122 OTROK IN KNJIGA 118, 2023 | OCENE – POROČILA na najvišji možni ravni, kot jo lahko omogočita le umetnost in znanost. Zato je branje knjig v svetu instant reši- tev tako zelo pomembno, še posebej za mlade. In zato je tako zelo pomemben tudi znak zlata hruška, ki se vsako leto podeljuje dobrim in kakovostnim mla- dinskim knjigam. Tako kot lahko v knjigi Spomin na drevo (Tina Vallès) beremo zgodbo o vrbi, tako bomo v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig odslej lahko brali še eno od zgodb o hruški, ki nam vsako leto postreže s svojimi zla- timi sadeži in z njimi trka na okno naše duše. Od nas pa je odvisno, ali ga bomo odprli ali ne ... NAGRADA KRISTINE BRENKOVE ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO 2023 Nagrado, poimenovano po legen- darni urednici, pisateljici in prevajalki Kristini Brenkovi (1911–2009), od leta 2004 podeljuje Zbornica knjiž- nih založnikov in knjigotržcev Slove- nije pri Gospodarski zbornici Slove- nije. Namen nagrade je spodbujanje nastanka izvirnih slovenskih slikanic, izoblikovanje vrednostnih kriterijev za pripravo in ocenjevanje slikanic, spodbujanje branja in bralnih navad ter spodbujanje nakupovanja dobrih slikanic. Za slikanico velja natisnjeno besedilo v prozi ali verzih z vsaj 40 odstotkov ilustracij notranjega obsega in najmanj petih listih različnih for- matov in materialov. Natečaja se lahko udeleži vsak založnik, ki izpolnjuje nas- lednje pogoje: prijavljena knjiga je bila izdana prvič in v razpisnem roku, nosi- lec projekta je slovenska založba, avtor besedila je slovenski, avtor ilustracije je slovenski. Nagrado prejme slikanica, ki izpolnjuje vse štiri pogoje. Nominacijo lahko izjemoma prejme tudi slikanica, katere avtor ali ilustrator ni slovenski. Žirija v sestavi dr. Igor Saksida, dr. Barbara Zorman in dr. Robert Potočnik je nominirala naslednje slikanice: • Žiga Špaget gre na trnek viset Aksin- je Kermauner z ilustracijami Zvonka Čoha (Miš založba) • Sofija in labodje jezero Helene Kral- jič z ilustracijami Tine Dobrajc (Morfemplus) • Kuharica uharica Svetlane Ma- karovič z ilustracijami Igorja Šinkov- ca (Mladinska knjiga) • Naokokoli Maše Ogrizek z ilustracija- mi Mihe Hančiča (Miš založba) • Pručka Roka Tkavca z ilustracija- mi Sabine Šinko (Kud Sodobnost International) Utemeljitve nagrade in dveh priznanj Slikanica Pručka, ki sta jo soustva- rila Rok Tkavc in Sabina Šinko, izšla pa je pri založbi KUD Sodobnost Interna- tional leta 2022, je sporočilno izrazito večplastna pripoved o deklici Sofiji in njenem zvestem prijatelju Parsi- falu Hrabrem, s katerim sta neločljiva pusto lovca. A za kakšno pustolovščino v resnici gre v slikanici? Po maminem odhodu na pot mora Sofija nekaj dni preživeti pri babici in dedku, česar se sploh ne veseli in se pri njiju dolgočasi, dokler v vrtni uti ne odkrije pručke. Zdaj se začne velika pustolovščina: pru- čka Sofijo spremeni v najvišjo deklico na svetu, v žirafo, nato z lahkoto doseže breskve na drevesu, pručka se spremeni v daljnogled, s katerim v daljavi najde svojega prijatelja Parsija ter premaga oviro na poti do njega. Likovna plast slikanice to temeljno dogajanje inter- pretira tako, da opazno dopolni to, kar je v zgodbi le nakazano. To je vidno 123 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 118, 2023 že po prvih dveh povedih v slikanici (To je Sofija. Tudi to je Sofija.), ki ju likovna govorica interpretira povsem svobodno (Sofija se guga, Sofija