imeti tud| kaj koristi od težko vplačeva-. nega denarja na stara leta, ko nB
podam tudi jaz svoje mnenje. Ako hočemo res biti enakoprav ni, moramo razrede po $1, $2 in $3 združiti. Če bi prišlo do pri manjkJjaja, v bolniškem sgla du, pa bi seveda morali plačevati zavarovani za $1 podpore $1 naklade, za $2 — $2, za $3 pa $3. Četrti in peti razred naj se pa tudi združita; navaden de-( Lavec dosti težko plačuje ases-ment v nižji razrede, ko tUdI njegov dnevni zaslužek visok. , .
Radi zavetišča sem jaz popolnoma drugega mnenja kot se je iadnj«<čase izrazilo nekaj dopisovalcev. Če hočemo biti napredni, moramo iti naprej, ne pa obstajati ali stopati celo nazaj. Le pomislimo, kake težave smo imeli pred 12 leti, ko smo začeli graditi uradno poslopje S. N. p. J., a delali smo vendar, in danes imo ponosni nato. Tako je z favetreem. .... . v . a
Pred desetimi leti sem bil bolan, dR' vsak, ki me je osebno poznal, je že obupal nad menoj. Kako bi bil jaz hvaležen, če bi bili irp*li zavetišče že tedaj. Z niojo Ženo bi bila oba rada na farmi, samo da bi bila najino družiijp preživela, tako' pa sva skusila krfr sama, kolikor so razmere dopuščale. Danes mi ni žal, In takih članov ni malo Pri S. N. P. J.
Ko ima jednota nad dva mi-Jjona premoženja in največji del v bondih, zakaj bi ne posodila na zavetišče pai sto tisoč. In mislim, da bi tudi ne bila slaba ideja, če bi mogla izdati delnice po $10, katerih bi ne mogel ku-Ptti drugi kot član S. N. P. J.,
Bear Oaek. Colo. - Našel ,n ^ * U društvo št. 346 želi, da bi se!Ko J« Kristus poslal svoje u<v„. Prosveta tiskala v slovenskem ^ ®vetu..ufi,.t *OVO vero, jim
jeziku, ker to se bi koristilo Član stvu in jednoti. Veliko je Hrvatov med nami, ki niso na list naročeni, pa bi se gotovo naroČili, če bi list izhajal v njih jeziku.
Drugo je pri nas po navadi. Dela ni zdaj popolnoma nič. Cerkve še nimamo in umevno t ne patrona s prašičkom, s ve Antona. Že večkrat smo prosili, da bi nam kdo kaj poslal za cerkev, pa izgleda ni. Kdor je radodaren m rad prispeva v dobre namene, lahko torej pošlje prispevke za našega patrona.
Pozdrav vsem zavednim članom jednote. — Anton Dolinar.
more več delati in plačevati tl>di več kot po^>ar delnic ftpamontA	Dopisovalec z VViscosina se je
izrazil, naj bi socialistične deba-
Je«ny Lind. Ark. — strinjam se z vsemi dopisovalci, ki no dali svoje mnenje k razpravam r\e-pristranako in ao naravnost po-vedkli napake. Nekaj dopisovalcev pa tako zavito piše, da r<p ni vredno čitati. le več
pisalo o bolniških akladih, da naj bi se vzdrževali vsak zase In da bi 4- in 5-dolarska razreda odpadla. Ali ni to smešno na sprotatvo. Član zavarovan za $1 ali $2, pa naj bo nasprotnik skladoma po $4 ali $5. Saj član, ki je zavarovan za $1, plačuje le enodolarakl sklad. Dopisni kom, ki pišejo proti združitvi bolniških skladov, ni zameriti* ako Imajo''vzrok zato, čeprav bratski tak sistem ni. Ali obsojanja je vredno pisanje te-ih, ki so zavarovani v razref dih po $1, $2/ali $3, pa pišeje za odpravo razredov po $4 in i >5 podpore.
Bratje In aeatre, dobro premislite, kaj ata nam obetali >red združitvijo in kaj ate nam dali. .Stari člani smo posebno prizadeto Prvo amo bili prizadeti pri združevalni konvenciji, ko so naš pri%top vpisali za dve leti strajšega, kar naa je bilo prej članov a D. P. Z., drugič pa te hujše prizadeti smo bilL tedaj, ko ja bila aprejeta iniciativa društva Št. 33S, da ae vzdr lujajo sklad vsak zase. Da bo-' mo prizadeti še hujša, se dela sodaj, ko je toliko pisanja, da prihodnja konvencija odpravi aklada po $4 In $*. Stari ('lani v teh dveh razredih naj sa sami vzdržujemo, kakor hočemo, ta* ka je zahteva od starih članov. Jeli to lepo za tako veliko or»
te z društvenih sej še bolj izostale. Jaz pa mislim, da ravno hafta S. N. P. J., bi morala po svojih možnostih še voditi agitacijo za take stvari. Le poglejmo v Italijo, kako tam vlada fašizem. Kaj pomagajo ljudstvu del. organizacije, strokovne ih gospodarske, ko pa ni politične, da bi se lahko zoperstavila fašistični kliki. Tako lahko Še pri-Ide-v Ameriki. Ali je v Ku-klqknklanu kaj manj nazadnja-štva kot v fašizmu?
Za Prosveto priporočam, da bi se povečala kot dnevnik* vsaj na oaem dtraffi, če že ne more na dvanajstih izhajati. Tri o-troke imam pri S. N. P. Jj in rad bi jim dal kaj našega brati, da bi jim ne bilo treba stikati po nazadnjaških kapitalističnih listih. „n Naročen iiriam tudi "Milwaukee Leader". Ce bi jednota izdajala svoj angleški list, bi tega ne bilo treba. Vsekakor bo treba ukreniti, če ho-čen^o res biti napredni In nafta S. N. P. J. ne bo nazadovala.
Pozdravljam brate in sestre Čitatelje Prosvete. — Louis Kuinik.
Žljače s sabljo tako, ff . , ^ .	. ,
da ne povzročijo Ae večje nesreč« človeštvu, kot mu jo j• L J^Trt^-i
prinesla zadnja vojna. _'	| akladih po $4 in $6. Km!da J
Jasna /.namenja so torej tukaj, ki nam pričajo, da si » mUlim. da nfoo vsega pri. ne moremo ustvariti ja»nc slike o naseljanju in litselje-1	n*Pr»vl,i *imuiu».
vanju o bodm ih dveh generacijah. Toda dejstvo postoji, ^
ako s« bo ktlaj pričelo isseljevati ljudstvo ia Združenih *u»ri člani, ki so bolj podvrtS držav v druge kraje, kar se lahko zgodi, bodo med isselje- UJ,,,rT1 kakor »pa mladina. Za niki tudi člani S. N. P. J., ki bodo napli aaabo svoj« kteja-j *n mW dvm "
$
Fairfaz. Waah. — Strinjam ae z društvom v West Winfiel-du. Pa., katere priporoča, da se bolnim članom plača podpora za prvo leto v celoti, a pdtem pa polovična, kakor je član zavarovan. Tako se tudi strinjam z imenovaninv društvom, da bi ae Članom mladinskega oddelka plačala odškodnina v slučaju izgube roke ali noge, za vsak ud po $100, a dva uda $200.
Večkrat sean te videl v našem listu, da bi bilo dobro, če bi Prosveta izšla z dvema stranema v hrvaškem jeziku. To bi biio dobro. ali jaz mislim, da bi bilo fc boljše, če bi ves list izhajal za hrvaško članstvo v hrvaškem
Iz južnega Colorada.—Zasledujoč razprave o prihodnjih pravilih se moram čuditi, kako je mogoče, da ena sama stvar povzroči toliko razmotrivaJija, kot ravno' ti naši bol. razredi. Skoraj vai dopisi se tičejo bol. razredov, kar je v resnici zelo komplikatna zadeva, toda po tej poti se stvari ne bo prišlo v okom. Edini način to stvar pravilno rešiti, je po mojem mnenju ta, da bi glavni tajnik objavil seznam vseh bol. razredov koliko članov je zavarovanih v razredu za $1, $2, itd. do^5. Dalje pogledal naj bi nazaj v knjige vsaj za tri me sece, koliko bolnikov je bilo v vsakem razredu. Ako je bilo več bolnikov v visokih bol. razredih, oziroma če je bilo največ jtolni-kov v $5 razredu, potem se bo takoj videlo, kaj je vzrok deficita. Na ta način kot dosedaj se ne bo stvari nikoli prišlo do dna. Mepi se zdi ravno tako, kot da bi sle|)ec sodil o barvah, m jaz mislim če sp hoče bolezen odpraviti, da se morajo vedeti vzroki, kateri so bolezen povzročili, drugače je ves tozadeven trud zaman. f i..- ;•'(
Kar se tiče $5 bol. sklada se mi zdi čedalje bolj zagoneten, dokler je še $5 naklade je vseeno nekam izgledalo^ toda kot poroča gl. upv. odbor, da za mesec april se plača $25 in potem vsak mesec $5 več to pa že postaja smešno. Po raojem mnenju to že presega vse meje. Nasprotno pa moramo priznati, da ima gl. if-pravni odbor avtoriteto in dolžnost to storiti v slučaju potrebe. Stvar je postala resna.
Nekateri sugestirajo, da bi se bolniški razredi zopet združili kar naj bi JMlo bratsko, toda tudi bratstvo ima svoje meje (tukaj okoli se opazi jako malo bratstva) kadar se štejejo dolarji. Po mojem mnenju je boljše, da so bol. razredi ločeni vsak zase kot so sedaj. Podpora naj se ne plača prve tri dni, ostane naj kot je sedaj, saj ni nobeden od visen zgolj od podpore.
Na prošnje naj se izplačuje iz sklada izrednih podpor tistim, kateri so v resnici potrebni, toda proAnje naj bodo odobrene od
Točka zaradi stavkokaštva naj se črta, ali pa naj se poostri, £a-ko da je ne bo ipogel nihče prekoračiti, kot dosedaj, kar je dobro za enega, n^j bo dobro za drugega,
Strinjam sa z dopisnikom, ki je sugestiral, da bi se vstanovil poškodninski sklad za otroke. Noben kontest za pridobivanje novih Članov naj se ne dovoli, razlogov za ttfle dovolj, toda jih ne bom tukaj navajal.
Točka zaradi prestopnih listov, oziroma članov, kateri niso pri bližnjem društvu, naj se popravi, da se bo glaAla. da član je lahko pri tistem društvu, pri katerem hoče, dokler ga njegovo društvo hoče obiskovati v slučaju bolezni. Točka kot je sedaj je kratenje osebne svobode in podobna je bolj diktatorstVu kot bratstvu, in vsak si jo tolmaei na svoj način.
V splošnem se strinjam z vsem. kar je priporočal br. Za-vartnlk dosedaj, to kar aem jaz zgorsj omenil.
je rekel tudi tole: Pojdite v ™ dežele! Pojdite tudi v Ameriko' In kadar srečate ljudi, ki se ne strinjajo z vami, recite jim, da so osli, medvedi, psi, voli in žj. rafe! Krstite jih z živalskimi j. meni od a do z, kajti tako je zapisano in s tem si boste'pridobili veliko zasluženje pri mojem očetu!	( ''
In šli so in storiK so tako. • a a
Kabinet kralja Matjaža.
Dragi K. T. B. J — Kralj Matjaž je te dni reorganiziral svoj kabinet. Dodal je nekaj novih portfeljev kot se spodobi za monarhijo. Novi ministri so: minister rnenažerije, minister klam-farije, minister za žemlje, minister golaža, minister blufarije, minister plenic in minister ocvrtega plesnikovanja. Bog poživi kralja I Kaj mu pa morejo? Neč! — Vedež, Cleveland.
a * •
- r. t f r* V' .
. Osmoljen kandidat, p
V Čollinwoodu im^o kandidata zk editorsko službo prt glasilu rftare jednote. Kandidat je pokazal kvalifikacijo ta slttfbo s tenj,' da je krstil vse ondotno člane S. N. P. J. z ftval.sk itn i i-meni. Za božjo voljo, «of% v Collinwoodu nobenega ogledala? Kandidat bi moral pogledati vanj in videl bi — največjega — teleta.
a a a
Neizpovedani grešniki so dobrodošli!
Nekaj za naš ^arkomet: Nekoč je katoliška Jednota izključila člane, ki niso šH vsaj enkrat v letu k spovedi. Danes tega ne dela več. Če bi izključila vse Člane, ki se izognejo spovedi, koliko bi jih Se ostalo? — Willard, Wis. a a a
Glasovi iz Sheboygana.
Dragi K. Tj B.! — Veseli me, da si svoj 2*komet tako izpopolnil, da lahko obratuješ vsak dan ž njim. Gotovo se boš smejal, kadar posvetiš malo k nam. Videl boš uboge«« oeatnega po-metača, ki pridno pobira odmeč-ke po naselbini In jih pošilja v milwauško rafinerijo. Tudi Gr-dinček se bo smejal, ko mu 2ar-komet prinese sliko tridnevnega karnevala, katerega so uprizorili sheboyganski farani v svojih in božjih prostorih. Ne smeš pa mu pokazati tistih lepih nožic, ki so jih kazale deklice, ko so plesale "shlmmie". Slike patrov, ki se sladko reže lepim nožicam, tudi ne sme videti Grdinček. Lahko pa mu poveš, da so samaritanci zmetali 13 stotakov v bisago. Da, da, blagor ubogim na gornjem "štuku"! — Krtača, Sheboygan, Wis..
a a a
M V, i**";- '. *	'
Nesrečna kvota.
Kvota najbrž še ni bila izčr-pana, ko se je Kolumb btižal o-brežju Amerike. T 71
• • * Ar
tih
ith'
( Stroj je že ^j:
Žarkometu: Stroj za ddanje ljudi je že davno tukaj. Trije se rode naravno, kar pa je čez tri, so umetni—Se nekaj : Kdor slučajno vidi nago resnico, naj se zbudi — ni mu treba, umreti. — Ana Bergant, West Allis, Wis.
a a e
jwiku. to M M biio do«ti utjoisr^** S0"-"	M I,Hm. d. J. Z}ft&rsr fft^AS
ta urednika, ati društev
v hrvaškim član-
.tvom, o <«nur bi Uhko d^.1 ATL^S^J^ 1 »«vB.i tajniki obvastiii	^
Pozdrav vsem članom S. N. P.
telja glasila, koliko članov društva jr Slovencev in koliko Hrvatov, da bi upravitelj vedel, kako pošiljati li«t vsakemu društvu. Na U način mislim, da bi tudi v bodoče «riato|.il<. k;
J.» Martin Kovač.
Avtomobili ubijajo n« debela.
Chicago. — Od 1. januarja dd 1.1, a

Dogodek št 5.
Ker K. T. B. želi, da se naše preteklosti obešajo na veliki «von, povem tudi jaz nekaj iz mojih mladih let: Ko mi je bilo šest let, me je vzela k sebi mojs teta in krstna botra, ki je bila brez otrok. Rada ga je srkala in svojega bolnega moža je večkrst naklestila. Tudi mene je pretepala. Pošiljala me ja t vrčem po vodo In s poličem po pivo. Kadar Hem prinesla piva brez pene, sem bila te pena. Nekaga dne, ko sem šla z vrčem po vodo, sem srečala sprevod. Nesli so mrliča. To me je zanimalo. Ne da bi dolgo po-mišljala, sem se pridružila po-grebcem. Videla sem meinarja. ki je poleg duhovna mahal sem intja % neko poaodo in to sem delala tudi jaz. Z vrčem aem klenkala semintja in tako amo mahali dokonča. Pogrebe! ao me gledali in se smejali. Tako aem naredik iz žalosti malo veadjs. Ta dogodek ml ne pojde nikoli iz spomina radi bmsovke, ki j« Mtrašno pela po mojem hrbta, ko priMa domov. To ja bilo v — M. S.,
ZASTONJ 1 FONOCRAF
Vm moIIm hol*M| adrartm «e akraj-leni nutoJi. Kakor hitro omiIU 4» r%m »nm^uJa vlnvja, m tekajte. tmn4 prldita ta Ju na v« ko« HHl »evrell.
I!yru»ulu ali vodno kila oadravlm v M
sgrt&usa
sreda, II_
AAUADtifMt
GUvUKIlItlU
/Glasovi flanov 8. N. P. J. in 1 iitateljev Pn»v«U.)
philippi. W. V* - v &t. 53
da,ilu «em či^ dopis, oz pojasnilo Johna Ognzeka iz Merilna. W. Va. Dflfpisnikar se w tedanji zapisnikar še lahko spominja seje meseca decembra ds je društveni sklep dal odlok do 16. decembra, ako pri-mdeta dO tistega časa ne prenehata stavkokaziti, da nista več člana S. N. P. J« Dopisnikarja gem dne 15. decembra vprašal Dri bratu Martinu Sercelnu: -Ali si delal danes?" Odgovor je bil: "Da, in jutri bom zopet" Dopisnikar je bil na seji in je gotovo slišal razmotriva-nje članstva, tačas se je bilo o-glasiti, ampak de besede ni zahteval. — Frank Polanc.
(S tem sta obe stranki povedali svoje, zato smatranjo zadevo za daljno priobčanje v listu končano. Ce se kdo 6e čuti pri-jadetegs, naj 8e obrne na pristojno mesto. — Op. urednica.) ._
Limestone, Mich. — Bratu Placarju bi letoval, da pogleda pravila,,, prednp da dopis v j#Yr iiost. Vidim, Js so mu pravils slabo znsna.jClane poživlja, naj pazijo na bobjike pri driištvu It. 387. Jako nj^im, da je po pravilih tudi njo^pva dolžnost paziti na bolnice kot ostalih članov.
Vprašam hrata Placarja, da pove, kje se je nahajal član našega društva, ko se je med podporo vadil tesanja. Zakaj se ni udeležil seje in predložil članstvu uvoje poročilo, a če je bil oddaljen 40 milj, pa naj bi naznanil pismenp. Z nepremišljenim pisanjem se več^ škoduje kakor kc* risti jednoti. — Maks Knaus.
SEJE INSHODI
Csnonsburg. P«. — Naznanjam članom društva "Postojnska jama" št 188, sklep društvene seje, katera se je vršila dne B. februarja, je, da «e pozovejo vsi člani društva it. 188 na prihodnjo društveno aejo dne 16. marca, ob dveh popoldne. "Udeležite »e polnoitevilno in brez izjeme val. Na dnevnem redu bo razprava za pove tanje našega doma, katero je nujno potrebno. Brstje, vrt pridi* dne marca na m je, ga ne bo potem kakega oporekanja, da kdo ni vedel, kaj Be vrši pri dvorani.
Z bratskim pozdravom! — Jscob Psyčič, tajnik.
.—_—
Johnntown, Pa. — Opozarjam člsne društva Mlrpi dom št. 448 S. N. P. J., da se udeležite prihodnje s«je, ki se bo vršila v nedeljo dne 5. aprila v navadni dvorani sv. Cirila ln Metoda na St. Clair rd., ob dveh popoldne. Opo-tarjam vse člane, da ae udeležita v o-bilem številu važne seje, ker na zadnji seji ni bflo dosti članov, da bi mogli odobriti stavljeni predlog, kateri se tiče društvene spremembe. Torej pridite v večjem številu na 5. aprila. O-pominjam člane, ssj redno vsaki mesec plačujejo svpj asesment najkasneje do 25. v mesecu, ds ml treba nikogar suspendirati. Rsdi neplačila je suspenzija neizogibna, če je član suspendiran tudi Y0*k lahko (ve, ds v slučaju bolezni ni upravičen do pod pure. — Frank Mika ž, tajnik.
La	IH. -r Članstvu društva
"Triglav It. 2. naznanjam aklep redne mesečno. katera se Je vršila 1.
ii ii	Mmmmmmmmnk
vsi udeleže. Na dnevne *m redu bo več vainfti a t vari. — Tajsik
Greensburs, Pa. — Opozarjam in
uljudno vabim vse člane društva 399, da ae zagotovo udelelijo aeje dne 16. marca. Kešiti imamo važne stvari v korist društva in jed note. Toraj še enkrat vas lepo prosim, udeležite se zagotovo. ' %
Pozdrav! — M. Kajfea, tajnik.
Cleveland, Ohio. -r Naznanjam članom društva "Primož Trubar" it. 126 SNPJ., da se bodo na prihodnji seji dne 16. nutrca razdelile vstopnice k veselici, katera se bo vršila dne 18. aprila v S. N. domu ob priliki 15-letnega društvenega obstanka. Letna seja v meseca decembra 1924 Je sklenila, da se vrši veselica ob priliki 15-letnice društva in seja Je dala polno moč upravnemu in veseličnemu odboru, da ukrepa po svoji najboljši previdnosti, kako bo najbolj prav v zadovoljstvo vsemu članstvu. Tako je tudi sklenil, da bomo vsi enako oškodovani, to se razume tako, da kateri bodo doma ostali, bodo vsoeno plačali dolar v društveno blagajno. Tisti pa, ko bomo na veselici, bomo gotovo trikrat ali pa še večkrat toliko.
Kateri ste dobili zadnjo sejo številke in kateri ste se potrudili, da ste ih prodali, boste prizadeti samo sa Irtte/sa Vstopnico. Oni pa, ki jih ne bodo prodali, iporajo pridržati sa 60c, ostale pa vrniti vsaj pred veselico. Veseličnl odbor pri najboljši volji ni mogel boljše storiti, kot Je storil Vsak naj prinesena seboj na sejo SOc več za vstopnice k veselici, a članice Veaellčai odbor.
Vi, koncerti in plesne zabave.
U Salle, III. — Dram. društvo "Soča" je na svoji zadnji seji sklenilo, prirediti domačo zabavo s plesom v torek dne 17. marca ob osmih sveče r v Slov. narod. domu. Ker Je to prvu veselica te vrste, vabimo cenjeno občinstvo, da se udeleži kolikor največ mogoče v obilnem številu. Povedati moramo, da se ni treba nič preveč "pucati", kot bi šli na kakšno gostijo, ampak pridite kot bi Mi k sosedu v vas, ker to bo kot pravijo Amerikanci
hard ti me party". Za tiste, ki radi plešejo * bo svirala izvrstna godba. Vstopnina je samo 50c, vstopnice s« dobe v predprodaji pri članih "Soče". — Fred Malsal.
PJfOfcVETA
marca, da vsak bolniški obiskovalec mora priti na aejo ter sporočiti stanje Unika. V atueaju, da Ima tehten vzrok in ni mogeče priti na i mora sgJfViti pr| tajniku ustmeno sli pismeno, drugače zapade kazni, katero j« društvo sklenilo, ln to je su-"penzija za 14 dni. Toliko v naznanilo vaem. Fred Malgai.
Hteubenvllte, OMo. — Poživljam 'lan* ln članice društva Jelsčič it. Ml S. N. P. J. na prihodnjo sejo, ko-ja S* vrši 15. marca 1925. — Na dnevom redu imamo aelo važnih stvari " »iti, za te prosim vsa člana in članice, da pridejo ns aejo.
'L bratskim pozdravom. — Andrear Mohorevii, tajnik.
ManafieM, O. — Članom draftva J »'iransko morje it. 298 SNPJ. ds-j< m naznanje, da dvorana, za katero je < lanatvo glasovalo na aadnji redni 16. febr. da jo vzamemo v na-J*m, smo bili prepoani za nje, ie sicer L>la je že oddana nekem« dragemu slovaškemu društvu za tretjo nedeljo
V	mesec«. Toraj bilo je potNImo da > brat tajsik sklical iavsnredso sejo na 23. Feb. zvečer, da smo stvar »redili. - , i
**daj „ bodo vršil« naše društvene »"je ravno tako vsako tretjo nedeljo
V	meaee« ob pol dveh popoldne, in "»eer v Treda Council halll. To je ona •'voreaa, v kateri smo še Imeli dni
t vrne a«Je leta 1923. Upam. ds bo kinoma članstvu znano. x*» vaeh skupaj, da se udeležujete rotor*OH eej polnoštevilno. 1'ozdrav. — L. T, predsednik.
N*Hh It ■ fw)a II. Obte. — Čtanatvo dmAtva -Zarje Svobode" št. M se •f-zarja, da ee odaleiijo prihodnje ti ae vrši na 11. marca, ker bo krap*! o zanimivih k važnih te * korist društva. Seja s* vrši tei tajnik«. — Fresk
Claridge. Pa. — Prav lepo ae zahvaljujem aa vae prostovoljne prispevke, ki so mi bili darovani in so bili do sedaj meni poslani po našemu irustvenemu tajniku Mike Balohu, društva Bratoljub, šter. 7 8. N. P. J. Darove sem prejel do sedaj od društev S. N. P. J.:
Društvo Št. 522, $8; it. 248, »2.85; it. 232, |6; št. 366, $2.60; Št. 30«. 83.60; št. 419, |3; št. 216, $1; št. tft, it. 502, $2.50; št. 122, $2; št. 220. $1.26; št. 88, 81; št. 304, 12.60; it. 66, 12; št. 488, $2; št. 404, $2; št. 60, |2; št. 3, |2; št. 472, $1; št. 344, $1; Št. 92, $2; št. 430, $6; št. 124, $9.60; št. 30, $1; št. 45, $1.75; Št. 318, $1; št. 416, $2; št. 202, $1; Št. 231, $1; At. 86, $1; št. 32, $1; H. 106, $1; Št. 485, $1; it. 228, $1; št. 398, $1; št. 211, $2.50; št. 79, $5; št. 422, $2.55; št. 329, $2; št. 180, $1; Št. 270, $3; št 270, $3; št. 312, $1; št. 206, $1; it 184, $2; Št. 889, $1; št. 214. $6.40; 120, $3.60; št 97, $3.60; Št 321, $2; It. 164, $1; št. 474, $2; Št. 9, $1; št 427, $6; št. 51, $2; št. 351, $1; Št. 95, $1.60; št. S16, $1; št. 323, $2; št 286, $1, št. 117, $1; št 262, $1; št 39«, $1; št, 209, $2; št 199, $1, št 189, $3.40; št. 174, $1; Št *«0, $1 št 366, $8; št. 207, $8.50; št. 290,41; št. 391, $2; it 339, $5; št 268, $3; it. 81, $1; it 820, $8, it. 128, $1; it. 388, $2; it. 6, $2; it. 3S3. $8; it 101, $2.20; it. 170, $$.71; it. 96, $1; it 326, $1« it. 13, $1; it. 384, $2; št?69, $7.60, it. 16, $2; it 242, $1; it 393, $2; t. 181, $1; it 464, $2; It 130, $2; it 89, $1; it. 220, «2J0; it 496, $3.26; it 62, $1; It. 76, $8; it 107, $2; it. 2«7, $5; It. 182, $6; it. 2, $1; t. 262. $1; it. 119, $6; it. 265, $1; it. 74, $1; it. 78, $4.65; it. 182, $2; it. 35«, $4.20, it. 39, $6; M. 200, $1; ^k 41, $8; it. 104, $3. V slučaju kake pomote se obrnite na , mene as pojasnilo. Se enkrat izrekam vam vaem skupaj lepo zahvalo za pomoč, Z bratskim pozdravom. Jofcs Novak, član dr. it. 7 SNPJ. v Claridge, Pa.
f PROLtiTAREC
Je slovanske glasilo socialistične strank« v Ameriki. Vsak delavec la rojak, ki ae zanima za socializem, bi gs moral redno čitati, ker vam kal«
pravo aliko socializma
Naročnina snaia $3.00 na leto, $1.75 na pol leta.
Naslov: PROLETAREC, l«3$ w. Hth St
CHICAGO. ILLINOIS. . Pilite po aai ceaik knjig!
FARMARJA ZAMENJALA 2ENL
Bloomfield, Mo. — Farmarja Curt Wallace in Otis Cravens ter njuni ženi Cora jn Loren so bili aretirani pred par dnevi na obtožbo, da so se nepostavno "zmešali". Farmarja sta namreč zamenjala svoji ženi in vsi štirje so bili zadovoljni. Ko je prilla policija, sta farmarja protestirala, Češ da to ne sme nikogar brigati. ^
VELIKOST ZVEZDE MIRE i , DOGNANA. ^
Ckfcaffo, H). — Na zvezdam
na Mount Wilsonu so ravnokar dognali velikost zvezde Mire, k se nam kaže kot majhen madež na nebu. Zvezda je trideset tisočkrat večja kot naša zemlja. Htvezdo je odkril astronom Ea-bricua. Od leta 1596 so se trudil znanstveniki, da doženejo njeno velikost. To delo je bilo izvršeno šele sedaj, ko imajo pqpolnej*e instrumente za nierjenje zvezd v takih daljavah od zemlje.
Llhrarj, Pa. —
mi,
RAZNA NAZNANILA
. Marianna, Pa. — S tem opozarjam člane it. 171, da ne plačujete svojih druitvenih prispevkov possmeanim članom in istotako ne blagajniku dru štva. Meni je nemogoč« hoditi k blagajniku in vpraševati, kdo Je plačal in kdo ni. Tudi povem članom, da denarja ne sprejemam po cestah ali na delu, tomvfč na svojem domu, ali pri seji v dvorani, in sicsr od ene pa do otvoritve seje, po zaključku pa dokler ne plača vsak. Naznanjam tudi, da ne bom nobenega člana čakal <dalje kakor do 24. v mesocu do devetih zvečer. Ravnal bom po pravilih napram tistemu, od kogar do tega časa ne bom prejel aaesmenta. Oddaljeni člani naj pošiljajo svoj asesment po poiti na spodaj označeni naslov. Kateri so blizu druitva, naj ai vzamejo prestopne liste, da jim ne bo bolniika podpora ustavljena v alučaju bolezni ali nesreče. Moje stanovanje je v East Marianni. — Mike Pawick, Box 18, Marianna, Pa.
Aaaconda, Mont. — Pri seji dne 9. dec. je druitvo "Postojna" it, 808 zbiralo odbor za leto 1926. Tsjnllke služb« ni hotel vzeti nihče, nakar Je brat Mike Perot rekel br. Franku Pe trovčiču, naj on prevzame čast tajni ka. Rekel j«, da prevzame, toda podpore ni dobil. V dvorani se Je tedaj imela vriiti plesna zabava, tako da nismo imeli Časa vriiti le dalje dru itvpne posle. Pri seji dne 14. januai* Ja, ko se J« čitai zapisnik proile seje. ni bilo članstvo zadovoljno, da br. Frank Petrovčlč ostane za tajnika in stavljen Je-bU predlog, da se Izvoli drugi. To pa je očividno brata Franka Petrovčiča ujezilo, da je vael suknjo in iel od seje. Pri seji 12. februarja se Je Frank Petrovčič izkazal a pismom bd gl. tajnika br. Turka, v katerem je omenil, da mora društvo imeti vzrok. Članstvo J« nsto skle nilo ns seji 12. februsrjs, da napiše par vrstic za glasilo, na kak način J< bil br. Frank Petrovčlč Izbran zs taj nika. - Joeeph Keršul, tojnlk.
Rarbertoa. Ohlo.—Naznanjam vsem tistim članom in članicam društva Triglav št. 48, Id so pristopili k dru štvu v letu 1924, kateri nI dobil po-vrnjenih stroškov sa zdravnliko pre iskavo, nsj se zglasl pri sedanjem tajniku, ali pa na prihodnji seji dne 5. aprila. To v«U« tudt za mladlnaki odsek. Te Je druitvo napravilo la raz loga, ker bivši tajnik ni vršil naloge i tem oztru, kot hi moral. Bratje In sestre, upoštevajte to do 5. aprila. — Tajnik.
Hopria, Celo. — DraHva, katera U darovala našemu bratu Johnu Ijmi-raacina lete 19lf, ao elededa: At 20« —$2.00; it. 465—$2.00, it. 228-91, št. «2—$1.00, št 122-$1.00; št. $2.00, št 2—$1.00, št 449—$1.00, št 220 91.25, št. 81$—$1.09, M. 119-$2.00, M. 1I9-IM0. M. 182—$200, It. 3««—$2.00, M. 66-96.00, št 634— $1.00, št. 9-91 jSO, it. 99—91.00, It 170—91-60, Št. 400-9190, H. M $2.00. št 199-91.00, št. 472—$1.00, it. 48—$100, št. 422—92j00. In Gašper Dular od omenjene it 91 M. št 446--92.00. it. 401 91JDO. št 41 91.00. It 990-914», M. $44—91 <99» M 447 f I oo. *t 996- 91.90, it m $2 00. št. 626- -92.00. št.
