CEUE, 27. MAJA 1982 - ŠTEVILKA 21 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PR! JELŠAH IN ŽALEC RAZŠIRJENA ZMDA KOZJANSKO 82 BOGASTVO PRIDNIH ROK Prvi brigadirji bodo prišii 5. Junija Zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko bo letos deseta po vrsti. Otvoritev le- tošnje bo s prihodom I. izme- ne brigadirjev 5. junija v Kozjem. Nato pa si bodo mladi iz vse Jugoslavije por dajali roke do 30. avgusta, ko bo v Šentvidu pri Planini zaključna slovesnost. Te in številne druge po- drobnosti o zvezni delovni akciji so bile podane 21. ma- ja na seji prvi skupščine ZMDA Kozjansko, ki je bila v Šentjurju. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Lu- dvik Mastnak, za predsedni- ka izvršnega odbora pa Franc Zidar. Komandant bo Bojan Lipičnik iz Ljubljane. Prve izmene se bodo ude- ležili brigadirji iz 2ipč iz Bo- sne, Prokuplja iz Srbije, Ma- ribora, hrastniške združene brigade steklarjev Jugoslavi- je in mladinci s Kosova. Letos bodo delovišča ra- zen v občinah Šmarje in Šentjur še na območju La- ške in sevniške občine, bri- gadirski naselji pa ostajata v Bistrici ob Sotli in v Šentvi- du pri Planini. Na območju Smarske občine bodo briga- dirji urejali spominski park Trebče, izgrajevali glavni ko- lektor za naselje Bistrica, ka- terega gradnja je bila zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev v prejšnjih letih od- ložena. Poleg tega pa bodo gradili vodovod Lipovec iz glavnega vodovodnega omrežja v Loki pri Žusmu. Predvidenih je 35.000 delov-! nih ur. Brigadirji iz naselja Jože Perčič v Šentvidu pa bodo dokončali lani začeta dela na vodovodu v Kalobju, za kar je predvideno 1000 ur. V dol- žini 3 km bodo rekonstruira- li cesto Dobje-Breze in za to porabili nekaj več kot 6000 ur. Obsežno delo čaka mlade moči tudi pri reguliranju po- toka Jezerščica v vasi Večje brdo pri Dobjem in hidrome- horacija območja, ki ga ta potok zamočvirja. Delo bo še toliko bolj pomembno, ker gre za pridobivanje novih zemljiških površin, kateri lastniki so individualni kme- tijski proizvajalci. Na ta na- čin bodo pridobili okrog 20 ha zemljišč, za kar bodo po- rabili 14.000 delovnih ur. Nič manj pomembna ne bodo dela pri elektrifikaciji vaške skupnosti StraSka gor- ca v krajevni skupnosti Pre- vorje. Zajela bo 16 kmetij. Skupna dolžina izkopa bo znašala 14 km, predvideli pa so 9800 ur. Manjša ureditve- na dela bodo opravili briga- dirji tudi pri regulaciji Tin- skega potoka v Loki pri 2u- smu in rekonstrukciji ceste Volčja jama, za kar naj bi po predvidevanjih porabili 3500 ur. V sosednji sevniški občini je predvidena melioracija v krajevni skupnosti Zabu- kovje, kjer bi tako vitalizirali 20 ha zemljišč, za dela pa po- rabih 11.000 ur. V občini Laško bodo pote- kala dela v krajevnih skup- nostih Vrh nad Laškim in Breze. Rekonstruirali bodo ceste Tevče-Mala breza, Ma- la breza-Trobni dol. Vrh-Ve- like Brabovše, vodovod Že- gar in Mala breza in se ob tem lotevali del še na nekate- rih manjših deloviščih. Za ta dela so planirali 6000 ur. (Nadaljevanje na 3. strani) TERITORiALNA ENOTA Z IUŠENOM PRANJA VRUNČA v nedeljo, 30. maja bo slovesnost pn Osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji, ko bodo enoto Teritorialne obrambe Celje poimenovali po narodnem heroju Pra- nju Vrunču - Buzdi. Zanimivo je, da je ukaz za to poimenovanje dal že leta 1978 tovariš Tito. Na slove- snosti bo govoril sekretar medobčinskega sveta in član predsedstva Centralnega komiteja ZKS Janez Za- hrastnik, o narodnem heroju Franju Vrunču pa bo spregovoril pionir, ki obiskuje šolo z imenom naro- dnega heroja. Tudi kulturni program ob poimenova- nju Teritorialne enote Celje v TO Franjo Vrunč-Buzda bodo izvedli učenci šole. Slovesnost se bo začela ob 15. uri. TV DANES V SKUPŠČiNI O REFERENDUHŠU Za današnjo sejo občinske skupščine so delegati vseh treh zborov dobili dokaj obsežno gradivo. Glede na to, da je bilo časa dovolj za seznanitev delegatov in njihovih delovnih okolij z dnevnim redom, lahko pri- čakujemo vsebinsko bogato razpravo. Delegati bodo sklepah o razpisu tretjega samoprispevka. Ocenili bodo rezultate izvajanja resolucije v preteklem letu in možnosti razvoja občine v tem srednjeročnem ob- dobju. Opredelili bodo tudi program dela skupščine občine in pa poslovnik občinske skupščine. Na dnev- nem redu je tudi cela vrsta predlogov odlokov, med katerimi prevladujejo odloki v zvezi z zazidalnimi na- črti v občini. VVE KONCERT PARTiZANSKiH PESimi iN SAHMOSPEVOV Nocoj bosta v Narodnem domu v Celju dva koncerta Partizanskih pesmi in samospevov. Ob 17. in 19. uri bodo v počastitev 12. kongresa ZKJ in ob 90-letnici rojstva Josipa Broza Tita nastopili: Partizanski pevski zbor pod vodstvom Milivoja Surbeka in priznani soli- sti - Zlata Ognjanovič, Marija Bitenc-Samčeva ter Stane Koritnik. Pianist bo Ciril Cvetko, kot recitator pa bo nastopil igralec Andrej Kurent. Prireditev v Narodnem domu s kvalitetno umetni- ško zasedbo pomeni obujanje spominov na narodnoo- svobodilni boj in izraz pravega vrednotenja naše revo- lucije. MP OBNOVLJENA LEKARNA V CELJU v petek ob 12. uri bodo v Celju na Stanetovi ulici odprli obnovljene in razširjene prostore lekarne Cen- ter. Pridobitev je za občane in za samo lekarniško službo pomembna, saj bo omogočila ustreznejše rav-: nanje s tako občutljivimi snovmi, kot so zdravila. Ob ] njej pa bodo morda tvidi občani, ki se še niso čisto 1 sprijaznih z ukinitvijo »Nove lekarne«, spoznali, da bo j preurejena lekarna Center lahko zadostila njihovim | potrebam in pričakovanjem. j ZKVTREH REGUAH V torek je bil v Celju po- svet izvršnih sekretarjev ozi- roma članov občinskih ko- mitejev ZK zadolženih za de- lo ZK in komunistov v druž- benopohtičnih organizacijah s celjskega, koroškega in za- savskega območja. Posvet je Vodil izvršni sekretar pred- sedstva CK ZKS Dino Koda- - 'In, namenjen pa je bil dogo- I voru o medsebojnem sodelo- t vanju, vključevanju komuni- 1 stov v priprave na 11. kon- gres ZSMS in oblikovanju ' delovnih metod in kratko- ročnih delovnih programov. V razpravi so namenih ve- liko pozornosti najpomemb- '^ejšim poudarkom in usme- ■^tvam kongresa in predv- sem podčrtali, da za delova- '^ie komunistov v družbeno- političnih organizacijah ni Potrebno veliko obširno na- pisanih programov, saj je bi- stvo političnega dela ZK na r^m področju v stalnih, živih 'f> neposrednih stikih. UM ČE HOČEMO, TUDi ZMOREMO Takšen je moto program tretjega samoprispevka v celjski občini. O njem bodo razprav- ljali tudi delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine in to danes dopoldne. Javna razprava počasi dobiva svojo podobo, zadnjo besedo pa bo seveda rekel referendum 13. junija. Plakat je izdelal oblikovalec Radovan Jenko. MOZIRJE: PREDVSEM ŽIVINOREJA Pri setvi krušnih žit se v mozirski občini niso precej angažirali in to iz preproste- ga razloga, saj so usmerjeni v živinorejo. Tudi vremenski pogoji za setev tovrstnih žit niso najbolj ugodni. Ce bi več pozornosti namenjali se- tvi, bi to po drugi strani po- menilo zmanjševanje živino- rejske proizvodnje. Pri usmerjenih kmetijah, ki jih je okrog 700, bi morah zop)et spreminjati pospeSevjdni program. Za to pa ni navdu- šena tudi pospeševalna služ- ba pri Zgornjesavinjski kme- tijski zadrugi. « Glavni poudarek je v Zgor- nji ^Savinjski dohni torej na živinorejski proizvodnji. Ivo Acman z Zgornjesavinjske kmetijske zadruge nam je povedal, da so še vedno pro- blem številka ena neurejene tržne razmere. Gre za razliko med ceno krmil in ceno mle- ka ter mesa. JANEZ VEDENIK BENCINSKO ENERGETSKE TEŽAVE Naftna kriza se je prvič začela že 1973. leta, vendar je pri nas dolgo časa nismo jemali dovolj resno. Ob zao- strenih političnih in gospo- darskih razmerah v svetu so se nam temeljito zatresli tudi mnogi gospodarski te- melji naše družbe. Zainvestiranost, zadolže- nost v tujini preko vseh zdra- vih meja, inflacija vseh mož- nih obhk, pa domača slaba produktivnost in nenaravna- nost gospodarstva na izvoz, na menjavo s tujino, so bo mnogih drugih spremljajo- čih pojavih povzročili seda- nje sila zapletene in predv- sem zaostrene razmere ter la- koto po devizah. V ospredju so naloge v zvezi z energet- sko oskrbo na vseh ravneh in v vseh okoljih, še najbolj v špici pa problemi z oskrbo z naftnimi derivati. V Sloveniji lanskih veUkih motenj v oskrbi z bencinom in drugimi naftnimi derivati v glavnem še nismo poznali in slovenski Petrol je s sode- lovanjem Istrabenza dokaj uspešno razporejal dostikrat zelo omejene količine naft- nih derivatov lačnim doma- čim potrošnikom. Zaradi akutnega pomanjkanja deviz za nakup surove nafte ob splošnih problemih zadolže- nosti vse države, pa se je le- tos zamajala že tako dokaj okleščena energetskc-naftna bilanca tudi v naši repubhki. Nekateri vozniki so kaj kmalu opazili občasno po- manjkanje bencina na črpal- kah, čeprav je pomanjkanje zlasti srednjih destilatov, po- sebej ekstra lahkega kurilne- ga olja, že vsakdanji pojav. Stvari so se torej v zadnjem času pri oskrbi z naftnimi derivati še bolj zaostrile, ve- Uko tudi zaradi tega, ker ni- smo znali ali hoteli v vsej dr- žavi združiti dovolj dinarjev in deviz za nakup nafte. V Petrolu tudii na širšem celjskem območju si priza- devajo čim bolj racionalno porazdeljevati vedno bolj omejene koUčine bencina in nekaterih drugih naftnih de- rivatov, pri tem pa so pojavi- le še največje težave pri ben- cinu in to bencinu-super. Ce razmišljamo, kako bo naprej, potem zaenkrat ni prav nobene optimistične napovedi. Nekateri sicer ugotavljajo, da niti ni- kaj varčevati, če ni denarja za nakup za vse sedanje potre- be in delno naraščajočo mo- torizacijo. V prvi vrsti je največ odvi- sno od nas vseh, kako bomo uresničevali izvozne naloge, s katerimi bi si lahko prislu- žili dovolj deviz za nakup su- rove nafte, seveda, ob soča- snem zmanjševanju preveli- ke porabe. To je tudi edini možni dolgoročni način za reševanje naftne in drugih energetskih kriz. Vsekakor pa se bo treba sprijazniti tudi z občasnimi motnjami v oskrbi z benci- nom in drugimi naftnimi de- rivati in včasih skrbneje pre- tehtati tovrstne naku{>e. Tu- di velik prerok ni treba biti, da pomenijo nadaljnji ukre- pi za zmanjševanje bencin- ske porabe tudi lahko višjo ceno in še druge možne, sim- patične in manj simpatične ukrei>e organiziranega zmanjševanja porabe naft- nih derivatov. MITJA UMNIK 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 27. maj 198^ KRITIČNE RAZMERE V ELEKTROGOSPODARSTVU SLOVENIJE VELIKO POMANJKANJE ELEKTRIKE V remontu so elektrarne v Krškem, Šoštanju in Trbovljah ^ Pomanjkanje električne energije v Sloveniji je te dni tolikšno, da se slo- vensko elektrogospodarstvo s pozivi obrača na javnost in vse porabnike električne energije, naj skrajno varčno ravnajo s to »najdražjo« energijo. Le tako bo mogoče prebroditi velike teža- ve pri oskrbi z električno energijo, ki bodo zaradi hkratnega remonta v jedr- ski elektrarni v Krškem ter obeh ter- moelektrarnah v Šoštanju in Trbov- ljah trajale vse do konca junija. Moč elektroenergetskega sistema v Sloveniji je trenutno zmanjšana za 610 megavatov. Do konca junija bodo po- skušali odpraviti napake pri vtoku vo- de v obeh parnih generatorjih jedrske elektrarne, skušali odpraviti prevelike vibracije in ekscentričnost na 125 me- gavatnem bloku v Trbovljah in opravi- ti remont na 335 megavatnem bloku v Šoštanju. Dnevne delovniške potreba po elek- trični energiji se zdaj v naši republiki gibljejo okrog 24 milijonov kilovatnih ur. Izdaten porast temperature v seda- njem času je imel k sreči dva pomemb- na pozitivna učinka: odpadla je še zad- nja potrošnja elektrike za ogrevanje, v alpskem svetu pa se je začel hitro topi- ti sneg, tako da so se ob povišanih vodostajih izboljšale možnosti za proi- zvodnjo električne energije v hidroe- lektrarnah. Ker pa bo elektroenergetski sitem Slovenije praktično podlrugi mesec obratoval s skrajnim naprezanjem proizvodnih zmogljivosti in brez vsa- kršne rezerve, je varčevanje z električ- no energijo več kot nujno. Pozivi k varčevanju z električno energijo so namenjeni vsem gospo- dinjstvom, še posebej gospodarskih organizacijam. Prav te se bodo lahko znašle v najtežjih razmerah in bodo lahko najbolj prizadete pri svojih proi- zvodnih in še posebej velikih izvoznih nalogah, če bodo zaradi izpada kakega za zdaj še delujočega elektrarniškega agregata potrebne redukcije električ- ne energije. Da so razmere zelo resne govori še podatek, da se je že sestal tudi odbor za izvajanje družbenega dogovora o omejevanju električne energije v SR Sloveniji in nadomeščanju nastale škode. Do sedaj nam v