se igra v domišljijski, z igro ustvarjeni hišici ali šotoru), isti ustvarjalni pristop je viden tudi drugje, npr. v interpretaciji pručke kot domišljijske naprave. A kaj simbolizira pručka? Bržkone predvsem moč neskončne otroške domišljije, ki odpraši pozabljeni predmet in ga spre- meni v pravljičnega. In kdo je Sofijin prijatelj Parsifal? Ob prvem branju se zdi, da je to psiček, toda na koncu pri- povedi Sofija mamo vpraša, če bo lahko dobila psa. Je torej Parsi igrača, ki jo je v živo bitje spremenila pručka v Sofi- jini domišljiji, je morda le Sofiji viden domišljijski prijatelj, je njena želja? Sli- kanica ostane pri odgovoru na ta vpra- šanja za razlago povsem naslovniško odprta; mladi bralec bo v njej začutil predvsem pomen otroške igrivosti in poguma, starejši se bo predajal odlično prikazani otroški logiki in njeni never- jetni nepredvidljivosti. Posebej velja pohvaliti tudi izvrstno oblikovanje besedila, predvsem izbiro preglednega, izčiščenega tipa črk, ki jih je oblikova- lec Aleš Zupančič mestoma tudi ustre- zno likovno nadgradil (npr. večkratni e v besedi vlekli). – Komisija slikanici Pručka podeljuje nagrado Kristine Brenkove za najboljšo izvirno sloven- sko slikanico. Slikanico Žiga špaget gre na trnek viset, ki je izšla pri založbi Miš leta 2023, sta soustvarila Aksinja Kerma- uner in Zvonko Čoh, ki sta zasnovala že slikanico Žiga špaget gre v širni svet (2010); to je svetovna organizacija IBBY kot izjemen dosežek uvrstila v zbirko knjig za otroke s posebnimi potrebami, bila je nominirana za nag- rado desetnica (2011) in prevedena. Nove dogodivščine špageta Žige so nadaljevanje prve slikanice, kar kažejo tudi medbesedilne navezave (npr. vzk- lik »Sveta testenina!«), tudi špagetova radovednost in pogum sta temi, ki se navezujeta na prvo slikanico. Novost je duhovito poimenovanje vrane Morane, ki je ime slovanske boginje smrti, a ta Žigi ne prinese hudega konca, še več – kratek izlet v vranjem kljunu mu omo- goči, da spozna podvodni svet, morsko zvezdo in strašljivega ribona, nasilneža, ki ga s pomočjo morskega konjička uspešno premaga. Besedilo zaznamuje izrazit humor in jezikovna inovativ- nost (npr. prišpagetati, morje kot velika modra rjuha, zamehurčkati), ilustracije Zvonka Čoha ustrezno dopolnjujejo osnovno zgodbo z duhovitim prikazom razpoloženj slikaniških oseb, ki izrazito nadgrajujejo sporočilo besedila ali pa so z njim celo v nasprotju (npr. jezni špaget na prvi ilustraciji, prijazni špa- get v lončku s črvi, jezni ribon), hkrati pa z likovno govorico zapolnijo nedo- ločena mesta v pripovedi (npr. »napad« na ribona z mehurčki). Komisija meni, da slikanica ino- vativno povezuje tako besedno kot likovno ustvarjalnost ter prinaša bral- cem s posebnimi potrebami in polno- čutnim bralcem zanimivo slikaniško izkušnjo, ki ni vezana le na preplet besede in podobe, ampak vključuje tudi tip, zato ji dodeljuje priznanje »Nove poti« za kakovost tipne slika- nice (tipanke). Slikanico Kuharica Uharica, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga leta 2023, sta soustvarila Svetlana Makaro- vič in Igor Šinkovec. Pesnica je pesmi iz te slikanice objavila že prej – na kaseti leta 1986 in nekatere v knjigi avtoričinih zbranih pesmih za otroke Pesmi muce potovke (2019). Zaporedje pesmi v slikanici tke zanimivo zgodbo, v kateri so prepoznavne teme, značilne za avtoričino mladinsko ustvarjanje: v siv, dolgočasen svet odraslih (sitni starši 124 OTROK IN KNJIGA 118, 