št. 44«- 9120, št »63—9260. št. 181 - _
Ii>00. it 4#9 91.46. št. 2oe $iao.,P<>w	t A,
M. 8SS-914*. št. 869—$1 00, It 4*lk* Je d^J * —91 JO ie št 4IS-9SA0
RAD BI IZVEDEL*
kje se nahajata Jakob Bregant in Martin Hrastel, s katerima smo bili skupaj v Ostaka Ham burn v Nemčiji. Prosim vaju, da se ml priglasita, sporočati vama mam nekaj zelo važnega. Jar, A. Bobniz in moja žena Mary Bobniš, prejšnje njeno ime Mary Kožar, želimo" izvedeti sa bratranca Joseph Klemenčiča, doma iz Gornje težke Vode na Dolenjskem. Ako bol ta oglas čl tal, Te prosim, da se prijavi« na najin naslov: Mary, Antoti Bob niz, box 501, Claridge, Pa. — (Adv.)
^ŽENITVENA PONUDBA.
Samec, star 89 let, ki 4ma veselje do farmarije in se želi pri ženiti na kakšno farmo. Isa tri tisoč pet sto dolarjev gotov* ne. Nevesta naj bo dekle ali vdova do 40 let stara ln ki lastuje farmo. Katera resno misli, na piAejia naslov: "Ženin Farmar" 2667 S. Lawndale ave., Chlcago III.—(Adv.)
RAD BI IZVEDEL
kje je moj prijatelj Anton Mirt, sporočati mu imam zelo važne ntvari c njegovem bratu, ako kdo rojakov ve sa njegov naslov, uljudno prosim, da mi to sporoči, Če pa bo sam čital ta oglas naj se nemudoma prijavi na moj naslov: Frank Dolenc, P. O. Box 801, Elm Grove, W. Va. (Adv.)
DR. KOLER
s
638 Penit Ave„ Pittsburgh, Pa. .t
r/.VEDETI 2KI.IM sa naslov svojega* bratranca
John Kontelj, doma is vasi Kal pri St. IVtru na Notranjskem. Rojake uljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi to nasnani, če bo pa sam čital ta oglas prosim, naj ae nemudoma prijavi na moj naalovt Frank Kontelj, Rox 541, Buckhannon, W. Va.—(Adv.)
KILA OZDRAVLJENA
a pomočjo 8TUART'S ADB8IB PLA-PAO-PADS, ki a« napravljen« na način, ds drš« kilo In adravijo ob «nem. Naša PLAPAO podlaga Ja prlUpUiva la se ne mor« premakniti, pomol aa vsako kilo, katere se ne more opasati. Nima smeti, ali paeov ln se kaj lahko priloil. Ta podlag« m dobile alato medaljo na mednarodni lalolbi v Rimu la odlikovanj« a diplomo v Parizu JDa to dokalemo, vam pošljamo brez-platno PLAPAO rta poskušnja. Pišite še danes na: PLAPAO LABORATO* IE8, 9S99 Btuart Bldg., 8t Louia.
Izdal sem novi cenik
DOMAČIH ZDRAVIL
ka*n attsaaela eier. Kaale v ka|M
i DOMAČI ZDRAVNIK.
V ataSni h vaaka vaalitaa aevešeaa. as kaka b»Uam sa veM. HMD laM ■e laeSM iM.aik, 4m n ImU w ato-
MAT H. PEZDIR,
ANGLEŠKI JEZtK
J* aelo potreben raakemn Slovenci] v ti deUU. Ml vas naučimo govoriti, Čitati In plasti angleško v kratki dobi Ne odlagajte, pričnite takoj. Ake živite v Chlcagu lahko pridat« osebno v našo iolo p« dnevu ali ob vešerib Ali samo v nedeljski razred. Ako II* vite sunaj na delell aa lahke pričnete učiti potom poslanih nalog pe polti. Hočemo vsa prepričati. Plsša ae la $3 ns daaet nalog. Pilite na naslovi Slovenako Analrška A«da. 1639 Waa( 22ad Btreei, Cfclcage, OL (Cer. M0 lard Are.)
NOVI NASLOV.
mmmmmmmmmmi
mM
ti »i—4 en ■
a« • •
> DR. JOSL Vf GRAHEK ■
•	Phraialek sed Sergeaa	■
1 $91 Amerieaa Štete Bask Bldg.	J
*	999 Orsat St st Stati Ava^	*
rrrrsBVBGH. pa.
IMAM V ZALOGI tK NAD II LBT
tri- ln Itirl vratne, dva-, tri- ls iUrikrst, nemiko ln kranjako uglašene kakor tudi kromali^n« ln pa kovšeke. Harmonike ao najboljioga dela ln «pr«mUaa« a zaporo za zapreti.
Imam v zalogi tudi I« rabljen« harmonik« vsakovrstnih ladf Ikov po niakih conah.
Imam aa aategi Importlraae
starokrajskc
na roko kovank
KOSE
la najboljšega jekla, dolg« od M do
81 inčev.
Poaameana koaa atane $1.00 s rinko In kljutem vred} teet ko« skupaj ali ve« po $1.601 Imam tudi kle-palno ortnlje troj« viete p« 9L00 garnitura in BAHOAMO bruailn« kamne po 60«. Pri va«h teh cenah Ja poltnlna le višata.
A LOJ SSKULJ
MS BPS1LON PLACK. BROOKLVN, N. T.
ZAGR1NJALA ZA 2 OKNI
HITRO OZDRAVLJENJE REVMATIZMA.
I Kdor trpi vsled revmatizma, naj n« odlaša, ter saj al tekej narodi steklenico sdravila In praprilal aa b«, da mu hitro pomaga Tukaj piše Joe Pav-latith iz Sesaer, 111.: Trpel eem na revmstismu U dolgo tet, poskusil vse, ni niš pomagalo, ko eem pa vsls sdravila rabil, sem ee takoj boljšega počutil In eadej eem popolnoma sdrmr in ne čutim več nobenega revmetisma T« pravi Svvris Prodi k. WIU, lil Trpel sem a« revmstismu 1« tet, v kolen«; poekueil sem razUine etvarl. s vse si pomagalo, ko sem pa vaša zdravila rabil, sam bol JI In s« občutim v«« boleči* revmatizma. VeM tega
1 Ta zdravila ae
it. 418
Ueder «M food
od Jalte« r«-dr«g a«t
Ta h ocodn« iHrtltka 4aMU t»«N*aa foaestaf ZASTOHJ. Motor m»U»
lnr«U val »Mi « vnlm naviti«,,, Kr«..... mak«««nl l»Jatan. I«ra vea alt
la r,,ato. Akn ho«#u kupiti U fonosraf, morate |»e«rt*IM	«letarje». Ml
itaaiu »aatunj. tkPOMNIT« ti. 1» k I* M kraUe d»h«. hae Mlm«. ia »ali vldije la kraaaa »a»rl,»)#la vlaMl na »allh oknih in h*4ar va. varalala. 4a dale nat na.lov. T« i. »»rok. da dame fnn.iaraf MaUin|. Ako *>IIJele nabilo aa wM»r<a)aU takoj, ao nova vrato ravnokar «U,»W la tovarna ra»nlk kraanlk lwWkov. narejaal ts tiL^nava hlaaa. da va* b«d«. dol«« .atnaall. Veliki dovoli m vallfce okna. So artlalli. naaa	JIH oplMtl |KH»elnon,a U na»oso*a tukaj, vldatl Jih mera* aami, da aa
Itr-erifeMk TI b«d» okraaak aa vh» dom. 1'raif au »rofeJall M vla»kpe aana la le buNataJti ak»JI >o jih kuntvall »iwr i»a ml tellmf. da al Jih nabavijo val ljudje la aa •ainanU« a iea»t kraanlml uarlnJaH, aate Jih tlsMe ss kr^tie teke |m» M aaltesl asai. Ml VAM P(>ŠUKMO TA KAOKINJALA SA DVS OKNI SA SAMO |».W la foi,.«raf aeatoej. MlalSa,«l Uka nUka aana le raa tiaodna arilttia. Na «ši*tej<e as mcHH«, tomv*« uk,.j ko i>r««lUl« ta uale« vaemlu »-r., v reko ta pilite aaa». Mi ae .«»,L.vaaw> drnarJa v naerej. arllolin* «m«» »» aaelov v .M,ru ali MMRkak m »m4»» IJatvaaa imlka. .wtaio lili plalate ke »rajmata hlaso na dam. VI aa atorate te srtllka immIuIUI In euatl nat	1
WALTBR 8PKt'IAI,TY C<K 1117 N. Paullna St, Dapt 8T$, Chlcase, lil.
2 Curtški
onlv
iKNaKR. na «4le!ajte val niti daeva, umval dokU« bodau- t« kratnl U karatni |Ma>la*anl "aainee
kamni In 1« ln lav |h,»|al»no varili«,. Ira.no aarajeee in vraono ee aa.ae, mmimi bo4ala vaaal« In vam odneM >a val la«. Ml *me aa odMIII, da demo aa kafatal lavallUr iMjpolnoma ZANTON> v.akl lanakl. ki ko narellla »d na. lil uarlnjel. _ okni, po p«Mabal .iiilanl aahl, Ml »Mo praprllanl, Sa kadar botfate vldal* I« braaas aeerl-njala la, Šarilo, de bedau va« kol ■ašev^ljn., ke Jih ekeatte aa vala ekna lih boda ekeiavala lanaka la va« vpralal.. kje rta Jih varellll. da a4 jih be4e fnaam tudi ona B0W«Ud. Zatrt-nje I« aa • lavljvv dol«a |n M In lev »troha, SONNK KKMMK vrrtei la aeoes aa aeUakek «a viiku oknu »u. km.«,a«a lulalka. imaj,. franla la aopllka na vrhu la .podaj la sMilS »trael. Itlkarija Ja aalo trpalna in va« ednaaa as ve« let. Se lakke perela la asiaaaale. Sa Jih <,plasti popolnoma Ja tu ■kof« neetieola. Um,.« aa praprKaia ke |Mi vkUte aa vate Uatea Ui. VI vam polljamo dva •ašriajell as dva ,«k«| aa M M la Uvaliter r.ASTt»NJ. Kader nerolete prlkrtlle M* v inamkak ali andiru M pellljatvaaa ue*ke. Ts ponudbe valja U do VKI.lkk.Norl Toraj *l«Ue la daaa«. Uvan U. S. ir«av aa »ahteva vaa danar v aaprej.
LUXUS 8ALE8 OO.
1S13 EMMA st., Dapt. P. 104 CHICAOO, ILL.
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ■
• svale meee, frocerlja Itd. Se toplo priporočam edjemaleem. Poklllite *
■	po telefos« M U, I.	% '*(F ^fl®
■	Louis (; roziiik, LI br a r y, Ps.	' J
SKUPNI
IZLET V JUGOSLAVIJO
, .8 PARNI KOM
PARIŠ
J(\M 1(1
18. MŠJI1826,
Potnike bo sprnljsl nsl uradnik skeal do Ljubljane.
Vsi potniki lil. razreda bodo aaeteajeal v kabinah p« I, « Is 9
skopaj In ao nam aa tedaj dodeljeni najbolj« prostori.
Tudi nodriavljaal zamorejo potovati na obisk la »stati zunaj ene lete, ako al preskrbe dovoljenje Is W«ahlngto«a.
Kdor teli potovati aiassaa maj«, asj m Hm prej priglasi, ker bo to potnvane v resnici edobno Is bresskrbn«. Pišite aa pojasnila sat
■ ■ mm' 8faamm^H^mmi«BMmmaamdH
FRANK SMSER STATE
82 CORTLANDT BTKBT
o
MU 5*
ZA PISNI K
sborovsaja 4ui|Mfi (livM|t o<!i*,ra S.N.PJ U M |« vršilo v dndl U K 4. i« * februarja It25. ,
to Mim
' Brat predsednik otvori zborovanj« ob deveti uri zjutraj, ■ primernim nagovorom, m kar m preide na dnevni rod
Predlagano, da m Izvoli dv« zapisnikarja, kator« naj Mi delo razdelita. Podpirano in sprejete.
Ker na ponovno Imenovanje sa zapienikarje, I« brat Novak ■prejme nominacijo, je stavljen predlo*, da ae zaključek določujoč dva zapisnikarja, zruši. Podpirano. Pradlof propadi.
Na ponovno imenovanje »prejme nominacijo »os.
-----Ji. Tauchar.
ta k dva kandidata sa zapisnikarja, brat proglasi brata B. Novaka In soo.T. A. Tauchar f*vtyljenim.
Na ifcji to navzoči slede« gl. odborniltf: Vlneent Cainkar, Aodrew Vidrich, Matt J. Turk, BJaa Novak. John Vogrlch, Jožef Zavertnik, Filip Godina, Prances A. Tauchar, John Kritmančič. Mary Udovich. John Tr-telj, Josoph Zorko, Anton Šolar, Pran k Khro, John Golob, Paul Berrer, Richard J. Zavertnik. In Prank Zaits. Od gl. odbornikov, katerih poslovna doba ja potekla zaključkom preteklega lota sta navsola le brat Wm Kitter in Mas Mere. Novzoč je tudi brat Dr. P. J. Kern. Brat Ivan Grošel so je pismeno opraviči), da ae n« nuna cborovanja vdetošitl vsled bolezni. Brat Prank Somrak m je opravičil In Imenoval brata Prank Udo-vtln sa namestnika pri pregledovanju knjig. Medtem so sborovanja vdeleti tudi brat Martin Zelesolkar.
Brat Richard J. Zavertnik naznanja, da ima danes Hi v sredo popoldne, ter v čefcfek dopoldne toleke pre-izkušnje, zakar teli da bi'se ga sa omenjeni tas oprosti-lo od zborovsnjs. So mu ugodi.
Praids so na poročila glavnih odbornikov, gl. predsednik porota: |n sestre gl. odborniki: f« <aval sem pripraviti obšlj-no poročilo sa a ter v njem podrobnosti obdelati m i potrebe, tika jote se naie organizacije, toda primankanja Časa tal nI bilo mogoče. Jedno-U v veliko podjetje ln rasšlrila je svoje pa ko nastale tudi nove, valje tn drugačne ker tSdi mi ne mislimo ostati pri tem, kar ij, tefnvel s« hočemo ravnati po na-n "Naprej in vedno naprej!" tudi v
__________ treba, da poskrbimo, da se pravočasno
pOfcMibfMl	v organizaciji ter se uredi
ilovanje tako, da* bo odgovarjal? razvijajočim Kar pa mi nI bilo mogoče pripraviti po ki bi vsebovalo vse te ln temeljito obdflano, bon pa pripravil obširnejši materljal za konvencijo, ki se ima vršiti to leto in katera bo morala tako in tako o tem raspmvljati. Za to sejo Imam torej le bolj površno poročilo in'Bleer:	/"
Za leto, ki smo ga ravnokar saključili, imamo zopet bllešlU napredek. Jednota Je narastla s ozlrom na promotenje In na članstvo, po tšdl na krajevnih društvih. NI potrebno, da navajam na* napredek v številkah, kar to bodo iskasovall računi in poročila drugih odbornikov in načelnikov rasnih oddelkov, ampak toliko hošem omeniti, da se jd naša organizacija razvila v tem leta na dva miljondalarsko podjetje. Tega smo gotovo vsi veeeli, la nam daje zopet novega navdušenja in nove energije sa šolo in agitacijo.
Toda to še ftikakor ni vse. V preteklem letu, kakor vam ie še snano, smo vresničlli misel o lastni tiskarni. Zgradili smo poslopje In opremili smo tiskarno s vsemi modernimi stroji, kar JUv saeedaj potrebujemo. Kakor Ste fta videli, tiskarna obratuje s potno para. < jetniki Smo v tej stroki, seveda, In začetek je povsod bolj tešek, toda sa sašetek kaše vse dosti dobro, v nekaterih osirlh le boljše kot smo pričakovali. Trdno upanji Imamo, ds b*to novo jednotino podjetje zadovoljiv uspeh.
Poleg prostorov ta tiskarno smo seveda morali sgrsdltl tudi večje prostore sa urad jedt*t* *ajtt stari prostori »o bili Še prenatlačeni in nikakor niso veš od-govsrJsU potrebam organizacije. Z sdruftenjem in s Mirim nMSŠŠajem v zadnjih časih, nam je postalo vse premajhne. Kar so tiče novih uradnih prostorov, bodo odgovarjali nalim potrebam sa dolgo d«fco, nimamo pa odvfč prostora sa tlšksrske svrhs, In č« te to podjetje vasvtj«, bomo morali širiti.	_
Ker smo še morali Imeti rasne shrambe ter večji prostor ss premog ln parni kotil, ter sobe sa oskrbnika, ip ker M to Itak vselo ves stavbni prostor, ker je bilo treba računati na temelj ln streho skozi in skosl, je ka-salo is gospodarskega stališča najbolje, da, postavimo vfsss šs primemo dvorano. Kot sta videli, dvoran« je moderno, a obenem pri prosto Ugotovljena. Ima do^o akustiko ln te občinstvo veliko sanlma sanjo. To nam js porok, da se bo v dvorani nalošen kapital dobro
nate poslovi sa poyr®wini ročila, ki bi1
To vso skupaj seveda precej stane, toda nI nič proč vfšsnoga, pač pa je vse le dobra Investaclja. Naš denar, ki ga Imamo nalošeasga v bondih In na banki, ss rabi v slišne svrhs, samo s to rasHko, da slu|i drugim. Nobenega pametnega argumenta nt, zakaj bi ml ne investirali raje v svoja Ustna podjetja nameeto v tuja. člabstvo j« bilo sfeer nekoliko tolje prizadeto »er nam zakon ne dovoljuje vsoti vse polž naše ranem« zakar smo morali raspl-ment u ojačenje upravnega sklada, (tfVtenar js šobro ln varno nalošen. Kdorkoli si pride Ogledati našo novo stavbo ter našo moderno ti-altarnd/'jd ponosen In drage volje prispeva sa naše dolarsko podjetj««
* • temi da smo ustanovili lastno tiskarno, smo isvr-MU eno vašnlh nalog, ki nam jih je dala zdrulitvena konvencija In kar Js potem potrdUe članstvo s splošnim glasovanjem. NI nam pa bilo mogoč« (speljati druge vsšne nalog«, to je zgraditev lastnega savetlšča. To so namreč dve ustanovi, sa kateri je potrebno veliko kapitala. Oboje »peljati v tam času bi pomenil« sa naše članstvo preveč občutno breme, kstoršge bi vpričo slabih delavskih rasmer najbrl ne bilo voljno noaltl. Lastna tiskarna nam j« bita bolj nnjno potrebna, sato sate s« lotili toga najprej. Mečeta ko je Meja lastne tiskarne postala "meso tn kri," gojimo upanj«, da m bo tudi Ideja zavetišča enkrat vresničlls Odvisno bo pa« veliko tudi od sakona o naseljevanju. S številnejšim priseljevanjem naroda bi ae stvar veliko iotje (speljala. To bo veliko podjetje, s velikimi vsdršovalntail stroški, kakoršne samore zmagovati le velika skupina ljudi.
Naša organlsaclja »e bo morala lotiti reševanja še dragih gospodarskih problemov. Njena nstnga nI samo podpora v bolezni in smrti, temveč skrbeti ima sa splošno povsditfu naroda. Medtem ko smo precej poskrbeli as duševno povsdigo, smo gospodarsko stran večali-manj prosili, la vendar je goepodareka povsdiga rav-notako važna, te ne te bolj. Gospodareko polje jo seveda tadl obširno tn mi oe ne moramo totlU jseh panog hkratu Pmjoltotoj •• bomo morali bavtti s Idejo, ki oem lo sprolil te pred leti. a oe je začelo javno ras-Mrtjjali e njej teU aadnje čase. to je kako mgaalslrs* kapital naf ~	i —
m ts šy«
toliko, da
Mojo nI tako tašfco ispeljlva. kakor oe nekaterim doade-va. Stvar jo korietna in te nas tolike VašnosS; da je ne moreese tn ao iky» prezreti
Da si zagotovim« tem večji uspeh tudi v bodoče, jo trebe, da vadvtlmo na dobrem etalilču tudi nate Hote ali glaelto. ne samo da gledamo sa njih dobro Jtaan An-etran. temveč tadi os ntjh veebino. lietl morajo biti podnčljlvi In <'hrn«>m pr^pagBndtsttčTii Pr os veta jo vršila ovoje nalogo doadaj dobro ta uapeSno, In o usta-novttVljo lastne ttakarne bo gotovo te boljše. KI pa take nepošen Mladinski Met ali glaailo namenjeno mladini. Mislim, da M bUo veliko l«»IJe, te hi »o liot urejeval v glavnem maša ali aredntfkfh praetarifc. kjer oe
to ta
H v njej	rwe, to ^ aaso organiziran
našega čtanstvs pod kontrolo Jedn.^e. Kako bi lato Išvršiti, ne bom takaj navajal, omenjam to da oem poskrbel sa Isosdivni informacije ln da
V intereeu organisadje je nadalje, da glavni odbor bolj odločne nastopa, kadarkoli oe pojavi ali pride aa površje sadova', tikajoča oe organizacije, posebno pa, kadar jo predlotona kaka inkijatlvo. Kot vsi raste, imamo aadnje čaae zmeraj več inidjativ, toda članstvo dostikrat ne ve kako bi glaaovalo, ker nima Izkustva in stvari dosti ne pozna. Gleda seveda, kaj bo gl odbor rekel, a gl. odbor navadno molči. Neopravičeni napadi in kritike od strani nekaterih članov ao vsrok, da so s« gl. odborniki tako vmaknili in prepustili članstvu, da samo rešuje in samo odgovarja sa posledice. Toda Jas smatram, da to nI prav. Glavni odbor je voditelj organisadje in članstvo opravičeno pričakuje, da mu gi odbor daje navodila ter začrtava smernice sa afere organisadje. Dolžnost gl. odbora je. <te izreče svoje stališče v vsakem važnejšem pojavu, brez ozira na kritiko ali priznanje.
Kot sem le prej omenil, bomo imeli letos rodno konvencijo. Pravila določajo, da Ima gl. odbor določiti, kedaj M imajo vršiti volitve delegatov. DolšnaSt to seje je torej, da odredi volitve delegatov ln naredi druge potrebne sklepe za konvencijo.
V zadnjem času sem bil zaposljen pri stavbi novega poslopja tn pri vpostavi strojev itd. v toliko, da mi ni bilo mogoče delati veliko pri pisalni mizi. Poprej oem poleg reševanja in izvrševanja predsedniških poslov opravljal Ae draga dela ter pomagal y tajništvu in ko-v dar je bilo treba, ter tako nadomeščal eno moč v uradu, sedaj nrf pa to ni mogoče več. S pomnoiitvijo jedaoti-nih oddelkov in jednotinega delokroga se je raztegnilo tudi moj« delo. In razmere zahtevajo, da aem navzoč sedaj tu sedaj tam, in tako pride, da mi ne ostaja veliko časa sa pisalno mizo. V interesu organizacije je, da je nadzorstvo vseh departmentov koncentrirano, ena nadzorna oseba mora biti, in naravno je. <to to nalogo Isvr-šujem jas kot predsednik organizacije. Vstod proobtto-ga dela doma oem pa moral nekoliko sapemaritt orga-nizatorično tn agltatorično delo, bi posledice o« še ko-te jo, posebno kar — tiče novih drpštov. Upam pa, da mi bo to mogoče popraviti v bližnji bodočnosti.	;
. Konečno telim še epregovoriti nekoliko o poeetih pri krajevnih društvih. Zadnje leto, kakor veste, smo obhajali dvajsetletnico obstanka jednota. To priliko so israbila nate aktivnejša društva. Prirejala So pridno slavnosti In večkrat zahtevala govornike Iz gl. nrada. Kolikor som mogel, sem posetil sam, včasih pa je prišlo tako, da js bilo več slavnosti na en in Isti dan, in tako so mi pomagali tudi drugi gl. odborniki, posebno brat urednik ln br. upravnik. Povsod šp izpadle naše alav-nosti s povoljnim rezultatom. Do prepričanja som prišel, da so toke priredbe velike vrednosti za nafto organizacijo. Zato priporočam, da kadarkoli se kako društ-, vo z glasi s prošnjo sa govornika ls glavnega urada, da se po motnosti ugodi. Zanimanje društev sa take pri redbe je hvale vredno In koristno za organlzadjo, čeprav ne vidimo takojšnih direktnih dohodkov od togo, in dolinoot nafta je, da damo taki ideji nafto največjo podporo.
VINCENT CAINKAR, gl. predsednik.
Predlagano, da se poročilo vzame na znanje. Podpirano in sprejeto.
Poročilo rI. podpredsednika.
MoJe poročilo bo kratko, kor nimam veliko, niti posebno vaftnlh stvari sa poročati. Znano vam je, da gl. podpredsednik nadomestuje'gl. predsednika v slučaju bolesni, smrti, odstope oll odsotnosti, kor pa ves čas mojega olušbovanja tega ni bilo potrebno, nimam podati <mftlrnejftlh podatkov.kot sledeče:	■ »
V prošlem službenem l«tu sem so udeležil raslih slavnosti, na poslv raznih društev, ki so priredila slave 20 letnice obstanka jednota, slasti po pittsl okrožju v Pennsylvsnijl. Utls ki sem ga dobil na tal aeatanklh naših sobratov in sosester je nad vd« razve-seljlv. Med članstvom veje napredni duh ln sloga. Clanl skušajo edeh drugega prekositi kdo bo nSradil več sa organizacijo. Tudi inteligentnost se opaža ftiOd^ našim članstvom v mnogo večji meri kot kje drugod. Vsakdo si šteje v čast ln ponos, da je član BNPJ., katera Ima danes največji upliv med vsemi jugoslovanskimi orgsnlsacijaml, kar je nedvomno največja seshtfra nateg« lastnega dnevnika Prosveto, ki v polni meri zasluži to ln|o.
Imel sem čes loto tudi nekaj sporov, ki sem jth po možnosti rešil na željp prods. Si. por. odbora brata trn-denrooda, tn tako prihranil nepotrebno dolgotrajno' dopisovanje tn potne stroške jednotl, ki bi nastali vsled osebne udeletltve tozadevnih oddaljenih gl. odbornikov.
Dopisovanja s gl. uradom ln ostalimi gl. odborniki ter s različnimi društvi sem Imel v prošlem letu 46 slu« čajev. Soj gl. odbora in gl. isvrševalnega odbora sem se vs«h udeležil rasun prošle letne seje, ker sem bil sadrlan vsled bolezni. <,ltfed tri, odborniki je vladal spo-razum, dasl so bili mnogi slučaji teftki sa raftltl, so se
i. da je
dja.
Prodno končam, priporočam, da gl. priporoča članstvu, da zavaruje svoje]
odbor delajo tn otroke pri noftt jednotl, mesto pri rasnih ss varovalnih družbah, ki potom svojih Sgontov nagovarjajo Inozemce toliko časa, da Jih d«be na svbjo stran. To družim dobro vedo, kaj pomonl mladina sa njih obstoj. Mladinski oddelOk je nnjpomembnejšl ss našo organizacijo, tn rsfi toga pM^ poročam, da naj se stori vo« kar je mogoče, d« so upll-t vo na razsodnost članstva ln jugoslovanskega ljudstva v Ameriki v občo, do je to njih lastna bratoka podporna organlsacijs, kjer ne bodo ogoUtifani sa njih denar, In da nI ntkeka kapitalistična miljonarska zavarovalna družba, M hoče kovati kapital na račun delsvskih šuljev.
Soleč novemu glavnemu odboru obilo uspeha In bratake solldnrnostl pri tem sloer ne lahkem, toda odgovornim in častnem delil
ANDREW VIDRICH, gl. podpredsednik.
Poročilo ae vzame na znanje.
Poročilo gL tajnika:
Cenjeni gl. odborniki BNPJ.:—Kot običajno vsak odbornik poda svoje letno poročilo na sej igl. odbora,
teši • : Hil

Jas kratko poročilo o
najboljši! napredpv
Koslovanju
leta. Na premošonjn jo Jednota napredovala sa .49, kor snači, 4a 1M4 jo bilo eno Od ih sa jednoto. V posmrtninekem skladu osmi rsli SS18.S4S.41; v odškodninskim skladu Smo pa naaadovsli sa vsoto 91M7tJ8. Vsrok temu nasa-dovanju je, do jednoU plačo SO vsakovrstne sa kat jo »a asssmont premajhen. Takaj bo treba ao-kaj obraniti na prihodnji konvenciji ln sicer: sil svl-tati aaesment v tam skladu aH p« plačati somo so goto VO operacije aH pa Bnlšalt vsote 00 opera« ! Ir M lniiki sklad je nazadoval sa vooto |9A.170^S. Od kar jo |>lto sprejeta Inidjativa dr. Štev. IŠ8, oe eklad |4 tn |S ne moreta vidrlrvatt Sklad |6 ima pnmani*, % fM«sku , kar je treba poravnati tn sicer s Izrednimi i sklad S4 pa na poS.S0
je manj kot 9 Članov na vsakih tisoč, kar umriivoet natego članstva pod normalnost, č«
imamo precej več rizike kot druge organižadje. Vzrok smrti £lanuv ao v prvi vretfaeorače v rudnikih ta pra-mogokoplh. J etika aU aašica ndde v poštev sa tem in v tretji vrsti pa samomori in umori. V zadnjem totu smo imeU *č takih slučajev kot kedaj preje in vsrok toga je brezdvomno preveč viivanje alkohola. V mladinskim oddelku je pa umrlo 95 članov in zavarovalnina je znašala $lf>M.oo. Če primerjamo fttavllo umrlih, članov proti številu članov v mlad. oddelka', bodemo pronajdli, da umriivoet otrok je precej majhna. Vzrok smrti otrok je v prvi vrsti davka (diptheria), potem pa nesreče itd. Dne 31. doc. 1999 jg solventnost jednota znašala 106.6602 odat, kar pomonl, da jednota ima 5.<W02 odst. več kot državni zakoni zahtevajo. Za leto 1024 ni aktuar te gotov s svojim delom, torej ne vemo koliko znaša solventnost s dnem 91. doc. 1094, toda pričakujemo, da maša več kot prejšnje leto.
Is skleda Izrednih podpor smo podpirali več dlj* kov in sicer z podporo in aaeemetitom. Ravnotako amo plačevali asesipent sa člane, Id ao brec d«la tn brez denarja, ln polegtega je gl. in isvrft. odbor pomagal več članogi, ki so pohabljeni, Iz tega sklada. Nadalje, če ravno upravni eklad izkazuje 9101,982.1*1 premoženja, imamo fte 987,199.05 primanjkljaja v temu ekladu. Če prištejemo kar spada k upravnem skladu kot poslopje in posestvo, tiskarno, pohištvo, dolg na naročnini itd., ne preostaja nobene gotovine v upravnem skladu temveč deficit. Pdporotam pa, da gl. odbor ne razpiše izrednego asesmenta za sedaj, kor m bodo delavske razmere pozneje mogoče izboljšalo.
Nadalje, bjl sem v odbora za tiskarno in poslopje ter želim poročati, da smo naredili, kar je bilo najboljše mogoče. Dela je bilo precej in imeli amo več potov ter upam, da vse kar je odbor naredil, je bUo za korist organtoadje.