osmih letih določb tega dogovora še ni bilo po- trebno uporabljati. Upajmo, da jih tudi sedaj ne bo potrebno, vendar moramo zato varčevati z električno energijo na vsakem koraku. MITJA UMNIK SLOVENSKE KONJICE: KAJ POMMGA SKmMM SETEV! , Skrbne priprave na spo- mladansko setev, ki so se pričele v konjiški občini že preteklo leto s plani oskrbe z gnojili, škropivi in semeni ne pomagajo kaj dosti, če se zatika drugje. Res, dobili so vsa gnojila, a ne pravoča- sno, tako da imajo sedaj ve- like zaloge dragih nitrofo- skalov lepo spravljene na kmetijski zadrugi. Zdaj jih ne potrebujejo. Gnojil za gnojenje travnikov tudi ni bilo pravočasno, tako da bo to poleg dolge zime gotovo vplivalo na slabši izkori- stek travne ruše, seveda pa tudi na izpad dohodka pri prireji živine. Krmil po nor- malnih cenah tako vemo, da ni mogoče dobiti. Zemlja je bila pravočasno zorana in posejana, strojev je bilo dovolj in goriva za- nje tudi. Seme je Kmetijska zadruga pravočasno naroči- la, a vseh želenih vrst koru- ze ni bilo. Zaradi izjemno visokih cen pa ni zadruga prodala niti polovice koru- ze, tako da so letos v občini posejali manj koruze kot la- ni in predlani. Pšenice so posejali še več kot so predvideli, posevki pa so zelo dobro prezimili. Le na nekaj manjših njivah je pšenica redkejša. Že se- daj pa vse skrbi žetev. Za- druga je sicer že oktobra la- ni naročila dva kombajna in jih februarja že tudi pla- čala. Vse pa kaže da jih bo- do dobili šele po času žetve. Z njimi si torej ne bodo mo- gli pomagati, tako kot si ne morejo z nekaterimi kmetij- skimi stroji, za katere ni re- zervnih delov. Ob vsem tem pa še tako skrbno načrtova- nje v kmetijstvu v eni obči- ni izgubi vrednost. Kaže, da skrb za večjo proizvodnjo hrane ne velja za vse, ki lah- ko nanjo vplivajo. MILENA B. POKLIC PRAZNIK ŠOLE SLAVKA ŠLANDRA 1 Dan pred praznikom mladih je bila v prostorih osnovne šole! Slavka Slandra v Celju proslava v počastitev tega dne. Se posebej; praznično je bilo zato, ker je šola, ki nosi ime po narodnem heroju j Slavko Slandru odslej bogatejša še za stalno razstavo iz odlomkov- njegovega bogatega revolucionarnega dela. Spominsko vitrino, ob kateri bodo rasle generacije mladih, je odprl Peter Sprajc, uvodne* besede pa je podal ravnatelj Muzeja revolucije Emil Lajh. Ob kulturnem programu, ki so se ga polŽg učencev šole udeležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti Slavko Šlander, Savinja in Medlog ter družbenopolitični delavci, je bila slovesnost najlepša priložnost za simbolični sprejem pionirjev v mladinske vrste. S tem, ko so sneli pionirske čepice in odvezali rdeče rutice, so podali roke tisočim svojim vrstnikom sirom po Jugoslaviji. Postali so mladinci in to je velika prelomnica v njihovem življenju. M. POD JED: KONJIŠKI KOMUNISTI O KONGRESIH Pretekli teden so na seji občinske konference Zveze ko- munistov v Slovenskih Konjicah obravnavali zaključke 9. kongresa ZKS in naloge, ki iz njih izhajajo. Spregovorili so tudi o gradivu za 12. kongres ZKJ, zlasti pa o resoluciji. Vso pozornost so komunisti namenili tudi gospodarskim gibanjem v občini v prvem tromesečju in ugotovili, da kljub povečanim izgubam, kljub slabšemu razvoju, kot so ga pri- čakovali, konjiško gospodarstvo še dokaj uspešno prema- guje težke pogoje gospodarjenja. Na tej seji pa so komunisti sprejeli tudi zaključke z še predkongresnega posvetovanja o razvoju kmetijstva v občini. mbp 100 LET ŠPORTA V MOZIRJU v nedeljo ob 15. uri bo na nogometnem stadionu v Mozirju velika akademija, kjer bodo proslavili 100 let telesne vzgoje v Gornji Savinjski dolini. Sodelovalo bo več kot 650 športni- kov, občinska godba na pihala in izbrana telovadna vrsta SRS. Zbranim bosta spregovorila častni predsednik odbora Mitja Ribičič ter dolgoletni teles no vzgojni delavec Vlado Miklavc. T. TAVCAfi PRIZNANJE KONJIŠKI »ROGLI« Izdelke konjiške pekarne - slaščičarne Rogla na našem območju že dolgo poznamo in cenimo. Da pa niso všeč samo nam, dokazuje preko 50 različnih priznanj za kakovost, ki so jih prejeli v zadnjih štirih letih. Tem se je 20. maja pridružilo poleg dveh bronastih, pet srebrnih, pet zlatih in ene velike zlate medalje še najvišje priznanje spomladanskega kmetij skoživilskega sejma Jugoslavije »Pokal Novosadskega sejma 1982«. Priznanje jim je podelila Gospodarska zbor- nica Jugoslavije na predlog Tehnološke fakultete Jugosla vije. Se zanimivost: Zvezna gospodarska zbornica je februarja na mednarodnem sejmu kmetijstva in prehrane v Senegalu v okviru jugoslovanskega dne postregla ambasadorje ir ministre iz 35 držav prav s konjiškim kruhom in keksi. MBP KILOVATI ALI DINARJI? \ Tudi v žalski občini ljudje že prejemajo prijazna pisemca, ki jih naokrog razpošilja delovna organizacija Elektro Celje. Gre seveda za nov način plačevanja porabljene električne energije. V odpisu med drugim piše tudi tole: V primeru, da boste med letom plačali več kot ste porabili električne energije, vam bomo preplačilo upoštevali pri prvem obroku v naslednjem obračunskem letu. Na prvi pogled seveda vse lepo in prav. Zdaj pa vzemimo za primer, da bo nekdo plačal za 5000 dinarjev več elektrike kot jo je porabil. Ljudje zanima, če bodo tovariši pri Elektru v Celju v nasled- njem olaračunskem obdobju upoštevali dinarje ali ki- lovatne ure. Kajti skoraj sigurno bo električna energije v naslednjem obdobju dražja za nekaj odstotkov. Ob tem pa ni nobene uganke več, da bo mogoče v nasled- njem obdobju za 5000 dinarjev porabiti manj elektrike kot v tem obdobju. In še tole. Elektro v dopisu opo- zarja potrošnike, da je za zamudo priplačilu treba pla- čati 12 odstotne obresti. Za zamudo, ki znaša le sedem dni. Nikjer pa ne piše, da bo kakšne obresti prejel tudi potrošnik, ki bo plačal več elektrike, ki jo je porabil. Do naslednjega obračunskega obdobja bi se to prav gotovo komu poznalo. Ob sedanjem načinu pa niko- mur drugemu kot Elektru Celje. JANEZ VEDENIK IVAN NOVAK OBRAZI s kmetom Ivanom No- vakom, po domače Šu- šterjevim iz Vodic 26 sva se srečala v Šentjurju, ka- mor se je bil napotil po opravkih. Seveda sva se najprej začela pomenko- vati o kmetijstvu, o njego- vem kmetovanju, o polo- žaju kmeta nasploh. Ka- dar beseda nanese na zemljOr,na živino, gospo- ršarjenje, se mu drobne, modre oči zaiskrijo, z ve- liko, zgarano roko si po- tem, ko si večkrat sname klobuk, seže v goste, osi- vele lase, ki mu silijo iz- pod njega in počasi, preu- darno, brez nepotrebnih ovinkarjenj pove: »Kme- tija rabi človeka ves dan, skozi vse letne čase. Če se tega ne zaveš, ne moreš kmetovati. Če nisi na zemljo s srcem navezan, tudi ne. Polovičarsko de- lo ni nikjer cenjeno'in nikjer poplačano. Tudi na zemlji ne.« Tako razmišlja kmet Ivan iz krajevne skupno- sti Kalobje, ki gospodari na 200 let stari kmetiji skupaj z ženo in sinom na 17 ha zemlje. Najbolj ga veseli, da ima naslednika, ki bo kmalu prevzel bre- me iz njegovih ramen. On pa mu bo pomagal in če bo potrebno svetoval, ta- ko kot je to počel njegov oče. Njemu pa bo potem ostalo več časa za delo in sodelovanje v samou- pravnih organih krajevne skupnosti. Toda iudi zdaj ne stoji ob strani, saj se zaveda, da lahko sleherni posameznik doprinese svoj delež, zlasti če gre za krajevno skupnst, kot je njegova. Kot na dlani vidi vse probleme, ki tarejo ljudi v teh vaseh. Nikoli se ni branil funk- cij, če je uvidel, da so mu jih sokrajani zaupali zato, ker verjamejo vanj. Tako je Ivan Novak _ delegat zbora krajevnih skupno- sti pri skupščini občine Šentjur, predsednik po- ravnalnega sveta v doma- či krajevni skupnosti, praporščak in aktiven član ZZB NOV v Dobju. Kmet, ki se je kalil kot mlad kurir v času NOB na Kozjanskem je ostal zvest nazorom revolucije. Sam pravi: »Ostati mora- mo borci. Zdaj na drugih področjih.« In Ivan jih zna najti. Želi biti in osta- ti aktiven in biti zgled svojemu nasledniku in drugim, ki se še niso našli v tem utripu. MATEJA PODJED RAZSTAVA VDOMUJLA O VSTAJI v domu JLA v Celju je od petka odprta razstava z delovnim naslovom Vstaja v Jugos^ viji 1941. Pripravil jo je Muzej revolucije Celje v povezavi z Muzejem narodov in narodnosj Jugoslavije iz Beograda in ob pomoči predstavnikov JLA. Razstavo, ki bo ostala v Celji^l 30. maja, je odprl Emil Roje, o njenem namenu in izročilu pa sta uvodoma spregovor^ Emil Lajh, ravnatelj Muzeja revolucije v Celju in direktorica Muzeja iz Beograda Dar>i Abramovič. ,/,f V teh dneh si je bogato, v tematske dele smiselno urejeno gradivo, ki obsega okrog eksponatov v črno beli in barvni tehniki, ogledalo že veliko obiskovalcev, zlasti šols mladine. ^« M.P.-f^ $t. 21 - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 ZA OZDRA V/TEV RAZMER V OBČIN/ LAŠKO PRVI KORAK - ZGLED KOMUNISTOV Ob slabem gospodarjenju slabi tudi samoupravljanje Dve seji; pred dnevi komitejeva in v ponedeljek konferenca občinske orga- nizacije ZK, sta načeli vprašanje, kako odpraviti posledice slabih gospodar- skih rezultatov v prvem tromesečju, ki izkazujejo okoli pet starih milijard zgube. To je zadosten razlog za alarm, da se komunisti in z njimi vsi delovni ljudje resno zamislijo. Ni samo zaskrb- ljujoče to, da bo nastalo izgubo, tudi če takoj preneha naraščati, težko odpra- viti do konca leta. Hudo narobe je tudi, da hkrati slabi samoupravljanje, da je vedno več odločanja mimo samou- pravnih organov. Za primer, kako ma- lo je bilo v pogledu utrjevanja gospo- darskih in samoupravnih temeljev storjenega, je ponovitev seminarja, ki je bil sklican za sekretarje ZK v prejš- njem tednu, pa so v bistvu imeli na dnevnem redu enaka vprašanja, kot v marcu. Zveza komunistov se zadeve ne mo- re lotiti s pozicij ukazovanja, more pa veliko pripomoči z zgledom. Na obeh sejah je bilo podčrtano stališče, da ni pričakovati izboljšanja odnosa do de- la, odgovornosti, discipline in učinko- vitosti, če bodo med kršilci vseh teh temeljev dobrih odnosov in uspešno- sti, tudi mnogi člani ZK. Dejstvo, da člani ZK zamujajo, da hodijo med de- lovnim časom po zasebnih opravkih in celo po gostiščih, da delajo drugače, kot bi po načelu demokratičnega cen- tralizma morali, da se tudi sicer ne obnašajo kot bi se morali, zavaja mno- ge ljudi, da še dp danes niso spoznah, kako zares gre v teh naših .stabilizacij- skih ciljih! O vseh teh vprašanjih so na seji kon- ference ZK sprejeli ustrezne sklepe z zahtevo, da je treba uporabiti vse ukre- pe, ki jih predvideva statut, zlasti pa sklepi 9. kongresa ZKS. Da bi v občini neugodni gospodar- ski kazalci ne bili še slabši, bo treba v najkrajši prihodnosti dati na rešeto si- cer že osvojene planske dokumente in črtati tiste investicije, ki niso neizogib- no potrebne za doseganje proizvodnih ciljev, predvsem pa izvoza. In kaj je bolj razumljivo, da se bo treba v takem smislu ravnati tudi v skupni in splošni porabi. Na ponedeljkovi seji konference ZK v občini Laško so potrdili tudi progra- me komisij, ki delujejo v okviru občin- ske kongerence. J. K. BOGASTVO PRIDNIH ROK (Nadaljevanje s 1. strani) Z nekaj manj kot 90.000 urami bodo brigadirji letoš- njih izmen Zvezne mladinske delovne akcije opravili dela v vrednosti 16 milijonov dinarjev. In ker so inve- stitorji v glavnem opravili vsa potrebna pripravljalna dela, od izdelave projektov, do upravnih dovoljenj, je tudi pričakovati, da bodo mladi z voljo in sodelova- njem zmogli tako široko zastavljen program dela in s tem doprinesli k hitrejšemu razvoju manj razvitih pre- delov občin,^jer bodo delaU. Tudi finančna sredstva za izvedbo letošnje akcije so zagotovljena z združeva- njem sredstev v občinah in RK ZSMS, za kar je bil podpisan samoupravni sporazum. Že ničkolikokrat smo zapisali in se tudi prepričali, da mladinsko prostovoljno delo, ki se pri nas vse bolj razrašča, ne gre vrednotiti sam'6 po opravljenih urah. Prav tako pomembno za mlade je udejstvovanje na številnih interesnih področjih. Z njimi je smiselno in polno sklenjen sleherni dan. Na skupščini MDA so zato prav tako skrbno opredelili ta področja, ki bodo v prostih urah združevala interese mladih na kulturnem, športnem, zabavnem področju. Ob številnih tečajih bodo letos znova dali poseben poudarek programu izobraževanja po posameznih stopnjah. Program izo- braževanja pa bodo izvajali najodgovornejši družbeno- politični delavci s celjskega območja. MATEJA PODJED VOJNIK NOVA ULICA V spomin Karlu Prušniicu-Gašperju Te dni se je dobro in dol- goletno sodelovanje med borčevskima organizacija- ma v Vojniku in med koro- škimi Slovenci še bolj učvr- stilo, saj so dosedanjo ulico Žrtev fašizma minulo nede- ljo slavnostno preimenova- li v Prušnikovo ulico, v spo- min na umrlega koroškega partizana