2023 | OCENE – POROČILA so pospali) vstopi domišljijski lik, sova (naslovna junakinja), ki otroke prebudi in jih povabi na učno uro kuhanja – pravzaprav na domišljijsko potovanje v pravljično kuhinjo, ki odpira vrata svo- bode za otroke, ujete v vsakodnevno rutino (pomivanje posode) in prepo- vedi staršev (sitne mame jim ne pustijo kuhati). Otroci vstopijo v njeno kuhi- njo, Uharica jim pokaže, kaj vse (od jedi do kuhinjskih pripomočkov) se skriva v njej, nato pa jim odpoje recepte z zanimivimi naslovi, npr. Korenčova koračnica, Biskvitni tango, Dobro jutro, kruh; med pripravo jedi se zgodi nesreča (Palačinke), jed se lahko kuha tudi po narobe logiki (Prvoaprilska čorba) – gre torej za radost ustvarjanja jedi, ki je hkrati radost verznega pripo- vedovanja, slast nonsensnega lepljenja besed, vse to pa odlično nadgrajujejo likovni komentarji Igorja Šinkovca s prvinami stripa: že na prvi ilustraciji so starši prikazani kot zaspanci, nato se nad spečim nasel jem pojavi osrednja oseba, ki komentira pretirano skrb za čistočo, spodbuja otroka, da sodeluje z njo. Kot ponavljajoči se motivi se v povezavi z Uharico pojavljajo note in njena čarobna očala ter kuhalnica, posode in jedi, nekatere ilustracije vključujejo odrasle osebe, ki se pridru- žijo otroški igri. Moč njihove domišljije v celotni slikanici simbolizira mavrica, po kateri osebe odpotujejo v drug, sanjski svet, manj predvidljiv in dol- gočasen, kot je stvarnost. – Komisija meni, da slikanica inovativno povezuje »sodobno klasiko« in sodoben likovni izraz ter prepričljivo aktualizira poezijo Svetlane Makarovič, zato ji dodeljuje priznanje »Nove poti« za izvirnost povezave kakovostnih ilustracij in mladinskih pesmi. U T E M E L J I T V E P R I P R A V I L R E D . P R O F . D R . I G O R S A K S I D A BOOKBIRD 2022 V prvi številki revije Bookbird iz leta 2022 so prispevki iz mednarod- nega prostora, med njimi prevladujejo prispevki, ki predstavljajo mladinsko literaturo iz Poljske. Za predstavitev sodobne poljske lite- rature za dekleta je Dorota Michułka izbrala za prispevek Little Women: Contemporary Polish Novels for Girls as an Example of Engaged Literature (Mala gospa: sodobni poljski dekliški romani kot primer angažirane litera- ture) šest knjižnih primerov, v katerih se dekliške junakinje spopadajo s pro- blemi, kot so težave v disfunkcionalni družini, nesprejemanje drugačnosti, komunikacijske težave, alkoholizem, droge, iskan je lastne identitete, soci- alne razlike. Do tematik, ki so povezane z LGBTQ, je na Poljskem veljal in še vedno velja močan odpor. V zadnjih letih je ven- darle zaživelo pisanje in izdajanje knjig s temi temami. Izhajajo knjige domačih avtorjev in prevedene knjige iz tujine, največ iz Anglije, v zadnjem času tudi iz Norveške in Finske. Mladinska LGBTQ literatura je namenjena otrokom, naj- stnikom, mladim odraslim. Seveda so knjige s temi temami tudi za odrasle. Mateusz Świetlicki in Sabina Waleria Świtała analizirata v prispevku Brea- king Down Taboos – LGBTQ+ Themes in Contemporary Polish Children‘s and Young Adult Literature (Konec s tabuji – LGBTQ+ teme v sodobni poljski lite- raturi za otroke in mlade odrasle) nekaj knjig s to tematiko. Anita Wincencjusz-Patyna predstavi v prispevku New-Old Trends in Recent Polish Book Illustration for Children and Young Adults (Novi-stari trendi v novejši poljski ilustraciji knjig za otroke in mlade odrasle) sodobno polj- sko knjižno ilustracijo, ki jo zaznamuje