Pri jednotl smo Imeli več poneverb sa loto 1924. TSjnik Andrej Raepor od društva Štev. 612, Grent Toum, W. Va. jo poneveril dvomesečni aaesment; tajnik John Rednak od drufttva Št. 900, Braddock, Pa., pa \ edSrin
Imesečnl asooment, kar pa je posneje poravnal! ko
———
pod vseli potrebne korake napram njemu; br F«. Oefcroška, tajnik društvo štev. 118, Ptttabnrgh, i d , eden mesečni ase imen t in danes ao fte nahaja v Sodnijski stroški v preteklih test mesecev so bil. visoki, toda pajveč smo potrošili v sadovi bivšeKa č! na Mike Jankpvicha, katerega smo dobili nazaj v ,ih vo Colorado iz W. Va. Sicer šara se nisem otrinjal, proceduro, toda veČina je bila sa to.
Nadalje, telim poročati, da smo bres seje u^d zadevo glad« varščine društvenih uradnikov. Prejfc sklep gL odbora je bil, da so *vsi društveni tajniki p poroštvom sa 9600 ta društveni blagajniki za 9ioo-< se Je izkazalo nepraktično ter amo sedaj dali vm»U tajnika pod poroštvo sa vsoto kot sneae enomej * ase«ment, tako da konoemkonca amo boljše savarov« kot preje in razentega je premija polovica manj k prej«, Upom, do oe bo gl. odbor strinjaj z našim kor kom.
Kar se pa tiče Književne Matice, telim nadalje m ročati, da omenjena ustnaova je bil« dolžna N*r<x tiskarni vsoto $3316.05, ker smo se pa sedaj selili imamo našo lastno tiskarno, je razumljivo, da smo im plačati račun. Ker ni bilo nobene seje v tem i? smo isplačali račun brez dovoljenja, ter želimo, da odbor odobri naš korak, ker drugega izhoda ni bilo/ Koncem vsakega leta in v pričetku prihodnjs leta Imamo največ dela in to leto J« nekaj posebnta selitev urpda, zidanje novega poelopja itd. in polegts konec fiskalnega tota v katerem čneu Imamo priprav letne račune Itd. Drugega izhoda ni bilo kot Če u»lt benci delajo nad čas in to se je zgodilo, plačali smo navadni čas. Po tej seji bo potrabno spisati račun« različne države in bo zofciet veliko izrednega dela, \ morajo biti poslani na države do 1. marca 1925. H Drugega nimam za poročati. Prejeli nismo nol ne pritožbe od strani društvenih uradnikov v pretekli letu. kar gotovo zpačl, da je bilo ppslovanje v r« če pa kateri odbornik želi kaj več pojaanila, sem p pravi jen to storiti na zahtevo. Hvala. n
MATTHEW J. TURK, gl. tajnik SNPJ. Stavljen in sprejet je predlog, d«, se portfjlo vj me na znanje.
Poročilo boln. tajnika:
Poročilo o stanju bolniftkega sklada sa dobo od 1. julija do 31. decembra 192^'
Ker ml ni bilo mogoče podati popolnega poročita o stanju bolniškega sklada sa tretjo četrtino pretekle« leta, poda Jem poročilo sa test mesecev.	,	. j	■»(	^
li no -
L'4a '"i
Dohodki rasdeljenl po razredih so bili sledeči: Razred: $1 dnevno 92 dnevno J«liJ .................... $16348.70
Aamtat' September Oktober .. November December Vrnjeno ..
10^49^0 10,141.60 10,141.60
io^oijo
8,049.60 20.00
9 28^12.66 19,47715 ' 18,18215 18^)20.60 18,491.95 14,471.00 137.00
dnevno 23,07815 15,166.00 15,097.60 16,079.50 16,417.00 12193.00 80.00
94 dnevno 9 9179.60 2114.90 2,797.00 2,747.40 2182.20 2188.60 20.00
95 dnevno 9 2,702.00 1156.00 1,348.00 1128.00 ' 1105.00 671.00
96 dnevno.
9 9.90 r 4.95 4.96 416 4.95' 4.95
Isdatkl: (izplačana bolniška podpore)
Julij ....................$ 8,421.50
August.................. 9168.60
September............... 8,181.60
Oktober ...........;.....10,197.60
November ........ ....... 9140.00
December ................ 10.46910
.96914410 $116,902.19 9 9616015 fl6,919.60_|88,710.00 f S4.65
iUi
Skupaj 9 73,731.ld 4S160.K 47,512.0( 47122.01 48,111.61 37327.11
_207.W
9302,871.(H

20,080.00	$ 16181.00 9 9 2,060.00
19179.00	17,085.50 2.188.00
15,714.00	19145.00 2,198.00
18145.00	17178.50 2102.00
17,675.00	16,587.50 2.760.00
21j248.00 J9j995.q0_4,089.00
9 2,052.50 1,587.50 1172.60 2,100.00 1,162.50 1116.50
......>57,124 00 5112,190.00 910016710 SllTm.OO 910,180160
i::::::
9 48,795.01 S0,102K 40.761.0i
bi m.a
47,955.0( __ 67,847M $296,469.0<
Pribitok .................9 7,990.40	8 3,722.10 9
PHmankljaj ....................................
Ostanek 1. julija.......... 25166.86	35172.13
' ffrfrtoPkUaJ Julija../...
4,697.25 18,911.70
792.60 68512
1,470.50
Preoatanek 81. doc.........9S*^"'l75 9 88,99413 9 911415 9 M77.82
Primankljaj 81. doc.:..... ,...:... ....................^^;
Ostanek bolniftega sklada v celoti......................................
M p
Is gornjega je razvidno, da ima endolarakl razred trikrat večjo rezervo kot Jo po
9 34.66	$ 12,469.71
............6,067.7
....... 278.86	76,6982
816715.................3,367.81
....... 9808.50	9 83,470.7
..........43283
........9 78,642.'
4,828.35
določeno; A tisoč doli
izredno naklado, kar značl da Izhaja z naklado, a ako se naklada opusti le za en mesec bi upadel , Petdolarski razred Ima primankljaja sa povprečno 8 me-sečnin klub temu, da je Imel v zadnjih m«
** Mja nekaj	d» " vsaj primanjkljaj pokrije predno se
tavanjem v nižje razrede, nnjČI. Poročilo se vsame na snanje
osert tisoč dolarje e rezerve z določen« pod rezerva mesecih visoki sam, s zni< BLAS NOVAK, taj. bol. oddelka.
Poročilo blagajnika.	/
sa dobo od 1. julija do 81. decembra 1924. Na čekovnem računu dne 1.	- ' "
1. Julija .................6 68,625.70
deatmeeečnl dohodki ...... 704,144.16 9 757,769.86
Izdatki ................................. 714179.68
Čisti ostanek na čekovnem računu........9 42190JI
Nevrnjehl čeki ............................ 64,946.97
j	ag *	'	■ »I I
Skupaj na čekovnem računu dne*81. dec.. .9 10718810/
Premoženje v gotovini: čekovni račpn — K a s p a r
American State Bank... .9 4219018 International Bldg. k Loan
AsB'n, ('levelandj 0 ...... 8,46215
Prva vknjižba (Mortgage). 15,00010 Zadolžnice—Munlclpal bonds 1,746,466.46 91112118.99 Gotovina dne 1. julijo...................... 1,790,492.72
Brat PlUp Godina poroča, da nI pripravil posel* ga obfttrnega pismenega poročila. Omenja, da Je isto kot navadno in napredek kot obM o za naraščanjem članstva, fij času preobložen z delom,
listu približno
vlja,
no tn sicer sorasmornc do je v zadnjem
Prihltok gotovine v preteklih šestih
mesecih jo.........................>. .9	9918611
Mladlnikl oddelek: N« čekovnem računu dne	,
1. Julijo................9 4,780.04
Aostmosečnl dohodki ...... 26,940.58 9	81,709.67
Isdatkl .....................................22198.07
Čisti ostanek na čekovnem računu........9 9,11110
Novrnjonih čekov nL
Premoženje v gotovini: Čekovni račun — K a s p a r %
American State Bank... .9 9.U110 ZadoKniro--Munlclpal Bonda 197,146.76 9 14616719 Gdtovlna dne 1. julijo..................... 199,741.19
nasadu Je če ravno jo Izroial
tsi
_ člana;
raoorvo kot pravilo
sklad 93 J« Pošel pod
saktovajo in Je tudi potratam nekaj akraaiti glede Upravni eklad je pa napredoval «a 99111120. toda o
P®
nI rečeno, da Je upravni aktod
ta v
mt prispevki aa takšno veliko vsoto temveč leta jo vook čton plačal 99 Isradnegi upravni sklad. Sklad Isrednik podpor je d*>val aa 9619917. Brcmošetije mladtaŠhMS I je aarastlo sa voete 99914917. Dno 1. Jan. 1PS4 je jednota štela 99M1 članov ln Članic v odra.tlrm oddel-koj dne Ul dec. 1994 pa šteje 99794 štonev in ^tonto. Torej naraetek sa 9198 čtoaov<to) v odrastlem oddelku, v mladinskim oddelka sme pa napredovali oa ioks čla nov. V članskem In mlad. oddb&a orno pa napradaraM »koprni sa 4961 čtonav(to). Lahke je rečeno, da je naša organi t.r. j, napredovala v članstvu vo« kot voo ostale otonusk* organlaadje »kopaj. V preteklem leta te š» IHftBaovlU 99 novih društev, raspuščenlh to na biU> 7; v«CS tel raspnteeaih draštev oe jo mknšito s Sšnjt-
Pribitok gotovine v preteklih fteetth
ooetti js ..............................9 2011617
Gotovina oddelka odraetllh
članov dne 91. doc. 1994. . 91112118.98 Gotovino mladinskega oddel-
kadne91.de«........... J4616715 91169,076.18
Gotovina obph oddelkov dne 1. julija 1994.. 1148.223 90
Pribitok gotovine obeh oddelkov v pra-	•
tekSh ftooMh meeedh..................9 112,^52.28
Celoletni pregled: Gotovina obeh oddelkov dne
81. looembra JSi94..%.....91169179.19
Gotovina obeh oddelkov dne	^
L januarja 1923......... 1.67l,64j|jB ^
Pribitok gotovine ^n-h oddelkov x preteklem totu. .9 297181JO
Potog gornjega Imamo poeebno vlogo obstoječo ls od U. R. Alton 1'ropertjr Custodlan vrnjenih stmrtnln spadajočih dedičem, ki šive v stari domovini in 00 bito na vladi* odredbo aa čaae vojne izplačane A. P. C. A. P. C. je od 99. eept. 1999 do 27. sept. ' 1994 vrnil jednotl takih smrtnta v skupnem .
V'*• ................. •• • 182,14911
Obraett od vloge znašajo,.
.....M. «.«•..)
Skupni dohodki do 91. decembra 1994 .......9B1S9.79
Prizadetim dedičem tsptočano do 81. foc. 1994 11.72911
Balsnca dni 91. decembra 1994.......
obresti (pripadajočo opravam
.9 815419
apelira, da gl. odbor nekaj »krene, ker delo Je prič v upravništvu zaostajati, klub temu, da žrtvuje mne prostega časa sa delo pri listu. Bil je sapoiljen tt •o upeljsnjem tiskarne, kot Član tosadevnega odbo Ker sadevš tiskarne fte v podrobnostih ni urejens in vselo le nekaj mesecv predno se bo zamoglo reči, da vse v pravem toku, tt^ll ne more podati tozadevni podrobnega poročila. Po njegovem mnenju Je tozadi nI odbor storil vse kar je bil« potrčbno z« ureditev skarne na način, da odgovarja jednotlnim potrebam ' člta finančno poročilo o stanju PrOovto, katero bo priobčeno na drugem mestu med drugimi finančni •poročili, oziroma računi.
Predlagano, da oe poročilo brata upravnika vzai na znanjem Podpirano ln sprejeto.
Poročilo brsta UretfSlfce:
Cenjeni bragol
• To Je seja novega glavnega odbora, ki hI imel ločiti svoje smernice v smislu pravil, si konvencije ln referenduma sa svojo , Ako vprašam sebe, aU je mogoče novemu _ neksj važnega in o resultatu tegs saključka tudi ped tati rfa konvenciji, dobim odgovor, da Je čas prekrsti Do konvencij« nas l«či dobrih osem mesecev To malo več ko pol tota. Lahko 00 napravijo poizkui ampak če 00 taki poizkuat, kt so važni, tudi psmet ln praktični, ko je konvendja prod durmi, je drui vprašanje. Jas savsemam stališče, da 00 vooko «r vprašanja, ako ne sahtovn nujne tn takojšne rešk v interesu S. N. P. J. in njenega članotva, prepusti reftltev konvenciji. Veliko bolto ae ml zdi, ako se čla gU odbora 10 Študtranjem ftirtih vprašanj pripravijo prihodnjo lconvendje. Obdelajo vsako vprašanj« vseh strani, imajoč vodno pred očmi koristi S. M. P. In pride* no konvencijo pripravljeni, da lahko poda Jasno in popolno sliko o vprašanju snstopnikom člsi stvs S. N. P. J.
Naš delokrog Je precej omejen, kajti določajo
K vito, zaključki kon venci le, referendum, poleg po ivni zakoni. Vsako vprašanje, sa katero 00 potr huje referendum članstvo, do oe pravilno reši. naj P <"»ka do konvencije, Id je najvišja oblast v orgsniseci Druga vprašanja eevo<to lahko rešimo.
Jos nlmsm glede uredništva ln KnJUtovne Mstk nobenih priporočil. Kar mislim v tem oziru predls* U. predložim konvendji. Imam sevedi čil, kt pa ne spadajo na to sojo, kar so In jih lahko uradi ošji upravni odbor.
Povedati bi imel veliko o Izkušnjah v sadnjel letu glede Usta, Književne Matice. Mladtnekega listi rovanja prati prindpom S N. P. J„ tn napraviU v te ooiru priporočila, ali ker je konvendja pred dnrm». m ta vp|»š«nje ročaje ona kot pradetavatoa ta najvišj oblast S. N. P. J. Seveda oem pripravljen odgpvorfc no vsa vprašanja, ki 00 tičejo ur,>dn.Mva, lista 191. ek leto gL odborniki kaj isvedeti. kar jih saatats P* sobno gl. odbornikom, M prihajajo od smmJ I« ko«»r" mogoče nieo tako snnne razmere kot meni aH šragk gL odbornMtem v CThtasao aH doHd, ko .....k M
__kor leto Imeti pojnonjoaa. Ako jo
daj noj so sgtoaije sa beeedo, ko doto« Pridejo pojasnilo aradnika na dnevni rad, In pojooail vsako sadevo. v kolikor jo
1
PROSVETA
Z re viti jo mm pričeli 89. Jeouarje Trajala i« dva
dni. Na vsoti imo bili od projšnege izbora jat, HM« ia Frank bdovtt ia Chieaga. katerega jb imenoval aa
svojega natueeUlka prt Uj reviatji PVnnk Somrak, kot sem bil iafonniran. Brat Udovtch Jo Ml prisotna pri MakJu ijondov, ki jih lastuje JednoU, in peUm v uradu da« 89 januarja. Ijasi nate pravila aa doMaje, deli luore kak g\. odbornik, oairaaia član «1. nadsornega odbora imenovati namestnike, priporočam kaj sejt, da Somrakovega namestnika pri Ui rt viti Ji potrdi.
Od novega nadsornege odkora »te kila navteča Paal Horprvr, prodnodnik la pa B. J. Zavertnik
Pri i tat ju bondov aa bM navsoči poleg članov blv-kfi in »edanjega fi. nadaomafn odbor« tudi čtaal upravnega odbora brat Tttrk, Cataknr In Vogrich sa-■iopnik poroštvene firme in aeveda član tvrdke Wia. W. Thompson * Oe., ki Je pregledale finančno poslovanje neke jednote v preteklem letu.
Finančno stanja SNI'J do 81. deeembra 1D84 je raavidno ii poročil računskih veMakov omenjene firme in Is porošil ki so jih podaN upravni odborniki in oelali ftmkcjonarji te orgaaiascije.	* 4
»" Omejil se kom le na gotove rubrike v Uh poročiti h.
Premolenje SNPJ. je dne 81. decembre 1984 sna-šalo $1*61.889.89. V tej vsoti pa nI vkjučen mladinski oddelek, katerega premolenje j« leti čas aaaAale $148,-888J&. Poročilo brata Turka dodaja k tej v.oU Udi neisplačane smrtniae v snesku *$2.:u>8.00. tako da Ja ■kupno premolenje mladinskega oddelka v Turkovem poročilu $148,8*7.86. Rasli ka 88368 00 Je v poročilu vHukov vknjilena kot obveanost ia kot taka odkUU -»od premoUnja.
1 Brat predeednlk oposori sborevalos, da je 16 minut do 18. are ia iaraai mnenje, da naj bi ee določil čas
Predlagane, da ee iboruje od osme ure ijutraj do trike trt aa dvaaajet, Ur popoldne od ene do peU ure. Podpirano in sprejeU,
Brat prededdnMc aasnani. da ho brat ZaiU nadaljeval s njegovim poročilom na popoldanski aejl In taklju* 41 prvo m jo.
DRUGA SEJA. Brat predsednik otvori sejo ok eni url popoldne. Predlagano tn podpirano, da se saptsnlki od dopoldanske in popoldanske seje prečiUjo na tjutranjl sajl prihodnjega dne. prejeto.
Brat predsediA prečita pismo braU 2ugelaa. v katerem te oprokča kar ea al udeleftil seje gl odbora radi rsi ličnih vsrokov. Pismo m glaai:
"BUrrs, Utah, 89. Jan., 1986. Seji gl. odbora SNPJ., Chicago, lil.—Cenjeni »obratJe: Tem potom vas prosim, da mi oprostite mojo nenavsočnost pri Ukočl seji gl. odbora SNPJ. Rasmere v ksUrih se nahajam, so ml docela onemogočile bltf med vami. Prepritan sem, da ml bodeta*verjeli ako rečem, da mi je resnično tal ko ml nI bilo mogoče priti na to aeJo. Želel v»m obilo uspeha sa SNPJ.. bil{etim i IskrenobraUklm po-sdravom. M. fcugel, Bos M6, Btarrs, Utah. P. 8.1— To je moj sačasnl naslov, kjer le aakaj Čsns kopijam ta črni diJamsnt.H
Pismo brata Zugelna se vsame na snanje. Brat Zajec, predsednik nadsomega odbora nadaljuje s svojim poročilom:
"V tem ostra ni torej v bistvu nlkaka rasllko mod enim ali dragim poročilom.
Na podlagi Uh fttevllk je skupno premolenje obeh oddklkov, »siroma premoženje jednote. $2,007,697.86.
V	UJ vsoti je tudi v«UU VsoU neUplačanlh posmrtnln mladinskega oddelka. H*	*
Bolniški sklad je osnačen v poročilu tvrdke Wm. W. Thotnpson * vsoto 878,848.40, v poročilu br. gl. tajnika pa $83,470.76. Rasliks »4888.86 snall dčficlt v rasrkdu sa |6 dnevne bolniške podpore. Ta veoU Je lsposojene is drugih skladov bolniškega,oddelka. Stanje Uh oddelkov Je obširne jI« pojasnil br lilas Novak. v
1'osmrininskl sklad je analal ob saključku prošlegu leta' 8'.W8,6440. V letu 19/M Je napredoval ta $816,-m:Mj leta 1988 8848,109.18; loU 1988 8819.3IO.98. PoMtrtnlnski sklad napreduje v soglasju » naraščajem članstva in kot ga predvideva lestvica. Ta napredek Je qert»al*i*	♦	'
Ismed vseh skladov Je polkodi^naki najmanj pripravljen napredovati: pravtaprav nassduis. Lata 1924 y uasadoval aa B1MTB.SS. in leU poprej aa |8,168.4«.
V	Um skladu smo dne 8. deeembra imeli 817,188.66, ali *n,&04.4O manj kot ob koncu prve polovieo lata 1914.
Upravni fond Je dne 81. decembra anaial Sioi. 888.91 sdi 886J38.M več kot dne 80. junija, 1984. Varok Umu narastku je v glavnem iaredal aaesment v upravni sklad, ki fr v preteklem letu snašal 88 na člana. Ras-pisan je bjl v prvi vrsti radi gradnje poslopja in usU-novltve tiskarne SNPJ. 11 ver Jen sem. da bo treba do prihodnje konvencije SNPJ. plačati vsakemu članu le $8 ixrednega aeesmenU v upravni sklad, deloma aa pokritje stroškov pri aUvbi otiromt tiskarni, deloma Ka pokritje stroškov konvencije. Id aa bo vrfttla v tam leU. Posojila, ki bi ai Jih vaeli Is dragih skladov, bi morali vrniti, aato Ja botjtfa, da aa aa bi fanalali preveč nanje. I s redne stroške Je treba pokriti, ia če rodni dokodkl na sedostujejo, Je treba isrednlk.
Upravni fond, osnačen v prej omenjenhvaoti vključuje:
Posestvo, kolikor nas Je aUio t dosidavsmi
do 81. dae.,.. «• t. »•»••#•«••«»• »B $8,787.88
Oprema uradov ...........,.............. 8,10718
Društvene potrobMine <v salogt JednoU)..,, 8,091.96 Isdane ta tiakarno (stroji ia drugo) do 81. doc. 1984 ..............
......... .,...*.. ar,.9oa.ll
Oprema dvorane .••*<«.••>•>«••.»•••«»«>> l,002.si
Posojilo Knjiftevai maUel.................. 4.1» i rt of,
JednoU Ima debiti ad društev ta tiskovine (iodga supplies) N«„„«1.....767JU
Skupaj ............................... .II88JS0JS
Ker snaša upravni sklad le.,..,........... 101,888.91
Smo it drugih skladov fepoeodllt aa nabavo
Uh vrodnoeti .i.	.....»...«.. I?,1IMI
Ta številke nam povedo, da bo it redni taaamont v upravni sklad ie potreben pred konvencijo, kot aem la di-jal, najmanj dva dolarja na člapa.
Ugledov, da ki ae moglo v večji meri anllaU It-datke upravnega sklade, nI. Praeej velik Itreden iui« tek Je Ml dolg. ki ga je SNPJ. poravnala v Nerodni Uekami aa Kajiševuo maUeo. Ne vem, če Je bile U-galno, ako le hočem rabiti U Itmt, de se Je porsvnalo Obvesnoati KnJIlevne matice Narodni tiskarni kree da bi bila stvar preje adekrsne na seji gl. odbora. /U ker M vsota morali poravnati, ia ker Je ne bi Imel poravnati kdo drugI kat jednote ia evojegs apravnege aklads. Je isvrlevalnl odbpr aajbrš smatral, da mu ob iaea premem i ve tiskarne aa ProeveU al praoeUJalo druge** kakor čimprej poravnati vee jednotine obvesneeti prejšnji tiskarni.
Pptvdni stroški ae v preteklem letu anašell $6,66044. Nanašajo ee aa rasne sadove.
Dnevnice in potni stroški odbornikov na akJe gl. odbora ta odpoalaneev. ki Jih je poete! gl. urad ne Jedno tinih postni, so analaH leU 1984 $4,1S4B4( leU 1988 $M^H6.t7t ia laU 1988 8SJ1S.4*. Te ladalke M ktto v bodeče v poročiHh radi staUstika dobro keijše defl-nlrst i namreč voftaje otročke
odbornikov no eefe le njihova doevnlee poeebej. In oeUle pod rubrikami, ki M v poročilih kasete, čemu so bite tadaae. U knjig ki eieer U tsdetke lahko raspodeM, če bi si vset čee ne previti statistiko, toda aajbotte ke. de ae Jih ruavreti fte v knSgab.
Is apravuege sklada Je kUo iodaalk $8471.78 bet lede tek sa delo pri oeeuvtjaaja bajlg* ^Sgadevia. F « P, ir De-ll nam bode todatki, ki Jih k»mo Imeti a U knjig«* povrnjeni, odvt.i, kake Je bomo daN aa trg hklad m1edotfts.it. d-dišev, ki je pod aakrUdilvom br. vTfljiliikarJa. i* kil teUUke preal«dea Medaik naj .menim, da ime JednoU kroaflae vlago a ameut hreniMri IJakt|aald v aneeka D $M J8, jd^ai klali a i
Va^K druga dtJrJTZZ* VklJ^il pa Je u dt nerje v evoje poročite br. Vagrtat«.
sornega odbora, člani la članu-
tošujejo ae, hočejo ia vedeti U in mogel sem odgovarjal. Vsem i
sem posvetil paM$k kot ao Jo u
: - dbak.
»8 •
mmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmm
VLOGE IN SKLADI: ' fttrajkovni »klini M. «. Bank. 31.
dee., IW3 ...................$ \Jbft2JbO
Obresti do SO. junija, 1WJ4........ 4640
LHjaiki sklad 31 dar, IVU....... 4V7JJ2
Posojilo Ljudski tiskar«!......... IO,UU0jUO «12,000.32
'	v
Skupaj gotovina ln vrednoeti.......VilJMijV
RAČUN DIJAŠKEGA SKLADA:
Vloga 31. decembra, 1923...........»607.60
Obresti do 30 junij«, 1024 ......... 16.32
Skupaj . ..................fHtMZ
liodpors Kari H. Pogtodlchu. 2640
« Preoetanek 31. doc.. 1024.. ,3*97.82 , Cjyie posojila Ljudski tlakami v Maribora: Z do~ ^IJenfip poverjeništva Imovin« JKZ. m naš) zastopniki v Jfrljani prodali delei, ki §mq ga Imeli v tiskarni Blatnika paaMnlkov. KksekuUva JKZ. Je avojeiaeno sklenila pomagati pokratu v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji • ura da ga skute osvoboditi od odvisnosti tujih tiskarn.' Po ratnjh informacijah, ki jih Ja dobila, ja sklonila vložiti vsoto 310.030 v omonjeno tiskarno v vari, da Jo bo kontroliral pokret kateremu bi slutila. Kontrola tiskarne pa ni pilMa v roka pokret«, kar ni bil« krivda eksekutiv« JRZ., ampak gotovih liniteljev v atarsm kraju, naj več radi nesloge. Radi večje jas-nosti o premestitvi delete naj vam protitani sledeč« pismo, poslano od drj«. Perila glede pf*j*enitve vloge: Ljubljana, dne 17. okr. im.
Dr. LJudevit Peri6, /
odvetnik,	tf% . '
LJubljana.	rj
Telefvn it. 466.	*►
Cenjeni sodrugi:	* / -
Po dolgih pogajanjih smo vendar ugpali, d« smo se sediniU s dvema glavnima delničarjema podjetja J, S lesnike nasl. in sicer f gg. Kmetecom in Koteneem. V smislu Veiega zadnjega dopisa s dna 13. februarja 1324 smo njima prodali Vate delnice, ki jih ja 3360 komadov po Din. 100.— sa kupno ceno Din. 480,000. Denar smo te prejeli ter ga dalje posodili "Ljudski tiskarni" v Mariboru. Dolino pismo sa sestavi tako, d« postane dolinik poverjenlltva J. R. Z. Socljalistlčns tiskovne taditige, Ljfd«k* tlakama p« garant la kot trift/llovoll, on S« kupnina poračuna n« Dolarjev vkajiti ("intabulira") n« Ljudsko tiskamo za 10 lat proti 4 odst. obrestovan ju. To Je toraj popoino-m« v smislu Vatega naročil«.
Ljudska tiskarn« v Mariboru Je r en jena pe »ve-dencih is tiskarske strok« n« 2,000.000 dinarj«v. Po-drobnejte poročil« glede vrednosti stavbe in pare«!«, ki sp*d« srsven ter vs«gs inventarja Vam poftljem. Za-enkrat izvolite sprejeti to porodilo n« znanje. Pripomnim te, da J« pred Vami vknjitena na tiskarni terjatev Mastne hranilni«« Ljubljanske in pa Pokojnega •klada telezničsrjev v Marilv.ru v skupnem znesku Din 400,000,— To p« prav nič ne smejte varnosti Vate vknjižbe. Poleg teg« d« J« denar varno naloten je p« tudi močno podprl nai pokret, ker U tiskarna m J«.s 30 odst v rokah strokovnih organizacij, ostanek j« pa oporasdeljen med v«ČJ« števllv zanesljivih na lih sodru-fov. Ko bo stvar v semljiiki knjigi isvrtena, Vam zopet poročam.	S »odrutnim pozdravom,
L. PEEIČ.
Toliko o imovini J. H. J., s katero se J« in s« bo ravnalo polteno, sa kar ste nam porok ti dve organi -
O led« razpolaganja sredstev p« nam dajajo navodil« sklepi konference s dne 21. oktobra* 1022. Toza-d«vn« resolucije In aklepl to biU objavljeni v zapisniku, saje obrt organizacij.
Poročibrate Zalts« se vzams n« snanje. Nadzornik brat Kitar Isjavi, da niffa kaj dodati poročilu pr<-<lsednlka nadzornega odbora, izvzemli da #e m pristojbin« s« iamenjavo tekov snitel«; v ln J« mnenja, da bi M te bolj snltel«, ako bi m druitva bolj poslutevala poštnih denarnih nakasni« mesto bančnih ^ekov Nadalje pHporoča, da n«J bi s« spremenilo tistem društvenih ijMsečnih porodil n« načjn, da bi se is
gl. urad« pošiljalo razpis«
* r a
a
prihodnji
Poročite brate Bgarja aa vzame n Sledi poročilo brate Bergerja ranjeni gl. odborniki; .	/
Moj« por.K.u, jo kratko ker j« te steri nadzorni odbor podrobneje poročal. .	»
Omenim naj, da sem bil navaoč pri štetja bondov, kateri m nahajajo v varnostnih shrambah na Harris Truet * Sevinga Banki v mestu.
Kondov Je za	imovin« čl. oddelka in
z« 3137,143.76 ml. oddelka. Nadalje mort«age za 316400^* in za 394,300^- bondov poamrteia« mladoletnik dedičev, katere oskrbuje predsednik Jedaote.
Skupno premotenje organizacije je p« razvidno iz tajaikovega poročite.
Pri reviziji knjig Je bil poleg starega nadzornega ixibora navzoč tudi novi nadsorai odbor.
Glede Knjitevne matice bi priporočal, da ae zaloga knjig spravi v red na police v novi shrambi do katere naj imajo vstop le odgovorne oeebe. Vsled vode pokvarjena knjige, katere so te čitljive, naj bi te'ob priliki prodale potovalnim zastopnikom Prosvete za vsako cene.
* Nekaj drugih zadev katere sem prejel, daprinesem kadar pridejo na vrsto.	PAUL BERGER,
predsednik nad. odbora. , Poročilo brata Bergerja m vzame na mmhjd. Predloženo Je porodilo brate Rich. J. Z«vertnika, ki ja spisano v angleškem in slovenskem jeziku. Izražajo se mnenja, dfbi yzelo preVeč prostora te bi se proobčilo v obeh jezikih. Stavljen Je predlog, d« se prečite v originalu. Pojavi se vprašanje v katerem jeziku je pitan original, in v katerem prevod. Brat Berger pojasnjuje, da te Je br. Rich. J. Zavertnik napram nJemu izrazil, da bo izdelal porodilo v angleikem Jeziku, in če mu bo čas dopuitel, bo isteg« prestavil v slovenščino.
Predlog sprejet s večino glasov. Nato br. tajnik prečite poročilo br. Rich. J. Zavertnik« v angl«ičini.
Pozneje se zaključi, da ae priobči poročno v slovenskem Jeziku, ki se glasi r
Glavni edbor Slovenske Narodne Podporne Jedno-te zbran na letni seji dne 2 februarja 1026, v Chicagu,
III.
Cenjeni bratje!
največji Vrltisk na človekovo
jMkftj proiteJM Je vest, Ako se pronajde o osebi, kdo in kaj J«, ah, kakina škoda s« je napravila njegovi reputaciji in Časti T Majhni, čudni dogodki nam pomagajo vsaki dan pro-najtl resnico. Jas elajtem svojo vest na te način, da odprte, brez strahu in odgovarjajoče izrekam svoje mnenj« in prepričanj« o predmetu in ne glade na to, kakine akcij« podvzaraejo oeebe, katerim gm itvaf mar. Kar upoštujem resnico^ zato verjamem v preiskav« In slo« v detelji rane preiskav«, in v poltene Kritik«. Da izvrtim svoj« dolžnosti in obveznoati, katera sem pmvsel kot glavni nadzornik, sem izdelal dejstvom odgovarjajoče poročilo o mojem pregledovanju v dobrem prepričanju,,da bo služIlo interesom Slovenske Narodne Podporne J*dnote, d« bodo gl«vni odborniki v bodote delali odprto, vneto in rfobro, kar pomeni, da s« bo d«lo glavnoga odbora vrlllo mimo in y harmoniji, da Slov«ntlca Narodna Podporna Jednota postane trd-nejte in JaČJa v svojih principih in močnejla po član-etvu ln pmmoženju.