Karla Prušnika- Gašperja. Slavnosti ob poimenova- nju PrušnikoVe ulice so se v Vojniku začele že v soboto, ko je bil zvečer v Kulturnem domu koncert moškega pev- skega zbora SPD Edinost iz Pliberka, mešanega pevske- ga zbora France Prešeren in okteta Lokvanj iz Vojnika. Osrednje slovesnosti pa so bile v nedeljo dopoldne, ude- ležila pa se jih je poleg celj- skih političnih in skupščin- skih predstavnikov tudi šte- vilna delegacija koroških Slovencev: med njimi žena pokojnega Karla Prušnika- Gašperja, predsednik zveze koroških partizanov Janez Wute-Luc, novi predsednik Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem Feliks Wieser, predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Valentin Poljan- šek in drugi. Ob tej priložno- sti so recital pripravili koro- ški Slovenci, pel je pevski zbor iz Železne Kaple, slav- nostni govorniki pa so bili v imenu naših borcev Matjaž Žaucer-Pavle in Jure Boja- novič ter s koroške strani Fe- liks Wieser. Sedem let stara pobratim- ska listina o sodelovanju voj- niških in koroških borcev je s poimenovanjem ulice po Karlu Prušniku-Gašperju ta- ko dobila še nove razsežno- sti. MITJA UMNIIL. DELEGATI HOČEMO JASNA GRADIVA Tudi dnevni redi situpščin naj bodo Icrajši Marija Lesjak, tehnologi- nja v tozdu Vital v Mestinju, je bila v prejšnjem mandat- nem obdobju vodja delegaci- je za zbor združenega dela šmarske občinske skupšči- ne, sedaj pa je vodja temelj- ne delegacije in obenem predsednica skupščine ob- činske raziskovalne skupno- sti. Ko smo jo povprašali o tem, kako še izboljšati delo delegatov in ga napraviti bolj učinkovitega, je dejala: >'0 tem, da bi morale dele- Sacije dobiti pomembnejše finesto in vlogo v temeljnih ^rganizacijah, ne bi govorila. ^0 je naloga, ki čaka tako družbenopolitične organiza- cije, samoupravne organe, kot delegacije. Rada bi opo- zorila predvsem na problem, ki ga čutijo predvsem dele- gati, o njem pa je bilo reče- nih že veliko besed. To so skupščinska gradiva. Vse dotlej, ko besedila, ki so za- pisana v tem ali onem gradi- vu, pa najsi bo to informaci- ja, odlok ali poročilo, ne bo- do jasno in razumljivo napi- sana, delegati ne bodo mogli odgovorno odločati o skup- ščinskih zadevah. Kajti gra- diva, ki so zapisana v nera- zumljivem jeziku, ki so pol- na tujk in številk, delegatom ne dajejo dobre podlage za oblikovanje ustreznih skle- pov. In ravno nad tem, kako naj bi vsebino posameznih tem, o katerih bo razpravlja- la skupščina, še bolj približa- li delegatom, bi morali ra- zmišljati v vodstvih skup- ščin že sedaj, na začetku no- vega mandatnega obdobja. Drugo, na kar bi rada opozo- rila, so dnevni redi skupščin. Treba bi jih bilo skrčiti in jih razbremeniti obrobnih, za delegate nepomembnih tem. In še tretje: v občini bi se morali nemudoma dogovori- ti, kako naj bi potekalo stal- no in učinkovito usposablja- nje delegatov. Kajti prav znanje bo delegatom omogo- čilo še bolj odgovorno odlo- čanje v skupščinah.« DS PREDSTAVLJAMO BDETI NAD VSEMI PODROČJI Razvoj šentjurske občine mora v bodoče trdneje sloneti na kmetijstvu, ob njem pa seveda ne gre zane- marjati že obstoječo in še rctzvijajoče se industrijo ter področja negospodarskih dejavnosti. Le-tako se bo šentjurska občina lahko izvila iz repa nerazvitih in doprinesla svoj delež k širšemu družbenemu razvoju naše družbe. O tem sta predsednik skupščine občine Peter Knez in predsednik izvršnega sveta Ivan Jager dejala: PETER KNEZ: »Pre- dnostna usmeritev mora ostati kmetijstvo, tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Pospešeno se bo potrebno lotevati me- lioracij voglajnske doline, da bomo pridobili čimveč plodne zemlje in obdelali tudi tisto, ki iz kakršnih- koli razlogov doslej še ni. Nosilec te stalne naloge v občini bo v povezavi z družbenopolitičnimi or- ganizacijami Kmetijski kombinat. Sočasno z ra- zvojem kmetijstva mora pravo mesto in vlogo do- biti Kmetijska šola v Šentjurju ob kateri bo' zrasel nov dijaški dom s 150 posteljami. Projekti zanj so pripravljeni, grad- nja pa je načrtovana za je- senski čas. Na področju industrije bo tako letos, kot v pri- hodnjem obdobju prevla- dovala izvozna usmeri- tev, tako v Alposu, Tolu in Bohorju, kjer so tudi predvidene manjše inve- sticije, ki bodo zaposle- nim omogočale boljše de- lovne pogoje in povečale produktivnost. Z neposrednim delom na sejah v krajevnih skupnostih in organizaci- jah združenega dela, bo lahko odziv delovnih lju- di in krajanov še večji in bolj pristen.« IVAN JAGER: »Na izvršnem svetu smo se že na začetku mandata do- govorili, da bomo najprej reorganizirali našo upra- vo in postavili organ, ki bo sposoben strokovno, hitro in v zadovoljstvo vseh izvrševati zakonske naloge, oziroma naloge skupščine občine. Pred nami je naloga, da oce- njujemo razvojne usmeri- tve srednjeročnega plana in na tej osnovi postavlja- mo nove temeljne razvo- ja. Med ostalimi nalogami je tudi zmanjševanje splošne in skupne pora- be, zlasti z vidika, ker smo manj razvita občina, pa vendar dobivamo vse manj sredstev iz republi- ške solidarnosti. Zato bo vso težo in breme moralo nositi združeno delo v ob- čini. Tako moramo v tem času ponovno oceniti, kje so nastale razlike pri ne- katerih družbenih dejav- nostih. Največja in najbolj ak- tualna naloga pa je, da se dogovorimo z gospodar- stvom, kako bomo prešli določene težave pri zago- tavljanju z reprodukcij- skimi materiali in pri usmeritvi v izvoz in pri združevanju deviz. MATEJA PODJED POGLED V SVET S kovinotehno OB ENI DOBRI DVE SLABI NOVICI Piše: JOŽE ŠIRCELJ Dve slabi novici in ena kar dobra. To bi bila neltako bilanca minulega tedna po svetu. Prva slaba novica: vojna med Irakom in Iranom še traja in vzlic zmagi iranskih enot v boju za mesto Horamšar še ni videti konca prelivanju krvi. Dru- ga slaba novica: vojna za Falklandske oziroma Malvinske otoke se je budo razvnela z izkrcanjem britanskih enot na otokih in vzpostavitvijo mostišča. Dobra novica pa je: tako predsednika Reagan in Brežnjev ne samo nimata nič proti sestanku, marveč se nanj že pri- pravljata. Z osvoboditvijo Horamšarja so enote iranske vojske, islamske revolucionarne garde in mladih prostovoljcev po vsem videzu izbojevale odločilno bitko v do- brih 20 mesecev trajajoči vojni. Zgodilo se je v marsičem nekaj nepričakovane- ga. Večina opazovalcev dogajanja med Iranom in Irakom je bila dolgo prepriča- ■ na, da iranska vojska, oslabljena od čistk po padcu šaha Reze Pahlavija, voj- ska, ki je veljala za politično nezaneslji- vo, ne bo kos močno oboroženim in do- bro organiziranim iraškim divizijam. Najprej, prve mesece vojne, od konca septembra 1980 naprej je res kazalo ta- ko. Iraške divizije so naglo napredovale in se znašle pred strateško ključnimi in tako je naposled padlo še edino večje iransko mesto, ki se ga je v 20 mesecih posrečilo zavzeti Iračanom - Horamšar. Iransko vodstvo zdaj nastopa kot zma- govalec. Opozarja naftne države ob Zali- vu, ki so podpirale Irak v vojni, naj se pazijo, zakaj Iran da je velesila na tem območju. Najhujših napado v pa je delež- no egiptovsko vodstvo, ki zalaga Irak s strelivom in orožjem pa vojno opremo in, kot kaže, tudi s »prostovoljci*. Ven- dar Kairo ni uslišal prošnje Bagdada, naj pošlje na pomoč v boju zoper Iran redno vojsko. Že povedano ksute, da je pričakovati v tem delu sveta v naslednjih mesecih na- peto, burno dogajanje. Tudi na Falklandih ni videti bližnje mirne poravnave spora. Nasprotno. Voj- na, ki je že doslej terjala več smrtnih žrtev med vojaki kot je prebivalcev oto- kov, za katere se dve državi iz istega tabora vojskujeta, divja še naprej Tudi če se bo britanskim enotam posrečilo zavzeti Falklandske otoke in z njih iz- gnati argentinsko vojsko, utegnejo so- vražnosti še dolgo trajati. Medtem nara- šča proargentinsko razpoloženje v La- tinski Ameriki, zamera Washingtonu, ker se je postavil na stran Londona, ne pa Buenos Airesa, vsako slabljenje zaho- dne politično-vojaške zveze pa po nara- vi svetovnih stvari povečuje šanse vzho- dne vojaško-politične zveze. V tem zamotanem in napetem svetov- nem položaju, ko divjata na svetu dve pravi, krvavi vojni, je torej dobra novi- ca, da sta predsednika obeh supersil pri- pra vljena sesti za zeleno mizo. Ko gre za grožnjo uničenja z jedrskim orožjem, ki visi nad svetom, je vsak pogovor, pa tudi če morebiti ne obeta takojšnjih po- membnih dogovorov, vsekakor boljši kot rožljanje z orožjem. Dobro je, da vo- ditelji supersil uvidevajo vsaj to, da so si boli fi' manj v svesti, da oboroževal- na tekma ne more pripeljati nikamor drugam kot do najhujše katastrofe, kar jih je kdaj doživel svet. mesti, naftnim središčem Abadanom, j Dezfulom, Ahvazom. Potlej pa ni šlo več \ naprej Začelo se je obdobje pomicijske \ vojne. Od lanske jeseni pa so iraške eno- ' te čedalje bolj zgubljale pobudo na boji-: šču, začele so se vrstiti iranske ofenzive ^000 GASILCEV V ŽALCU 15. srečanja pionirjev gasilcev SRS in SRH, ki bo v nede- ljo, 30. maja v Žalcu se bo po zadnjih podatkih udeležilo ?krog 2000 pionirjev gasilcev. Srečanje, ki ga pripravlja Občinska gasilska zveza Žalec, organizira v čas 40-letnice ^^ze pionirjev Jugoslavije, 90-letnice rojstva maršala Tita in letnice Žalca. T. TAVCAR 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 27. maj 1982 ZAKON o ZDRUŽEVANJU DEVIZ PREDNOSTNA NUJNOST Objavljena tudi Izhodišča gospodarske stabilizacije Da smo ob dokončni us- kladitvi zakona o razpolaga- nju s konvertibilnimi deviza- mi lahko poslušali zelo od- krito in jasno poročilo prejš- njega predsednika zveznega izvršnega sveta, še zdaleč ni slučajno. Predvsem smo ob sprejetju tega zakona, o kate- rem se je lomilo toliko dele- gatskih kopij, morali vsemu svetu tudi jasno povedati, da bomo svoje še tako velike dolgove vračali. Tudi bistvo novega zakona je opredeli- tev odgovornosti za vračilo posojil. Združeno delo, ki se je v tujini zadolžilo, mora sproti poravnati svoje deviz- ne obveznosti, šele nato pa uporabljati devize za vse druge svoje potrebe. Na rav- ni federacije pa se z zako- nom ustanavlja poseben zvezni solidarnostni devizni sklad pri Narodni banki Ju- goslavije. To drugače tudi pomeni, da bo za ta namen potrebno združevati od iste- ga deviznega zaslužka pri izvozu več deviz in, da jih bo združenemu delu ostalo manj na razpolago. Razlog je v bistvu preprost: zagotav- ljati zunanjo likvidnost dr- žave. Združeno delo pri nas je omenjeni zakon sprejelo z mešanimi občutki, predv- sem ga skrbijo krajši roki za vnos deviz od gotovinske prodaje blaga v državo. Ta rok se je od 90, skrajšal na 60 dni, še bolj pa jih skrbi, kako bodo preživeli težke gospo- darske razmere, ker bodo razpolagali z manj svojega deviznega priliva. Po preprosti, četudi malo poenostavljeni logiki, bi ka- zalo odgovore na ta vpraša- nja iskati v še večjih izvoznih usmeritvah našega gospo- darstva, kajti potem bo tudi odstotek tistih deviz, ki združenemu delu neposre- dno ostanejo, večji. Se več odgovorov pa je mogoče poiskati v pravkar objavljenih izhodiščih dol- goročnega programa gospo- darske stabilizacije, ki jih je izdelala »Kraigherjeva komi- sija« dveh družbenih zvez- nih svetov, za vprašanja družbene ureditve in za go- spodarski razvoj in ekonom- sko politiko. Potreba po izoblikovanju celovitega programa gospo- darske stabilizacije se je po- rodila iz ocene, da so ak- tualni položaj in nakopiče- ni problemi v gospodarstvu ter družbena protislovja v tej zvezi ta Išne narave, da brez globjih sprememb v zdajšnjih družbenih odno- sih, v strukturi gospodar- stva, pri metodi in kakovo- sti gospodarjenja, ne more- mo doseči trajnejših stabili- zacijskih uspehov in zago- toviti nadaljnjega pospeše- nega razvoja socialistične- ga samoupravljanja. Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske sta- bilizacije napovedujejo kore- nite spremembe v naših do- sedanjih navadah in razva- dah uresničevanja sociali- stičnega samoupravljanja na njegovih ekonomskih teme- ljih sloneči ekonomski poli- tiki. Temeljit obračun in boj za gospodarsko stabilizacijo je v bistvu boj za krepitev resnične družbene moči in odgovornosti delavcev v združenem delu. Ne moremo več mižati ob nespornih ugotovitvah, da je naša gospodarska odgovor- nost za delo in poslovanje potisnjena v ozadje. Omenje- ni dokument posebej pou- darja, da je zaostajanje v me- njavi s tujino močno vplivalo na naravo gospodarjenja, kar se še posebej izraža v samo- zadostnostni usmeritvi go- spodarstva in vpliva tudi na družbene odnose. Pri še tako poštenem upoštevanju zao- strenih svetovnih političnih in gospodarskih razmer je potrebno glasno priznati, da bistveni vzroki za slabe ra- zmere v našem gospodar- stvu vendarle tiče v slabo- stih naše razvojne in gospo- darske politike ter v zastoju razvoja samoupravnih odno- sov. Pod pojmom gospodarske stabilizacije ne gre za po- pravljanje napak, za vtirjanje na nekdanje položaje, am- pak gre za korenito preobra- zbo v družbenem in gospo- darskem položaju in razvoju. Narediti moramo odločil- ne korake, da si izbojujemo prostor v mednarodni dehtvi dela, spreminjajoč pri tem svoje dosedanje standarde dela in gospodarjenja, pa tu- di cilje in merila razvoja MITJA UMNIK OB DELU TUDI ŠPORT Na krajšem obisku v Celju je bila skupina delavcev iz delovne organizacije Omnical Buderus iz Eversbachna v ZR Nemčiji. To je delovna organizacija s katero EMO že vrsto let tesno sodeluje, gostje pa so bili tudi med pomembnimi nosilci izgradnje nove tovarne v Šentjurju. Ob obisku so si ogledaU delovne prostore Ema v Celju in Šentjurju ter Muzej revolucije, poleg tega pa so odigrah še prijateljsko nogometno tekmo na Olimpu v Gaberju. EMO Kotu so premagali goste 3:1. Posnetek prikazuje obe moštvi ob prijateljskem sreča- nju, ko so »rekli« - ob vestnem delu tudi čas za rekreacijo. MOZIRJE OOPRU SO NOVA SKLADIŠČA Naložba Je tudi plod sodelovanja z Jubom Iz Dola v soboto dopoldne so v Cinkarninem tozdu Kemija v Mozirju odprli novo skla- diščno dvorano, ki je veljala manj kot šestdeset milijonov dinarjev, s sredstvi pri nalož- bi pa je sodelovala tudi to- varna JUB iz Dola pri Ljub- ljani. Na slovesnosti ob otvo- ritvi je zbranim o pomenu te naložbe govoril glavni direk- tor celjske Cinkarne Ivan BastI, osrednji govornik pa je bil član predsedstva CK ZKS in sekretar medobčin- ske sveta ZKS Janez Za- hrastnik. Ob otvoritvi smo se o novem objektu pogovar- jali z direktorjem tozda v Mozirju Ferdom Erjavcem. - Kakšen je pomen te no- ve skladiščne dvorane? »Objekt je prav gotovo po- memben za nadaljnji razvoj, saj s tem prehajamo na novo lokacijo, kjer je dovolj pro- stora za novo proizvodnjo, ki jo namerava naša temeljna organizacija razvijati v bodo- če. Vehkost te hale je 1500 kvadratnih metrov.« • - Zanimivo je, da je nova hala nastala v sodelovanju s tovarno JUB iz Dola pri Ljubljani. Kakšni interesi vas vežejo? »Jub in naš tozd sta vsaka v svojem koncu Sloveniji ra- zvijala pravzaprav enak proi- zvodni program. To je pov- zročalo precej težav na trgu. Bili smo tako rekoč konku- renti. Zaostreni gospodarski pogoji so nas privedli do te- ga, da smo začeli razmišljat o poslovno tehničnem sodelo- vanju, s tem da smo si razde- lili program in tudi našli možnosti za skupno vlaganje v proizvodnjo pomožnih gradbenih sredstev. Plod te- ga sodelovanja je tudi ta ob- jekt.« Otvoritve v Mozirju so se poleg delavcev udeležili tudi predstavniki mozirskega skupščinskega in družbeno- političnega življenja ter član predsedstva repubUškega sveta Zveze sindikatov Ivan Kramer. JANEZ VEDENIK KOVINARSKA PROIZVODNA TEKMOVANJA LETOS VEČJA UDELE2DA Sindikati spodbujajo množičnost Občinski sindikalni svet Žalec je za soboto, 29. maja pripravil občinsko tekmova- nje kovinarjev. Razen livar- jev, ki bodo preizkusili svoje sposobnosti in znanje v žal- skem Ferralitu, bodo v glav- nem tekmovali v SIP Šem- peter. Prijavljenih je 53 de- lavcev-kovinarjev iz 12 de- lovnih organizacij. Celjani pa so svoje občin- sko tekmovanje kovinarjev že končali, in sicer prejšnjo soboto. V občinskem finalu je svoje teoretično in prak- tično znanje preizkusilo 36 tekmovalcev. Se prej se je in- ternih proizvodnih tekmo- vanj kovinarjev in avtome- hanikov po posameznih te- meljnih organizacijah zdru- ženega dela udeležilo blizu 200 tekmujočih, kar je znat- no večje število od lanskega leta. Prav to dejstvo: večja množičnost tekmujočih in sodelujočih delovnih organi- zacij, je osnovan karakteri- stika letošnjih tekmovanj, ki se bodo končala v Sloveniji prihodnji mesec na osred- njem republiškem tekmova- nju, v dneh od 11. do 13. juni- ja v Krškem, Črnomlju in Novem mestu. Danes objavljamo rezultate celjskega občinskega tekmo- vanja kovinarjev in avtome- hanikov, katerim so nagrade in priznanja na slavnosten način izročili minulo soboto v Domu železarjev na Tehar- jih. Med orodjarji so se najbolj odrezali Rudi Korent, klima, Jože Selič, Libela in Božidar Naraks iz Klime, v skupini kovinostrugarjev so si prva mesta razdelili Jože Stepiš- nik. Klima, Milan Vran, Kli- ma in Karel Ojsteršek iz žele- zarne Store, v skupini rez- kalcev pa Roman Kropeč, Libela, Erik Zlender iz EMO in Dušan Pisanec iz žele- zarne. Med varilci so bili najboljši Vlado Geršak in Jože Zver iz železarne in Martin Lipar iz EMO v plamenskem varje- nju, v varjenju REL pa Alojz Ludvik in Franc Teržan iz železarne ter Rudolf Kerš iz Libele. Avtomehaniki so tekmovali v disel programu in programu OTTO, med nji- mi pa so bili najboljši: Brani- mir Vrečer, Dušan Kroflič, oba Avto Celje, Franc Ofen- tavšek. Prevozništvo in Adolf Biderman, Anton Cer- noša ter Roman Kragelj, vsi Avto Celje. Med livarji-kalu- parji so se posebej odrezali Ivan Stojan, Jože Fidler in Ivan Judež, vsi železarna Store, med konstrukcijskimi ključavničarji pa Maks Mast- nak, Franc Mašera in Branko Zupane, vsi železarna Store. Najboljšim naše čestitke in dobre želje na republi- škem tekmovanju. V soboto. 29. maja pa bodo proizvo- dno-delovno tekmovanje ko- vinarjev izvedli tudi v velenj- ski občini. Prijavljenih je bli- zu 90 tekmovalcev. MITJA UMNIK FRANC MIKLAVC VEC KONČNIH LESNIH IZDELKOV! Lepi Izvozni rezultati Elkroja in MG A z rezultati gospodarjenja v prvih treh mesecih v mozirski občini niso ravno najbolj zadovoljni. Mnoge or- ganizacije združenega dela v prvem četrtletju niso dosegle načrtovanega fizičnega obsega proizvodnje, precej problemov pa je še iz preteklosti, saj jih kljub vsemu niso uspeli rešiti. O rezultatih v prvih treh mesecih smo se pogovarjali s predsednikom izvrš- nega sveta mozirske občinske skup- ščine Francem Miklavcem. F. Miklavc: »Za gospodarjenje v treh mesecih je značilno pomanjkanje nekaterih nairočil, nekatere tozd imajo velike zaloge gotovih izdelkov, poslab- šanje Likvidnostne situacije, precej pa je tudi izgub. Ob vsem tem pa upada še industrijska proizvodnja.« - Kako pa je z izgubami? F. Miklavc: »Ocenjujemo, da tiste tozd, ki so se z izgubami srečevale že v preteklih letih, nadaljujejo slabo po- slovno politiko. To še zlasti velja za tozd I verna v Glinu v Nazarjah, kritič- na je tudi izguba v delovni organizaciji VEZ v Mozirju, na področju negospo- darstva pa se nadaljuje izguba v zdrav- stveni skupnosti. Vse te organizacije smo predstavniki izvršnega sveta že obiskali ter skušali poiskati načine, da bi delavcem zagotovili delo in prime- ren osebni dohodek. Ukrepi za to so zelo različni. V prvi vrsti morajo te organizacije urediti odnose v lastnih^ sredinah, urediti medsebojne odnose ter se povezati navzven, pri čemer bi bilo treba poiskati tudi sodelovanje z drugimi organizacijami združenega dela.« - Kako so OZD v občini oskrbljene s surovinami in repromaterialom? F. Miklavc: »Kritično je v tozdu Mali gospodinjski aparati v Nazarjah, kjer so vezani na uvoz repordukcijskega materiala in v tozdu Cinkarne Kemija v Ljubiji, kjer so prav tako delno veza- ni na uvoz reprodukcijskega materia- la. Manjši problemi se pojaljajo še v tozdu Iverna v Glinu. Problem je tud' z oskrbo z mazutom.« - Kakšna so izvozna prizadevanja mozirskoga gospodarstva? F. Miklavc: »Izvoz je bil precej ve(?i' kot smo ga načrtovali, uvoz pa sm" bistveno zmanjšali. Ugodna je tu* struktura izvoza. Tu je treba še zlas^' pohvaliti tozd Mali gospodinjski ap^' rati, ki izvaža končne izdelke, upravi- čen pa je tudi izvoz rezanega lesa ivernih plošč, ker drugih končni'' proizvodov pri nas nimamo. Morali bomo v prihodnosti storiti vse, da bo- mo proizvajali in izvažali tudi drug^ končne lesne proizvode. Tudi Elkroj'* Mozirje dosega izredno lepe izvozi?^ rezultate in to v glavnem na zahodni^ tržiščih. Celotno gospodarstvo moi^' ske občine je doseglo pokritje uvoz* izvozom s 294 odstotki.« ^ JANEZ VEDENIK §t. 21 - 27. maj 1982 novi tednik - stran 5 ZAKLJUČKU TEDNA STAREJŠIH OBČANOV v soboto so v Celju sve- čano zaključili Teden sta- rejših občanov s koncer- tom v Narodnem domu. Kastopal je pevski zbor s pedagoškega šolskega centra v Celju, Invalidski pevski zbor iz Celja, Me- šani pevski zbor društva upokojencev iz Celja in folklorna skupina France prešeren. Ob tej priložnosti je Društvo upokojencev po- delilo priznanje dolgolet- ninia aktivnima sodelav- cema in strokovnjakoma: Dr. Rudi Kranjc je to priz- nanje dobil za strokovna predavanja s področja ge- rontologije - skrbi za zdravje starejših obča- nov, Jože Snajder pa je priznanje prejel za delo in nientorstvo v šahovskem klubu Društva upokojen- cev. Priznanje je dobila tudi Ribiška družina Ce- lje, Gobarska družina iz Celja, folklorna skupina France Prešeren iz Celja, Pedagoški šolski center, pevsko društvo Invalid iz Celja, telovadno društvo TVD »Partizan - Kovi- nar« iz Stor ter Celjski ša- hovski klub. Predsednik Društva upokojencev Ludvik Zu- pane je ob zaključku te- dna dejal: »Program le- tošnjega Tedna starejših občanov smo izvedli v ce- loti. Čeprav nekoliko bolj skromno kot v preteklih letih. Se naprej pa si bo- mo prizadevali, da bo skrb za upokojence in za starejše občane naša stal- na naloga.« V. VE NOVI PROSTOVOLJCI TERITORIALNE OBRAMBE Tudi le.tos so v Levcu v učnem centru pripravili štiri- dnevno usposabljanje, katerih se je udeležila večja skupina mladih. Program dela in usposabljanja je bil izredno pester, mladi pa so bili z njim navdušeni, saj so se v nekaj dneh naučili mnogo takega, kar jim bo koristilo v vsakdanjem življenju pa tudi v primeru sodelovanja v SLO in DS. Ob zaključku usposabljanja so mladince in mladinke sprejeli kot prostovoljce v Teritorialno obrambo. Ob sprejemu so pripravili tudi kulturni program. Na posnetku je skupina mladih pri eni izmed učnih ur. Foto: TONE TAVCAK ŠMARJE: ZNANJE DELEGATOM v občini Šmarje pri Jelšah se po organizacijski, vsebinski in finančni plati temeljito pripravljajo na start izobraževanja za delegate. Nosilec in usklajevalec celotne aktivnosti je koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje pri Občinski konferenci SZDL, katerega člani so že dogovorili okvirni vsebinski program izobraževanja delegatov. Le-ta naj bi vseboval predvsem tšme, ki se nana- šajo na nadaljnje smeri razvoja političnega sistema, na na- cionalnost in nacionalno vprašanje ter teme o dograjevanju delegatskega sistema. Sicer pa bodo v šmarski občini v prvi fazi izobraževali predvsem vodje delegacij za zbor združe- nega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine- približno 80 ljudi -, s tem, da bo seminar petnajsturni in ga bodo organizirali najkasneje do sredine junija. Sprejeli pa so tudi dogovor o financiranju izobraževanja za delegate, ki ga bodo skupaj izpeljali vsi odgovorni nosilci izobraževanja v občini. MLADI ZA PRAZNIK Mladi iz občine Celje so se v ponedeljek popoldne v ve- likem številu zbrali v dvora- ni Golovec, na osrednji pri- reditvi ob Dnevu mladosti, združeni s tradicionalnim pregledom kulturnih dejav- nosti garnizije JLA Celje. Po pozdravnem govoru je Darko Končan, predsednik OK ZSMS Celje, podelil le- tošnje plakete mladosti, ki so jih prejeli mladinci: Erika Kosi, Zdravko Salobir, Mir- ko Paj, Ana Cesar, Darko Žvižej, Lilijana Bajželj, Ig- nac Krivec ter mentorji mla- dih Dimko Meštrovič, Ivana Zavšek in Lea Čmak. Na svečanosti so bile podeljene tudi zlate Kidričeve bralne značke, ki so jih prejeli učen- ci EŠC Celje: Bojana Kuro- vič, Mojca Skale, Jasmina Novak in učenca PSC Celje Gorazd Tratnik in Zdenka Podgoršek. v bogatem programu slo- vesnosti so nastopili mladi iz šol, vrtcev, društev, krajev- nih skupnosti, osnovnih mladinskih organizacij, celj- ske garnizija JLA ter združe- ni pevski zbori občine Celje. Posebnost prireditve je bil simboličen sprejem celjskih pionirjev v mladinsko orga- nizacijo ter zanimiva razsta- va v avli hale Golovec, kjer so se predstavili akademski slikarji garnizije JLA Celje, fotografska razstava in raz- stava stenčasov garnizije Ce- lje. Prireditev so mladi zaklju- čili z mladinskim plesom, ki se je nadaljeval še v torek zvečer, na sam Dan mlado- sti. M. A. PRIPRAVE NA 3. SAMOPRISPEVEK V OBČINI CELJE ODDAJA JE ZADELA »V2IV0« Kopica zanimivih vprašanj ni ostala brez odgovorov Oddaja »v živo«, ki smo jo v sporedu Radia Celje pred tednom dni namenili pri- pravam na izvedbo referenduma o tretjem samoprispevka v občini Celje, je resnično udela na živahen odziv poslušalcev. S