Financiranje krajevnih skupnosti
V razpravah o novi ustavi so bile česta tema tudi kra-jevne skupnosti in naoin njiho-vega financiranja. Le-ta dobi-va vse bolj konkretno obliko. Doslej so bile krajevne skup-nosti financirane pretežno iz proračuna. Za leto 1975 je ob-čina še zagotovlla proračun-sko financiranje, v prihodnje pa ne bo šlo več tako. KS naj bi se financirale iz treh virov: da jim občina odstopi neka-tere davke in takse s sofinan-ciranjem združenega dela TOZD in drugih skupnosti ter s samaprispevki. Zaenkrat pa vsi trije deli financiranja še niso med seboj povezani. Tre-ba jih bo uskladiti, zato je potrebno v KS čimprej teme-ljito prerešetati programiranje.
Družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev, ki jih bodo za zadovoljevanje inures-ničevanje skupnih potreb in in-teresov delovnih ljudi in ob-čanov v KS namenili delav-ci v TOZD, samoupravnih or-ganizaoijah in drugih delovnih skupnostih, naj bi podpisale vse občinske skupščine ljub-ljanskega obtnočja, vse občin-ske konference SZDL in ob-dinski sindikalni sveti. Ta do-govor bo zavezoval podpisni-ke, da bodo kar najprej skle-nili samoupravne sporazume. Te bodo sklepale: TOZD, dru-ge samoupravne skupnosti  pa
tudi obrtniM (torej zasebni sektor s svojimi združenji) in krajevne skupnosti. Pri vsem tem ne gre za nov prispevek, da bi KS opravljale svojo vlo-go, ampak za globoko ustav-no izhodiišče, da delavec, ki sredstva ustvarja z njima tu-, di razpolaga in da si zagotav-lja poleg pogojev svojega dela, pogoje za socialmo, adravstve-no varstvo itd. tudi pogoje svojega življenja tam, kjer ži-vi, kjer, stanuje. Pri tem ne gre prezreti, da pogoji biva-nja v taki skupnosti, kot je krajevna, vplivajo tudi na po čutje na delovnem mestu. Tu gre tudi za to, da delavec, fci daje svoj prispevek za KS, tu-dd ve, za kaj ga daje. Sam se odloča, za kaj bo šel njegov prispevek. Tarej bo sredstva dajal glede na program KS. Zato mora biti ta sprejet naj-kasneje do 1. decembra letos. Sredstva bodo zagotavljali po obračunu, zaključnem računu v naslednjem četrtletju. Seve-da gre pri tem za srednjeroč-no dogov#rjanje (petletno), pri čemer je treba računati tudi s sprotnimi spremembami. O znesku se bodo dokončno do-govorili vsako leto.
Na sestapku medobčinskega sveta SZDL in sveta ljubljan-skega območja (bil je sredi junija v Kamniku) so pred-lagali, da bi prispevek znašal
200 dinarjev na delavca. De-nar bo šel v KS, kjer delavec stanuje. Na sestanku so se opredelild za »kjer biva«, neza stalno ali ža začasno bivališče. Za pripravo gradiva in predlo-gov podpisnikom naj bi usta-novili posebno telo, ki bo ime-lo zelo odgovorno nalogo, saj bo moralo soočiti vse organe' KS, usklajevati in ugotavlja-ti, kateri KS so potrebna so lidamostna sredstva. Po dogo voru je možno zagotavljati so-lidarnost tudi zunaj občinskih meja, na primer na mestni ravni. To telo bi torej kot or-gan podpisnikov pripravilo predlog za delitev zbranih sredstev in v skladu s samo-upravnim sporazumom vse podpisnike o vseh ugotovitvah pravočasno obveščalo. Zdaj je treba začeti akcijo, da bo družbeni dogovor čimprej pod-pisan in spodbuditi sklepanje samoupravnih sporazumov. Predlog bodo dobile vse TOZD, skupnosti, KS, ki bo-do v razpravah osnutek pred-loga dopolnile. Pripombe na osnutek naj bi dobili vNzačet-ku septembra za občinsko kon-ferenco da bd morebitne spre-membe in dopolnila osnutka predloga lahko posredovali ob-močni konferenci SZDL.
V. J.