Ali so telil veičaki za pregledavaale knjig ««J«ti
v smisla pravil?	v
V smislu 2 točk« IX čl«n« pravil S. N. P. J/Je ves gl. nadzorni odbor telo, ki Ima pravifp najeti renske i™**^*' Cl*n *l n«d*°m«ga odbora sem od 1. jsn. 1083, In seja tega odbora se ni obdrževala, das« pokličejo računski izvedenci. Po mojpm mnenju bi morate oba gl. nadzorna odbora atari In novi, Izbrati računske izvedence, ker odbor izroča novemu odbora zapUke ln knjige Jodnote. Po zakonu mor« novi gl. nadzorni odbor dati zaupnico staremu nadzornemu odbrali'1 Pre-i zaupnico je potmbno prepričanje, da je vse vredu. Edina pot za prepričanje, da je vse v r£d,5 pragtedanje knjig. To j« pa dolžnost gl. nadzJfaefc odbor«, katere Uvrte zvedenci. Toraj ima novi gl nad-
(Nadaljevanj« na 0. strani.)
HEKIDENCA 67M Calumat Ave. TELEFON: Englewood BOflO
JOHN J. ZAVERTNIK, MD. j
PHYSICIAN & SURGEON
' ■ , / f . yr *	. ♦	'M *	.: T- '	;j
ORDINACIJSKE URE:' Od ene do dveh pop^dn« In od sedmih do osmih s veter.
Ujr«r Bldg.. 3363 W. 24th BtH vogsl Uwndsle AvJta 33. T«l«foa: Crawford 2312, 2313.
ulica'.
Člani S. N. P, J. širite svoj list
I in pridivobajte nove člane.
Mm NOC - PRAZNIK PIRUHOV IN "ZEGNA"
ttovo vzbuja rojakom blag« sjlbmins na domv želeli
iN f " * " T
•e«
VUff , v Slu
Valim sorodnikom In pisateljem, da proslavijo prasnlk odretenja na prijeten nalln, a tej teljl daste najlalje dužks, ako jim n«snanlte, da ste s« jih spomnili s kakim denarnim darilom.
> Da bo Imelo Vate darilo zaželjen učinek, obrnite m pravočasno na nas.
Priporočamo, s« Vam ta poliljatev tekih daril bodisi
v dolarjih, dinarjih ali lirah. Poliljatve izvršimo po tnano smernih cenah.	*	"
FRANK SAKSER STATE BANK SlOrtkadt 81.	NBW YORK, N. Y.
Telephone: Cortlandl 44S7
J■»•■•■■■■mmmmmmmm
: Skupno potovanje v Jugoslavijo
J j	prlrtdl
Slovenska Banka
ZARMJtEK & ČEŠAREK
70 N bi tli Avenuc	NEW YORK« N. Y.
■ ■
te ašeer s naJballMa. parnlkoai frear^ke Halje PARIt-OM. U ed-pllale Is Ne« Ter k. aa W aprila. R potniki ha petera) tudi ered-«ik nate haake, ki te akrtel ta llm adobnelte potovanje potnikov tega petevaa|a.
JSZ+ atmenjeal v te»««te« le i^mkd. NS KAMUDITI T« PRILIK VI
Vedite,,te aa -Relar Varte- ta p^alke III. rasrafe saetae ee-ael« kahof aa M le. lelelake se tasta« reae|4i |agoatera«aki palal Itell. ki «a sedel lavni ts mm, Ih.. P »kg tog« tebi)« Mirlavlja«! ^ -PKRMIT- na padUc| katerega ae lahka v letni etaega late vraete e Amerike. m pt&lte p« aadaljaa peiaasdte.
paMIJate 4esmr v atari kra|. >adle< » 4nlar|». dlnar|lh. IM a« e aralr. hranah, aa vs^ ebetele a« «ate te aha. Ml Imam«
kaj Cesto pomeni
DA -NI UPANJA Take bolezni, m kateri pravimo da nI upanj«, 90 navadno »lučaji, kjor ni bilo dano bolniku prvo zdravilo. Mr. John Alekal nam je piaal iz Daiay-town, • Pa., bo* 364 19» jan. 1926: "Dva leti aem bil v po-»telji. Rekli so, da za me ni no-benega upanja in pričakovali ao da vsak čaa umrem. Nato aem vrgel na stran vaa zdravila in z*£el uživati Trinerjavo zdravilno grenko vino. Počutil aem ae čim dalje boljši, in dane«. ko sem zdrav, vaaki pravi, da ni nobenega dvoma d« Tri-nerjevo zdravilno grenko vino lahko pomaga vsakemu. Celp moj zdravnik me je vprašal kako zdravilo liem jemal." K/erkoli je vzrok bolezni kak želodčni nered'kot Je slaba prebava, zaprtje, samo zaatrupljenje, je Trinerjevo sdravilno grenko vino neprecenljivo zdravil* lato izčisti želodec ln čreva In pripravi prebavne organe, d« zopet normalno delujejo. Poskusite tudi Trinerjev Liniment za revmatične in nevralgične bolečine, hrbtobol, ozebljine aU otekline in Trinerjev Cough S<»d«-tive za prehlade. Ce jih ne morete dobiti v domači lekarni ali trgovini 1 zdravili, pilite na Joseph Triner Companjr, Chlca-g* m. (Adv.)
Stari Ljudje, Izčrpani VhImI 2lv-I jenaklh Skrili. Najde je Pomoč v N UIT«-Tone.
Tieotem te čudovito pomagano v par dneli. Nuga-Tone povrat živahnost In moč izčrpani m iivceas ln milicam. Del« rdečo kri. mote« te mir-ae žive« in na čudovit način poveča njihovo moč vsdrllJHrooti. Prinese blat 1 len spanec, dober tek. .lobra prebavo. reden stol ter ambicij«. — C« m dobro n« počutite. Je vate Aolteost. da Ja poakvaite. Vaa nič «e mane. ako vam ne stori dobro. Jt prijetna za vlivati te počuti n s« Uste boljši Ukaj. C« vam J« te «1 pndplaal val sdravnik. potem pojdite tekoj v lekarno te kupite tete Nuga-Tone Ne sprejmite nadomestil Vlivajte ja par dni I« te se ne petetite boljši la te n« tgtedate boljši, aesite oatelo nase) lekarnarja, ki vam bo povrnil vaš
•T** t«-1
• • • ^
F VCD 7C	S.N.P. J.dmfitvom:
o KLULL	^^^u^oj«"-
1142 N. E. Dallas Rd.	tn naiiov te hotet« dobiti ««j-
rn vwr ivn n	bU»° » n«jnižj« cen«.
CLKV til.AiMLF, u.	N«črti te vaord ZASTONJ.
Z AS T A V E
Begali)« i« vab dre-ItVSM potrrb^iae. Garantiramo (tele la blag«. Isdelaje p« smernih cmmk val
VICT0R NAVINŠEK, ^USSuSSST
Največja slovenska tiskarna v Ameriki je
NARODNA TISKARNA
2146-48-50 Blue bland Ave., Chicago, Illinois. ?
. 0
Ml tiskamo v slovenskem, hrvalkem,' slovaškem, čeikfim, poljskem, kakor tudi v angleikem in nemlkem jeziku. Nate po^bnost ao ti-tkovine k« društra in trgovce.
POGIJBBNII '
JOHN A. BUDILOVSKY, 2611 So. Lawndale Ave.	CHICAGO, ELI*
Pol blok« severno od S. N. P. J. urad«,	JUT
8e priporoča rojakom sa vsak »lučaj. Telefon Lawndal« 3030.
M. Mladic & J. Polacek
JAVNA NOTARJA 1334 West 18th Street	Chicago, Dl.
Izdelujeva notarska dala ta tukaj in steri kraj. Delamo pro-InJ« s« dobavo svojc«v is ttereg« kraja, lrapn« pogodb«. Posoju-Jtmo in vmamsmo posojiU, na prve vknjižbe (Mortgage). Prodajamo hite, lote In terme. Cene nizk«, delo točn« ln pravilno.
Informacije zastonj.
eaneansn
ODVETNIŠKA IN JAVNO-NOTARSKA PISARNA
F. A. BOGADEK
. " .	333-203 WAL8H BUILDING
ai DIAMOND STEEgT j^.;. Jg* PITT8BURGH, PA.
NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
Frank Černe
8033 ST. CLAIR AVE^ CLEVELAND, OHIO.
Zvez, broške, zapestnice, diamantne prstane in iavaiirje, verižice i. t d.
POPRAVLJAMO: ure in drago zlatnino po nizlcl ceni.
PODRUŽNICA :
Columbia Gramofonov
' la gramofonskih plošč. Slovenskih in drugih. Prodajamo na lahka •mesečna odptečil«. Pilite po cenik, kateri te Vtm pošlje brezplačno, «11 p« ošabno vprašajte s« cena predno drugod kupite.
Najboljče blago.
Najnižje cene.
AKO STB BOLNI, PRIDITE K NAM!
tteiaja atnvUeaJa
SMMaeaM L I. d. krami, lUdium. Vaasin««.	Kl»ktrike im.
MMiame »ko pot«bBo Ak. m Mnl».u hm	K
vaa Ja atra^il prtj m kalik« i*M ,u b balni.	cvlMitaM prt
rjT .T M l^kk'Y0-	pridejo
k mmm ia sa le Stt daa vrn«Jo <t,.mav. Ml a«	idravima sike.
eraaU pretakava.	Ml govorta*
UNITED DOCTOR8 — DR. DAVI8 — 8PECIALI8T 431 P«n« Avenue. Pittaburgh, P«, 2nd Pleer oaanva uaa- stm ta m« - km * 4*t ~ «*# * am
Ob aedaljak la praaalkni od 10 tO« do i :M
NAŠA DOMAČA BANKA
CHISHOLM STATE BANK
jmlali danes le deset let obstanka. Nate banka prejema vlog« od do-terja naprej In Jih obreetuje od dn« vlog« do dneva vtdiga po S«.
. u	•ddelok vam Je na razpolago, d« najoiite «voj denar
"HEi? dTlrn#U	rmiun. Od banke dobite tekov-
no knjilico In kadar rabite den«r napravite tek, ga podpišete ia m«, ajate na banld sU pri btiinjem trgoveu.
nu.«^	rmrno »Pr»Tl}«». kajti brat vatega pod.
P. ^ M Bf itpXmiM nob«*«» ««te. Mi pošiljamo denar aa vae
STL*??*	i" Primerja. Zneski poslani po
^ »• ,m0r!io Wtl is gubi jen i, ker Imamo najboljše svete tukaj in onkraj morja. Denar Ja odposlan po najniljih dnevnih cenah.
^ Obrnite tedo nas v va.h denarnih slučajnih potrebah, ml vam £mčim«. d« bodote raelaj toteo in poltene postrateni. Ne hranite d«-
JTIkn VT;',^ 5JV5*** v U namwl «• Poeta vi U nate banko, ki J« tudi odgovorna sa vee nam itroteni denar.
1*".!? 9 nr* **»*»• do ». ura popoldne,
de^rl^n. J^T"^ ^ ^ ^^	** poliljanj.
tELtlT JT^T	1 * 1 Z« velo na-
aloajenoat in podporo natem« domaČemu PKi>tJu ae vljudno pri po-
CHISHOLM STATE BANK V CHISHOLM, MMN.
MiMi
htevajo
(Govorite lahko v tvojem . ral rojak,; ■
Jetflra r
Ljubitelje čtiva se ojm sva kupila z.rojakom t znano M. ^ledevo knjiJ tem sva apopolnila nul prejSn jo knjigarno Uko, ko rečeva, da sedaj je| večja slovenska knjigifl merilci.	-s
Knjige ae poleg pfl tudi poeojujejo kamork $1.00 vartčine, katera! ako ae stranka izjavi, več drugih knjig. Za 5 menjano knjigo ae račun kot za pdškodnino in 7J no. Kupiva tudi vse dob njene knjige. • .
Čitalnicam dajeva p popust pri vfeak,em večjel čUu knjig. V zalogi ima-večje število raznih J skladbe za glasovir, ta| citre in gosli. <" ■ /
Prodajamo tutfi naj plošči za gramofone, ter klavir. Ceniki -brezplačne kom ae toplo priporočava
FLAJNIK & KURN
največja alov. knjigarna vi
6121 8t. Clalr Ave.,Clevt
NAZNANILO.
Cenjenim /pjakom m kom uijudno ntenanjktnj
nuni MlnCjnO nUiilL .1
na razpolago' čiste sobe nočišča in preskrbim ia domačo hrano. Posft-ežbs in poštena. Miners' HomeJ —3rd Ave., Williamson, Philip Uroševič, lastnik—
MATERE ČUVAJTE OTROKE.
Ali voato. da naicori« m vi k ako . trpi v.lod glUtT /kli otrok trpi valod trakuJJ«. U «li>u njeaovo rodiino hrano, ki bi jo i|J ral otrok? Ali veMo. do aa tt*o4«| in otrok trpi ia aa adravljo u ntzlii boUknl, m«d Um ko J« njllj prav ta atralal mumur. trakulja. Vi paaiti val« otrokom vsako najmanj t««* parMiiU, ki ao prav lahkol prod njim. prvdno iu n« dovolj modno iranje organe otrok dobro spi. tl{ pogosto tbuja v no v svojem spanju, kri hoUl pobegniti pred | varnostjo. Ali si H v nosnioo, ali piuj raiAonoe, ki ima | tobaka T Ali hitro raji« ssds in sano ko ee drugi otroki njegov mali obrat bl< črn s krošk« krog odi? To so xn
Veliko mol. i*n in otrok trpi in ca razne bolezni, med tem ko je nj botoisu trakoija. Prava snamenja traku 1 je v odpadkih. Podobna tnai aiaotica, slab tek, tguba tele, »mr rumena kola. bolečine v delih tei< in nogah, plazenja v trebuhu In •« v lasih vsdigaje v grlo. Bolnik ni do dela in ne ta KvIjOije, nobene in j« molankollčen. želodec postan«| kis«l ih nrana noče doli po grlu. yilal napad ta tu in Um pojavi kulje. Pripetilo s« je oelo, da je alocla v paiolk In |adavila bolnika. Uga parazit« preda« Vaa umori. Na dovolj LaxUn »drVll« sa «10.41 ■ Med. Cn. IN Laxal Bldg.. box •• kurgh. Pa.. I« danes, ker jutri je prepozno. Za zavarovanje zavoja pol
NORTH SI STATE BA
"LJUDSKA HRANILNICA*' . Ročk Springs, Wyc
i.*. . j MULI
Kapital In prebitel , $150.000.0(1 ■
Vam je ve^no nil ri lajro v vieh'l<Jenai zadevah in se vam poročamo na obisl
RAD BI IZVEDEL za svojega brata Jerry Bil doma ii Malega potoka p( stojni. Pred 2 leti afc je na^ Collier, W. Va., aedaj ne kje je. Rojake prosim, t ve za njegov naslov, da naznani, Ako bo pa on sj oglsa Čital, naj ae priglasi mu bratu, zakaj ga iičem. dobro znano. Alois Bizjak J 277. Buhl, Hinn.—(Adv )
NA PRODAJ HO
pi&leta prave bele poln S. C. W. Leghorn pasme, Beaeh preizkušenih koko* preiskane, da so brez bol -1 kali.
Te kokoši ao Weikoffove \ iMtno neati. ko ao pet m«*J stare in potem aern-j<» ter leto in ao tudi . kot pa ao navadne kokoši. Pišfeta ao va in jamlena, da cm ftiva 100S. Jas vam izv v mojih inkubatorjih tudi kokoši jajca, ako ae mi jih I je. Za vaa nadaljna pojasni šile v slovenskem jeziku al - A. War

---
JRUGIDEL
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
PARTH.
^Lveah XVIII.
Chicago, I1L, sreda, 11. marca (March 11), 1925.
ŠTEV.—NUMBER 59

ZAPISNIK
(Naduljevanje » 8. strani.) Dravico določati slede računskih izveden-+ f ni zgodilo, jaz pa tudi nimam časa, da bi To	pregledal. Ako je moje sUlišče pra-
rnuram protestirati proti poročilu, ki je '-SSeno P« tvrtki Wra. W, Thompson & Com-•Pm morem izreči aaupnlce članom starega gl. ".j ^bora, dokler m*, bo novi gl. nadzorni od-
■gjračunske preglednike
Služil »em vprašalno polo gl. ndazornemu od-nadzorni odbor je aklenil, da lahko vsak »*'J r *k Vpraia individualno vsakega gl. odborni-' v hoče Jaz sodim, da je gl. nadzorni odbor v ,k*finJ popolnoma pravilno poetopal. 'Snu poročilu sledi vprašalna pola v angleškem I« kot je bila predložena, vaak član po lahko sodi, ^n bil upravičen zastaviti tako vprašanja.
po mojem mnenju so bile postave kršene.
It blagajnikovega poročila sem izvedel, da je bil 15 000.00 iz bolniškega sklada v sklad za zave-n. sirotišnico nepravilen, ker postava pravi; "da * uue vzeti noben del za kritje stroškov pri usta-j vjdržavanju in obratovanju bolnišnice, azila Jrtria) ah »enatorija i* mrliškega, bolniškega, od-^iriiega ali podpornega sklada društva (jednote). K spominjajo, da se je trensferiranje denarja Slo preje preden so bili bolniški skladi ločeni. Po in'te mora ta denar zopet vrniti bolniškemu sklati razdeliti po pet skladih. Nikakor ne vidim pra-r tem, da bi član v razredu za pet dolarjev bolniš-iodpore plačeval po pet dolarjev mesečnega ases-^ kajti če bi bilo teh ffi,000.00 razdeljenih po kot bi morali biti, tedaj bi bili za en mesec ali oproščeni izrednega asesmenta po pet dolarjev, ker iotični sklad prejel nekaj sto dolarjev. V imenu Kt dolarske skupine in pravice priporočam gl. odda se ravna po državnih zakonih in transferia ta j iz sklada za zavetišče v bolniški sklad. Moje mnenje je, da so bili tudi drugi zakoni kršeni, od sedaj naprej do juliske seje bom porabil za de-■ftnno preiskavo, dognana dejstva pa poročam konji Poročilo bo popolnoma razobložilo moje mne-1 ameriškem (angleškem) jeziku in slovenskem kiku ki bo kritiziralo in pokazalo, da je mnenje, ka-ja gl. tajnik prejel od advokata, zmotlivo, eko-„ko in inoralično ne zdravo. Tu lahko izjavim, it tajnik plačal precej jednotinega denarja za to nje Račun je za »414.64, datiran z dne 17. no-,bra 1924 za Jankovičev slučaj, mnenje glede ame-m jezika in Trbovcev slučaj od odvetniške tvrdke rob Haft in Robertson, v knjige je pa bil zanesen "Church, Haft in Robprtson za Verderbar Janko-v N Mex." Ne vem, kaj je vzrok, da gl. tajnik ni Eo vknjižil računa, kot se glasi? Gl. tajnik vedno ri, da je treba znižati upravne stroške. Tu je priliko pokazati svoje zmožnosti. Vse, kar Je storiti, je bilo pisati pismo ,\lex.J. Johnsonu, :zaklanemu superintendentu v Springfield, 111.—Stroški bili dva centa—V katerem bi vprašal za nasvet. Kfledul l»i bil par knjig, v katerih so zapisani zakoni katere bi dobil v javpi knjižici, in tako bi imel pravo
Moje konvenčno poročilo se bo pečalo tudi z dru-*i zakonitimi vprašanji in vsa ta poizvedevanjs me fa stala dva do štiri cente.
Kdo je stafnl eifcVtnlk jednote T
Točka 17, člen IX., se glasi, da ima gl. odbor pra-H najeti stalnega in dobrega odvetnika, ki daje gl. -ioni prave nasvete in zastopa jednotp v slučaju tot-k Projfledajoč račune, sem videl, da ima jednota od Hturata raznih odvetnikov. Rad bi vedel, po kateri ktki pravil so bili ti advOkatje najeti?
Naraščaj Jednotlnih poslov. Dne 31. dec. 1923 je ednota imela v oddelku za od-tle 33,561 članov, dne 31. decembra 1924 pa naraščaj v članstvu znaša 3,163 članov. Aktiva dne 31. dec. 1923 je znašala iva je pa bila $62,866.79, to pomeni da je bilo dne doc. 1923 čistega premoženja $1,666,726.62. Aktiva 31. dec. 1924 je bila $2,111,044.88, pasiva pa $67,-18. Cisto premoženje je znašalo dne 31. dec. 1M€ PftW.951.70; pomnožilo se je * $397,220.18, ki se deli.
rtninski sklad (za odrasle)............4^327
81,011.20 6,088.47 1,016.21 6,376.50
tonrtninski sklad (za mladinski odd.).
vni sklad ................
Ini sklad ................
likovni oddelek, prebitek.....
nretišče ....................
$443,778.06
$ 46,561.88
Znižanje:
Idniški sklad................$36,179.66
[rfikodninski sklad ........... 11i7?'33 ioo7 226 18
tUti naraščaj v premoženju v letu 1924.....»807,226.1»
Opomba: Bil je razpisan izreden Prl"p^ " hbrno v znesku $62,138.60, ki se vidi v vsoti t» sklada $81,011.20, torej ostane v 8k,mau
Keta izkazuje dne 81. dec. "24 $1,016.21 člste-H dobička od katerega odpade na prvih šest mew pra.74, $132.47 pa na drugo polovieo leU.
Ako članstvo ocenjuje vrednost glasila, se mora «Po*injati, da zavarovalnemu departmentu ni mi « Wunj<n prostor za oglašanje, M ga vporabi zase, aa
•■m list ob sredah po 66 centov na palfe, d™g«^ev * P apo :j5 centov palec. Na drugi strani pa oddrtk® u tiKk 1,1 računjen stanarina. Po mojem mnenju j
»Nnost Prosvete kot oglaševalno sredstvo za pno
»ttje Članov veliko več vredna kot doblčeic, zi 1 aapruvljon v letu.
Zadeva Vrderbar—Trbovec. Vprašal sem gl. tajnika, da ml da
' niso jednote odvezali od odgovornosti
»k<!•(•(. imena:
Frančiška Klun....................^
^tina Juras .......................
•Marijn Podlogar......
A jfata 1'ovšek .........
Koturakl sud Ogulln...
186.00 HO.OO 600.00 1,416.76 600.00
i* ■ h.. Uri. Hr
ničesar storili v tem oziru, da gl. nadzorni odbor pregleda VSO evidenco in po svojem mnenju in na nasvet odvetnika, katerega ima pravico najeti v tem slučaju, in ako kaie, da bo tožba dobljena, povspeši civilno in kriminalno postopanje, ako zadeva izgleda drugače, naj predloži svoje poročilo prihodnji konvenciji, tožba ali postopanje naj se pa vstavi.
Za gotove seje se moram opravičiti.
Gl. predsednik Cainkar ml je obljubil, da se bo letna seja gl. odbora bodriavaia v mesecu januarju. Am- . pak iz .gotovih vzrokov in na nasvet izvrševalnega odbora je sklical sejo v mesecu februarju. Ta teden imam v šoli izpite ali izkušnje in zaradi tega vpraiam gl. odbor, da me oprosti od sej v pondeljek, v sredo zjutraj in če ne bo seja končana v sredo zvečer, pa tudi v četrtek zjutraj.
1'riporočltev.
Moje prvo opazovanje knjigovodškega sistema me je privedlo do prepričanja, da se dajo še uvesti iabolj-Sanja, toda človek naj ne bo nikdar prehiter • priporočili, ker mora sistem odgovarjati poslom, radi tega bom ta predmet obdelal pred konvencijo.
Za poplnejšo in večjo jednoto,
RICH J. ZAVERTNIK. Poročilo brata Rich. J. Zavetrnika se vzame naznanja.
Sledi poročilo br. Jakob Zupančiča, urednika Ml. lista.
Cenjeni brat predsednik! Cenjeni bratje gL odborniki!
Ta seja je letna in na dnevnem redu imate reftltl brez dvoma mnogo stvari, zato hočem biti v svojem poročilu kar naj bolj kratek, a seveda tudi stvaren.
To je prvič, da poročam pred gl. odborom. Treba toraj poseči nakratko nazaj za par let, kgr hočem podati celokupno sliko svojega dela.
. Nekako pred štirimi leti je bila razpisana služba uredniku novega Usta ki ga je jednota sklenila izdalati za svojo mladino, kajti zavedala se je, da je baš mladina glavni pogoj za obstoj našo jednote. Prošnjo sem vložil tudi jaz, zavedajoč se, da je vrejevanje kakega mladinskega lista razmeroma težje kot pa urejevanje kakega glasila ali drugega lista za odrastle. To bo seveda vsak sam prav rad priznal. Imel pa eem trdo voljo, posvetiti se z vsemi močmi temu mogoče najbolj hvaležnemu delu in—danes lahko rečem—da sem zadovoljen z uspehom. V tem se seveda mnogi ne strlnjete z menoj, toda to je druga stvar. Ko »m torej prevzel službo urednik* Ml. lista, sem imel predvsem upanje na izdatno pomoč.
Sel sem toraj na delo, nakupoval angleške llate za mladino, prečepel dolge ure v člkaški javni knjižici ter nosil domov cele butare knjig. To Je bilo potrebno, kajti moral sem se pripraviti za to za me popolnoma novo delo. V glavn$m uradu ao ml šil na roke vs . tako br. glavni urednik, kakor br. predsednik in drugi. Toda mnogo mi niso mogli pomagati, kajti nobeden izmed njih ni imel soben? izkušnje s takimi stvarmi. Br. Zavertnik je spisal za 1. ŠUvllko lep članek--io Je pa bil edini prispevek, ki sem ga dobil za s ovenskl del do tu živečih rojakov, pa še ta članek je bil namenjen staršem bolj kot mladini. V angleškem delu pa sem preobčil nedavno prestavo slovenske pesmi "Domovina," ki mi jo je poslal brat Primoshlc. In za angleški del je prispeval en «lanok brat Lincoln Zavertnik, ki Je obljubil, da bo še kaj poslal, če lahko porabim. Baš takrat nisem rabil nič več, ker moral sem preobčltl naprej ves matefijal, kar s«m ga imel pripravljenega, tako da mi ne bi nič ostalo v stari tiskarn i. Hotel sem pisati Llncolnu naj mi kaj pošlje od satetka letalW6 naprej, a med tem je Xe prestopil v od"a.ll oddelek. No, pisal mu bodem vseeno in upam, da bo večkrat poslal kako stvar.—To so vsi prispevateljl In njih prispevki kar se tiče Amerike. Boljše Je bilo pa s starim
krajem, o čemur pozneje.
Takoj v prvi številki sem se lotil slovnice na su-eestlio brata Zavertnlka, če se ne motim. Koliko dela mi je d« s U slovnica, si ne more nihče predstavljati-. Tinta sama samcata stran na zadnji strani ml je daU , več de" kot skoro ves ostali del. Lotil sem se dela, k je bilo Izredno teško, toda ko sem začel, nisem mogel n smel nehati. Stvar je namreč taka: Pisal angh;»ko slovnico za Slovence nI posebno težko, ker Ima človek na razpolago že lepo vrsto angleških slovnic v slovenjem hrvaškem in nemškem jeziku, pa se lahko potem na U slovnice opira. Toda doslej nI fte Izšla nobena slovenska riovnica z. Angleže t^i ne hrvaUka ln-kolikor je ssj meni znano niti ne angleška Nanosll sem .1 domov celo zbirko slovnic, lsUnsklh, grik h, 1 n angleških ter sem si sposodil le par slo-venskih slovnic(v slovenskem Jeziku seveda). To Iko slovnic nisem preštudiral celo svoje življenje, četudi ir^tn hodil v šole t Omenim samo en primer, » pililo Prirejanj te slovnice: Anglež im» štiri sklone, ml jih imamo pa kar testi to mm dobiti imens In oblike vseh sklonov, ki Jih Anglel Si«, sem se moral zatlčl v latinske in grške slovnice. v ";i ^mreč tudl nimajo toliko sklonov kot mL SkTs l^rU" ™ »n napornem Itudlranju sem jdo-venskoslo^ilco priredil pp svoji najboljši zmožnost v sngleškem jezlku. AH Je dobrs aH ne-ne v.m do.l. nisem le čul nobene kritike; povjm^ da mHk . -lovnlcs vzela mnogo času, ki bi ga sicer lanao po rt.l xs o.tali del Ml. lista. Dejstvo pa je, da plšef da Jim Je ta slovnica veliko pomagala ^jfst-ščL iZ tudi sam vldl.n l. nj.h pUem. V prvih številkah sem-v slovenskem delu-pri-
Stem mi je mio	Uvlrne lastne čUn-
r°tX!S^sSTmtV ^Idtl par .otrudnlkov J atUrokrajskiml pisatelji In vzgojitelji, Uko, da je Sf 1 ^riobčal mn^go več Izvirnega kot prej. Ko je do-Sita Ja m^j m<7. žena, je ona skoro izkl^no ure£ vSs slovenski del ter splssle celo vrsto pesmic. Bres
Kakšna s«.	Te< mU majn Izčrpan.
kemu. Ko P7fJ^;kolIkoodd.ha. Nič kaj prij-U«, z deU domov,	.troju, in zvečer zopM
HI človik Hotela mor, »•»ti k *>J*mu- *	kon#c večernega dela. Drugi/
Pride kak snanee	»bavo družinski očr
mogoče. Torej ^'^^i ^Ce M rojak, ki -U^ije uri. zakuri	ap.il. ali če
r, MU,	k£ s?gs zbudil kaj hefcš?
Jodrnja ur otrok	»»JJV ^ |«IUt Po
Plasti moraš,	^ VM pfj Vni pri-
ytno In »r^inik pa	u
in boljše	poUm pa je
Prvi dve šuvincl sU isan Dr	^
bilo priporočano d- naj ^l ^	sa
Zatekal sem se k ^ ^ kupi| pr »Hrebedns škoUed katere«, sem ^^TS-i
.birko ^r&^ZfSL 6,J Jak« poeesl to •o pa fte prikrajo.	mogoče Ukke
Obrni sem ee tadi »a
—popolnoma bres plačno. Tri leta še preobčujem slike Umetniškega zavoda—vsak mesec po tri in lahko jih bom še kako leto, potem pa bo konec, ker bodo rabljeni vsi klišeji kar jih ima savod na raspolago. S temi kil* šeji, ki so bresplačnp dani na raspolago, imam pa seveda mnogo oaebnih sitnosti. Iti moram namreč sam po nje in si jih sam Isbratl. To pomeni, da zgubim vsak mesec po en popoldan od svojega rednega dela in vrhutega moram brcati po zaprašenih predalih ter s roko ali robčkom brlfcatl klišeje, da vidim kaj pred-stav I ja jo. Jako prijetno delo to nI, toda sa Ust je važno, kajti zgledal bi Jako dolgočasen, če bi bil bres slik osiroma, če bi imel eno ali dve sliki.—Glede kllše-jev bo treba nekaj skleniti, o čemur bodem pa pozneje podal par nasvetov.