tem je postala to, čemur je bila namenjena, namreč javna tribuna, ki je bila del druge- ;a kroga razprav o programu samopri- spevka. Medtem ko so gostje v studiu podrobneje utemeljili oba dela programa - skupnega in program del v krajevnih skupnostih, je po- slušalce predvsem zanimalo, kako bo z vo- do, kako s solidarnostjo, kakšni bodo pogoji plačevanja 1,4% samoprispevka in podob- no. Vsekakor pa je oddaja v celoti podprla zamisel, ki je izražena v programu, namreč, da 2 nekaterimi najnujnejšimi deli omogoči- n^o hitrejši razvoj družbenega standarda v občini, v prvi vrsti pa si zagotovimo dovolj zdrave pitne vode, boljše pogoje za zdravlje- fije v obnovljeni bolnišnici in boljše pogoje za varstvo otrok. Seveda pa tudi, da z izved- bo najnujnejših del v krajevnih skupnostih f>e dovolimo, da razvoj t.i. krajevne infra- strukture ne zaostane v celoti. Poseben pou- darek so sodelujoči v pogovoru (Tone Roi- Sonja Ocvirk, Bela Bukvič, Ivanka ^jesnič in Marjana Dolenc) dali solidarno- sti vseh občanov Celja, ki naj bi s samopri- spevkom pomagali sebi in krajanom v neka- ^rih komunalno najmanj razvitih krajevnih skupnostih. Se enkrat o pitni vodi Oddajo so, kot rečeno, najbolj popestrila **''o konkretna vprašanja poslušalcev in ^saj nekatera zaslužijo objavo tudi v časopi- Kar zadeva probleme oskrbo z vodo, so Poslušalci spraševali o namembnosti Smar- ^'nskega jezera, ki naj bi bilo rezervat za ^bnološko vodo in o odgovornosti investi- torjev, ki na vodovarstvenem območju Lev- riiso zagotovili ustrezne zaščite. Inženir °*la Bukvič je v odgovorih poudaril, da je ^inembnost Smartinskega jezera večja, '^edvsem je pregrada del zaščite Celja pred l^opiavami Hudinje, ob tem tudi rezervat *hnološke vode in vrh vsega še prijetno ^kreacijsko središče. Sodi, da bi morali ta '"'edel razvijati v rekreacijske namene, lah- ko pa bi ga uporabljali tudi kot rezervat tehnološke vode, vendar bi bile investicije v cevovode tehnološke vode zaenkrat prehu- do breme za celjsko industrijo. Sočasno s tem tudi ne bi pridobili bistvenih količin vode, ki bi razrešile problem oskrbe s pitno vodo. Zato je predvsem nujno zagotoviti varstvo virov v Levcu, kar bo omogočilo dodatne litre načrpane podtalne vode, njeno boljšo hrambo in predvsem njeno neoporeč- nost. V Levcu so ob izgradnji Name in Le- snine uredili zbiralnik kanalizacijskih od- padkov, ki pa namenu ne more ustrezno služiti, saj ni zgrajeno primarno kanalizacij- sko omrežje. Sredstva iz samoprispevka bo- do zagotovila nujne naložbe v pridobivanje vode, ki jo potrebujemo, medtem ko bodo morali vsi odgovorni poskrbeti v okviru svoje redne dejavnosti predvsem za zaščito teh virov pred onesnaženjem. nujna medicinska oprema Pri področju medicinske opreme, ki naj bi jo nakupili tudi s sredstvi samoprispevka je poslušalce zanimalo, zakaj naj bi to opremo kupovali samo Celjani, ko je vendar značaj bolnišnice regijski. Medtem ko je Marjana Dolenc pojasnila za kakšne vrste medicin- ske opreme gre, je Tone Rožmar« poudaril, da so razmišljanja te vrste prisotna in da imajo svojo delno utemeljitev. Zato je OK SZDL Celje občinam celjske regije že pred- lagala, da v bodočih samoprispevkih upo- števajo tudi te naloge in pričakujejo ugoden odziv v bodočih solidarnostnih akcijah dru- gih občin. Sami pa se na to ne bi smeli ozirati in bi morali, tudi zato, ker bolnišnico pretežno vendarle uporabljamo Celjani in ker ne smemo zanemariti napredka, pa tudi zato, ker modernizacija opreme za bolnišni- co praktično nikoli ne bo končana, vendarle s samoprispevkom omogočiti nakup nujnih medicinskih aparatov in druge opreme. kako bomo plačevali Več vpraSanj se je nanašalo na plačevanje samoprispevka, tako so poslušalci spraševa- li, ali bodo plačevanja oproščeni upokojenci starejši od 70 let, zakaj ga ne bodo plačevali začasno prijavljeni m pa delavci iz drugih republik in podobno. Pojasnilo je bilo, da bodo plačevali samoprispevek vsi, ki imajo stalno ali tudi začasno bivališče v občini, torej tudi delavci iz drugih republik. V teku je akcija, da bi samoprispevek plačevali tudi uslužbenci JLA s stlanim bivališčem v Ce- lju, skratka, plačevali naj bi ga vsi, ki so tudi vpisani v volilne imenike. Starostna meja pa ne more biti kriterij oprostitve plačevanja, pač pa so to lahko le gmotni in socialni kriteriji, kot so opredeljeni v predlogu. gradimo za danes! Zanimivo vprašanje je bilo, kako dolgo bomo še plačevali samoprispevke in ali mo- ra res vse potrebno za bodočnost izgraditi sedanja generacija? Tone Rozman in Sonja Ocvirk sta pojasnil^ da ne gradimo za dalj- njo prihodnost, ampak praktično za danes, zato da bomo bolje in bolj urejeno živeU sami. To dokazujejo tudi minuli samopri- spevki, kajti objekti, zgrajeni v njih, odlično služijo sedanjim potrebam, medtem ko so nekateri že za zdajšnje potrebe premajhni (zlasti šole in vrtci). Poslušalce je zanimalo še, kolikšni bodo stroški izvedbe referenduma, na kar so do- bili odgovor, da stroške predstavlja v bistvu le obveščanje (glasila INDOK, lepaki, glaso- valni listki) medtem ko bo vse ostalo delo opravljeno volontersko. Koliko so stale pri- prave in obveščanje, bo znano v kratkem in podatek bo objavljen. In slednjič, krajani Lave so ponegodovali, ker sodijo, da bodo na nek način kaznovani. Izglasovali so namreč krajevni samoprispe- vek z njim bodo razrešili nekaj velikih pro- blemov v krajevni skupnosti, zdaj pa bodo plačevali še občinski samoprispevek in z njim predvsem solidarno pomagali drugim krajevnim skupnostim, kjer krajevnih sa- moprispevkov ni bilo. Sonja Ocvirkova in Tone Rozman sta od- govorila, da je to sicer res, da pa je ta krajev- na skupnost že v prvem samoprispevku ve- liko dobila, da bo tudi v tem samoprispevku pridobila (voda) in da je samoprispevek v svojem bistvu pač demokratična in solidar- nostna akcija, v kateri ne bi smelo biti veli- kih, še posebej ne krajevnih meja. BRANKO STAMEJCIC tedrilMv intervju SAMO ENTUZIASTI VZDRŽIJO Srečko Cater, vodja farme v Podlogu, je svoje življenje trdno prepletel z delom. Z delom, ki mu je podredil svoje življenje in prosti čas. »Ljubezen do živali sem združil s poklicem. Zato ni- koli nisem imel problemov z za- poslitvijo.« Po končani šoli za ži- vinorejske in veterinarske tehni- ke, se je najprej zaposlil na pra- šičji farmi, nato ie postal vodja farme v Litiji, leta 1968 pa se je zaposlil v kmetijskem kombina- tu Hmezad. Pet let pozneje je po- stal pomočnik vodje delovTie enote Zalog, od leta 1978 pa je vodja farme v Podlogu. »Mislim, da sem o sebi povedal dovolj. Kajti, ko govorimo o delu v živi- noreji, ne moremo govoriti samo o enem človeku. Ta panoga, bolj kot katerakoli druga, terja tim- sko delo. V Podlogu je zaposle- nih 76 delavcev. Med njimi je ve- liko strokovnega kadra. Ti delav- ci delajo 365 dni v letu, nemalo- krat tudi preko svojega rednega delovnega časa. To so entuzijasti, ki imajo radi živino, naravo in svoje delo, sicer ne bi vzdržali v takih delovnih pogojih.« NT: Farmi Zalog in Pod- log imata skupaj 1100 glav molznic in 700 plemenskih živali. Vaša goveda so iska- na na domačem in tujem tr- žišču, kar je pokazal tudi ne- davni novosadski sejem, na radgonskem pa ste dobili nagrado za plemensko teli- co. Zato bi za začetek opisali uspešno razvojno pot vaše delovne enote? S. CATER: »I^ta 1963 smo imeli 400 glav živine, dve leti poz- neje še en hlev in 136 glav živine več. Najprej smo gojili sivorjavo pasmo in dosegli 4800 litrov mle- ka letno pri eni kravi. Za to pa- smo je ta količina maksimum. Vzor so nam bili Danci. Zato smo nenehno težili k izboljšanju proi- zvodnje mleka, kar smo dosegli z genetskimi izboljšavami, stro- kovnostjo in z boljšim delom. S frizijsko črno belo pasmo nam je vspelo doseči proizvodnjo 5000 1 mleka letno na kravo. S križa- njem te pasme s kanadskim go- vedom pa smo dosegli 58001 mleka letno. Do leta 1985 naj bi se ta številka povečala na 6000. Če bi ob tem dosegli le 18 dkg nočnega koncentrata na liter mleka, bi lahko l^kli, da smo do- segli vse, kar je v naši moči za rentabilno proizvodnjo mleka.« NT: Kljub tako dobrim re- zultatom, ste v preteklem le- tu imeli 16 milijonov izgube. Pokrili ste jo v okviru delov- ne enote kmetijstvo Petrov- če, ki ima v svojem sestavu še rastlinsko in hmeljarsko proizvodnjo. S. CATER: »To izgubo so nam pokrili hmeljarski proizvajalci. Trenutno je konjunktura in pri- delek hmelja na trgu na tako vi- soki ravni, da dovoljuje solidar- nostno prelivanje sredstev. Aku- mulacija v hmeljarstvu je še tako velika, da je govedoreja ne obre- menjuje in te proizvodnje ne za- vira. V kohkor bi se položaj na hmeljarskem trgu spremenila bi zaradi izgube v govedoreji bila ogrožena celotna kmetijska proi- zvodnja delovne organizacije Kmetijstvo Žalec« NT: Kje so torej vzroki za nerentabilnost proizvodnje mleka in kako vi ocenjujete v zvezi s tem položaj mlečne proizvodnje v vaši delovni enoti. S. CATER: »Bistvenega pome- na za ceno mleka predstavlja po- raba koncentrata na liter mleka. Trenutno porabimo 22 dkg moč- nega koncentrata na liter mleka. Koncentrati so iz dneva v dan dražji, cena nUeku pa se je v zad- njih treh letih v povprečju divg- nila za 6-7 odstotkov. Kilogram koncentrata je v lanskem letu stal 7.48 din, danes pa 15.00 di- narjev. Poleg tega moramo pla- čati še dinar dvajset par za stori- tve mešanja in dodati za 4,5 km prevoza krmil 40 par po kilogra- mu. Da ne bi kdo mislil, da oseb- ni dohodki zaposlenih bistveno vplivajo na ceno mleka. Osebni dohodki so v celotni ceni udele- ženi s 1,64 dinarjev bruto na liter mleka. S tem, da v eni uri pomol- zemo 1900 1 mleka, sodimo v sam vrh produktivnosti. Odkupna ce- na mleka pa je na celjskem od 12.80 do 11.80 dinarjev za liter. Ob tem bi omenil še devize, ki jih mi, zahvaljujoč hmeljarski proizvodnji, imamo dovolj. Za sleherni delček, ki je v sklopu naše mehanizacije moramo od- šteti devize. Celo za nakup kon- centratov iz drugih jugoslovan- skih mest moramo odšteti ogro- mne vsote deviz. Vse pogodbe z domačimi proizvajalci za sončič- ne tropine, sojo, koruzo in še za kaj so pogojene z deviznim dele- žem. Trenutno problemov z na- bavo krmil nimamo, pogodbe pa so dolgoročno sklenjene. Pro- blem so le, kot sem dejal, cene.« NT: Kako vi gledate na re- šitev problemov, na izbolj- šanje rentabilnosti v vaši delovni enoti in nasploh v mlečni proizvodnji. Saj nav- sezadnje, se tudi delavec, ki dela 365 dni v letu in se mu delavnik nemalokrat preve- si čez delovni čas, ne more biti zadovoljen z izgubami. Z izgubami ki niso plod ne- dela, temveč okoliščin v ka- terih se je proizvodnja znašla. S.CATER: »Ne zanašamo se več na širšo družbeno pomoč ker smo ravno mi tisti, ki že vrsto let živimo samo od obljub in mi en- tuzijasti v živinorejski proizvod- nji ne zaupamo več sistemskim in parcijalnim rešitvam, ki nam jih ponujajo tako živinorejska poslovna skupnost kot ostale in- stitucije v republiki. Mislim, da ni dovolj dajati premije za pitan- ce in si s tem ustvariti iluzijo, da bomo mi v nekaj letih imeli pol- ne hleve živine, v mesnicah pa dovolj kvalitetnega govejega me- sa. Mi moramo postaviti pravo ceno mleku. V kolikor bomo uspeli, se nam bo bistveno spre- menil stalež goveje živine, ker krave molznice morajo vsako le- to dati teleta. V kolikor ne dajo, tudi mleka ne bo. Ta teleta mora- jo iti v pitanje, ker je še vedno v veljavi republiški zakon, ki pre- poveduje klanje telet do teže 200 kg. Ne poznam pa kmeta, ki bi klal tele pri 200 kg, ko najbolj intenzivno raste z najmanj stro- ški. Največji stroški so pri staro- sti od enga dne do devetdesetih dni. Takrat je en oskrbni dan za teleta 160,00 dinarjev, tele pa dnevno priraste za 70 dkg po 65 dinarjev. Takšen način proizvod- nje pa je potreben zaradi pod- mladka. Mi pri 1100 kravah po- trebujemo vsako leto 300 do 320 visoko brejih telic. Kljub nadpovprečnim rezulta- tom in izredni produktivnosti de- la, naši delavci že več let živijo pod pritiskom, da si s svojim de- lom ne zaslužijo osebnih dohod- kov. Saj so izgube iz leta v leto večje, zadnje čase pa iz meseca v mesec. Trenutno nas stane proi- zvodnja mleka 20 dinarjev na li- ter družbeno dogovorjena cena z vsemi premijami pa je 14 dinar- jev. Pri proizvodnji pet milijonov in pol litra mleka letno bo ta iz- guba tolikšna, da jo tudi pridne roke hmelj^u^ev, ne bodo mogle pokriti.« VIOLETA V. EINSPIELER 6. stran - NOVI TEDNIK št. 21 - 27. maj ige^ IVAN GABRŠEK- SEDEMDESET- LETNIK Dne 14. maja 1982 je praz- noval sedemdeseti rojstni dan naš borec - praporščak in član predsedstva ZB NOV Polzela. Na področju borčev- skih vprašanj deluje že vrsto let, pri čemer ga odUkuje na- tančno delo in izredna mar- ljivost. Rodil se je v znani parti- zanski vasi v Zabukovici. Kot mnogim, tudi njemu v življenju ni bilo vse prizane- šeno. Zaradi materinega sla- bega zdravja je moral že kot otrok prijeti za najrazličnejša težka dela, ki jih zmorejo le odrasli moški. Ni mu bilo dano, da bi odraščal na igriščih v plaval- nih bazenih ali na smučiščih. Naš Ivan je zrastel pri delu na kmetijah in v rudniku Za- bukovica. Poleti ga je žgalo sonce, pozimi pa ga je rezal mraz. Druga svetovna vojna ga je zalotila v rudniku Zabukovi- ca, kakor tudi njegove sode- lavce in sicer: Albin Vipot- nik, Lapajne, Letonja^ Pon- grac. Raček, Peter Sprajc, Zupane in drugi. 2e v letu 1941 so vsi navedeni pričeli z aktivnim delovanje OF. Ivan nam je povedal, da so bih v življenju za njega naj- težji trenutki takrat, ko ga je v letu 1942 v rovu zasul ze- meljski plaz. Pri zadnjih vzdihljajih so ga odkopaU in rešili smrti njegovi sodelav- ci. Se danes čuti posledice te nesreče. Ko se je Savinjska dolina razvnela in dvignila proti okupatorju, je bil tudi Ivan na strani večine med svojimi sodelavci. Zaradi izdajstva je bil zaprt v celjskem Starem piskru. Pozneje pa je stopil v narodno osvobodilno vojno. Kot partizan je kmalu osvojil veščine partizanske- ga vojskovanja in postal po- gumen borec v Levstikovi brigadi vse do osvoboditve. Ko je slekel vojaško suk- njo je nadaljeval delo v ru- dniku Zabukovica. Leta 1948 si je izbral življenjsko spremljevalko, ženo Betko, delavko Tovarne nogavic Polzela s katero si je ustvaril svoj lastni dom, na Polzeli. CeUh 14 let se je v glavnem vozil s kolesom na delo v ru- dnik Zabukovica. V zim- skem času ob snežnem me- težu pa je celo pešačil iz Pol- zele v Zabukovico in nazaj. Prizadeval si je, da bi nje- govi mlajši živeU lepše, kot je preživljal svoja delovna le- ta on. Tista žilica, ki je Ivana sili- la k uporu pr .ti izžemanjem človeka, vitr^-losti, ki jo je še danes poln, Z'd tudi v pokoju ni zapustila. Kot borec NOV se ni mogel nr^im soborcem odreči, da bi ne bil še v bodo- če prapoiSčak in član pred- sedstva ZB NOV Polzela. Ivan je tudi velik ljubitelj in čuvar narave, skrbi za či- sto o! oljc v kraju Polzela. Pidvi rudarski korenini že- lim v imenu predsedstva Zve 7 3 lorcev NOV Polzela šc vc''-o zdravih, srečnih in zedc . L''jnih let v težko zaslu- žcr .i.i pokoju. Za ZB NOV Polzela: LOVRENC OGRIS OPREMA BOLNIŠNICE V CELJU KAKOVOST JE NUJNA! 5 posodobitvijo opreme bolnišnice bi pridobili bolniki Malo je področij, kjer bi za dobro delo zadoščale le spretne roke in znanje. Tudi primerni prostori vedno še niso dovolj. V bolnišnici je že tako. Brez dobre opreme je marsikaj težko narediti, marsikaj se sploh ne da ah pa ni tako dobro in koristno kot bi lahko bilo. V celjski bolnišnici imamo opremo, a vehko je že zastarele, iztroše- ne ah nepopolne, rharsikaj bi lahko olajšalo delo zdrav- stvenim delavcem in istoča- sno' zagotavljalo boljše zdravstveno varstvo bolni- kom, ki se k njim zatekajo po pomoč. Zaradi zastarele opreme sicer niso neposre- dno ogrožena človeška živ- ljenja, toda tudi nepopolne preiskave, dolge čakalne do- be, preiskav in posegov, ki bolj ogrožajo človeka, kot bi bilo po sedanjih spoznanjih medicine potrebno, ne sme- mo zanemariti. V Celju lah- ko rečemo, da se tega zave- damo, saj smo opremo bol- nišnice vključih v program samoprispevka, za katerega se bodo prihodnji mesec od- ločali. Da bi spoznah sedanjo opremljenost bolnišnice in potrebe, ki izstopajo, smo za- prosiU za pomoč predsedni- ka strokovne medicinske ko- misije v Zdravstvenem cen- tru Celje prim. dr. Franca Fa- zarinca. ZADNJA LETA MALO NOVEGA V celjski bolnišnici je bilo zadnja leta malo večjih na- kupov opreme, zlasti še v operativnih in internističnih oddelkih, službi nuklearne medicine in rentgenu. Ome- jevanje porabe deviz in vla- ganja v osnovno zdravstveno službo sta privedli do težav tako pri vzarževanju obsto- ječe kot nakupu nove opreme. Poglejmo najprej težave in potrebe pri opremljenosti skupine internističnih od- delkov. Na oddelku za inten- zivno zdravljenje je pokvar- jena centralna postaja za nadzor delovanja srca pri ogroženih bolnikih in nekaj mesecev centralni nadzor EKG krivulj in motenj srč- nega utripa sploh ni mogoč. Že sama postaja pa je bila kupljena s polovičnimi zmogljivostmi: manjkajo ji še trije monitorji, računalni- ški izpisovalec in aparat za daljinsko nadziranje srčnega bolnika (utrip srca med hojo in obremenitvijo). Odkar ta oddelek obstoja, že čakamo na respirator. Se vedno je odprto vprašanje tako ime- novanega laboratorija za nuj- ne biokemične preiskave. Zmogljivosti opreme in or- ganizacija dela v centralnem laboratoriju ne morejo zago- toviti hitre preiskave krvnih vzorcev za nujne laboratorij- ske storitve, zato je delo po- poldan in ponoči pogosto oteženo. Ta oddelek pa po- trebuje tudi 6 postelj za tež- ke bolnike. Potrebno bi jih bilo uvoziti, saj ustreznih pri nas ni. Oddelek za nuklearno me- dicino je po številu opravlje- nih storitev na število bolni- kov dosegel na nekaterih po- dročjih evropsko raven, na drugih pa zaostaja. Čeprav delajo v dveh tumusih, vse- ga ni mogoče pravočasno opraviti. Kriv je izpad scinti- grafa, ki ga že leta ne morejo uporabljati. Namesto njega opravijo delo na gama kame- ri. Samo ena je, zato ni mo- goče opraviti sprotno vseh zahtevnih preiskav. Čakal- nim dobam bi se lahko izog- nili, če bi imeli še eno kame- ro. Pripadajočo računalni- ško enoto pa bi radi razširiU, da bi zmogla prevzeti obde- lavo podatkov tudi za drugo kamero. Na tem oddelku pa je dotrajan tudi renograf - aparat za funkcionalno testi- ranje ledvic. Morali bi ga v celoti obnoviti ali zamenjati z novim. Tudi na področju diagno- stike prebavnih obolenj so pri opremi pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno čim- prej odpraviti. Potrebno bi bila posebna optična napra- va na aparatu za preiskavo žolčnih izvodil preko dvanaj- sternika in komplet svetlob- nega izvora za vse optične preiskovalne naprave za pre- glede prebavnega trakta. Ultrazvočna diagnostika, ki se sedaj naglo uveljavlja predvsem zaradi neškodlji- vosti in točnosti, še ni ustrez- na. Morali bi dobiti visoko sposoben aparat, ki bi zado- ščal za diagnostične potrebe od bolezni ledvic, sečil, pre^ bavil do srca, možganov in vrste drugih notranjih orga- nov, kot so ščitnica, nado- bistna žleza... V funkcionalni srčni diag- nostiki pogrešamo visoko sposoben 12 kanalni EKG aparat, nov aparat za ergo- metrični EKG test pa bi bil prav tako potreben, saj je stari po petnajstih letih upo- rabe že povsem izčrpan. V okviru srčno-žilne diagnosti- ke pa bi potrebovaU še film- sko kamero za snemanje oži- lja. KRITIČNO PRI HEMODIALIZI Potrebe, ki smo jih že na- šteli, so le najnujnejše, ki so se nakopičile, ker v preteklih letih nismo mogli načrtno obnavljati in posodabljati opremo. Zaradi tega se je znašla postaja za hemodiali- zo (»umetno ledvico«) že v pravi krizi. Manjkajo vsaj 3-4 aparati, kompleten si- stem za pripravo dializne vo- de ter nekaj elektronske opreme za nadzor srca pri ogroženih bolnikih na hemo- dializi. Pomanjkanje opreme pa je tu vezano še na tesne prostore. V sedanje je ni mo- goče namestiti, bo pa nujno moralo biti, čim se dializna postaja preseli v večje pro- store. VELIKO ŠE NEREŠENEGA Posebej velja omeniti, da so v celjski bolnišnici še ve- dno nerešena številna po- membna področja: tako ni centralnega arhiva (mikrofil- manje), internega prenosa informacij od bolnikov (ra- čunalnik za hospital in spe- cialistično ambulantno služ- bo, skupne klicne naprave, sodobna telefonska centrala) in vrste delovnih pripomoč- kov. Teh, pa naj gre za kirur- ške, internistične ali druge, skoraj ni mogoče našteti. Operativni oddelki na pri- mer potrebujejo 36 naprav za izboljšanje operativnih stori- tev, 18 naprav pa pri njih ča- ka na popravilo. Podobno je na ginekološkem in porodni- škem oddelku, marsikaj tudi potrebujejo na otroškem od- delku. Slaba opremljenost, ki se z vsakim letom še krepi, je da- nes pripeljala že do zelo tež- kih delovnih pogojev v vseh strokah, ki delujejo v okviru bolnišnično-specialistične službe. Brez vsaj skromnega pomika na bolje, se bo učin- kovitost vseh specialističnih strok še hudo pomanjšala. Tega pa kljub ah pa prav za- radi vseh varčevalnih napo- rov v naši družbi ne smemo dovoliti. Človek je bil in je naša največja vrednota, zdrav človek ali hitro in učinkovito ozdravljen bol- nik pa lahko v polni meri s svojim delom povrne vse stroške, ki so bih potrebni, da smo obhkovaU tako zdravstveno službo, takšno bolnišnico in takšno opre- mo, ki so omogočih ohranja- nje in povrnitev zdravja ter lajšanje bolezni. prim. dr. FRANC FAZARINC MILENA B. POKLIC Aaica Vošnjak, glavna sestra intenzivne terapije ob bolniku: »Po- stelj, namenjenih težkim bolnikom, nimamo. To povzroča precej težav pri delu, ki jih občutijo zaradi potrebnega premikanja tudi bolniki.* Postaja za centratni nadzor srčnih bolnikov je nepopolna, pred dvema mesecema pa se Je ie pokvarila. Tako so sedaj zapisi krivulj slabi in se nanje ni mogoče zanesti, alarmna naprava, ki bi zdrav- stvene delavce opozorila na hujše motnje srčnega ritma ne dela, prav tako ni zbirnih podatkov za osem ur. Dr. Ivan Žuran Je poudaril nevarnost, da morda kdaj zdravstveni delavci ne bi pra- vočasno opazIU bujšib mot^*iJ pri srčnih bolnikih. ; V BESEDI IN SLIKI TITO - JOCO ŽNIDARŠIČ Slovenski fotoreporter in urednik fotografije pri Delu Joco Žnidaršič razstavlja v razstavnem salonu Komenda na PolzeU serijo fotografij pod skupnim naslovom Tito, Gre za serijo fotografij, ki nam tovariša Tita predstavljajo zasebno, torej za fotografije, ki smo jih imeli le redko priložnost videti. Otvoritev razstave je bila v soboto. Udeležili so se je številni krajani in predstavniki družbenopolitičnega živ- Ijenja kraja in občine, ter avtor sam. Razstava je vzbudila na Polzeli veliko zanimanja. 2e doslej so si jo ogledali mnogi, zanimanje zanjo pa še vedno traja. Odprta bo do 28. maja. T. TAVCAR TABORNIŠKI MNOGOBOJI Občinska zveza tabornikov Slovenske Konjice organi- zira vsako leto taborniške mnogoboje. V kategoriji me- dvedkov in čebehc pokažejo najmlajši znanje v orienta- ciji, premagovanju ovir, kurjenju ognjev, postavljanju šo- torov in šotork in lokostrelstvu (na sliki). Starejša kategorija tabornikov in tabornic ima še za- htevnejše delo: orientacijski pohod, kjer je treba znati vrisati kontrolne točke po izumutu, vezanje vozlov, .po- stavljanje šorotov, lokostrelstvo in' signahzacijo (Morse, semafor). To je delček iz življenja in dela taborniških odredov, ki se trudijo, da bi člane čimbolj navadili za življenje v naravi in s tem tudi za obrabno domovine. FRANJO MLEKAR RAZIGRANA MLADOST V ŽALCU Nedeljska prireditev v telovadnici osnovnošolskega centra v Žalcu, na kateri je nastopilo 1000 malčkov iz vseti vrtcev v žalski občini, je privabila izredno mnogo obisko- valcev. Njihov nastop, ki je bil posvečen mesecu mladosjj in 800 letnici Žalca, je dokazal da v vzgojno varstveni^ zavodih v tej občini namenjajo telesni kulturi kar največ pozornosti. Po prireditvi, ki je navdušila vse prisotne, f opravih nastop tudi pionirji in pionirke karate sekcij* TVD Partizan iz Žalca, ki jih vadi Silvo Maric. TVD Parti- zan iz Žalca, ki je prireditev organiziral v sodelovanju ^ VVZ Janko Herman, si za organizacijo prireditve zaslii*J vso pohvalo. Po nastopu v telovadnici je bil na igriš^'^ športnega centra tudi prikaz dejavnosti ostalih sekcij i^' skega Partizana. Na prireditvi je igral mladinski pihal^ orkester glasbene šole Žalec. JANEZ VEDENI^' KONCERT NA VRHU NAD LAŠKIM Moški zbor, ki se je v začetku leta razvil iz prejšnje^^ okteta in prav tako letos ustanovljeni tamburaški orl^ ster, bosta v nedeljo 30. maja ob 15.30 priredila svoj PV skupni nastop. Moški zbor, ki ga vodi Igor Nerad ' orkester pod vodstvom Marjana Jurkoška, sta ob obst^ ječi dramski skupini mladih zadružnikov stebra izr^^Jlj močne kulturne dejavnosti v tej manj razviti krajec skupnosti kozjanskega dela laške občine. 