Tu moram omeniti še eno jako neprijetno stvar, ki bo stala Jednoto—ali pa mene osebno- kakih deset ali petnajst dolarjev.—Pred dalj časom je brat Zaiu priporočal na neki seji gl. odbora, da bi Ml. llat prlobče-val zgodovino Slovencev ln oplaal našo staro domovino. Mislim, da je stavil nekako Uko priporočilo. Tisti ias sem jas še imle zbran material o zgodovini Slovencev ln o naši stari domovini. Hotel pa sem to delo opremiti s slikami. Vedel sem. da imajo <v Ljubljeni v kakem uredništvu še cele kupe kllšejev, li bi Jih Jas lahko porabil. V LJubljani je svoje čase izhajalo par lllstrovanlh listov, ki so prinašali dobre slike—med njimi več krajevnih ln sgodovlnsklh. Pikal sem svojemu prijatelju ln aorodniky Matiju Vrtačiču v Ljubljano tozadevno. In Vrtačič se Je odpravil na iskanje. Prebrskal je celo vrsto uradov ter po dolgem iskanju spravil skupaj nad pedeset kllšejev, ki so odgovarjali mojim sahtevam. Tu imam seznam tistih kllšejev, fe ga mogoče kateri e. sobrat gl. odbornik želi pregledati. Poslal jih je potom ekspresa in po več tednih je po-šiljstev dospela v Chlcago. Do tu je bilo vse v redu. Toda kako sem pogledal, ko sem dobil račun neke prepozne družbe! Klitejl, ki so stali v Ljubljani vsago skupaj okrog deset dolarjev, ao bili precenjeni od carinskega uradana $601 Ker znaša carina na kllšeje 14 vrednosti, so toraj zaračunali $16 carine, in k temu še par dolarjev nekakih meddršsvnih nabitkov. Toda k vsemu teipu pa še prevozni stroški—vsega skupaj $41.67. Posvetoval som se z bratom gl. predsednikom Cainkarjem ln sva bila oba IsUga mnenjs, da take pretirane carine ne plačamo. Tista drušba je plačala carino ne da bi koga prej o Um obvestila, plačala pa Je toliko, kolikor so cariniki zasollll. Kar pa je enkrat plačano, Uga menda carinski urad ne vrne več. Družba torej ni mogla dobiti nazaj tlatih 17 ali 18 dolarjev, ml pa nismo hoUlI plačati, če Udi je druiba grozila s tožbo. Bile so pa le grožnje, ker družba nt Imela nobenega pooblastila plačati Uko pretirano carino.
Minivall so tedni in nobenega glasu nI bilo o kaki tožbi ne o kllftejlh. Nekega lepega dne pa pride is LJubljane pismo od VrUčiča, ki sporoča, da ga Je tvrt-ka Balkan prisilila (sodnjlskim poUm), da ja moral plačati približno deset dolarjev za po Al jatev tistih kllšejev. Plačano je bilo UreJ vsega skupaj dvajset dolarjev, toda kllšejev nI nikjer. Clkaška prevozna druft-ba noče odgovoriti n* tozadevna pisma, Uko da sem jaz popolnoma na nejasnem, kaj ln kako. MoJ nasvet je, da ae polzve kje so klišeji In da se dotlčno družbo sodnjlskim potom prisili, izročiti Jih. A med Um pa mislim, da ni nič več kot pošteao, da povrnemo vse ' stroške, ki jih je Imel Vrtačič s Umi klišeji. Če cenjeni gl. odbor misli, da leži krivda na meni, ker nmkll-' Aeje naročil Is sUrega kraja, v prepričanj d. bodo pMili Jako poceni, potom bodo« J»« Sa žepa Vrtačiču plačal tisti dvajseUk, četudi bo šlo bolj Uško. Če pa mlslIU, da sem pravllao ravnal, po-Um pa odločiU, da se plača iz j«inotin. b d.lie rešenJe cele zadeve pa naj se poveri Jednotlnemu
v slovenskem, hrvaUkem ln angleškem Jeslku., Po mo-jem mnenju bi so moglo vse skupaj bolje urtnllU. 6e w list urejeval eden sUlno uslužbenlh urednikov. Glede kliješev, mislim, da bi se ih dalo dobiti zastonj v A rt InstituU. Nismo pa Imeli doeedaj vedno dobrih»kllšejev, ker nimam časa da bi Izbral kaj boljšega. Ml. list bi se dalo urediti, ako bi posvetil dva ln pol dneva na teden, v oaUlem času bi pa opravljal druga dela.
Porušilo se vzame naznanja.
Sledi poročilo br. Krank Udovlča kot namestnika nadzornika Somraka. Pravi, da ga je brat Somrak pooblastil, da mesto njega pomaga pregledati Jednot no poslovanje. Ur da je delal en dan a osUllml nadzorniki.
Poročilo se vsame neznanje*	. „ t
Preide se na raspravo gl«!* Mladlnakega lista.
Brat Godlna, upravlUlj. želi vedeti, če bi se samo-glo kaj več dovoliti za Mladlnakl Ust. Pojasnjuje se mu, da bi se aamoglo nekoliko več denarja v U namen potrošiti. Pojaanjuje se, da bi urejevanje In upravljanje Mladinskega lista vzelo prlbllšno dva tedna mesečno, ln ker upravnlštvo potrebuje moči se pr^oroča, da bi se nasUvlIo nsdaljno moč za urejevanj« Mladinskega llsU, ostali čas pa naj bi U urednik delal v upravništvu. Brat Zavertnik pri tem opomni, da se Je tudi v uredništvu delo pomnožilo vsled vedno narašča« Joče korespondence. Brst Godlna Je tudi za to, da m uradnika Ml. llsU nastavi v gl. uradu.
Na vprašanje br. ftularja, če bo Uko nastavljeni urednik Imel zadosti dela skozi ves teden, pojasnjuje ■ br. liodina, da bo za urejevanje llsU porabil trt dni v tednu, osUlt čas bo pa vposlen kjerkoli bo pomoč potrebna In v sporazumu ln po naroČilu br. upravitelja.
Brat Novak pravi, naj bt ae urednika Ml. ItaU plačalo za tri dni na teden Is sklada Ml. Usta, sa oaUU £as pa Is sklada Prosvete.
Brat Turk se strinja s Um, da dsla urednik dva Udna na mesec sa Ml. Ust, dva tedna pa v upravnlfttvu Prosvete.
Te mil se ugovarja, Čel, da naj bi se urejeval Ml. Ust pod nadzoratvom brala tfl. urednika. Brat Eavovt-
nlk pojasnjuje, da nima časa sa kontrolo nad Mladinskim listom, tsvsemli če se mu sa to vporabljenl čas nadomesti s novo močjo v uredništvu.
Brat Golob pravt, da bt bilo dobro le bi brat Ka-vertnlk prevzel odgovrno uredništvo Ml. llsU, novona-sUvljenl urednik pa bt delal v uredništvu ln upravnlfttvu.
Brat Kem je mnenja, da bi bilo nespametno poslati zmotnega urednika opravljati upravntftka dela, ln naj bi ao ga rabilo v uredništvu. < 7 Brat Salts je mnenja, da cepljenje moči nI praktično, kar potrjujejo prejšnje tskušnje. Bolje 'Jo, da človek opravlja eno delo. Pravi tudi, da Ust nima pravih smernic in da nI urejevan tako kot bi moral biti.
Novaki Jas mislim, da se v upravništvu bolj potrebuje pomoč kot pa v uredništvu. Urednik Ml. llsU naj bo sam odgovoren sa urejevanje IsUga, ln kar mu preosUne časa, naj dela v upravništvu.
BergfTi Konvencija Je blliu ln ne bi bilo zdaj umestno najemati nove moči sa uredništvo. Urednik Ml. llsU na) urejuje Ust, In preostali Čas naj vporabl sa pomoč v upravnlfttvu.
TerčeU predlaga, da se nasUvl urednika In uprav nlka sa Ml.
dslje rešenje cele zadeve pa
odveUHiu.	q lto|bah> Prlt0|b n| bilo veliko.
pač pa precej pohval. V "1 Vos ve t" nI bilo do zadnjega £.a nobenih kritik, kar Je razumljivo, ker £ naš "Mladinski llat" pač eksplrlment Ur Imamo nobenega merila, po katerim bi lahko merili Teftko je Isrll STo Ukl stvari. Končno J. prlftel eden, ki Je rekeK da le "Ml. L." preveč aentlme«lUlsm. Ta Izraz Je v Um oziru Jsko slsb ln sploh n. driU. nlcl hoUl reči nekaj drugega. Kmalu poUm, pa je
prišel brat Rlch. J. ZaverUikkljevMrlJlj.kodo^ brlh člankov tudi našUl napake ln dal nssv.Uglsde Mladinskega UsU. Glede Uvajanj prvega In drugega bom v kratkem govoril v svojem dopljm v na .m gU-silu zato se ne bodem sedaj dalje s tem pečal, ume-niU Mlm ssmo U. d. brst Zavertnik, ki >br-z dvorna najboljlšl ln najlzkušenejšl	V Amo-
rikl Ur Je njegove sodba v Uklh oslrlh merods na, rekel Un.ko 1.U na neki seji gl. odbors. ds Je Ml. I bro urejevan. No, U mnenja bi tudi Jas Potrd -am-pak bi poUm mogoče kdo kaj rekel o semohvalllR. ookažem par dokasev-tu Imamo malo zbirko rasnih Kuv S mladino. Čudno Je-mlmo črede omenjeno-da^e nTzmeroma Jako malo Uklh listov, kar dokazuje, da je mladina še vedno preveč zanemarjens Tu v Ameriki Ima nas 200.000 Slovsncev samo en Ust sa mla-diS^-to jT niš Ml. I. Toda v sUremu kraju tudi nlao daljši. Okrog 2,000,000 »lovT.v jma dva UsU za mladino, ozlroms tri. toda tretjijeprllogsdrugegs. "Vrtec" Js klerikalen, IsdaJ.Jo g. duhovniki ln Je ur^ JevaTod duhovnikov. Izhaja na 32 »tran.h ur Ima Tt prilogo "Angeljčka." Napr^lnjak Izdajajo "Zvon-Irk- izhaja na 24 strsneh Je doro vrejevan Ust ln Ima 1'Slv med učitelji	H
nII Mladinski Ust ne saosUja, kar se tiče vsebine ln
Sri. »M. rw
Vl°* Svobodomiselni Cehi Izdajajo tu v ChUmgu svoj Ust ta mladino imenovan "Hvobodns ŠkoU." Ishsja na 16 itraneh, UkI. od Uga Je |k» P«r rtrmjl	U J
^ra rt-BJ-
^rZZ U . nemški ,,t kl , ^ na slikah. Ur eden najboljših	W ^
Jsko bogat Ilustriran, a Je poln krikih egUsov.
Kdor hoče obsoditi neš Ml. Met, nsj ga blagovoli prej primerjati z drugimi Ml listi, ki lma£ sUlno na-itariEme ur^nike, e.lo kopi«, aotnidnlkov Ijjj« manj denarja n, razpolago. JfrJ*^'}^™ I* naJtmOša svedočba aa »aš ML Uet In za njegovega
^JL moram pa omenlU fte naše Ml UsU VklJub Umu, da nI okraše« s slikami, umver u ^skroml po svoji obliki, je pridal Us^ pH^ ulliv in prljatelk. PrllJuMI •• Je otrokom, zbližal Jih Je za našo J«lnoU In za našo slovsn-•ko stvar. To ne mielfm. U vem, U berem Is pisem.
um ozlre kaj
Ust bolj
rCnTvOTri. - našo M*oU ia Mnaše^sjevsn-'.	V' M(.iim l/l V*m. tu \nrrmm Iz pisarn.
katerih pri ha Ja kp kupček v-k	PriMD eg pe-
Pi«.« Pride na mena tudi Um eori^va O ln dok »s, da Je "Ml. m*
rje iT ts/eUk, um') po.ku. -asU dolžnoet p.Je. ^ ubol^ n^l Ml. J naši j-lnMi v UM ia kjiris^ Vi. cer»>enl	I-..U v evejlh rekah J^^
Ja« telim na kratke podati a*aai
VI, cenjeni lahke U storit* nasvetov.
Uvetuj-m, da naj M se Ml n^na^—.mnevolUliofcot arah, let nekaka stranska »tavi ^slM Mft» V
Uet urejeval v glav-j. namreč v preetlh Uradnike ra) ee na-Ikivolllo naj
Ust v eni osebi, da urejuje in upravlja Ust In prevzame vso odgovornost IsUga. Kar mu preosUne časa od Uh poslov, naj dela v upravnlfttvu ProsvsU.
Nadalje aa udeleže debate fte Oalnkar, J. Zavert-ni k, Vogrich ln dmtl, ki ao v sploAnom mnenja, da bo treba Ml. Ust lsboljftatl in gledati na U, da bo v nJem aa nafto mlsdlno rszllčno ln Isbrano gradivo za pravo vagojo In Isobraabo.
Predlog sprejet.
Brat Bular predlsga, ds se UkoJ rszplše služba sa mssU urednike ln upravnika Ml. UsU, v smislu pravil, HpreJeU.
Predlagano In podpirano, da se plača določi |8fi.00 tedensko. Hprsjeto.
Brst Zavertnik vprafta, če bo seja glavnega odbora določila /ormo zgodovinski knjigi, sil se U delo pra-pusti upravnemu odboru. Delo je dovrfteno ln so lahko Izroči tiskarni UkoJ.
NaU se vnsms dsljfta rasprsva glede »godovlnske knjige, v kaUro posežejo Kern, Novak, J. Zavertnik, K. J, Zavertnik, Zelts ln drugI. Isratajo ae mnenja, da naj bi se knjigo tsdalo v dveh ali treh separaUlh zvezkih. DrugI srgumentirajo zopet, da ne bi bilo praktično da bi se sgodovino tsdajslo v vel kot eni knJl-gl. Povdarja se, da se bo knjigo tudi laftje prodajslo. Če bo tiskana skupno; in ne v separatnih aveaklh. V splošnem se UreJ sveUje, da naj Isldo sgodovlns
SNPJ. v eni knjigi.
Po debati Je sUvlJen predlog, da se vse glede tiskanje In i sds Je zgodovinske knjige prepuatt upravnemu odboru, ki naj ss ravna po danih nasvetih In v smislu sklepov sadnjs konvemrljs, Predlog sprejet,
Brst Hltur prosi sbomleo, da naj ga oproetl od nadsljnega prlsoatVovsnJa seje, ker kot sUri odbornik avtomstično sdaj odpade. Izjavi, da želi organlaaeljl nsjboljši uspeh pod vodstvem novegs gl. odbora,
l'r<Hllagano, da ae breU Hlttarja oprošU od na-daljnega zborovanja. HpreJeU.
Dr. K. J. Kern tudi izjavi, da ss ne bo mogol »dele-levatl nadaljnega sborovanjs, ln prosi, da naj ga aeja oprosti, ker mora odpotovstl domov, kjer ga la-ksjo zdravniški posli.	_	w
Predlagano In p«*lplrano, da se Dr. Kerna oprosti od nedaljnih sej, Predlog sprejet.
Ker Je poUkel čae sborovsnjs druge sejo, sa« ključi brat predsednik sojo ob A:00 popoldne.
TRKTJA HKJA.
Brst predsednik otvori sejo ob določenem lasu.
Nsvseti vsi prejšnl gl. odlx>rnikl Izusemfti bratov Wm. Hltur In Dr. t. J. Kem, kaUra sU se oprostila
ČIU se sspisnlk prve seje, kateri se sprejme a po-
, r*Vf'.U se sspisnlk druge seje. Predlagane, da se zapisnik speejm« kot člUn. Podplrsno.
Brst zapisnikar Izjavlja, da do RdaJ nI vnaftel v sspisnlk Imen pr*dlagaUlkv In vdeleženeev debat, ka-kor tudi ae debele v podrobnosti, ker Je mnenje, da Je bilo neko! ne seji gl. odbore zaključeno, da ni potrebno vnašati v zapisnik I man predlagaUljev izuaemšl #e prMlIagaUlJ U zahteva. Po nj»g'»v»m mnenju zadostuje, še sspisnlk da lerss vzroka, sekaj )• prišla sbornke de got/»vlh zaključkov In da se pradtogl ali zaključki pravilm» vnešenl,
Glasuje M o predlogu glede zapisnike druge aeje.
Predlog sprejet.
Predlagano, da ae v bedoče zanaša v zapisnik Ime-na pr«d lega Ulje v In govornikov, |'«<dplrane ln epre-
)#rt" Bret B*rger pravi, da Je poUefme kaj saključltl rledr urejevanja mladinskega IleU, ker « tam fte nismo nič ukrenili. Prtporo#ano le Mlo, da naj M M mlad. Uet urejeval v treh Jealklh ki kar ae mere služba UkeJ resplsati je potrel/fp> da smo na Jaamen, kaJU *s U vp*l)mo ee mora zahUvatl od kandldaUv za urednika snanje atov^ hrvatskega In angMkega jeellie.
Hret Godlna je mnenje, de naj U v tem eslru "etale luH Je do lujflvenelje. IsUga mnenja Je bret Zelts
Brat Turk aasnanje, da mu j« predsednik sdrufto-velnegN odln^re spor«#ll, da Ima zdniftevalnl prlneeti eejl sadevo gbafe sdruUaJe KlofM ske Kvase, vsled leeer le areažlral a nJim, da ae uvtlnl ■ mM vdetefte 1 niMmhs soja. U
10
■Mri-
mswA
SREDA, 11. MARCA 1925.
Brst TrfelJ izrata mnenje, d« je potrebno, d« m d* brstu H. J. Zavertniku pr»vicu čitatl porodilo v aio-vraiftini. ■
Brst Zor k o povdarja. da m mor« prej tozadevni zaključek vderejine seje t«vred.
Sos. Udovi« je mnenia, da M bile .ploh umeetnej-te, da bi ee kitalo poro4Uo to v sloventtipi te to t slovenskem jesiku zaneslo v zapisnik.	•/■
Brat Goiob je mnenja, da zadostuje, ie je porodilo predloieno in prioMeno v enem jeziku in kar j« bilo zaključeno, da se poročilo čita v originalu, smatra, da to zadostuje.
Brat Tr4e|j stavi predlog, da brat R. J. Zavertnlk predta njegovo poročilo v s loven Mini. Podpirano. Proti predlagano, da se ne čita. Podpirana.
Brat God i na vpraia brata K. J. Zavertnka če je to kar teli predložiti prevod poročila, ali je druga stvar kot ie prečitano poročilo. Brat R. J. Zavertnlk odgovori, da je poročilo prevedel zato, da bodo njegovo poročilo semogli vsi čitati in terazi mnenje, da je opravičen poročati v obeh jezikih.
Brat Vidrih priporoča, da naj bi se čitalo poročilo.
Brat Križmančič predlaga, da se debata zaključi. Podpirano in sprejeto.
Glasuje*se o protipredlogu in predlogu in sprejet je predlog brata Terčela.
Brat Kichard J. Zavertnlk čita njegovo poročilo v slovenskem jeziku.
Bos. Tauchar teli vedeti katero poročilo se zanese v zapisnik. Brat R. J. Zavertnlk teli da se v zapisnik zanese poročilo v sloventčlnl, ako se zanese to v enem jesiku.
Brat Zorko izraža mnenje, da bo po teh poročilih pred Članstvom izgledalo kot, da smo imeli dva predsednika nadzornega odbora za pretočeno leto.
Brat Kriimančič pravi, da naj se poročilo priobči v slovenskem jeziku, ker se v ostalem zapisnik pite v slovenskem jesiku.
Brat Novak pravi, da je bilo na včerajfol "ji izključeno, da se čita originalno poročilo, ni pa bito zaključeno v katerem jesiku s* priobči, ker smo zdaj čuli poročilo v obeh j< znkih, se zamore določiti kaj se priobči.
Brat Godina predlaga, da se v zapisnik za javnost zanese poročilo fcrata R. J. Z. v slovenskem tekstu. Podpirano in sprejeto.
t Brat Jote Zavertnlk govori v apiotnem S pojavih v organizaciji. Omenja, da je ved sadov katere bi za-mogla rotiti seja gl. odbora, da sa ne bo s njimi treba bsviti konvenciji.
Glede upeljsve lastne tiskarne omenja, da je ta korak podu zet za bodočnost. Postavljeno poslopje in u pel jena tiskarna bo pod pravim vodstvom ostalo spomenik slovenskega rasvoja In SNPJ In ba ostalo ko nas več ne bo. Potrebno Je to, da se vse vpelje tako, da bo odgovarjalo potrebam rasvoja. Zdaj imamo seveda slovenski dnevnik, ker j« potreben, prllel bo čas ko ne bo več potreben, za kar s« bo sopet spremenil na tednik in mogoče tudi ns mesečnik, a slovenski dnevnik bo nadomestil angtoiki dnevnik, ki bo liri) izobrazbo med naliml potomci, po začrtani poti. >,
čut bratstva Je med natim narodom bolj ukoreninjen kot med marsikaterimi drugimi narodi, in to moramo skuiati ohraniti, potom prave isobrssbe in vzgoje mlsdine med nsiim narodom. Mladino moramo Izobraziti na način, da jo obdrtlmo zase, da se nam ne odtuji.
Nais doltnost js, da smo odprti in da skrbimo, da se vse stvari vrtijo kolikor to mogoče postavno. Za to ps ni potrebe nsprsvljsti odvetnike strotke sa vsako malenkost. Vsa pojasnila glede podpornih organizacij se dobi od drtavnega zavarovalnlnskega urad* brezplačno.
Brat Godina teli vedeti kako je brat R. J. Zavertnlk prttol do tega, da se ne zadovoljuje s ukrepi starega «1. nadzornega odbora gleda pregeledovanja poslovanja po računskih isvedencih. Po njegovem mnenju jo hI I stari nadzorni odbor odgovoren sa pregled poslovanja sa preteklo leto, zakar je po njegovem mnenju stvar v redu.
Brat Vogrich teli da se vsa vpralanjs brsta R. J. Zavertnika retljo na tej seji In navaja razne točke o katerih bi rad bil ns Jasnem. Omenjs, ds j« tudi on dobil vprstslno listo, na kstero pa nI odgovarjal, ker Je vedel, da mu (R. J. Zavertnilni) Je v večini vse znano kar ispratuje, kaj Je vzrok, da atavl vpratanja na listo o stvareh, katere so mu znane, tega ne ve.
Brat Calnkar pojasnjuje, da računski Izvedenci pregledujejo knjige d«loma te pred zaključkom leta, ker niso i«ti čas tako saposljeni kot v januarju In so najeti v naprej. Najel Jih je stari nadsorn! odbor, kar Je pravilno.
Brat Berger pravi, da se on zadovoljuje s sedanjimi računskimi Izvedenci, katero tvrdko smatra sa eno najbdljftlh v mestu In ne vidi vzoka ali potrebe spreminjati, nasprotno bi tnalo biti slabte, če spremenimo računske izvedence. Ako Je komu znano, da v čem ne Izvrta njih naloge kot hI mogli, naj navede v čem, ns kar bo *#veda sam tudi sa spremembo, če bo videl, da je priporočljivo spremeniti.
Brat Zaits pojasnjuje, da je stari nadtornl odbor najel sedanje računske izvedence, za Čas slutbene dobe starega odbora, sakar je bil po njegovem mnenju edino kii»ni>« trntrn, ker j« bil za pregledovanje poslovanja do zaključka preteklega leta odgovoren te stari odbor.
Brat Jote Zavertnlk pravi, da s<> v tem ozlru pravila pomankljlva. Po njegovem mnenju bi ipogla v slučajih menjav« odbora račune pregledati oba nadzorna odbora stari in novi In tudi oba račune odobriti.
Brat R. J. Zavertnlk lajavl, da on umakne njegovo Isvajanje glede računskih izvedencev, in prlsna da Je stari nadz. odbor prav pastopal, oziroma da odobri tudi Oh račune, kar pa bo predlotll konvenciji v določ-nejfto In JasneJto ureditev pravil v tem ozlru. Se vaame na znanje.
Glede doltltve brsta R. J. Zavertnika da nimajo Člani odraalegn oddelka pod M. letno starostjo pravico do glasovsna pojasnjuje brat Turk, da se citirani zakon nanata to na mladinski oddelek. Pravila mladinskega oddelka določajo, da so člani mladinskega oddelka v starosti od 1. do 16. leta, pravila odraslega oddelka pa določajo, da se v odrasli oddelek sprejema člane s 1(1 letom starosti. Zavarovalnlnskemu uradu so pravila sna na, ker se vsako leto poroča In daje take podatke drtavnemu zavarovalnlnskemu uradu, s do zdaj te nI prifjo kaktno obvestilo, ds je k«] v protislovju s zakoni, torej Imajo val člani odraslega oddelka pravico do glasovanja.
Brat R. J. Za vernik vprata kedaj je Jednota u peljala mladinski oddelek. Odgovor: leta 1918.
Brat Novak Isvaja. da je brat R. Zavertnlk v •moti glede teh aakonov, kajtt točka zakona, ki ee tiče čtonov odraslega oddelka, izloča, da Ima vaak član po en glas, torej ne liusema onih. ki te niso izpolnili IR. leto starosti. Druga točka ee pa nanata to na mladinski oddelek. Ker točka odraalth članov n« določa s katero starostjo se sme sprejemati člane v odrasli oddelek In ker je to listin drtavnega savamvalninskega urada razvidno, da je dovoljeno sprejemati člane v odrasli oddelek • starostjo lfltlh let, bi tolmačil, da imajo podp. organi sadje na isbrro ohdrtatl otroke v mladinskem oddelku do 1«. ali do IR. leta. a kadar po-stane član odraslega oddelka, Ima iste pravice kot drugi starejši člani.
Brat R. J. Zavertnlk se terasi. da nI teli vpratanj doprinesel is kaktnega stobega namena, on ve. da so al v velikih slučajih rasne točke zakonov v nsvskritju. a rad bi zasledil in vedel pravo Interpretacijo.
Brat Zaits govori o raznih sadevah, ki se bile storjene In ustavljene In odobrene, daal niae bito de piči-ee po zakonih izvrtane.
Brat Godina predlaga kenee debate Podpirane In aprejeto.
(il<-de vpratanja o prenatanju i««mu posamesnega certifikata mladin»krt* -Idrlka. na certifikat od-raslega oddelka ob čas« premene certifikata, pojaaniui* brat Turk. da ee te ns vrti. ker ni praktično, kar M
poeflftaeznib certifikatov, kar jd
f cenilca.
faktičae vsem |L
Brat R. J. Zavertnlk pojasnjuje, da bi ne bilo potrebe za to najemati pogosto aktuarja. ker alt» si upelje v to svrho pripravna tablice, u
■ i ■ r. m »M — ■■ .— a.	. t.n .	.----
i1' '»"'"i vrranun certifikata očes Pravi ds brat tajnik priznava, da sa stvar kot zetom določa in on pa smatra, da je njegova nos t insistlrati na to, da se poslovanje vrti po postavah.
)>rat Novak prati, da imanto mnoga zakonov, kfas ne izvajajo do pičtoe te tozadevna točka je »epraktMna sa izvajanje, kar je po njegovem mnenju vsrok, ds se ne vrti točne tako kot zakon zahteva in isjavta, da je uverjen, ds tudi zevarovslntnski komisar ne Inesattra te ne bo na izvajahje nepraktičnih določb, ako se mu stvar pojasni. Sploh pa do sdaj ni imela jednota kake tne sitnoptl vstod tega ia upa, da je todi ne bo.
Brst Calnkar pravi, da to vpratanje nI vaftno. On j« vedel, da poetoji zakon, let določa prenos i stak i s s prestopom člana is mladinskega oddelka r članski, toda ni nikdar vstrajal, da M se to izvrtilo, ker je vedel, da sa nikomur ne godi krivica. V resnici M bilo ravno narobe. Člani is mladinskega oddelka imajo pri nas veliko ugodnost, sprejemamo jih v članski oddelek bres prietopntee te brez zdrsvnitfce preiskava, a bolnitke te operacijske podpore so de točni takoj, teed-tem ko morajo dragi čtoai gotovo dobo čakati. Po-smrtninski sklad tudi zaradi tega na trpi, kar jejo taki člani po ravni isti lestvici kot drugi starosti. Bolj pravilno bi bilo, če M so podprto bel nit k i sHad, če se te kaj preneee. Toda glavni vsrok; da se on nI ogreval sa tak prenos dosdaj je Ml, lcsr zmo zmeraj računali na airotiMe te smo mislili vpiaiatl zavarovalnega komisarja« da nam dovoH prjnsstl r sklad za zavetišče toliktno svoto Is sklada ml. oddelka, kolikor je tam vač rezerve ko mora po zakona biti, kar bi komisar skerajfotovo todi privolil, če U sa zgradbe zavetitča enkrat lotili.
Brat Godina predlaga, da sa debata zaključi. Podpirano in sprejeto.
Brat Berger je mnenja, da na j M se retevanjo vseh ostalih točk sli vpratanje opustilo izuzemti vpratanje glede prenoienih $6,000 is botoitkega v
Brat Vogrich teli da se roti vse točka, ki te i ta jo na nepravilna postopanja rasidp glavni kov, ker hoče, da se stvar izčisti.
Brat Calnkar pravi da ne moremo iti kar teito preko teh stvari, kajti pred nami so rasne doltltve, katere moramo izčistitl. Govori v spletnem o llgabtih strotldh. Pojasnjuje, dg sme Imeli v rasnih naselbinah slučaje, kjer je bito potrpbno najeti odvetnika, razumljivo r mestu, kjer ja bito odvetnitlco zastopstvo potrebno. V ligalnlh strotldh so torej vštete plače ve-čih odvetnikov, Id so v rasnih mestih Jednoto zastopali.
Brat Turk pojasnjuje, da vknflluje llgnlne stroške V skupnih računih kakor jih dftbi od odvetnikov s označen jem slučaja ns katerega sa strotki nanašajo, kar po njegovem mnenju zadostuje te j« zadosti jasen pregled.
Brat Vidrih prodtoga, da s* debata o sta vri zaključi. Podpirano in sprejeto.
Brat predsednik zaključi tmtjo sejo.
ČETHTA 8RJA.	j
Predsednik otvdrl sejo oh stil url popoldne. Navzoči so val gl. odborniki, Id so bih ndolstsnd tretje
seje.
Brat J. Zavertnlk vpraša, kaj Je s zadevo Venlar-bsr, Torbovec te Ambrosleh M SNPJ. Tajnik Tark pojasnjuj«, da te afera le nI bonlans, in dsbo vselo
pnr meseeev pioono DO SvVar gotova.
Nadaljevanje iliHUtepi reda.
Brat tajnik prečita pismo nadtornlka R. J. Zavertnika, v katorem se je Zavertnlk fMtolil, da Jo bilo na seji ppravn«t* odbora v mesecu aprilu govorjeno, da on nI zmoten slovenskega jeslka in da kot tak *ne mora bftl kandidat ss mesto nadzornika. V tem pfcfam zahteva, da naj M dotičrta reč popravi te njema s tem da sadoščonj«.
Brat Turk pojasnjuje, da se takih reči ns sme in ne mote popravljati ¥ zapisnikih. Vdelati se te vač drugih odhomikpv In skozi vso razpravo sa iskate, da sfvpr nI bila tako huda, te da brit Zavertnlk ni trpel nobeho škodč, lmr priča dejstvo, ds js Ml izvoljen. Sllčne kritike so se ps, In se bodo šo pojavljale, kar smo tukaj sato, da se o vseh rečeh pogovorimo.
Brat tftjnlk prsvl, ds bi sdsj Imela priti na dnevni red' združevalna pogodba. Kar pa trt »drtiŠevalni odbor npvzoč, svetuje, naj m počsks, da s« člani zdrfevalne-ga odbora udeletljo seje.
Predsednik «*d«vo odloil, te vsamo m na dnevni red drug« tekoče sadov«.	>
Brat Calnkat šali, da •« ssdsvs o kateri sa ja na prejšnji soji govorilo, vsamo v pretres te lsčtoti. Is javi, da je kritika brata R. S. Zavertnika gleda uprave v glavnem uradu neumestna te nepravična. Zahteva dokazov In pojasnila.
Brat R. J. Zavertnlk tolmači svoja prejšnja izvajanja . Razprave se udelete še drugI, te konoom konta je stavljen predlog, da s« dobita o tem srtlju& 8pra-Jeto.