21 - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK - $tran 7 STISKE HOSTNIKOVEGA ANTONA POD TEŽO ŠTIRIH VOGALOV Ni Je roke, ki bi iz domače moke umesila kruh Kaj pomaga, če je v ka- šči obilo žita in v vrečah dovolj moke, ko pa ga ni, ki bi znal speči kruh! Kaj pomaga, če je v di- mnici in v skrinji dovolj mesa, ko pa ga ni, ki bi mogel pripraviti dober obed! Komu naj bo v ponos, če je po omarah in v ka- mrah na kupe perila, ko pa ni v hiši nikogar, ki bi znal perilo oprati! Kako se pobahati z bla- ginjo, ki je v hiši več kot očitna, ko pa ga ni, ki bi jo znal očediti in urediti v lep, prijazen dom! Ko se odlušči zunanja lupina leska, ki ga daje veliko posestvo, poln hlev živine in obnovljena hiša, ostane le grenkoba, obup in strah Hostniko- vega Antona iz Polja ob Sotli... SAM S TREMI FANTI 6. junija bo poteklo na- tanko šest let, ko je po hudi in dolgotrajni bolez- ni obstalo srce Hostniko- ve Slavice. Mož Anton je ostal sam s tremi fanti. Najmlajšemu Petru je bi- lo takrat šest let, srednje- mu Ivanu deset in starej- šemu Antonu dvanajst. Očetu je bilo, kot da se je svet podrl nanj. Z ženo sta se dobro razumela, skupaj sta si delila vsa bremena in lepe trenutke, ki jih prinaša življenje, skupaj sta vzgajala svoje tri fante. A njuna sreča je trajala komaj trinajst let. Vse tisto, kar sta prej složno prenašala in strpno delila, se je zgrnilo na Antonove rame. Nena- doma, kar čez noč, je mo- ral v celoti prevzeti skrb za več kot trinajst hekta- rov vehko posestvo, za delo v kuhinji, postal je edini vzgojitelj svojim do- raščaJDČim sinovom. Pa si je govoril Anton: Saj bo šlo, mora iti! Dan za dnem je vstajal ob štirih zjutraj, da je v štedilniku zakuril in pripravil otro- kom zajtrk, preden so se odpeljah v šolo. Potem je moral v hlev, k živini, pa na polje, vmes je bilo tre- ba skuhati južino fantom, ki so prihajah iz šole, po- poldne pa spet na polje, pa v hlev, pa spet kuha- nje, pospravljanje, pra- nje ... Sama sreča je bila, da je v soseščini živela ovdovela Antonova se- stra, ki je kmalu uvidela, da Anton vsega ne bo zmogel. Tako je jela pri- hajati v hišo, da je vsaj po kuhinji pospravila in pri- pravila jed za Hostnikove moške. A kaj, ko je tudi ona kmalu zbolela. Sedaj pa je že leto, kar so jo po- kopah. STISKA IN STRAH OKLEPATA SRCE Sest let je dolga doba in Hostnikovi fantje so iz otrok zrasli v postavne mladeniče. Mlajši Peter je že v sedm.em razredu osnovne šole v Bistrici ob Soth in že razmišlja, kam v šolo naprej. Srednji Ivan je v drugem letniku Pedagoškega šolskega centra v Celju, priden in marljiv učenec je. Starejši Anton pa že dela v Hme- zadovi trgovini v Imenem in hvalijo ga, da je priden delavec. Seveda mladost prina- ša s seboj tudi mnoge že- lje, interese, hotenja po prostosti, zabavi, po športnem izživljanju. Za- to ni čudno, če si Hostni- kovi fantje žehjo vse kaj drugega, kot pa dan za dnem pomagati očetu v hlevu, kjer je trinajst glav živine, pa pri delu na po- lju, še manj pri posprav- ljanju in snaženju hiše. Saj delajo, pravi oče An- ton, seveda pomagajo, ko je treba. Toda k vsakem delu jih mora priganjati, prositi. Oče jih razume, da jim gre po glavi vse kaj drugega, kot to, kaj je tre- ba doma narediti. Zaveda se tudi, da so vsi trije od- prtih in bistrih glav in da so pridni pri učenju, tako da v šolah in pri delu ni- majo težav. Vseeno pa pričakuje, da bi ga fantje vsaj razumeli v njegovi veliki stiski, ki mu zadnje čase iz dneva v dan bolj in bolj oklepa srce. Stiska, ki se rojeva zato, ker mu zmanjkuje moči, volje in poguma za življenje. In tudi iz velike bojazni pred boleznijo, ki mu ogroža njegovo shujšano in od dela zgarano telo. BO PRIŠLA POMOČ? Oče Anton ne more več skriti jeze, žalosti in obu- pa, ko se razgleduje po umazani in neurejeni ku- hinji, po neočedenem hle- vu, po traktorju, ki je ves zamazan in prašen, po ne- pometenem dvorišču, po neposajenem vrtu. Nava- jen je bil na snago in red, ki sta ju z ženo tako nego- vala. Kolikokrat bi se rad spravil nad plasti nesna- ge na štedilniku ali nad kupe umazanega perila, a vse to bi moral narediti ponoči, ko je vse ostalo najnujnejše delo pri kra- ju. Tedaj pa se Anton naj- bolj zave, da nima več moči za vse to. Začuti, da štiriinšestdesetletnemu telesu odtekajo zdravi so- kovi, da ga prebadajo bo- lečine, ki ne naznanjajo nič dobrega. Ničkoliko- krat se takrat sesede in solze nemoči mu zalijejo zguban obraz. In ob zori, ko je treba vstati in znova zasukati brezciljni vrti- ljak opravil, takrat mu je, da bi kar obležal, zaspal. A le za hip pomisli na to, kajti v naslednjem trenut- ku se zave, da morajo otroci v šolo in na delo, da jim mora pripraviti zajtrk. Hitro vstane in začne se vse znova: delo v hiši, delo v hlevu, delo na polju. Svetloba dneva pa kljub vsemu prinese s se- boj tudi upe in želje, ki z mrakom utonejo. Anton načrtuje, kako bi še do konca uredil hišo, ometal fasado, dokončal spalne prostore. Veseli se uspe- hov, ki jih otroci žanjejo v šoli in skupaj z njimi ugi- ba, kako bi bilo bolje vna- prej. A ko se dan prevesi v mrak, se Antonovi stra- hovi vrnejo. Bo zmogel, se sprašuje, bo zmogel vse to breme, ki je iz dne- va v dan težje? Hostnikov Anton ra- zmišlja, kako bi prišel do ženske, ki bi vsaj deloma prevzela nekatere od nje- govih skrbi. Rad bi spet videl svoj dom urejen, rad bi jedel kruh, ki bi ga spekla ženska roka iz nje- gove moke, rad bi videl otroke lepo in čisto oble- čene. Ne razmišlja o ženi- tvi, žeh si le, da bi prišla v njegov dom skrbna in pri- dna gospodinja. Ničesar ji ne bi manjkalo, zatrjuje Anton, ne hrane, ne de- narja, ne udobja. Kajti hi- ša je vehka, kar šest sob ima. Antonu ne bi bilo težko prepustiti do smrti eno od sob ženski, ki bi bila pripravljena gospodi- njiti njemu in njegovim fantom. Dobro bi nam šlo, pravi Hostnikov oče in tudi fantje so priprav- ljeni dehti svoj dom z žen- sko, ki bi jim pomagala. Seveda pa pri Hostni- kovih vedo, da ni ravno veliko žensk, ki bi bile 'voljne priti v Polje ob Sotli in jim ponuditi roko v pomoč. Ostaja pa jim vendarle žarek upanja, da je še kje dobra ženska, ki bi bila pripravljena na nji- hovi Hostnikovi domačiji znova urediti lep in topel dom. DAMJANA STAMEJCiC KRAJEVNI PRAZNIK BRASLOVČs NOVE CESTE Krajani Braslovč praznujejo svoj praznik 14. junija v spo- min na leto 1941, ko so prišli na Dobrovlje prvi partizani in streljanje prvih Braslovčanov v Celju in Mariboru. O letošnjem praznovanju je tekla beseda s predsednikom sveta krajevne skupnosti Braslovče Ivanom Faletom, ki nam je takole pripovedoval: »Za letošnje praznovanje kra- jevnega praznika bomo pripravili več prireditev, trajale pa bodo od 6. do 13. junija. Najpomembnejše pa je, da bomo izročih namenu tudi dva odseka cest in sicer 2 km dolg odsek od Zovneka do Podvrha in moderniziran, 1 km dolg odsek Presarje-Braslovče. Vrednost obeh investicij znaša 6,5 milijona, sredstva pa so prispevah Hmezad Žalec s svo- jimi TOZD, samoupravna interesna komunalna skupnost, krajevna skupnost Braslovče, SIP Šempeter vehko pa tudi krajani sami.« V tednu praznovanja bodo med drugim tudi smučarski skoki na skakalnici prevlečeni s plastiko, dramska skupina bo uprizorila igro Samorastniki v režiji Anice Brišnik, me- šani pevski zbor pod vodstvom Vinka Rizmala bo pripravil samostojni koncert. Slavnostna seja skupščine in družbeno- pohtičnih organizacij bo 13. junija ob 9. uri. Na njej bodo zaslužnim krajanom podelih priznanja. Na sliki: Pri gradnji ceste Žovnek-Podvrh. T. TAVCAR RIMSKE TOPLICE: SPOMIN NA KOJZICO Dvaindvajsetega maja praznujejo občani v krajevni skup- nosti Rimske Tophce svoj praznik. Ta dan so si izbrah kot spomin na vehki dogodek v maju leta 1941, ko je bil v skalovju Kojzice ustanovni sestanek pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Krajani Rimskih Toplic so svoj praznik počastih z mno- gimi manifestacijami. Na predvečer se je odvijal nogometni turnir športnih sekcij in tradicionalni večerni tek po Rim- skih Tophcah. V soboto, na dan praznika, je bil dopoldan koncert godbe na pihala iz Laškega, popoldne pa, v dvorani Vojnega centra za medicinsko rehabihtacijo, osrednja prire- ditev s koncertom moškega pevskega zbora Anton Aškerc iz Rimskih Toplic. Slavnostni govornik je bil Milko Vahčič, predsednik krajevne organizacije SZDL Rimske Toplice, kt je podelil letošnja priznanja OF. Prejeh so jih: Cveto Knez. Karel Grimšič, Jože Potušek, Vili Knez in Vladimir Frece. Proslave sta se udeležila tudi edina preživela člana ustanov- nega sestanka na Kojzici, Lojze Diacci in Jože Jurač. V nedeljo so krajani združili krajevni praznik s proslavo Dneva mladosti. Na svečani in dobro pripravljeni akademiji na športnem igrišču osnovne šole, so nastopih predstavnik: vseh generacij mladih, od cicibanov do mladincev in voja kov VCMR Rimske Toplice, ter godba na pihala iz Radeč. Krajani so se tudi te prireditve udeležih v polnem številu. MARJELA AGREŽ »SEKIRA** V ŠKOFJI LOKI Letos mineva 25. leto od tedaj, ko so se v Velenju zbrale slovenske ljubiteljske gledališke skupine na reviji igralskih skupin. Letošnje, jubilejno srečanje gledaliških skupin Slovenija se bo pričelo v ponedeljek, 31. maja v Skofji Loki in bo sklenjeno z XII. skupščino Zveze gledahških skupin Slove nije 5. junija. Občinstvu se bo v dvorani loškega odra med drugimi predstavilo tudi Amatersko gledališče Velenje iz Titovega Velenja. Odigrah bodo igro Janeza Žmavca Sekira, ki jo je na oder postavil igralec Bogomir Veras. Izbor je po ogledu območnih prireditev in nekaterih posa- mično prijavljenih predstav opravil Marjan Belina, glavni tajnik ZKOS. MP G. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 27. maj 19( POKRAJINSKI MUZEJ V CELJU m STOLETNEM OBSTOJU Plakat in značka Na počastitev svojega sto- Jitnega obstoja (1882-1982) se celjslti Pol(rajinsl(i muzej s sistematičnim uresničeva- njem zastavljenega progra- r la pripravlja že vrsto let. Tako so strokovna in druga iielovna prizadevanja usmerjena poleg vsega dru- gega v urejanje stalnih raz- stav zbirk, ki so zastopane v tem, splošno zasnovanem muzeju. Arheološki oddelek že po- h:reduie javnosti bogastvo z razstavljeno zbirko, z obema lapidarijema, ki sta v kletnih prostorih Stare grofije in na prostem, za muzejsko zgradbo. Umetnostni in kulturno- . godovinski oddelek, ki zbi- ra in hrani muzealije iz ob- dobja od 13. do 20. stoletja že razstavlja izbrane eksponate ' I. nadstropju Stare grofije. Temu oddelku pripadata tu- 'li obe posebno slavni spo- meniški vrednoti Celja - ■tavba Stare grofije in nasli- kani Celjski strop v njeni re- prezentančni dvorani. Vse te obstoječe muzejske prezentacije so že uveljavlje- ne v javnosti, tako med obi- skovalci teh razstav kot tudi med številnimi strokovnjaki, xi spremljajo razvoj in kako- vost tovrstne muzejske de- javnosti v Celju. V pripravah pa so v pritličju Stare grofije, kjer so uspešno adaptirani prostori, razstave iz numi- zmatične zbirke, iz etnolo- škega oddelka z izvenevrop- sko zbirko Alme Karlinove, stare libojske keramike in historičnih upodobitev Celja z nekaterimi dokumentarni- mi vrednimi predmeti. Prav v tem času se zaključuje ob- nova severne fasade Stare grofije, ki bo, kot vse kaže, naravnost blestela v svoji ar- hitektonski skladnosti in barvni ubranosti. V zvezi s proslavami sto- letnega jubileja - uradna ustanovitev je bila 1. maja 1882, ki so organizirane tudi v dogovoru in sodelovanju z Društvom muzealcev in Skupnostjo muzejev Slove- nije, so predvidene otvoritve vseh stalnih razstav, ki so v pripravah. Kot vse kaže, bo- do vsa dela zaključena do meseca novembra, ko bodo otvoritve novih razstav in bo prirejena tudi svečanost pri- merna za kulturni zavod, ki je po svoji starosti drugi v Sloveniji in enajsti v Jugo- slaviji. V tednu muzejev, katere- mu so bili v svetu in pri nas namenjeni dnevi med 18. in 25. majem, pa je bil že izdan plakat, ki opozarja na jubilej muzeja. Plakat prezentira li- kovno uresničitev celjskega akad. slikarja Avgusta La- vrenčiča. Osnovno izhodišče dizajna je tudi to pot v poe- nostavljenem delu pročelja muzejske stavbe - Stare gro- fije, kjer napolnjujejo površi- ne med arkadami zanimivo- sti muzeja. To so detajli stro- pa s figurami in stebri, ki poudarjajo naslikano arhi- tektonsko perspektivo stropne slikarije. V pritličju je predstavljena kamnita an- tična glava Meduze, kot si- metrično deljen zaključek osrednjega arkadnega polja, kjer je srebrnik celjskega grofa Ulrika II, (že znan kot emblem celjskega muzeja). Poleg omenjenega ima na plakatu svojo posebno velja- vo barva, ki svetlobno pou- darja pomembnost reklami- ranega dogodka. Plakat je dobro natiskala tiskarna Zrinski, Cakovec. Poleg pla- kata je izdal muzej tudi znač- ko. Gre za glavo Rimljanke iz 2. stol. našega štetja, ki je bila najdena v Celju in je od- lično kiparsko izdelana. Gla- va, ki je originalu kamnita, je na znački po osnutku, ki ga je naredil Vinko Vipotnik, odlita v kovini. Značke je iz- delala Marjana Šumej iz Lev- ca, naprodaj pa so že v muze- ju. Mikavnost značke je, da je uporabna tudi kot okrasna igla. Stoletnici muzeja bo