Temu sledi nekoliko rasprav« o jednotlni tiskarni, in taktiki nekaterih gl. odbornikov. Brat Ji Zavertnlk vprsša brata Horgerjs. če nI kdad rekel, dg tiskarna lahko pride v privatne robo. Nsdslje pravi,-da sa tiskarno ne M bjlo dobro, Če M jo bojkotirat, Ako pa delamo vsi sloino, so bo pa dobro izplačevala. Doli-nost jo torej vsiksga gl. odbornika, di oh vsaki priliki ssstopa Interese Jednoto, ter njeno ustanove ob vsski priliki tudi sagoverja.	, '
Brat Berger odgovarja, da se Je lsmtll v pristnih razpravah t drugimi gl. odborniki, da če ne bomo dobro Uhajali, bo seveda treba opustiti, kajti če bi rib neslo, M imeli izgubo. Smatra, da sme vsak povedati svoj« mnenje, ks^to je šele poizkus. Prati pa, da upa,
da bo tiskarna dobro napredovala, (p J« I sa jednotlne ustanove odlter j« v Ameriki, in bo tudi s« to. S tem ps te nI rečeno, da ne M smol v rasnih ra* pravah povedati svojih misli.
Vogrich . O tem so nI treba Prepirati. Kar s« t«e rasnih del sa tiskarno, Ims v oskrbi brat Godina. k«r ja poslovodja. On je tudi odgovoren sa to.
Terčelj: Morda je J. Zavertnlk ros slišal brate BergerJa, da je kaj govoril glede tiskarne In isteM pomislek*; todi tek* reči so navadno večkrat ne mod odborniki ali upravitelji rasnih podjetij. »-pn vldim, da v celi stvari najbrl nI nič napačnega, te takim kritikam se bo tudi brat R. J. BaverMIk počm* privadil, ko bo delj časa v g!, odhoni.
RsSprave sa udeleši te več dragih odborniki«* Splošno mnenje Jo. «li Ji potrebno, ds vel so^Huirmo. ter pomagamo bratu upravitelju tiskarno, bodiai s kooperativnim delom, kakor tudi s pridobivanjem tipkarskih del, pa bo naše tiskarsko podjetje uopevato ta pri-našalo jedni»ti dobiček.
' Na predlog brate Goloba ss dobite zaključi.
Brat Calnkar omeni, da naj sa raM zadevo radi tistih pet tisoč dolarjev, ki smo jih traasferirall Is bal-nMknp sklada v sklad sa Zavrt i kt-* i'o kmtkl drhati se sklene, da sa denar vrne naaaj v bolniški sklad, ter sa raadeU po razredih kot s« jo raadellto ko ea bili razredi vpeljani.
Brat tajnih pred loči aadera Ivana dr. št 908. Dotičnik j« bil član pri Mritam dr. _ ra. te tudi SOPZ. Uta 1*14 ja vael petni Hot ta tovol v stara domovino. Od dr. tt R SOPE. ms js Ml Isdan potni list do XI. decembra. 1914. Kot IskazujeJo knjige draštva. al lasel plačano ta sate ja bil črtan v meeeeu avgustu: odborniki draštva so sta pa vsaitotto iadaM (>• ml list veljave« do 91. decembra. 1914. Brafl* ja bil meeeea septembra. 1914 ablt v vojni, ta adaj nj«-gov brat sahteva smrtntao. Najel al jo odvetnika 6m» note v Ljubljani. Id adaj skuša istirjsU smrtntao od SNPJ, s kstero |e bivša 8DPZ. zdrušena. Odvetnik Js poslal pravilno izpolnjsn notni Ust, certifikat, ter kopijo tačaanih pravil SDPZ, kot sa dokaalto, da je d^ tičnlk prave oeebe te da jo ras
Iti Wt plačal list,
a vsa <ss ko sa glasi potni
temveč aeirfb sb eden msssr. Društveni odbor ga mu je izpolnil do 91. dec. 1914, ker se sa majn nI mogel izCMi, a to 1« kot za nekako uatogo, kar jo rekel, da gS rabi samo toliko, da prida čez morja. Suspendirali se ga takoj prvi meeec ko jo odlel, potnega liste pa ntoo mogli dobit, nazaj.
Sklenjeno, da se upravnemu odboru nalaga, da ne to zadevo z dr. Černetom a stališča kompro-dogovorov, te etvnr reši tako, ds bo prar sa obo
Seje m Udelži združevalni odbor. Brst Atoih, kot prodsodnil
■ da jo zdruševaini odbor sestavil pogodbo as sdrpCenje Slovenske Hrvatska 2hreae s Slotensko Narodno Podporno Jednoto. Pojasni, da m bo treba nobenih izrednih konvencij radi te adrušitve.
Nato brat tajnik prečita sdruševalno pogodbo v slovenskem in angleškem jeziku.
ZRUŽBVALNA POGODBA«
SLOVENSKA- NARODNA PODPORNA JEDNOTA, bratska podporna jednota organizirana in poeln-joča po zakonih drtave Illinois, pristaja z SLOVENSKO HRVATSKO ZVEZO, bratsko podporno jedaote, organizirano in poelujočo po zakonih drtave Mtohigan v sledeče:
, l. Rečena Slovenska Hrvatska sveča bo konaoli-dirana te spojena s rečeno. Slovensko narodno podporno jednoto pqd imenom ter čartarjem rečene Slovenske Narodne Podporne Jednoto, izvršujoča točke te pogodbe, podvržena priznanju savirovplnega departmenta dritove niinoto in Michigan, določeno, ako bo U pogodba sprejeta od konvencij obeh rečenih organizacij na pozneje kot 91. oktobra 1926.
2.	Vsaka rečenih organizacij, bo takoj po sprejemu te pogodbe depozirala eno kopijo pravilno podpisano od sato pristojnih uradnikov pri Frank Aleeh-u, predsedniku združevalnega odbora Stovenake Narodne Podporne Jednoto, ali pa pri njegovem nasledniku; te vlotpa vsebuje oddajo pogodbe. Tredsednik naj pod-pi4e na vsako pogodbo datum vlotbe ln zadnji datum na vložbi bo smafran *a datum pogodbe.
3.	Kakor hitro mogoče po datumu pogodbe od obeh omenjenih organizacij naj vlože z omenjenim predsednikom zapriseteno poročilo o pregledu njih po-slovijo sestavljeno po kompetentnem zanesljivem ak-tuarju tpko da bo njegovo poročilo sprejemljivo od ss-varoyalnega departmenta ali takoj po datumu pogodbe aU s dovoljenjem rečenega združevalnega odbora s dnevom ne projo kot 81. decembrom 1924. Obe rečeni organizaciji v stiku s rečenim poročilom naj predložijo v»« teh« podatke o svojem gospodarstvu za katirs bi zdridtovalnl odbor vprašal in naj dovolijo združevalnemu odboru ali drugi osebi določeni od njiga, ds sme pregledati njih knjige in finance.
4.	V slučaju, da poročila isročena po točki 8. s konekcijo pozneje dobljenih pdditkov, katere bi dobil združevalni odbor pod točko 8, kazali manj kot 100 odet. solventnort—solventnost potmrtninakega sklada naj bo sestavljen a na podlagi N. P. C. lestvice. Organizacija ali organizaciji na ti način najdene no lOCodst. solventne, nij so v dobi katera naj ne preeoga šest mesecev od datuma te pogodbi postavi na 100 odst. sohrerttnost, katera mora bjti izkazana s zapriseženim poročilom ln z »opetnim pregledom njenega premoženja in drugih podatkov .t sporazumu s zgorajšno točko 8, in ako ne stori toga, postane pogodba neveljavna.
5.	Kakor hitro mogoče potem ko so rečene organizaciji vpoatavito svojo solventnost kot omenjeno zgoraj, naj sp ti pogodba alf še drugi dokumenti kateri bi s« zahtevali po zakonu, predloži zavarovalnemu de-partmentu države Illinois in MicMgiui sa priznanje rečenega združenja in če je rečeno združenje potrjeno od teh depsrtmentov, so smatra ss polnomočno in rečeno združenje se smatra zs legshso Izvršeno tretji dsn po dnevu potrditve pogodbe od onega departmenta kateri jo Je zadnji potrdil
6.	Od dneVa združitve prenehajo glavni uradniki Slovenako Hrvatske svoze njeni glavni odbor ter pod odbori funkcijonirati, izvzemŠt v kolikor Ji potreba pri
od rečeno trase k rečeni Slovenski Narodni 4 Jednoti; in glavni tfratfclkl ter drugI glavni Slovenzke Nkrbdhe Podfeorne Jednoto postanejo glavni uradniki. Odbori načelujočl društvom, člani ta premoženje rečene zvezo:—ddtočeno, da si poviftajo bondl glavnih uradnikov Slovenske Narodne Podporne Jednoto kateri zprejmejo premofenje, rekord« ta drugo lkatnino rečene svese proportno s premoženjem kateri) ji prišlo v njeno varstvp. Določano, da se vposli glavnega tajnika rečene sveže v glavnem uradu Slovenske Narodne Podporno Jednota^ po plači katero jo sprsjetaal do tedaj, doktor glavni odbor Slovanske Narodne Podporne Jednoto ne ukrene drttgpče ln naj M priporoči glavnemu odboru na prihodnl konvenciji Slo-venske Narodna Podporne Jednoto, da so IsvoN glsvne-ga predsednika rečene svese ss enega podpredsednikov Slovensko Narodne Podporne Jednoto.
7.	Od ln po času združenja bo S. N. P. J. obllgl-rala in plačala vse dolgove, rizike in odgovornoatl od rečene Stovenake Hrvatske Zvese, ter člani in drdštvs S. R. Z. postanejo člani in društva S. N. P. J. določeno, da so vso sahonite določi*, poslovnicp (čarterjl) ln pravila od rečene S. N. P. J. Id referirajo na starostno omejitev in sdravnlško preiskavo ss v prilog združitve in v vstop teh članov v rečeno S. N. P. J. tu ta tO posebno omenjeno, ne operativne (neposlovne). Podložna društva ostanejo, dokler glavni odbor ne določi drugače pri starih imenih In številkah ln korespondenca teh dpištev naj (Atene na starem sveslnem papirju, kateri pa mora btti pravilno itampiran, da kaže združitev s Slovensko Nssodno Podporno Jednoto.
8.	Vsaka omenjenih organizacij nosi ln plača ls svojih sklsdov vse stroške ki so v stiku s pogajanjem, odobren jem, preisk*vanj*m in poročili pod zgorajšno točko 8. in 4. tičočih se njih poslovanja, določeno, da se vsi U strotki kakor tudi druge odgovornosti od vsake omenjenih organizacij H niso plačani vzamejo v konsideracljo pri določitvi solventnostl. Toda vs* strotke ki nastanejo po sdružltvl (če si združitev izvrši pod to pogodbo( vklgčeno. smerni vožnji Itt selitveni stroSki ter plača glavnega tajnih«; vse smiffce strotke ln dnevnice drugih tftovnlh uradnikov rečeni S. H. Z. katerih pomoč h| ee zahtevalo po omenjenem času nosi ta plača 8. N. P. J.
9.	Rečena 8. N. P. J. plača vse strotke združitvenih odborov. ter z merilo odškodnino članom tegs odbo-ra sa njih delo pri pogajanju sa rečeno sdruienjo ln tavršavanju vseh podrobnosti. Določeio, da taka odškodnina (Isvsoti so aktualni stroški) ne presega, ne 17.00 dnevno za vsakega člana In na celote IMO.OO sa predsednika, ter po $150.00 sa ostale člane tega od-
Potrjujoč, Je te račena Slovenska Nsrodna Pod-
i Jednota dala podplstftl to pogodbo po svojih pravita« izvoljenih uradnikih rabečlh oblast taroftfto njim
zakonito po glavnem IcvrŠovalne
...•«......<•.»«. «m. »J®2R v ("hloagl, Illlnol«.
• SLOVENSKA NARODNA PODPORNA" JEDNOTA
Pl o a o • t•%••#•o o••o•a *a o o«•o a
predsednik.
IMMMir
>ioeeeioeeeieeee«eo
»oeoeeoeeo«
io******ee*e***oeeeeee
tajnih.
tJOffTBACT OP CONBOLIBATION. 8LOVKNIC NATIONAL BENEPIT SOCTETT. s h ratemal Renefiriary S<*let5jf, HUMm^ snd evistlng under the of the State of Illinois, hersbf agree* with 8LOVENIC-CROATIAN UNION, a Praternal Renerirterr Sactotp, ergantaed en« evistlng under the kr«m at the Stat* ef Mjchlgan. as fils «s:— 1 Haid	(>ro«tian I'nIon ahall bo
2. Each of said Societlaa, upe« the
of this contract by its Oonvantton. ahall promptly* a copjr thereof, dslp esadBtšd in iti name bf ita office rs, to be deposited vrith Frank A lesk, ■ of ths VniU Commlttee of said SJovenic Nt BeneTit Societr, or hi* suecesaor, and sueh deposit"
constitute delivery of this eontraet. Sueh I__
shah endorae on *aeh sueh copjr the dat* of posit thereof, and the last date of sueh depozit be considered the date of this pontract
8.	As soon as practicabto after (h* date ofl contract, each of said Societtos ahall deposit with Chatrmaa a serorn report of an esamination of affairs, ntads by a competont Actuary of sueh nt ing as to maka Ma report aeeeptebto to the lti!iUr Department of tke State of Illinoia, either afteH date of thto contract, or, with the consent „i Unitr Oommittoe, of a date not earitor thaa 81, 1984 Each of said Societtos, te connert.,.,, said report, shall aubndt sueh othar date cc ita affairs as said Unltj Gommittee may demand" shall permit sate Unity Gommittee, or any designated bp it, to esamine ita books and fir condition.
4. In časi tip reportz submitted under A rt heraof, in cennection vrith sueh other date as said U. ty Gommittee shall obtain under Art. 8 hereef I as to either or both of said Societiee, show a coaS3 of less than 100 par cent solvency—sueh solvenev Hl to the Mortuary Funds to be determined on the bui« d! the National Praternal Gongreas tables—, the or societtos thus found not to br 100 per cent sol., shall, \vithin a period-of not to exceod~»iz months it the date of thjs contract, bring itself to a condiu ot sueh 100 por cent solvency, to be evidenced br < serorn report, on re-examination ot its sffairs other evidence, in accoidance vrith Art. 3 hereof-if it f si Isto do so, this contract shall then becomevjl
9.	As soon as practicabto after both of said So. I dotles shall have' establlshed thelr solvency as aforJ said, this contract and sueh other documents as mnl by law be raquirod, shall be submitted to the Insurisml Departmenta of thb States of Illinois and Michlml for thelr approval of said consolidatlon; and if ia2| consolidatlon shall be approved by sueh DepnrlmfnU,! it shall be deemed to be in full force and effect ari! said consolidatlon shall b« deemed l^gally accomplinhd as of the thlrd day after the day of the approvalj this contract by the one' of said Departments whicfc shall apprave it last.	ip^^^H^^H
6.	Prom the date ot sueh consolidatioi ths 8s* prem« Offlcerš of said Slovenic-Croation Union, aal its Sdprame Boards and Commlttees, and aH Sub-Gon. mttteis or Speclal Committees cretted by them, shall cease to funetion, ezcept in so far as msy be nem. sary for the ezecutlon of the proper transfer of tla fohdt, recorjls and other property of said Union t« said Slovenic National Reneflt Society; and th* S«• preme Offtcers, and ths various Boards and Commit. tete; of sild Slovenic National Benefit Society shall bi the Shprame Offlcerš, Bbards and Gommittees govm-ing the Sdborrilnate Lodges, memberz and sffzin formeriy belonging to said Union:—provided thst tla bonds of the Snpreme Offlcerš of said Slovenic Ns* tional Benefit Society, receiving the funds, recorda zid other prop«rty of said Uniqp, shall be inereased iz propbrtlon to the addltional funds and property th« comlng lnto thelr custody; and provided futher thst ths Supreme Seeretary of said Union shall be emplojrad in the office of said Slovenic National Benefit Sodetr at his previous salary untll the Supreme Board of uld Slovmdc National Benefit Society shall otherwise di-rect, and, alio, that a recommendatipn shsll be mad« by said Supreme Board to the nest Convention of izid Slovenic National Benefit Sodety that the Suprem« Presldent of said Union be elected is one of the Vies> Presidents bf said Slovenic National Benefit Sodety.
7.	Prom and after the date of sueh consolidatiorv said "Slovenic National Benefit Society shall to obUgated for, hod ahaU dlacharge, aH debts, riiki and other liabilities of said Stovenic-Grostion Union, and the members snd subordinate Lodges of said Slovenk-Groition Union shall be members and Lodges of said Slovenic National Benefit Society; provided thst sQ provisions of law, and of the Gertificate of Assods-tion, and of ths 0y-Lavrs of said Slovenic NsUonzl Benefit Society, having reference to age-limits snd mcdical e*amination of sueh memebers, are, for tla purposes of snih consolidatlon, snd ss to the entrr of sueh members lnto said Slovenic Nstlonal Benefit Sotietp hereunder, hereby exprassly declared inopsrs-tira. But sueh Subordinate Lodges may be designatsd, untll the Supreme Board of said Slovenic Nstionsl Benefit Socicty shall othenrise dlrect, by thelr old nsmes snd numbera, snd correspondence wlth sueh Lodges miy be conducted on the old stetionery of ssid Union, properly s tam ped to show Its consolidation vrith said Stovetto National Benefit Sodety.
8.	Each of said Soctoties shall bear and psy oot of its own funds aH of ita own espenses in connection with the negotiation, authorisation and esecuttoa of thti contract, and aH espenses of osaminstions. rs-evamtaations and reports under No. 8 and No. 4 hereof, concerning its affairs, provided that aH sueh ez> penses; aa vreli aa alt other liabilities of each of said Soctoties, if not paid, shall be taken lnto considersties In determlning the solvency thereof. But aH ezpsasss ineurrad after the date of said oonsoHdatton (if con-solidatiotr shaH ba effeeted under this contrsct), is-cloding raiboad fares, reasonable moving ezpensss and salary of the Supream Secretary, and the reason-abto espenaes of, and a raasonsbto per diem for, sil othar fosmer offlcerš of said Stovenie-Groation Union, of vrhom servtoe« map be roquired after said date. shs^l bo borne and paid bf said Slovenic National Benefit Soctoty. t
P. Said Slovenki, National Benefit Society shall
K mM ali espenses of Its Unitp Commlttee, and a reasoa-
compesation to ita members for thelr services m negotiating said consolidatlon, and attending to tla detaila thfjaof, provided sueh compeasaUon (esclssivt of actael espenses) shall esced neither I7.0C»P* daj for each member, nor a total of $200.00 for the Chrif-man, or $160.00 for each of the other turo membert, of sueh Commlttee.	^	. M __.
In WITNESS thereof said Slovenic Nstionsl Benefit Soetoty has caueed thto contract te be <juir ezecuted by Its proper oorporate offlcerš, pursosat to dne mrthorlty conferrad gpon them by Ita suprenu legi sla ti ve governlng bedy accordlng to tows this....
day of...........................M988, at Chlcsgo.
Illinois
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT 80CIETY
By . ........................................
Prisilit
Secretanr
Sledi kratka rasprava odbomlkov, ter pojasniU ed strani cdnif^valneca odbore.
Brat Godina predlaga, da eoJ^^^^^M Predm^ poHplimi In soslasno sprejet*	-J1 .
Nadalje predlaga brat Godla«, da ee predlotl t* sdratevalno pogodbo konvenciji SNPJ^ ki ee be vrt"* meeeea mfimmhf, 1P8I, M be o njej mapravlJsU »s zavrtite kontni zaključek. Predlog »»stosi spreH
ij*. ta di ee sloino deluje sa nadaltos idftog sprejet Brat ttt* pr^ioil sadove Marko TomUan*^ flana dr. M, Blngham, Uteh. h* js smrt » po pristopu v Jednoto. sa botoaaljo. hI Je 9* Jevi *nega sdrarpika. ki ga je sdravlWbotoi4ti^tr^
v protnji aa pristop nI ni« dragega umsnjenn bet te da Je dal israaatl bezgavke (teneila).
Po fthrahni razpravi brat CMte* aeedtoaa. di «•
ta Ce ee te ne dooede, naj a*
3BEDA, 11. MARCA 1923«,
PROSVETA;
■ i
iL.
Brat ujnik predloii zadevo br. Tratnika, člana dr. 57 Mo* j« kar naenkrat izginil, in čez dva leti so k neko truplo v bližnji hoati. Mrtvaški Ust je » dognano ni kadaj j« umrl. Spoznali so j^po oblaki. Kar dedi« smatrajo da j« dotično »lo iffiooleffft »obrata, zahtevajo posmrtnino. P« xki razpravi in vaeetranskih pojasnilih od strani k ki »o dosedej vodili tozadevno preiskavo, je sta-podpiran in »prejet predlog, da tajnik vodi na-jJ,o preiskavo o tej sadevi. dokler se ne doseže kaj
natančnega.
rajnik predloii sadevo br. Nsgliča, bivšega člana ki je tudi pred par leti izginil Našli so nje-I trupk> v gozdu, ter je bilo prvotno smatrano za Italijana. Ko pa se je ta Italijan čes nekaj vrnil, je zopet obvladale mnenje, da je truplo s Nagliča. Ker je vsa sadeva zelo nejasna, ae •jme predlog, da tajnik dobi vet informacij če je < to prava oseba.
Tajnik predloži sadevo brat« Alfonz Hočevarja,
a dr. dr. št. 21, Pueblo, Colo., ki se je pritotil, da je zdravnik odklonil njegovega otroka za pristop ednoto, in želi vedeti, zakaj je bil njegov otrok od-njcn. Brat Turk pojasni, da v smislu pravil nikone pojssnujemo, zakaj ni bil sprejet. To je stvar jvnikov, in če je kakšen kandidat potom teh od-njen, se smatra stvar za končano. Brat Turk nadalje predloži zadevo J. Že le tu, Cle-md, Ohio. Izjavi, da mu je pisal on in tudi brat ak, ds nsj zvite zavarovalnico na svoje posestva glasi tozadevna pogodba ki je bila narejena med i in SDPZ., ki je zdaj združena s SNPJ., radi po-ils ki ga je prejel od SDPZ Ker J. Žele ni tega riil sam, je brat tajnik naročil polico za. vsoto 1,000, ter premijo prištel k prvotni glavnici, kot do-jo točke pogodbe.
Brst Berger predlaga, da se ukrep tajnika odobri.
ejeto.
Nadalje želi brat Turk, da se prvotna vknjižba, ki glasi na ime SDPZ., spremeni na ime SNPJ. V tem iglu stavljen predlog je soglasno sprejet. Brat tajnik prečita pismo Matt Vodišeka, ki se na-, v zaporu in prosi, da bi jednote skusila nabrati' njega dva tisoč dolarjev za njegov obrambni sklad, pismu pojasnjuje, kako je prišlo da tega, da de vstre-svojo sestro. Vname se daljša razprava glede te leve. Končno je stavljen predlog, da naj taktik naj* VO poizve če je Vodišek član SNPJ., in če j« član, naj udevo izroči njegovemu društvu, kateremu je tudi !j znana, in ki bo vedelo zavzeti najprimernejše kora-glede tega. Predlog sprejet. I Brat tajnik predloži afero društev št. 295 in št. 2, prvo v Bridgeville, drugo pa v Beadllng, Pa. Čita tozadevno korespondenep. Brat Terčelj v daljšem voru pojssnll tamkajšnjo situacijo, ker je bil sam v lbini z namenom, da izravna to zamotano afero v SNPJ. Pravi, da ima dr. št. 295 pravilne stališče, da bi se dr. št. 172 ne smelo vmešavati v zadeve v idgeville. Omenja, da je nekaj oseb, ki intrigirnjb tom nekskega izobraževalnega društva, ki lastuje orano v Brldgevillu, In katero so člani SNPJ. poma-li zgraditi do precejšnje mere. Da bi se kolikor moje ikodovalo dr. št. 295, se n^katemikl izmed članov tirnega izobraževalnega društva poslužujejo društva 2, ki pravzaprav spada x Beadllng, Pa., da izvabljajo ■■od dr. št. 295, češ, prestopite k št. 172. Do tega pa menda največ privedlo io, ker je društvo št. 295 lenilo, da ne bo več podpiralo dvorane, ki je baje lastile neksj članov Uobraževalnega društva, in da bo radilo svojo lastno dvorano. Rudolf Plejeršek je ba-glavni vodja teh homatlj, ln ščuva člane št 295 naj topijo k št. 172 zato, ker to društvo zdaj zboruje dvorani izobraževalnega društva, medtem ko št. 295 la na to, da zgradi svojo dvorano. Nadalje pojasni at Terčelj, da je Beadlbig kake tri milje oddaljen od idirevilla, in da je dr. št. 172 pravzaprav ča tlrano v adlingu, in po njegovem mneaju ntem nobene pravice našati čarterja v Bridgeville in delati nesoglasje ed članstvom društva št. 295.
K zadevi govore še J. Zavertntk, V. Calnkar, H. J. nrk in drugi. V splošnem prevladuj« mnenje, da je it. 172 v napačnem. Pd končani razpravi predlaga at Terčelj, da se ostane pri zaključku oktoberske salto je da naj čarter dr. št. 172 ostane na eadling, kamor spada, ker v Brldgevillu ima risdikcijo le društvo št. 295, ki je za Um čnrUra-po SNPJ, in da se dr. št. 172 odmeri 60 dni Časa sa vriitev premestitve čarterja če ga je žp preneslo, ln od datuma pisma gl. tajnika, ^.katerim jih bo tozn-fvno obvestil. Brat tajnik naj obvesti tudi o predlo-, ki je bil sprejet na oktoberskl seji in ki se tiče. te deve. Podpisano ui sprejeto.
Brat tajnik prečita pismo brata Jacob Ambrozlcha, *<• glasi:
"Cenjeni sobrat Vincent Calnkar, glavni predsed-k SNPJ. Jaz Vam naznanim, da se ml ni mogoč« u-Icžiti seje skupnega gl. odbora SNPJ« ker me Je zala nesreča pri delu. Zadobil sem precejšnjo rano na ni roki od kopalnega stroja, v soboto dne SI. Jsnu-rja. Torej prosim, da me ojlbor oprosti radi neude-H»c. Vam želim obilo uspeha. Z bratskim posdra-om, Jacob Ambrozlch, Moon Run, Pa."
IVedlog sprejet, da se pismo vzame naznanja, ln ml Amtirnzich oprosti.
Ker je potekel čas seje, zaključi predsednik zboro-»njc ob peti uri.	' t
Peta seja.
Brat predsednik otvori sejo ob določenem čas«. ■Navzoči vsi prešnji gl. odborniki rasun brdte R. J. lavertnika, kateri Je opravičen.
Zapisnik tretje seje se sprejme s popravkh Zapisnik četrte seje se sprejme s popravki, t ■Brst Turk predlo« protest društva Štev. W proti o«. Krances Tauchar kot glavna odbornlca Izražajoč, « bi ne smela biti glavna odbornlca vkled tega ker Je kje pred čaaom poskusila vzeU si življenje s tem, da <• izpila gotovo količino lodlna, opirajo« se na objave o Mevl V (ilasu Svobode.
Ker je od društva številka 218 prejeti protest proti k Tauchsr v istem smislu, prečita tudi Istega.
Brat Zavertnlk Isjavl, da dvomi še bi sploh moglo t>. «la ostane pri življenj« oeeba, ki Izplje 14 unl jo-ke tinkture, kot je bilo v listu ponočano.
Brat Godlna Isjavlja, da ni pred nami vprašanja oličine povžite jodove tinkture, temveč, če sT Je to do-Milo, ksj je o zadevi ukreniti v snrtelu prpviL
Brat Zaits Izjavlja, da sploh nlkako vprašanje o nadevi ne spada pred nas, kajti samomori so se kili med raznipil slavnimi ljudmi in niso vsled po-'kuftenja samomorov izgubili prav ni« ugleda. Me<1 " • morilci najdemo svetovno znane najboljše mislece. ' W> znsll brzdati svoje dolžnosti do zadnje ure pred iih odločnim činom. Vzroki so blU seveda različni In k -to publiki neznani. Kar se pravil tlte ne ra te za-r,.mo i^j ukwp.tl, čeprav M Mil overjeni, da je bil Nzkuten samomor, ve pa, da Jsdnote plačuje smrtnlne V samomorilcih. Zadevo se v javnosti obdelovali lju-•.o katerih se je le večkrat izkazalo, da nI v njih no-resnosti, predsteVlJejo se sa svobodomlselce. pri ko vsa njih gonja proti sos. Tauchar dlAl bol po ""rikaUsum kot svobodomiselnosti In nima drugega imena kot Je očrniti pred javnostjo ls gotovih razlo-te*, katerih pa ne be navajal.
Brat Zavertnlk obširno Izvaja njegovo mnenje o "nri Jednote v takih nadevnh. NayaJn nKnm ff *Jo zgodovinske znanih ljudi In izrala mnenje, da nI-" o najmanjše pravice soditi v takih rečeh. Soeestra Tauchar pojasnjuje, da prisnava, da je ilico jodove tinkture pomotema. 1wr Je ImeU 7-<lravibi la Je pri tem steklenico sa menjal*. 8Uk-h«l<i »ta bili skoro enaki ia Je pomotoma vzela one vse-• -lin. m-no one • zdrsviB. katere H	vzeti.
fVdieije >• bila pozvana od osebe, ki JI Je imeU polili-r«tl zdravnike In ga je klicala, e se ie(J ni takoj odsvai. L* Mtrija Je vzela podatke od dns^k eeeb. nje ee »Hi ni ksko se je »jhlMi Miijrfd kasneje
Glas Svobode zanima sa stvar, ae Je začela tudi ona bolj zanimati ia Je preskrbela, da se stvar izčieli, ls žal, da še ni vsa stvar docela rešena, kar js pričakovala, da bo v tem času. a zadržano Je vsled bolesni njenega odvetnika.
Brat Šular pravi, da po njegovem mnenju nissamo ničesar opraviti s to zadevo, kajti on smatr% vse skupaj za o«pbno gonjo proti sos. Tauchar. Pravi da so se že dogajali stmomori. poskušali samomori, a teh ljudi ni bilo nikjer, da bi ludstvu pojasnjevali o poteku in vzrokih.
Brat Cainkar pojasnjuje, da je zadeva pred nami in je imamo rešiti, namreč skušati mersato dognati kaj je na stvari, če je jednota za kaj oškodovana ia «e so pritožbe opravičene.
Brat Tršelj izjavlja, da je bil preoej u ver jen. da'je prav malo respice na vsej stvari ali pa nič, ko hitso mu je bilo znano, da G. S. rasnaša te vesti, ker posna taktiko tiatih ljudi.
Brat Godina izjavlja in konstatira, da niso listi, ki so raznašali to opravljanje ali obrekovanje, nikaki me-rodajni faktorji, na katere bi se zamogll opirati in niso nikaki dokasi, da je tako kot as je poročalo, vsled tesar nimamo ničesar opraviti s sadevo dokler se kedo ne oglasi s jasnimi dokazi o stvareh česar člana obtožuje.
Brat Zaltz povdarja, da je pravilno da se o sttari pogovorimo, vsled tega, ker ni v temu blatenju ftoa. Tauchar edin namen očernitl nje, temveč Glaau Svobode je več na tem, da oškoduje jedaoto ln pa Proletar-ca, dogodek je le dal povod, je dal priliko, da to vpo-rabi sa umazane bizniške namene. Ako bi zamegli prizadeti ljudje postopati proti sos. Tauchar v smiflU jednotinih pravil, bi bila še davno pred poroto. PraVl, da tudi dobro razume, da je bila sos. Omahne tajnltea dr. 213, kakor tudi dr. št. 9ti o zadevi napačno poučena iz Chicage.	/
Brat Zavertnik pojasnjuje da zamoremo soditi liko je iti na resničnost izvajanj Glasa Svobode še tem, da se je omenjenemu Ustu že ponovno dok objavljanje laži ln je tudi jednoto že pripravilo ob tisočakov. On pravi, da ne polaga nobene važnoati ha njegovo plsarjenje, ker ima že dovolj sličnih izkušenj z G. S.
Brat Vklrlh govori v sličnem smislu.
Sos. Udovič prsvl, ds nimamo nikaklh dokazov, da b! sos. Tauchar kršila pravila, sakar šeli, da se debata o tem zaključi.
Stavljen je predlog, da se protest zavrže. Podpirano.
Protipredlagano, da se na podlagi podanih pojasnil protesta ne vpošteva.
Sprejet je predlog.
Brat Jožef Zor«, član drutva štev. 472 js zbolef v februarju pret leta in bil na bolniški podpori do meseca augusta. Vsled njegove bolesni se mu je omračil um. Bil je dva tedna v bolnišnici ln se vrnil Zdravniki so mu priporočali sveži srak ih šel je k njegovemu znancu v Yukon, Pa., od koder pa se je en meeee sa tem zopet vnifr, Sel js zopet v Yukon, Pa. in društvo mu je izdalo prestopni list k dr. štev. 117. Začasa bivanja na Yukonu si ni sam skrbel sdravnlka kdo drugi pa tudi ni sa to skrbel. Tamkajšno društvo mu ni moglo nakazati podpore v smislu pravil. Prišel je ■ prestopnim listom nazaj k dr. Št. 472, katero mu pa seveda tudi ni moglo nakazati podpore po jednotinih pravilih. Po nasvetih rasnih zdravnikov bi bilo najbolje za njega te bi se vrnil v staro domovino, s čemer se sadovoljuje in Ima upanjs da ozdravi v stari domovini. Ker pa nima sredstev ln mu društvo tudi ne more v toliko pripomoči, prosi društvo, da bi se mu vozne stroške v staro domovino platelo is jednotlne blagajne.
Brat Godlna predlaga, da se dovoli plačati vožiijo iz sklada izrednih podpor proti predložonju garancije od draltva, da se bo tudi prepeljal v staro domovino. Podpirano jn sprejeto.
Društvo ife>v. 89 prosi za Izredno podporo brattt Francu Ivanovi«, kateri se Je pred 4 leti poškodoval ln izgubil obe nogi. 'Prejel je odškodnino in nI vs« lia bolniški podpori, a je nezmošen za delo. |
Brat Klun predlaga, da se dovoli $5Q.OO is sklada izrednih podpor. Podpirajo ln sprejeto.
Društvo štev. 91 prosi za izredno podporo bratu Paulu Cempre, kateri boleha nad dve leti in se vslod tega nahaja s družino v slabih življenaklh razmerah.
Brat Križmančič pred^ga, da se dovoli 950 ls sMfc-da Izrednih podpor. Podp, ln sprejeto.
Brat Mihael Kotevar,, član dr. štev. 208, se je le na sadnjo sejo gl. IsvrŠevalnega odbora obrnil za Izredno ped poro. Njegova prošnja pa ni bila vpoštevj-na, ker ni bila predložena skozi društvo. Obrnil se je na brata Jakoba Ambroži Ča, katerega proei, da naj predloži sadevo sedanji zejl. Ob enem pojaznnje, da je prošno predložil društvu v odobritev, kaUro mu pa.jal hotelo prošnje odobriti.	. M
Brat Godina predlaga, da se podpore ne dovoli, kar nI prošnja po društvu odobrena, naloži pa se brrtu Trtelju, da preišče, is kakšnih razlogov mu društvo odklanja odobriti prošnjo.
Predlog podpiran in sprejet.
Brat Mat Klari«, «lan dr. št 804 prosi sa Izredno podporo v delno nadomestilo redne podpore, katera v$u je bila odklonjena vsled tega ker se je zdravil pri U-ropraktorju. Predlagano, da se dovoli |25 is sklada izrednih podpor. Podpirano ln sprejeto.
Brat John Grošelj «lan društva št 141 Je Ml bolan imel je ve« zdrsvnlkov, kateri so mu priporo«iU, da nsj si da Isdretl sobe v svTho osdravljenja, kar Je po-dflvel in si dal Izdreti vse sobe, kar jd •matralsaope-racijo in predložil tozadevno listino sa operacijsko odškodnino, katera pa m« Je bila odklenjena. PoJ-nJu-Je se. da se operacijska odškodnina nI megla odobriti v smislu pravil, da si je jasno, da Je Imel izredno veliko
sdravnlšldji stroškov.	. ....
Brat Soiar predlaga, da naj se obrne "kos* na «1. isvrš. odbor za izredno podporo. Podpirano In
*Pr*Bratu Štefanu Kalina članu društvi št. 11», je Mla na zadnji seji «L IzvriL odbora izredna podpora odlo-BfMv do ožjega pojasnHa. Cita se tosadevno pojasnilo dr. št. 11» kakor tudi društva štev. 70 od katerega je v času poškodbe prestopil, nakar je po InMjHFMl stavljen predlog, da se mu devoM *QM U rednih podpor. Podpirane In •prejeto. ,__
Brat Marc šell, da se ga oprosti od nadaljnega sto-rovanja. He mu ugodi.
Brat John Goli«, član društva let in Je vsled oslabelosti
št ttt. star 61

ivl jert na njeno In
Brat Oodtns predlaga, da se dovoli |W.OO Ia sklada Izrednih podpor in O^fovo	ta čuje is upravnega sklada. Predlog je podpiran Ia
*Pr* Katarin« Krenjc, žena bivšega člana druitva Kav. tU. kateri Jo Je sapustll s otroei 1» odšel ¥ etero da* movino, proei sa izredno podporo. Clta tadevna perila, na kar je rtavlj« PtWlog.de se pre-šnjo odkloni, ker nI članlea jednote. Podpirane -
"^^Brat predsednik saklj^ pete sejo.
Aeeta sejs.	j ^ ^
Brat predsednik otvori sejo ob eni uri PfPoMne. Nsvs^Hsevsi prejšnji »zv^mšl breU Marca. U as
je oprostil na prejšnji seji.
Brat tajnik prečita pismo dr. Grahelta. ki sfl^rpri-jevil sa službo vrhovnega zdravnika. ^"J** da is sieiefesno vedno novi odbor nastaviIjal zsf vrhovnegasdravnlka, tod. M mUU, da Uga nI ker nI bila služba razpisana.
Brat Berger predloga, da se piemo položi as
^T^nlk predloii zadevo brata Jakob Motena, št 54. Glenroe. Oblo On je hotel pristopiti v pa Je Ml odklenjen po »rtmvnein sdravnlke. šell vedeti, sekaj M Ml sprejet ko "J* ^ .ia<	ia M Ml bolan aH umri radi
de >
9 dela, ia te ga gL odbor sprsjsse. nima tudi on nI« pfoti sprejemu. Brat Turk mišk. da M ga gL odbor lahko sprejel na podlagi detične tajeve. Brat Krianan-čič pravi, naj M se ravnali po praviUk. Galeb pravi, da moramo biti previdni pri sprejemanju takih kandidatov, ker smo sa stvar odgavemi. Ako postane bolan ali sploh neamoien sa dalo, bo Imela Jednota stroške s njim. Zaits pravi, da je situacija taka. da večkrat en tak človek manj škoduje jednoti, kot en navidezno popolnoma zdrav kaadidat, zato nima niš proti temu, te se ga sprejme v jednoto sa nižjo sa varovalni-no. Cainkns pravi, da ga posna in da je videl njegovo reko, ter ga priporoča pa sprejem. Berger pravi, da je tam društvo še 15 let in on M Ml lahko še pristopil te M Ml hotel Pravi naj se ga sprejme samo sa smrtati-no. Zorko pravi, da naj se ga zavaruje sa 9)160, ln te bi povaročitev smrti izvirala radi poškodovane roke, naj se ne ItplaČa nič dedičem. J. Zavertnik pravi, da bi bilo iflbtl pravilom, te bi glasoval proti sprejemu tega kandidata. Posna naselbino in ve, da člani ne bi napačnega priporočali. R. J. Zavertnik pravi, da ga odbor aprejme. in sa končno veljavnost naj predloži to potrditev konvenciij v rassodbo. Brat Godlna predlaga, da naj seja to sadovo predloii bodoči konvenciji. Sprejeto.
Tajnik predloši sadevo br. Joe Puagerčlte, Člana dr. Št. 24, Fort Smlth, Arkansas. On ss js sdravil pri rasni b zdravnikih tukaj, in potem je šel te v stari kraj isksti pomoč, toda hres uspeha. Bil mu je isdan potni list, a po povratku ni bil ve« sprejet sa bolniško podporo, kot js pričakoval. Brat tajnik pojasnjuje, da v smislu ptavil ni mogel biti sprejet sa bolniško podporo. Brat Cainkar pojaanjuje, da Je to slučaj, kakor-Aned* ne pokrivajo naše pravila ln je stvar sate prišla pred sejo na njegovo sugestijo. Pravi, da ta brat nt Šel v staro domoyino s namenom, da tam ostane temveč ker je slišal o nekem slovitem zdravniku v Ljubljani. Sel je iskat le sdravjf ki se Je mislil vrniti. Rasprave se udeleše še drugi gl, odborniki, in končno predlaga brat Godina. da se tA zadeva predloii v razsodbo prihodnji konvenciji. Predlog sprejet
Tajnik predloši sadevo od društva Št 141, Untver-sal, Pa., ki priporoča, da M se prenehalo s dele« za zavetišče. Godina predlaga, da se pismo vsams na sna-nje, in da se jim pojasni, da Je glede toge stvar ia zaključena. Predlog sprejet.
Tajnik predloii sadsvg bivšega člana Anton Laueh, od društva št. 240. Karrington, W. V. Po poporotnem odboru je bil izobčen, in sdaj hote prisiv ns splošno glasovanje. Brat Godlna predlaga, da se prisiv lnro«l konvenciji. Predlog sprejet.
Tajnik prečita pritošbo od društva št. 111, Ghl-cago, III., ki se je pritošilo, da se Je br. R. J. Zavertnlk dovolilo preveč prostora s poročili ln vprašanji na seji upravnega odbora meseca sprli 1. 1. Društvo je mnenja, da je s tsm zapisnik vzel prave« prostora v Pro-sveti. Se vzame na snanje.
Tajnik poroča, da Je brat Undererood podal ostavko, in da je s sporazumom ostalega upravnega odbora vpisal v imsnik porotnega odseka br. Terčelja, ker Je sa isvoljenlml dobil najve« glasov pri sadnjlh splošnih volitvah. Se vzame na znanje.
Br. Ludvik Medveiek, tajnik S. N. D. v Clevsland. Ohio je pisal, te bi Prosveta priobčile zapisnik sej odbora ln delničarjev. Vname se daljša debata. Nekateri so mnenja, da te hote poslati v obliki dopisa, se priob«i, drugače pa se smatra kot za oglašanje. DrugI priporočajo, naj se jim dovoli. Končno predlaga brat Zaito. da zapisnik in poročila pripravijo v obliki «tlva ki bo zanimalo publiko, naj se priobči kot tako. Sprejeto.
Prečita ss pismo od JSZ., ki iell, da bi Jednote dala svoj oglas v slavnostno izdajo Proletarca, ki izlds letos maja msseca ob priliki dvajsetlstnlee obstanke lista, in obsnsm bo tudi majnlška Isdaja. Br. ftular predlaga da vzamemo celo stran za oglas kot običajno.
|8prf|irat Uhdertrood predloži raiUčns zadeve, katerih nI mogel porotni odbor rešiti.
Tajnik prečita tadevo od dr. št 01, Johnston, 111. Brst Cempre trdi, da nI prejel m dolar od bivšega tej nika Martin Jaka sa zdravniško preiskavo, medtem ko vstraja bivši tajnik br. Martlnjak pri trditvi, da mu je vrnil tisti dolar.	^
Bledi razprava. Godlna pravi, da naj trpita vsak polovico vsote. Cainkar rete, dokler nima br. Msrti njsk boljšega dokaza da Je pla«ano, ns moremo tudi ml nič drugega dognati kot to, da nI plačano. Zaje pravi, da naj Uhderwood pojasni, kaj ao pprotniki sklenili. NI so se baje mogli zedinitl, ker imata oba enaka dokaze, oz. nobenih. Berger: Najceneje Je, da damo br. Cempretu tisti dolar. Underwood: Gre se največ za to, kdo bo zmagal. Vogrlch: Ako hočeta samo to, naj se porav-nata potom sodnljs; te ne, pa ostans kot js. Zelesnl kar: Stvar ml Je dobro znana, In najboljše se ml sdi Godlnov nssvet. Sestra Udovlch pravi, da ako Je Mar-tlnjsk is dal en dolar, bo s Um Še bolj oškodovsn, te bi zdaj zopet moral trpeti petdeset centov. Stvsr nsj Isrsvns novi porotni odbor. Vldriek Je tudi mnenjs, naj se pusti ds ss sama poravnate. Novak: Htališčs Martlnjska se ml sdl pravilno, ker njegovs knjige potr JuJeJo društveni nsdsornlkl.
Brat Turk predlaga, da se zadevo vrie s koledarja, ker nI nobene pravs evldsnce, kdo ima prav. Podp. In sprejeto.
Br. Underwood Želi pojasnila gleds prejinjsgs sklepa o sadevi dr. št 811, ki se tite Prankotovs sfere, (n vstovljenjs novega društva. Predsednik pojasni, da je gl. odbor ras vsi Javi I vse sklepe, ki so »e nanašali samo ns tedanjo afero, e to ne yslja sa dogodke sa nazaj in sa druge afere. Se vsams na snanje.
Zadeva: Chanak in Medenkovich, od dr. It Brat Klun porote, da je zadevo obširno pralskal. Js osebna rasprtija. In ona dva se medeebojno tudi dejsn sko napadata. Pri tem pe Imate vsak svoje pristaše In društvo skosi Uga trpi. Nekaj članov, U Jim je sa to, ds bl ohranili koristi JednoU, Je pisalo na gl. ursd, da nsj se dovoli v dotlčnem kraju dva društva, da bodo lahko osUU vsi pri Jednoti. in da se Jim ne bo trebe medseboj prepirati. Slede te druge pojasnila.
Brat Oodins predlaga, da se rešitev lega odloži začasno, In stvar poveri upravnemui odboru, da stvar ursdl tako, da bo v sadevoljstvo dotlčnlh članov In odbornikov društva, ki so poslali pritožbe la zahteve na gl. urad. 6prejeto.
Zadeva člana Marko Jovanovtte, od 79. Cle Klum. Wesh., ki sf Je prltoill radi mirU^ MniMu
^'J^^^T^ l'olnlške podpore. Vsa poJssMIs in defcpal niso sedoetnl, ds bi mo-gls seje rešiti U sadevo, sate brat Godlna predlaga, da naj se pooblasti brate Jeneteka ali pe koga drasege v Rfttjrn, Weeh., Id nej v Imen« gl. odbora natančno preišče te zadevo. Brat Golob priporoča, da te brst Janeček ne bo mogel prevzeti tega posla, naj ss po-oblsstl brata T. Zevnlkarja Is Oregon Cltp, Oregon.
JT*!* rm, v l^adrille, Colerade. u nI mogri gl. porini odbor rešiti U sadove, es sklenete m poblaetl brata John Golsbe, d. ne potu domov oMite I u meete In preišče sadevo, Ur resuNat sporoči na gl
sadeva za
Zadeve dr. M. 166. Hedsoa, WfO.. M ss tite eb-proti btvii Ujniri K starini Delene, se vzame v __ ive. Ker U eeje nkue sedoetnlh InformariJ In ne dekaeev sa sprejeti konkretni sklep, se poebleeU |«hn Goloba, de stvnr aeUn#ne preišče na lira ter raeuHat pošlje np glavni porotni odbor.
dr št 161, Ckieego, Itt.. ti*ete ss br. Por-nlka ln OUpe. povzro« prseejteje dstmU. katera se a-deteše št*riktf	tJnde«-m^ja ^rai
BadoetenJe*brete Brniku. Te pe je posneje peaovfl U afero s novo ebtoibo, M je Izvirale le prve. In ne keUee Je društveni porotni odbor toekdIrrej AH ^/erjs msISBivsI tudi ssitMl odbor On smatra, da Je brat
akcije v tej nadevi sa vrte jo ter na končano, i
Brat Turk protipradlage. de ne sklep drugn ne obravnave de, št 181 potrdi.	. ..
Brat Novak aUvi poaredevalnl predlog* da na sklepi društvenegn porotnega odbora savriejo. _____
Glasovanje: Poaredovalnl predlog dobi 4 glanove proti 10 glasov) proUpredl«>g 8 glasove, proti 11 glasov; predlog doM 18 glasov, proti 8. Pradlog, da ne akcija gl. porotnega odbora potrdi, ia da jn ta aadevn končana, je sprejet.
Brat Uaderwood Izjavi, da jn n te« njegovo delo kot predsednik gl. pdtotnsga odbora kottfcno. Se aa-hvali za sodelovanje z drugimi odborniki. Brat prad-aednik se zahvali bratu Uiu)erwodu sa njegovo vzorno poslovanje za teza njegovega u rado vanja.
Brat Godlna predlaga, da se vsa poročila brate Underwooda vzamejo na snanje. SpraJnte.
H. J. Zavertnik želi. de seja poblanti nadsornl odbor, da lahko najsme računske isvedenoe, ln da no lahko sami sraveo pri pregledovanju knjig* Br. pred sednlk pojasnjuje, da je to Itak stvnr nadsornogn odbora vendar se p« lahko kaj sklene na tej seji glede toge. Stavljen Je v tem sml«lu predlog ln sprejet Predsednik zaključi sejo ob peti uri popoldne.
SKD M A 8 RJA. _______
Brat predsednik otvori sejo ob določenem ten«. Navzoči vsi gl. odborniki isven oproitenlh. Zapisnik psU seje se sprejme. Zapisnik šesU soje se sprejme. Brat Novak želi pojaanlla glede priobčanja zapisnika. Ss pojasni, s čemer se sadovoljl.
Brat tajnik čita sadsvo brata Ivana Planinca, bivšega Ujnlka društva štev. 866., katerega jn druitvo obtoževalo, da Je bil prekraUk v društvenem denarju, ni pe k vdaj dognalo, dn bl on kot tajnik kaj ponavaril. pač pa društvenega denarja nI bilo sndostl, kot M moglo MU glasom tajniških knjig, nnknr se gn Je opravičeno držalo odgovornim. Brat Planine pn jn telil društvo; kasneje je dolšll rasne gl. odbornike prisotnosti in se pritošuje vsled nepriobdatija njegova afere n društvom v glasilu.	**
Brat ZalU pojasnjuje sadsvo kolikor ja njemu znano.
Brat latrartnik poda izjavo, da ni priobčil Pteata-čevega doplsaM ker se je nsnatel nn sporne sadeve, ki so ss reševali potom porotnega odbora la vsled Ugu »i imel pravice tiopisa priobčiti v smislu pitril.
Brst Cainkar dokanujs s kopijami pisem, da ja Planincu odgovsrjsl ns njsgovs pisma s čemer Ja Planlnteve trditve, da se mu n( odgovnrjala.
Brat Godina pojasnjuje kako je zadevo prnlakml In poročil gl. porotnemu odboru.
Brat Bular predlaga, da ontean pri prvstanm na-ključku o nndevl. kar nnj vključuje vsn spletke, Id M tičejo brata Pienlncn. Podpirano.
Brat Calnkar pravi, da je pred nami vprašanje, te ssdsva sploh spada pred naio seje ia Ivani mnnnjn, da ss moramo bnvltl s stvarjo, ksjtl brat Planine nragaa-tno nspada, In »»b snem obdolšuje rasne glavnn mMM* ke pristranostl In drugih nnprnviteoail.
Brat Zavertnlk Izjavlja, da je Ml brat Plaalne po gl. por. odboru sposnan krivim ln knsnovon, a nn al pokoril odloku gl. por. odbora. UinVeč Uill jn draštvo. Pisni jn, dn jn polotil varščino na so<lnlJl in da jn prant pri tsm ko gotovo sam vs, dn nI prost osiromn opre-šten dolžitve dokler je pod vnričlno. /
Pozove na brate Underwoodn, dn člte sadevo brata Planincs v kolikor jn steri gl. por. odbor ševal. Clta Izrek gl. por. odbora na podlagi oMoib« društva proti bratu Planincu, kot takratnemu tajniku, Is česar Je razvidno, dn Jn bil br*t PUnine spoznan krivim. Dalje člte tonadevno poročilo brate Oodlna o njegovi preiskavi, 1« katerega J* rasvl<teo, <la Je brat Godina preiskoval afero nn pudingi obtoiniee brate Planinca napram društvu.
Clta se te ostnlo tozadevna korenpnndsnno, nakar brst Jote Zevertnlk Isjsvl, da v vssmn ne opnnl nikaklh dokazov od brnU Plnnlncn, ki bl podprlo njognte trditve sli dolšltvs, dn jn Ml brat Oodlna pristranski r
"ViJegovl preiskavi,
Brat Novnk pradlngn, dn se delinte zaključi. Podpirano in sprejete.	_ . „
Zborovanja ss vdsUši brat R. J. Znvsrtelk. Glssuje se o predlogu brate Aularja, kateri sn
sprejmr ^^ pnMtloftt iporno sadevo med drutevi štev. 186 in 466, katera Je nantaU vsled nenporaaaain o izdajanju prastopnlh listov, In kntero je preiskoval
brat llttev.	.	. . -
Po kratki rsspravi o nndevl predlaga brat Oedten, da se sadevo vrne društvu štev. 406, s navodilom, da naj se ravnajo po pravilih. Podpirano In sprajnte.
Brat Zavertnlk porote, dn mu Jn Anton Reber poslal rokopis rudarske povsett. nnknr sevnda teli. da M se gn knj odškodovnlo sn njngevo dslo.
Brst Berger pradlngn, da te Reharja doro« $11 In sklada Isrednlh podpor. Itedgirane la tnnjtes.
Brat feum, ki se nnhnjn v ječi v Ofannsburg. P«, opisuje razmera v Ječi, ker teli, dn M nn PriebMte V ProsveU. Brat Godlnn pradlngn. dn sn dovoli priobčiti v kolikor Je umestno. Podpirano In sprejete. Brat Golob opisuje ranmera v lte«k H»»rin«o. Brat ZutU opisuje rasmers Klrskik draitev f Mirni. In druge pojiva po deteti.	,
Brat Trtelj pravi, da jn potrebno, da pKko<l..is konvencije stari v pravila točko, ki be nalagate dra-št veni m «lMirnlkom. ne le Invrievetl naloga gleda finančnih poslftv, temveč tudi, da so obvenni vedlU dra-. štvo v omisli načelne Isjnve.
Brat Vldrih jn mnenja, da naj M se »oaeela v pravila določba ln stragn u»čka, ki M določnla drakteu odstavljen je od odbora vnnkegn dr. odbornika, ki nn dn-lujn v smislu Jednotlne nnčelne »■Jnve,
O stvari govore te rasni drugI gl. odborniki, na ker brat predsednik zaključi sedmo seje.
OSMA SIJA. Predsednik otvori nnjo ob določenem času. Nevzočl so vsi slmi »itd. _	^
Zapisnik n prejšnje seje pračltaa la i popravki
"Pf,Brat predsednik pravi, te hočemo driati te nadalto odvetnika Jandute, mu be trebe dodeU nekolike pteČn. On Ima zdaj 6160 letne plate, vnaprej pa teN ImeU saj II BO, Berger pravi, da akb M po konvennljl nastopil novi odbor, M e tom ndnj nn ukrepu«j fcnr pa ji to odbor Izvoljen sa dve teti, Je pe najboljše, da etvur takoj rešimo. Svetuje, naj nn nvjšn plate na Hjlilll odstotkov. Aular predlaga, nnj ni plate Mnin flftO letno, satenšl, oniroma vMevii lete tKi. Pradlog
,	Vogi^eb »revi. da kdor be naaapraj najemal
odvetnike, naj safctova od njih detejlirane ratene, da bomo Imeli črne na belem, kolike smo plete« na ene ali drugo zadevo. Zaits pradlngn, da naj bede ral odvetniški rečeni detaJHranl In vknjlienl pod gotove rubriko, JVodlog sprejet
Br. J. »avettnlfc »radtigB, jeilh odvetnikov vknjlšije pod rubrike ^■anM^spat^ >
Br. Vogrirh predtoga, da morajo MU
imM *
Br. Zevertnlk pravi, de je vi
raketi toliko šaee, ker M nn stvsr savUrtn. Ako kdo isvrM stegarlje la drage nepsitsnn dojenje v škede jednoti. jn note delšnee«. de gn tekej prime, me. R. J. Zevertnlk sme i Jaka takoj prtnan. pa
nib sls perij v evejf sredi. ZaMa pravi, dn naj v vnsk takih elniajlb pride skup vs bor v uradu, pe ne j o eetvnri pe pravilna na litem takem smrtenke pe nnj vadi metrik, de be temboljte keatrala. Smatra, de je na ij sklepati, de ne peneveebo v s nteeite JteNtva. In nate in
In
12
stene veliko več denvja kot p« j« vredno vseskupaj. Baš sa neko važno zadevo ni vedel nič; morda je bil ravno na počitnicah, ampak drugi bi morali o tem vedeti. J. Zavertnik pravi, da ao vedeli vsi V uradu navzoči člani upravnega odbora, iz vzemi! Vogricha, ki je imel ravn£ takrat počitnice.
Novak miaii, da je Vogrichev predlog neumesten, Ako ga spremeni v toliko, da bi m glasilo, da naj bi upravni Izvrlevalni odbor vodil zapisnik tvojih sej, bi bilo bolj pravilno.
Zeitz stavi predlog, da se v vsaki toki zadevi mora •klicati sejo oijetfk upravnega odbora, katerega člani ao v gl. uradu, ki naj vodi natančen zapisnik, ter o celi stvari poroča seji celokupnega upravnega odbora, »prejeto.
Berger teli, da to sejo določi glede načina, kako najeti računske veičake za revizijo v mesecu juliju, ker pravila natančno ne določajo Zeitz pravi, da naj v tem oziru pravila tolmačijo kot do zdaj. Turk predlaga, da ae pooblasti nadzorni odbor, da odloči od katere tvrke bo naročil računske izvedence, katere plača jednota. Terčelj svetuje, naj seja odloči, katere tvrdke se naroči izvedence. Predlog brata Turka sprejet.
Calnkar predloži zadevo uslužbencev, če ae jim plača za čas ko so odsotni radi pogrebov. Tajnik Turk pojasni, da je vedno nakazal plačo brez odbitkov, če je bil pogreb civilen, ne pa če je bil cerkven. J. Zavertnik: Pravila pravijo, da je dolžnost vsakega udeležiti ae civilnih pogrebov, ne pa če ae a katerimikoli cerkvenimi obredi. Zeitz pravi, da j* atvar premajhna, da bi ae to ukvarjali znjo. Izroči naj se odboru za pravila. Vendar bi pa on naredil razliko, če se uslužbenec udeleži pogreba koga ki je bil član SNPJ., ali pa kakega nečlana. Tajnik brat Turk pojasnjuje, da je bil do-tični član J8KJ., in da uslužbencu ki ee je udeležil pogreba, ni za zamujeni Čas odtrgal od plače, pač pa mu je naročil, da bo zamujeni čas nadomestil z nadur nim delom. Brat Golob pravi, da tudi drugi člani jed-note ne dobijo plačano za zamujeni čas ko se udeležijo pogreba, zakaj bi imeli to prednost vslužbenci v glavnem uradu. Brat Vidrich predlaga konec debate. Sprejeto. Glede to zadeve seja odobri korak tajnika.
Brat Cainlur opomni, da bo treba določiti datume za volitev delegatov bodoče konvencije, ter kdaj se konvencija prične. Brat Novak pravj, da pravila In zapisnik zad/ije konvencije ne določata natančno m datume. Ker je aklep, da se konvencija vrli vsake fttiH leto, in ker se je zadnja konvencija pričela drugi pon-deljek v septembru, predlaga, da ee prihodnja konven-cija prične drugi pondeljek v septembru, 1925. Predlog
•prejet.
Brat Turk predlaga, da se določi ča« volitev delegatov od prvega junija pa do en o in tridesetega julija 1(M, vite vil, bodisi na redni, ali izredni seji.
Sledi debato. Brat Terčelj se ne strinja ■ predlogom. Misli, da je bil dosedanji sistem glede volitev delegatov dober, in je prihranil veliko homatij; kajti če ae dovoli predolgi čas, ne vemo kakine razprtije lahko naetonejo pri nekaterih drufttvih. Brat Godina je tudi za krajAl volilni čas, ker bo to morda povaročilo, da bo manj delegatov, in s tem bo tudi manj stroikov. Brat J. Zavertnik predlaga, da se določi volitve delegatov od prvega pa do enaintridesetega julija, 11*25, oba dneva vftteta.
Nadaljevanje debato: Brat Vidrich misli, da nI u-mestno če se dovoli samo en mesec, ker je mnogo članov, Id se ne morejo udeležiti dotične seje, torej naj bi ■e Jim dalo priliko z daljšim časom. Zeitz predlaga konee debate. Sprejeto. Govore ie prej prijavljeni. Brat Novak se podraži mnenju brata Terčelja, In pravi, da bi dolgi čas za volitve res lahko veliko več ftko-doval kot pa koristil. Ako se hočejo mala društva združiti ga volitev delegatov, store to lahko v enem mesecu, In vse zadevo ae lahko že prej dogovorijo.
Glaaovanje: Protipredlog dobi devet glasov; predlog pa sedem glasov. Protipredlog sprejet, to Je, da se voli delegata v mesecu juliju, 1026.
Brat Vpgrieh predlaga, da morajo biti vsi delega-tje naznanjeni na gl. urad do petnajstega avgusta, 1926. Predlog sprejet.
Brat R. J. Zavertnik vpraia, aU bodo bivftl In sedanji odborniki poročali na konvenciji, ali aamo sedanj« za vso dobo od aadnje konvencije, za svoje in za poslovanje njih prednikov. Brat Zaitz pravi, da kar se porolll tiče, naj jih poda konvenciji qovI odbor, ako pa kateri l«med blvlih odbornikov želi poslati pismeno poročilo na zborovanje, se lahko pred zbornico prečita. Brat R. J. Zavertnik priporoča, da naj sedanji gl. odbor poroča konvenciji za vsa Atlrl leto. Predsednik po-JaanuJe, da se nobenemu odborniku ne more kratiti pravica, ako hoče pismeno poročati do, konvencije pa imajo pravico Itak »mo tisti, ki so istočasno v gl. odboru.
Brat Zalto predlaga, da naj gl. odborniki, ki pred-lofte konvenciji daljša,pisana poročila, priredijo isto do časa, da ae jih bo lahko v jednotinl tiskarni natisnilo v tolikih iztlsih, da bo vsak delegat dobil eno kopijo. ' Sprejeto.
Brat Zalto predlaga, da se g|. uradu nalaga, da seetavl narodnostno statistiko Članstva SNPJ., ter jo predloii bodoči konvenciji. Brat Calnkar pojasnjuje, da on ie sestavlja obilrno statistiko, ki jo bo v svojem poročilu predloi|j konvenciji. Predlog sprejet.
Brat Calnkar predloii aadevo Slovenskega zavetliča, katerega zaupniki so Mr. Fr. Lakser, Frank Kerie In George Broiich. Pravi, naj pojasnijo oni, ki Jim je kaj več znanega o tem. Tajnik je pisal g. Sakserju. kot predsedniku Stoveaskega Zavetliča, pa ni dobil odgovora. Brat J. Zavertnik pravi, da je alllal, da m je g. Hakser izrazil, da pisma ni prejel.
Brat Godina predlaga, da te uredniku nalaga, da v listu Prosveto Javno pozove odbornike Slovenskega zavetliča, da podajo natančno poročilo o stanju istega. Sprejeto.	TTir	^^
Brat Calnkar predloii zadevo "Jednota versus Ter-bovec, Verderbar", ki ie ni končana. Brat Terčelj stavi predlog, da se zadeva poveri nadzornemu odboru, da stvar naprej vodi In o tefn poročilo prihodnji konvenciji. Predlog sprejet.
Brat Calnkar: Tu imamo odbor za tiakamo in za Zavetiiče. Ker je sdaj tiskarna gotova, vpraia, dl II naj se odbor za tiskamo razpusti. Brat Zaitz predlaga. da odbor obstoji toliko časa, da bo podal podrob-nejie poročilo na polletni seji meaeca julija, 10J5. Predlog sprejet.
Brat Calnkar iell, da naj bi se dalo dramatičnim In pevskim ter vobče prosvetnim klubom prostor za njih vaje nekoliko ceneje, ker te druitva nimajo stolnih dohodkov, pač pa veliko poirtvovanja in vedno zastonj sodelujejo pri naiih aferah. Brat Vidrich predlaga, da naj vsa slovenska Izobrainvalna druitva dobijo rabo dvoran ta polovično ceno. Brat Turk pravi, naj hI se dalo ceneje samo m racne vaje. ne pa sa veselice.
Brat Zaiti proti predlaga, da se kdlturnim dru-itvom, takim ki Imajo direktne In indirektne stike t jednoto, In ki se strinjajo s načelno Izjave jednote. računa en dolar najemnine aa vaje. Glasovanje. Za protipredlog glasovalo enajst odbornikov, za predlog pa eden. Protipredlog sprejet.
Brat Aular poroča od dr It. «5. Braeiy Hlll. Kan-aaa. Brat Zerdanl, ki Je prestopil iz mladinskega oddelka. kjer je bil pred sdruiltvijo zavarovan pri S. D. P. Z. In pri S. N. P. J., se Je prltolll, da je vpltan le sa en dolar bolnilke podpore. In smatra, da ker Je bil prej v dveh otralklh oddelkih, da je opravičen do dveh dolarjev bolnilke podpore hret sdravniike preiskave ko je prestopil is mladinskega oddelka. Brat tojnlk po-jasnjuje. da pravila določajo, da vsak ki prestopi Iz mla-dinakega oddelka ee lahko tar.ruje za Isto svoto kot je bil e Ml. oddelku bree adravnilk* preiskave, In po sklepu gl. odbora se more zavarovati le za en dolar bol-mike podpore. On je sdaj aavarovan za en dolar bolnilke podpore, ter za MM »mrtntne. kar je |A0 več kot bi mu v smislu določb oboiih arinilenlh <*gantsaetj «e. NIČ boljlega nismo megli v amltlu pravil napra-! V	ln toko Mate*** v vtakem takem slu-
čaje. Ako <m hoče t vila U bolnilke podporo, naj ee da t4ravnlikA preUkaff kot vsak drug kandidat. Predlog eprajet. da ee vea P»)aanlla ia poročilo vzame Bazna-
ftia. a ieasur ae brat fcilar zadovolji. ____
■
PROSVETA
Brat Calnkar: Zdaj ko imamo zgrajeno novo poslopje z dvorano, kakor tudi tiskarno, in moramo gledati in skrbeti za to, da bodo to reči tudi uspevale in postale jednoti dobičkonosne, za kar je treba pravilne porazdelitve glede najemnine itd. Brat J. Zavertnik pravi, da naj ae da odboru naloga, da razpodeli stroške poslopja na oddelke, in od teh potom zahteva dohodke po evotah vloženega kapitala toko da se primerno obrestuje. Brat Turk pravi, da naj bi ae pripisalo dvorani 80 odstotkov, ostalo se pa razdeli na druge u-radne prostore. Brat Cainkar prečita pismo kontrak-torja, ki pojasnjuje sorazmerno vrednost vseh delov poslopja. B. J. Zavertnik svetuje, naj bi odbor vse to pripravil, in natančneje poročal na julijski seji. Brata Vogrieb in Vidrich sta istega mnenja. Vidrich predlaga, da ae izroči to zadevo upravnemu odboru v izvršitev. Sprejeto.
Brat Zaitz vpraia, naj se pojasni kako je razdeljena uprava dvorane. Brat Calnkar pojaanteje, da se on smatra kot načelitf vodja, vseh odmikov, torej tudi dvorane, oekrbovanje in najemanje dvorane je pa bilo glasom sklepa upravnega odbona poverjeno oekrbniku. Pokliče ae brata Undenvodoa, oskrbnika poslopja, da pojasni glede dosedanje uprave. Brat Cainkar ie pripomni, da je brat Undenjrood sam rekel, da bi rad o tej stvari pred celim odborom govoril. Brat Under-wod pride v dvorano, nakar se razprava nadaljuje. Glede najemnine Delavskega aokolekega druitva, ki je če-iko druitvo, v katerem je tudi nekaj Slovencev, se vname živahna debato. Brat Undenvood pravi, da hočejo dobiti dvorano v najem, ker Jim je baje predsednik že ta časa, ko ae je gradilo dvorano, obljubil, da Jih aprej-memo. Brat Zaitz pravi, da ako damo temu Delavskemu telovadnemu druitvu dvorano v najem, bodo morda več ikode napravili kot pa koriati. Dvorana je lastnina jednote, ki jo rabi za svoje dlje. Brat Vidrich predlaga, naj se da zadeva upravnemu odboru, oziroma predaedniku in oskrbniku, katera naj zadevo uredita toko. da bo pravilno za jednoto.
Brat Berger ae ne strinja, da bi se dalo dvorano v najem''Delavskemu telovadnemu druitvu za vsoto $80 mesečno, ker ve, da bi komaj zadostovalo za snažen je; kar pa bi napravili z vajami, bi bili toliko na slabič m. Undenvood pravi, da bi bilo preveč dela čiatiti dvorano, in da bi res prav nič ne pridobili, če damo dvorano v najem za $30 ipesečno. Brat Vogrich pravi, da ni za to da bi izročili zadevo predsedniku in oekrbniku, ker sto jo zato predloiila nam, ker jo nlato mogla aama reiiti. Gledati moramo v prvi vrati za jednoto. Brat Novak ae etrinja z Bergerjem in praVi, da $30 ne bi nikdar pokrilo ikode, ki bi jo telovadno druitvo napravilo z vajami. Brat Terčelj pravi, da ae že zdaj kaže, da nimamo zadoati prostor«, zakaj bi torej jemali toka druitva v dvorano, ki imajo veliko orodja, aa katerega nimamo shramb; zato protipredlaga, da se jih zaenkrat odkloni, ker nimamo prostora.
Brat J. Zavertnik govori k predlogom« Pravi, da Delavsko telovadno druitvo nima vrat^Jomnih vaj, kot jih imajo na primer sokoli. Mieli, da ne bi napravili več ikode, kot navadna veselica. Brat Kriimančič se strinja z Zavertnikom, ter predlaga, konec debate. Sprejeto.
Glaaovanje: Protipredlog dobil 8 glasov; predlog pa 7 glasov. Proti predlog, fr se Jih zaenkrat odkloni, sprejet.
Undenvood pravi, da je bilo prvotno sklenjeno, da naj bodo vse pojedine v spodnjih prostorih, da pa nekateri hočejo Imeti to privilegij tudi v zgornjih prostorih. Naj to seja dpločt, kako naj se vodi to reč ,vbo-doče. Brat J. Zavertnik predlaga, da kadar je veselica aH druge prireditve v veliki ali zgornji dvorani, se ne sme v nji ne jesti, ne piti in ne kaditi; vse to naj se servira v spodnjih prostorih. Kadar se pa dvorana da v najem za banket, se pa Isti vrli kot vsi drugi ban kati. Predlog aprejet,
Brat Undenvood vpraia, če se mu je ravnati po sklepu neke seje, na kateri je bilo sklenjeno, da naj bodo uradni prostori po uradnih urah zaprti. Brat predaednik pravi, da naj bi bil njega vpraial, pa hi mu bil pojaanil. In da tega ni bilo treba noaiti naeejo. Brat Undewood pravi, da je ztvar važna in na. V tiskarni Je bil baje strbj nekoliko pokvarjen, pa on ne more biti za to odgbvoren. Brat Vogrich pravi« da naj se da napraviti dosti močna vrata, ključe pa da aamo odgovornim osebam, pa bo stvar rele na. Brat ffpvak pravi, da ko smo iskali oakrbnlka, amo izmed 80 kandidatov izbrali enega najbolj zanealjlvega in tudi kom-petontnega človeka. Zakaj bi mu torej ne dali potrebno moč odločevati za atvari, ki spadajo v področje ofkrbnika. Priporoča, da se da oskrbniku gotova avtoriteto. Undenvood vpraia, da bi rad vedel, če je on 24 ur na dan pod nadzorstvom, oziroma zapozlen z nadzorstven, ali samo skozi tokozvane uradne ure. Brat J. Zavertnik pravi, da ako je dvorana najeto do trah zjutraj, lahko ob treh odslovi ljudi In dvorano zapre. Ce pa hočejo nadaljevati s veselico, ima oskrbnik pravico zaračunati jim po svoji previdnoatl za čaz ki ga mora toko potratitl z njimi. Brat R. J. Zavertnik predlaga, da imajo ljudje ostati na veselici le toliko čaea, dokler je dvorana najeto, In oskrbnikova beseda v tem oziru je zadnja. Predlog sprejet.
Brat Zaitz je mnenja, da naj ima oskrbnik vso potrebno avtoriteto; ako aa bo pa uvidelo da kaj ni pravilno vrieno, se ga pa pokliče pred upravni odbor da atvar pojasni. Brat Godina predlaga konec debate. Sprejeto. Oovore ie prej prijavljeni. Brat Novak pravi, da je dvorana ie sa pracej veselic najeto, in da bi bilo dobro, če bi vpoitovall mestne ordinanoe do kdaj ae smejo veselice vriltl. Brat Zaitz predlaga, da aa v tem oziru prepusti vso odgovornost odgovornim funkcijonarjem. Sprejeto.
Brat Undenvood pravi, da bo moral Iskati stanovanje, ker to v poslopju ki Je odmerjeno sa oskrbnika, nikakor nI zadostno za njegovo druilno. Brat Klun predlaga, da se oskrbniku plača zvila na $60 tedenako, in da odpadejo odstotki od dohodkov v dvorani. (Zdaj ima namreč $30 tedensko in deset odstotkov od najemnine v dvoranah.)
Brat Terčelj pr«vi, naj brat Undenvood sam pove, kaj misli glede stanovanja in plače. Underwood Izjavi, da stanovanje ni toko, da bi mogel a vso druilno v njem llveti, ln da bo prisiljen najeti nekje ie par sob. da ima saj ostala druiina včasl malo ml«, če ga sam nima rpdj rabe prostorov dolgo v noč. Brat Zalto pravi, da Je oskrbnikovo stanovanje problem, ki ga je treba takpj in pravilno reittl. Ako ni mogoče kupiti loto s hiio vred ki je takoj poleg jednotinega poslopja. naj ae mu svite plačo v toliko, da bo lahko najel niemu potrebne soba. Brat Novak je mnenja, da naj bi ae meato $60 direktne plače na teden oskrbniku povilalo sedanjo plačo za $6, In deset odstotkov od do-hodkov v dvorani naj hi prejemal kot do sdaj. Brat Terčelj protipredlaga, da se plača oskrbniku $40 na to-den, In poleg toga ima deset odstotkov od vseh dohodkov v dvoranah. Brat Undenrood le pojaani da le nikdar nI IIvel v takem pritličju, in da nI prej pričakoval. da bo to stanovanje toko neprikladno. Zunaj pri oknih ratgrajajo otroci, da Je talko spati. Počitek pa rabimo. k«r vsi delamo dolge ure. jaa. lena. ter sin in hči. Delamo torej Itlrje, pa včaal le rabim kakine i t red ne pomoči, da spravim prosto«« v red.
glaeol!r*0Vftn^t Pr°V,yr*dUt * dobn ,s! predlog pm 4
___*■»•■ vpraia, če je upravni odbor, oziroma
brat Calnkar kdaj vpraial Ustnika loto in hite poleg jednotinega poalepja. če nam bi prodal In sa koliko ** Ca«"*ar pojasnjuje, de je brat Berger kupil dotično zemlj« |„ hite; da pa je prej poalal nekoga, da bi aa jednoto kupil, ki pa je medte«, časom odpotoval ia Chlcage. Brat Berger pojaani. da ae je on za-čel pogajati aa aemljilče te mogoča septembra pa mu laatnik ni hotol prodati, ker je mislil, da je agent In morda za koga drugega kupuje. Stvar je kupila po-tneje njegn v a lena, ker se je lastniku predstavila kot
.Iti "T*1 Tm*	** * MJla če je na! aoeed
nal član. kot pa da M bil kakšen tujec. Brat Vidrich predlaga, da ae izvoli odbor treh. predsednik, tajnik In
._
Brat Zaitz pravi, da amo bili na oktoberaki soji vsi edini, da nam je to zemljišče potrebno. Sklenjeno je bilo, naj to ostane tajno, da ne bo lastnik zvedel, da se jednoto zanima za nakup tega posestva. Brat J. Zavertnik pa pravi, da se mu zdi bolj umestno, da ae zida naprej v zrak, če bo treba, kot pa da bi kupovali te dodatna zemljiiča.
Predlog brata Vidricha ni aprejet. Brat Turk sporoči, da ima petdolarski sklad bol. niike podpore $4,828.86 deficita. On ne ve, kdo naj trpi to deficit. Njegovo mnenje je, da naj ostane izreden asesment za $4 dnevne bolnilke podpore kot do-sedaj, za $6 bolnilke podpore na dan se pa mora na vaak način zvltetl, ker je v tem skladu $4828.86 pri manjkljaja, dočim ima ta oddelek le 142 članov. Tudi v-tridolarskem skladu je $6000 manj, kot bi moralo biti v smislu pravil; kajti pravila določajo, da mora biti v skladih rezerva kolikor en asesment znese. Brat Ter čelj pravi, da primanjkljaja v skladu za $6 dnevne bol niike podpore ne bomo več dobili nazaj, ker je vedno manj članov v njem; zdravi gredo ven, bolni ostanejo notri, zato je vedno primanjkljaj. Brat Turk pravi, da če bi hoteli člani petdolarajce podpore plačati ves deficit, bi moral vsak član plačati okrpg $*£. Ako hočemo dobiti denar za pokritje tega primanjkljaja, bo treba nekaj ukreniti. Brat Vidrich misli, da je skoraj nemogoče dobiti nazaj ves primanjkljaj. Bolnikom naj bi se reklo ko polljejo svoje nakaznice v urad, da naj počakajo da bo denar zopet v skladu. Brat Sular misli, da bi to ne bilo umestno. Vpraia, koliko bo dobil to sklad od onih $6000, ki bodo vrnjeni nazaj iz sklada Zavetliča. Pojasni se mu, da komaj par sto dolarjev. Brat Terčelj pravi, da ako se odločimo da naložimo $10 izrednega asesmento, ne bo drugega, kot zdravi člani bodo zapustili ta oddelek, in stvar deficita ne bo reie-na. Brat J. Zavertnik pravi, da naj se razpite asesment. Brat Godina predlaga, da naj tajnik razpite tako visok asesment, z§ mes«p marc, da bo deficit plačan, ln člani $6 oddelka naj plačajo to v marcu, 1926. . „ Brat Vogrich protipredlaga, da naj člani toga oddelka, začenii meseca aprila, 1926, plavajo $26 izrednega asesmento, in potem vsak mesec $6 več toliko časa, da bo primankjjaj pokrit; s tem bi ae jim obe-nem dala prilika iti v nlžjg razrede v smislu pravil in drugih sklepov. Brat Ngvak pravi, da čeprav razpl temo posebni asesment na to način, gotovo ne bomo pokrili primanjkljaja. In Mo naj potem pokrije to deficit v tem skladu. Brat Turk pravi, da če se ne bo moglo pokriti deficit, bo moral odbor zadeve predložiti konvenciji, ki naj napravi z njo kar more. J. Zavertnik
a	F1?0.??*' da M razpite zadosten asesment.
da bo pokrit deficit.
Glasovanje: Protipredlog je dobil 11 glaaov; predlog pa 7 glasov. Protipredlog sprejet.
Sklenjeno, da glede sklada za $4 bolnilke podpore ostane sedanji izredni asesment do preklica.
Za tridolarski sklad predlaga brat Godina, da naj se naloži 26 centov na dolar, to je 76 na člana, do preklica.
Protipredlagano, da se naloži $1 izrednega ases-menta na mesec, ki naj ostane v veljavi do preklica. K temu predlogu svetuje brat Krizmančič, da naj se plačuje v dveh obrokih. Protipredlog sprejet.
.Brat Zaitz poroča o zadevi bivtega hišnika, Id je obtožil brata Cainkarja, da je nepravilno ravnal ko ga je odslovil iz zlužbe. Rad bi vedel, če je bila na tajnika poslana kakina obtožnica glede tega; ln če je bila poslana, naj se jo prečita. Brat tajnik pojasni, da ni sprožil stvar na seji, ker ne spada v njegovo področje. Brat Zaitz omeni, da je najboljše, da se po« jasni cela zadeva seji. Nato čito korespondenco, ki jo je imel z bivlim hiinikom, Frank Paulichem. Paulich se je pritoiil na nadzorni odbor radi te afara. Poda precej obilrno poročilo. Brat Vogrich sugestira, naj brat Cainkar pove, kako ae je začelo. Brat Cainkar pravi, da mu je zelo sitno, ker nJ brat Paulich navzoč, kajti ne mara govoriti o ljudeh, ki niso navzoči. Seja ' mu je dala moč, da lahko najame ln odslovi hiinike. Obljubil mu ni, da bi imel službo kaj bolj sigurno, kot kateri drugi. Glede službe pomočnika (v gl. uradu) mu tudi ni obljubil drugega kot to, da bo imel enako priliko z drugimi prosilci kp bo služba odprto. Končno ja Paulich postopal precej drzno, rabil napram njemu nečedno goyorico4 ter izjavil, da Je on tudi član in da predsednik nima pravico odsloviti ga lz alužbe. Piaal je predaedniku zelo netolerantno pismo katerega je pokazal takoj drugim gl. odbornikom in ao se vsi zgražali. To je bilo zadosti, in ie skupno z ostalimi odborniki so sklenili, da se ga takoj odslovi, ter plača do konca tedna, dasi je dejal le par dni a on zahteva plačo za ves tisti mesec v katerem je bil odpuičen iz alužbe Kar se tiče tistih drv ki ao tudi omenjene v obtožnici, jih je res kontraktor dal zapeljati na pred-sednikovp dvorišče, ker je rabil proator za drugi materi J »1, in to se je začelo med čazom ko je bil on v Pueblo, Colorado; potem pa so jih nekaj nazaj pripeljali, dasi je on vse plačal jednoti. On pa je imel veliko jednotinih reči apravljenih v svojih prostorih, pa ni te nikdar dobil nobenega plačila aa to.
Ker je bilo v obtožnici omenjeno, da on (Paulich) ni toko neumen kot ao na primer pcnnsylvanjsld pre-mogarji, da bi se ga kar toko spodilo is službe, se je pnglaail sa besedo brat Terčelj, ter ostro kritiziral toko neslanost od strani člana SNPJ. Rekel Je, da ravtao država Pennsylvanija je najbolj zaatopana ln tvori to-korekoč močan steber v SNPJ. Istotoko govori o tem brat Vidrich. Brat Terčelj nadalje pravi, da se spominja, kako se je na eni seji delalo pritisk da bi se vpo-elllo brata Paullcha. Rad bi vedel, kdo je Paulichu pomagal do iaobrazbe. Dobival je podpor? od tudi jednoto, medtem ko on (Terčelj) in drugi premogarjl niso imeli nobene ugodnosti, ampak ao al morali pomagati s krapom in lopato. Brat Zaitz pravL da nI bil nikdar zato, da bi ee ljudi enakih karakterjev uposljilo v gl. uradu jednote. Imeli smo jih en par v uradu pro-llo leto. Najbolj zadovoljen Je bil on za to, ker so ravno isti odborniki ki ao zagovarjali to ljudi, imeli največ neprilik z njimi. Nadalje pjavi, da je naravnost Ikandalozno, da si upa človek takega kalibra siniti kakina nečastno besed? napram naiim Članom v državi Pennsylvanljl, ki so te vsikdar pokazali, da so poleg vzornega delovanja za Jednoto, tudi njeno ustavo, pravila In reeolucije, ki se UČejo delavske izobrazbe, prav hvalevredno izpolnjevali. Brat R. J. Zavertnik pravi, da bi se moralo malo bolj vpoštevatl atorejte člane, in ne najemati sa jednotine pozicije toke, ki se komaj, ali pa tele potom ko so delo dobili, vstopili v jednoto. Brat Berger pravi, da če je Paulich opravičen le do kakine plače, naj se mo jo da, pa Je konec to zadeve. Brat J. Zavertnik pravi, da bi rad vedel, če sto imela predaednik in Paulich k*kino pogodbo glede plače. Brat Calnkar pojaani. da ni bilo nlkakšne pogodbe. Plača v zapisniku je res določena mesečno, ampak plačevali smo ameraj tedenako kolikor pride na teden. Noben hli-nlk ni prejel več plače, kot do dne ko je postil ali bil odalovljen Iz alužbe. Brat Vidrich pmvi, da ae lahko vsakega obeodl. če imamo dokaze; toda v tej obtoinici napram bratu Cainkar ju on ne vidi prav nič obtoiilne-ga. ampak neumestne In neutemeljene obdoliitve. ki Izhajajo Iz same oeebnoetl in zlobe. On amatra to za direktno ialitov celega gl. odbora. Pravi, da te ni videl tako robate obtelbe. dasi je ie dolgo član jednote. in čeravno pride ia Pem»aylvanije. Brat Terčelj prodi., ga da pride v zapisnik, da se celokupni gl. odbor zgraža nad to obtožnico In nad toko Inteligenco, ter ae obtoibo enostavno zavrte.
Glaaovanje: Predlog soglasno aprejet. Brat Godina bi rad vedel, koliko časa ja njegova sluiha kot voditelj tiakarne. Brat Turk predlaga, da naj bo brat Godina direktor tiakarne do seje v m ter trn Juliju. 1926. In potom naj dotlčna aeja zopet odloči vnadalje. Predlog sprejet.
Brat TerčelJ predUga. da naj ae vea zapisnik pri-«WI v eni izdaji Prosveto. skupni računi izvedencev ia nadtornega odbora pa zopet vsi skupaj v dragi izdaji. Predlog sprejet.
Bral Beraer predlaga, da naj povišanje sluibe bra v veljavo $ prv "
_SREDA, 11. MARCA i«*
Brat Berger izjavi, da kot nadzornik iteje v dolžnost p rine. U .tvar glede služb* brt^ ka pred to aejo, da to reč pravilno tolmači i! nekak izrek, ki naj bo potem mirodajen.^ (lw? mreč določajo, da če mož dela v glavnem urS i s tedensko plačo $36 ali več, njegova žena ^? pa oba akuppj ne »met* imeti trgovino	^
Moleka ima "Beauty Parlor".) Novak naj ostane pri prvotnem sklepu. Brat Vogri?^1 da vaak mora priznati, da nizmo infortiruli Lrl? premeniti jih pa tudi ne moremo, kajti to m^ konvencija. Brat Zaitz pravi, £uKnoo^L'? sklep storjen, in zdaj ne moremo dragem predno je prvi zrušen. Brat J. Zavertnik p^vi t Moleka ne more prej obsoja«, kot da je nr^i L pravilno obtožen. Tega ni nihče storit z?to ^ glede tega nič soditi. Sploh pa to ni trl^ ** bi kdo obtožil brata Moleka, bi^az	l
Berger pravi da ako ima žena trgovino.To*'a * Učno odpade, brez kakinih obtožb in obravnavi men zadnje konvencije je bil a sprejemom
^	LpWa odbornikom in utluibZJ
tek to t jnln! * Fledati za Po«ran.k?2 tek, in ne njih ženam imeti trgovin. Brat Zait,.
da je beauty parlor, kjer se strižejo ženski W *
lepih obrazov delajo ie lepil, «ličen brTmkam
smatra za tokozvani "biznes". Raditega braT m^1
prizadet v tej točki pravil Brat R. J. Zavertnik ^L ^^'Jonalno delo, kot na primer "tem ni prizadet, in pri i to ne dda nobenega oviranj^
itd. Brat Molek v uredniškem delo mu nec debate.
Predlog, da oztone pri prvotnem zklepu, je • Brat Qplob vpraia, če so te že podml S koraki da-država Wyoming dobi licenso pjj
Brat tajnik pojasni, da je Že vložil prošn o in h slovnico vkratkem dobi.	Prošnjo, m dt,
Brat Krizmančič priporoča, da naj bi list P™«, prinatel elevelandske lokalne vesti, kar bi zelo J, lilo agitacijo, in vkratkem bi se cirkulacija li8U y zriiala. Za točne novice sproti poročati naj bi ma vili stolnega korespondento v Clevelandu. Brat G« na posnjdje, da ako bi se v Clevelandu dobilo nar tk novih naročnikov, bi bilo to lahko izvedljivo in tudii mestu. Dalo bi ae izvrliti vse to, ako bi imeli ih dobro organizirano. Obljubuje, da bo to reč na b venci jI zagovarjat. Ako bo konvencija zaključil* Z stvar organizira po načrtu Krizmančičevega ,»rZ čila, se bo takoj zavzelo potrebne korake za izvedbo nalog«. * Brat Zavertnik predlaga, da te zadev« Id je predložil brat Krizmančič, prinese na prjhodnji J venci ji v razpravo. Predlog sprejet?	1
Brat Vidrich poroča, da je brat Frank Ahlin v ik bem položaju in tudi v finančnih stiskah. Kot znaa je pred leti potom ponesrečbe v premogovem rovu ij3 bil roko. On je jako delaven na agitocijtkem poli Ustanovil je nekaj druitev za SNPJ., ter dobival a ročnike za Prosveto. Priporoča ga torej odborovi J naj bi mu kaj izplačali iz sklada jzrednih podpor. Bq Novak pravi, da ga osebno pozna da je dober agitate da pa je slišal od različnih ljudi, da te je zadnje č« precej predrugačil in da tudi pijančuje. Brat Terfcl pravi, da pozna brata Ahlina že dolgo vrato let, in w da je revež, ker mu manjka ene roke. Je za to, da j mu da nekaj podpore. Brat Godina pravi, da je b Ahlin svoječatno aktiven in potem zopet ne; zadnje k se je pa zopet postal delaven za prodobivanje narod kov in članov. Brat Vidrich predlaga, da te mu izplaj $60 iz sklada izrednih podpor. Sprejeto.
Brat Terčelj vpraia, kako seja tolmači točko i stran 83 pravil SNPJ. Brat Novak pojasnjuje, da i različne točke v konfliktu z drugimi točkami. On rti sli, da bi bil član na podlagi tiste točke opravičen pod pore za vsako bolezen, izvzemši če bolezen izvira I uda, za katerega je prejel odikodninsko podporo - { ni v pravilih kakine druge točke, ki bi to zanikala. 1 razpravo poseže več navzočih, in na vsestransko pojai ifllo in tolmačenje toga problema, ae brat Terčelj m "dovolj! z dobljenimi informacijami.	1
Brat Vidrich teli vedeti, kako naj se nastopi proi ljudem, ki delajo za privatne zavarovalne družbe, is < agitaciji se poslužujejo rasnih argumentov, t kateri« pridobijo posebno naio mladino, da se zavaruje pri nji družbah, in a tem odvračajo naie rojake in člane • jednote. Pravi, da pozna agenta, ki je bil enkrat čl« SNPJ., in ki zdaj dela za neko zavarovalno družbo. Pi agitaciji se poslužuje zelo nizkotnih argumentov, I skute napraviti vtis, da je njegova delodajalka velik boljša za zavarovanje kot SNPJ. Zraven tega navij lažnjive dokaze, za katere navadni ljudje ne vedo, k« liko smejo verjeti; in marsikdo se da vpisati pod pri tiskom zgovornega možakarja. Brat Turk pojasnjuj razliko med SNPJ. in zavarovalnimi družbami, ter <A soja toko početje družbenih agentov. Brat Novak il raža mnenj?, da se zamore vsakega takega obrekljiva ki pod napačnimi pretvezami pridobiva zavarovane«! tem da z neutemeljenimi argumenti blati jednoto, mi nijako prijeti in kaznovati.
Sentiment zbornice je, da naj se toke agente ni znani v glavni urad z zapriseženimi izjavami in podpii prič. V izjavi naj se vselej navede način izrsžsnjt I besedilo tokih agentov, na kar naj gL urad podvzan potrebne korake, da se mahinadje tokih ptičev u vm lej vstavi.
Brat Cainkar omeni, da je treba določiti plačo n pitnlkarjem. Brat Turk predlaga, da se določi piti zapisnikarjem vtakemn $6 od vjrnke seje. Predla sprejet.
Sprožilo se je zadevo nastavljanja vslužbenccv, pf čem se zopet omenja in se je govorilo o raznem na stavljenju in odstavljanju uslužbencev jednote od a četka pa do danes. Brat Zaitz pravi, da mu je v u doščenje, ker se zdaj jezijo nad nekaterimi bivši« uslužbenci ravno oni, ki so jih (akorekoč zagovarjali da so dobili delo pri jednoti. Brat Turk na to od*« varja, da smo te v vsakem slučaju Imeli naprilike, k* darkoli je bil kak uslužbencev odalovljen iz tlužbe. Ti se je zgodilo ko je bil odslovljen br. Zaitz. in zt pH mero navaja Zvonko Novaka, Kovačiča in Psulicht Brat Zaitz odgovarja, da je brat Turk glede zadnjih tre* lahko v pravem, da pa se moti kar te tiče njega (W ca). Pravi, da Je tokrat ko se je brat Borni k vrnil a vojaike sluibe, delal v uredniitvu Prosvete. To tluW je Imel prej Bernlk, In ker je bila tradicija da te I« an made dollim vrne njih prejšnje pozicije, je tudi M noto odslovila Zaitza in zopet nastavila Berniks v ur«* ništvu. To je vse res. NI pa prav, da se ga (ZsJ« prišteva med druge, s katerimi ao bile sitnosti ko a bili odslovljen!. Izjavi "Z Zaitzem nI Imel nihče rr»» nobene sitnosti Ko je bil obveščen, da njegova *luiH preneha. Je mirno zapuntil službo in odlel. In »I P«*1 nikakorinih sitnosti povzročil tokrat, niti pozneje rekel kakšnih očitkov bodisi komurkoli ali kjerkoli. T« sem hotol povedati da vidite razliko, in da se me nt W prištevalo v tem oziru med drugo bivle uslu*be»<* Brat Turk odgovarja, da se je br. Zaitz ravnotoko rti-jezil kot drugi, kajti v jezi je takoj zaputtll slnibo, dtd se ga je prosilo, da ostane aaj toliko časa, da se Btf nik vrne \j. Clevelanda.	-
Ker je to seja trajala do devete ure zVačer. lja brat Berger, da naj se določi dvakratno plačo m nadčas zborovanja, ki bi znašal Itlri ure. Brat ttjj pravi, da za nadčas na aejah te nikdar nismo vall plač, In smatra, da sp tod i sedaj ne bomo ponižali, da bi zahtevali celo dvakratno plačo za na* čaa zborovanja. Ja mnenja, naj ae amatra "delo *» narod." Nasvet Zaitza dobi splošno odobravanje » nadčas zborovanja ep torej ne plača.
Brat predsednik poaove sestro zapisnikar^ prečita zapisnik seje, ki aa a nekaterimi popravki
M	M
Nato brat predsednik v kratkem nagovoru ns*«'
te je novi odbor, naj dela za SNPJ., ter ee vsem «
hvali za vzorno zborovanje — In zaključi letno »)•«*•
lokupnega glavnega odbora SNPJ. ob deveti ari i*^
dne petega februarja, 1928, v dvorani Slovenske nar*-
ne podporna Jsdnote. v Chkago. Illinota.
BLAS NOVAK.	TtLANCIS A. TAUCIU