name- njena tudi posebna številka revije ARGO, ki jo izdaja Na- rodni muzej v Ljubljani. V tej izdaji bo objavljenih več prispevkov, ki bodo osvetlili historiat in vrednote muzeja ter njegovih zbirk. Poleg omenjenih dogod- kov in izdaj je na programu še več zanimivosti. Omeniti je treba priložnostno grafiko - jedkanico akademskega slikarja Rudija Španzla, ki vključuje v motiv eksponat celjskega muzeja. V posebni akciji - upodo- bitve značilnih ostalin spo- meniške dediščine v Celju - sodelujejo celjski likovni amaterji. Njihova izbrana de- la iz te akcije bodo predstav- ljena javnosti na občasni raz- stavi v Celju, kot v počasti- tev muzejskega jubileja, v mesecu novembru. MILENA MOŠKON POGLED NA PLATNO MISTERIJ GRADU OBERWALD Scenarij: Michelangelo Antonioni, Tonino Guera. Kamera: Luciano Tovoli. REŽIJA: MICHELANGELO ANTONIONI. Igrajo: Monica Vitti, Franco Branciaroli, Paolo Bonacelli, Elisabeta Poizi, Luig Diberti in drugi. Eden najuglednejših obhkovalcev sodobnosti v filmski umetnosti, preverjeni mojster Michelangelo Antonioni, se je po šestih letih, v katerih ni naredU nobenega filma, konec leta 1980 pojavil z novim delom - Misterij gradu Oberwald, ki ga je posnel v proizvodnji druge italijanske TV mreže. Film je pri- tegnil pozornost javnosti predvsem iz dveh razlogov - prvič zato, ker pomeni vrnitev starega mojstra po dolgih letih odsot- nosti, ko se je ta predvsem ukvarjal z eksperimenti s sliko, barvami in kamero, drugič zato, ker pomeni odmik od Antonionijeve avtorske poti. Njegova najboljša dela so namreč psihološko poglobljene študije sodobnosti (Rdeča puščava, Avantura, Blow up, Zabriskie point. Poklic: reporter), medtem ko je ta film segel v davno preteklost. Izhodišče mu je bila zgodba o kraljici Elizabeti Avstrijski in njenem življenju po nasilnem umoru moža - Ludvika Bavar- skega. Na osnovi Cocteaujeve drame na isto temo. je zgodbo še dodatno predelal, predvsem pa jo je postavil v drug čas (leto 1903) in v imaginarno monarhijo. Tu je stkal zgodbo o Elizabe- tini ljubezni do pesnika, ki je njenemu ubitemu Ludviku pov- sem podoben, in ki je v stik z njo prišel zato, da bi jo po naročilu njenih nasprotnikov umoril. Toda ljubezen, ki pre- maga čut odgovornosti do prevzete naloge ni'dovolj. Pesnik hoče za svojo ljubo več - oblast in čast. Seveda spozna, da je temu sam najbolj napoti in zato izbere kot rešitev samomor, a Elizabetino razočaranje ob tem jo privede tako daleč, da tudi sama najde izhod le v smrti. Zelo melodramatična zgodba iz preteklosti je Antonionija v mnogočem omejila, kljub temu pa ji je znal vdihniti svoj avtorski pečat, ki se izraža predvsem skozi vizualizacijo zgodbe, dekor, zvedavo oko kamere in občutek za dramatič- nost. Zelo se je posrečila predvsem scena dogodkov v viharni noči, ko pesnik v begu pred policijo ubeži na grad Oberwald in tam prvič sreča Elizabeto. Antonioni z Obenvaldom sicer ni ponovil svojih avtorskih viškov, a je vseeno ustvaril zanimivo filmsko delo. Za ogled še priporočamo: Ladja norcev (mala dvorana kina Union), Goli v sedlu (Kino Union). BRANKO STAMEJCIC NAJMLAJŠI, A NAJBOLJ IZVIRNI To je najkrajša ocena na- stopa najmlajše skupine ple- snega gledališča iz Celja na Prazniku plesa 82, ki je bil pretekli petek v Ljubljani. V poplavi disko plesov so celj- ski otroci (najmlajši so stari pet let, najstarejši pa osem) poželi največji uspeh k izvirna in kreativna skupin Snežinke in palček M« so ves čas svojega kratke] nastopa zabavali občinstvo svojimi plesnimi čarovnij mi in tako pokazali drugi otrokom, plesnim mento jem in staršem, da ob ustre nem strokovnem vodsti (koreografinja in vodja Go dana Stefanovič) lahko otr( spozna in obvlada svoje te in gib tudi v na videz spr ščeni improvizaciji. »Zaloi no pa je to«, pravi GordaB »da danes najmlajšim ljul teljem. plesa mentorji kvari okus in izvirnost giba z riti disco glasbe«. Praznik plesa naj bi posl postalo tradicionalno srei nje plesnih pionirskih sit pin in obenem pregled de na tem področju. Letošn izkušnje so najbrž dale mis ti strokovnjakom, kako naj bodoče usmerjajo mentol teh plesnih skupin. VV LUČE: SPOMINSKA PLOŠČA BLAŽU ARNIČU čeprav stoji sredi prij« nih Luč ob Savinji lep sp menik in četudi doma' osnovna šola nosi njego^j ime, se Lučani znova oddo' žujejo spominu svojega ve^ kega rojaka, skladatelj prvih slovenskih simfo"^ Blaža Arniča. . V soboto, 29. t. m., boj namreč na njegovi rojstni ši v Zalesu odkrili spond'^ sko ploščo. To slovesno skupaj pripravljata Turisti no društvo in Kraje^ skupnost Luče ob Savinjj^ PETI KULTURNI DAN NA TSŠ USTVARJALNO IZPOLNJEN in sklenjen z akademijo ob Dnevu mladosti 21. maja popoldne so si di- jaki Tehniške šole v Celju zbrali za svoj kulturni dan, ki je ob zaključku prerasel v akademijo v počastitev Dneva mladosti. V tem šolskem letu na no- vo uvedeno področje o osno- vah umetnostne vzgoje se vse bolj vrašča v mlade. To je zanje tudi priložnost, da so- delujejo na različnih področ- jih, da se iščejo, da se bogati- jo, da ustvarjajo. Zato se na srednjih šolah trudijo, da bi našli kar najboljši in svoj- stven način za podoživljanje tega predmeta. Le na tak na- čin se da pritegniti mlade k aktivnemu sodelovanju in le tako imajo te ure in dnevi svoj smisel. V tej smeri vidijo tudi ra- zmah in prepletanje umet- nostne vzgoje z drugimi predmeti, tudi na Tehniški šoli v Celju. Peti kulturni dan, ki so ga po razredih ana- lizirali dijaki sami, je to zno-. va potrdil. Shematsko takš- nega ga bodo skušali obdrža- ti in ga dopolnjevati in do- grajevati le na tistih področ- jih, ki so jih sedaj sami oce- nili za manj uspešne. Razveseljivo je dejstvo, da se je srečanje na TSS udele- žilo veliko povabljenih ustvarjalcev, kar najbolj zgo- vorno priča, da bo šel razvoj v to smer vsako leto naprej, da bodo mladi spoznali mno- go pesnikov, pisateljev, ki- parjev in tako imeli prilož- nost na najbolj neposreden način doživeti umetnost. Ta- ko so se srečanja in pogovo- ra z dijaki udeležili: pisatelja Dane Debič in Branko Hof- man iz Maribora, slikar Av- gust Lavrenčič, kipar Vasili- je Cetkovič, oblikovalka vi- zualnih sporočil iz Zavoda za šolstvo SRS Helena Berce, plesni par Sulek, lutkovna skupina iz PSC z mentorico Alenko Tacol. Temo o Ijubi- teljstvu ie ob dialogu članov »Zarje« Zivka Beškovnikain Srečka Centriha pripovedo- val Marjan Belina. Z izrazni- mi plesi so se predstavile di- jakinje PSC pod vodstvom mentorice Nuše Vovkove. Kulturni dan so tako zapol- nili profesionalni umetniki. ljubitelji umetnosti in mladi vrstniki iz Pedagoškega šol- skega centra. Ta izbor sode-, lujočih potrjuje, da se da enoličnosti izogniti na mno- go načinov in da je prostor, kjer se da navezati stike in navdušiti ustvarjalce, izre- dno velik, zato ga velja izko- ristiti v takšni meri, da bo predmet umetnostne vzgoje v šolah usmerjenega izobra- ževanja ne samo dosegel, ampak tudi presegel predpi- sani učni program. Kreativ- no srečanje z umetniki na petem kulturnem dnevu na TSŠ je uspelo tudi zato, ker je v svojem programu upo- števalo določeno predznanje dijakov za dosego takih smo- trov. MATEJA PODJED ESPERANTO ZAČETNI TEČAJ (31) drugi del Granda salono en la universitato de Oslo estas rezer- vita por la malfermo de la kongreso. - Solena estas malfermo de la kongreso kun la saluvortoj el la tuta mondo. Svečana je otvoritev kongresa s pozdravi z vsega sveta (solen - svečan). Sur la podion venis espe- rantistino el Indonezio. - Na oder je prišla esperan- tistka iz Indonezije. Si alveturis per aeroplano kaj jus transdonas al la čeestantaro salutojn de esperantistoj el Sia lando. - Pripeljala se je z letalom in pravkar izroča pozdrave esperantistov svoje dežele, (jus - prav- kar; doni - dati; transdoni - izročiti, predati). Kako pa je sestavljena beseda »čeestantaro«. Koren besede je »est« od glagola »esti«. Predpona »če« - čeesti; »ant« je pripona tvornega deležnika sedanjega časa, »ar« je pripona, ki pomeni skupino in »o« je končnica za samostalnik. Torej: čeestantaro - skupina prisotnih, prisotni. Al Indonezianino sekvas reprezentantoj de aliaj lan- doj (sekvi - slediti; reprezenti - predstaviti; reprezen- tanto - predstavnik). En aliaj tagoj estas prelegoj de la Internacia somera Universitato. Scienoistoj de diver- saj nacioj prelegas pri siaj fanoj. - Znanstveniki različ- nih narodnosti predavajo o svojih strokah. Poste oka- zas ankaii laborkunvenoj pri la problemoj de la espe- ranta movedo kaj diversaj fakaj kunvenoj. - Potem slede delovni sestanki o problemih esperantskega gi- banja in razni strokovni sestanki. Kunvenas anoj de diversaj fakoj, ekz: pedagogoj, kuracistoj, jurnalistoj, fervojistoj, filatelistoj kaj multaj aliaj. Ankau blinduloj havas sian propran kongreson. - Sestanejo se pripa- dniki raznih strok, npr: pedagogi, zdravniki, novinarji, železničarji, filatelisti in mnogi drugi. Tudi slepi imajo svoj lastni kongres. POPRAVKI: 25. lekcija: antau in ne: antau (1. vr. zg.); kaj in ne: ka (22. vr. zg.); sidigis in ne: sidigos (28. vr. zg.); getis in ne: geetis (9. vr. sp.); stangon in ne: stengon (14. vr. sp.); alproksimigas in ne: alproksimigs; 26. lekcija: ki in ne: ko (21. vr. zg.); čigav, čigar in ne: čigavčigar (19. vr. sp.); 27. lekcija: ni aparte priparolos in ne: ni priprarolos (3. vr. zg.); dopust libertempo... in ne: dopust cliber- tempo... (7. vr. zg.); 28. lekcija: prebral in ne: preral (6. vr. zg.); kun in ne: kun (7. vr. zg.); fromago in ne: framago (4. vr. sp.) kaže in ne: pokaže (10. vr. sp.); en la in ne: el la (24. vr. sp.); gi in ne: gi (25. vr. sp.), mangajon in ne: mangajon (35. vr. sp); 29. lekcija: rapidvagonaro in ne: rapidvagonero (23/24. vr. zg.); uniformoj in ne: unigormoj (10. vr. sp.); mangvšgonon in ne: mangvagonor (3. vr. sp.). k\. 21 - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 ZVEZNO PRIZNANJE NA GOMILSKEM s slavnostno sejo skup- ščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih or- ganizacij KS Gomilsko se je končalo enotedensko praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na prvo konfe- renco KPS pri Smiglovi zidanici. Udeležili so seje tudi predsednik skupšči- ne občine Žalec Vili Pe- tek, predsednik IS Ervin Janežič, predsednik OK SZDL Žalec Janez Me- glic in drugi. Osrednji go-! vor je imel predsednik; skupščine krajevne skup-j nosti Slavko Tiselj, ki jel poudaril, da minulo letoj ni bilo tako uspešno kotj leta poprej. Vseeno pa soj uredili del kanalizacije,: javne razsvetljave, popra- vili nekatere poljske ce- ste in nekatera dela pri Domu krajanov. Ko je go- voril o načrtih, je pred- vsem poudaril, da jih ča- ka še veliko dela pri raz- nih komunalnih objektih, radi pa bi zgradili tudi mrliško vežo. O delu dru- štev in organizacij pa je dejal, da bi nekatere lah- ko več storile, kot so. To velja predvsem za nekate- re delegacije interesnih skupnosti. V kulturnem programu je nastopil mla- dinski pevski zbor, Ivo Robič pa je predsedniku skupščine Slavku Tislu podelil zvezno priznanje SZDL Jugoslavije za uspešno delo v krajevni samoupravi. T. TAVCAR KUD ZARJA TRNOVLJE PREOBRAT V lORI IN... Aktualen Ustinov v rezili Š.Žvižeja Iz petkove premiere v tr- noveljskem kulturnem do- mu lahko takoj primerjamo dve vzporednici: kakor Ustinov v svoji satiri Ljube- zen štirih polkovnikov raz- gali predstavnike zavezni- ških sil in jih predstavi kot navadne majhne ljudi, ki pa na zunaj nosijo na rokah usodo sveta, tako takšen preobrat iz fabule v igri lah- ko najdemo pri izvedbeni plati trnoveljskega gledali- škega ansambla, saj se ta predstava opazno razlikuje od večine dosedanjih. Kdor pozna Zarjin reper- toar ve, da so se igralci v svo- jem ambicioznem iskanju lo- tevali vedno velikih gledali- ških projektov, velikih pač do te mere, da so lahko v delo vključili čimvečje števi- lo gledališkega ansambla. Skoraj redno so prepevali tu- di songe, vsega tega pa to- krat pri Ustinovu ni bilo. Pravzaprav ni pri Zarji opre- delitev do Ustinova nič pre- senetljivega, saj je na trno- veljskih odrskih deskah (sta- rih in novih) vedno našel me- sto izpovedovalec kritične družbene misli, res največ- krat v obliki komedije, a zato nič manj prepričljivo in mor- da zaradi te zvrsti še bolj učinkovito. Štirje polkovniki nas po- peljejo v svet in čase zavezni- ških misij (okupacijskih) na ozemlju poražene Nemčije tik po drugi svetovni vojni. Američan, Anglež, Francoz in Rus se pričkajo v imenu svojih vlad in ideologij in vse je videti, kot da so odločilni pri poteku nadaljnje usode sveta. Toda Ustinov jim je naložil težko nalogo: radi bi osvojili skrivnostni grad v katerem spi Trnuljčica. Ko pa se prične razgrinjati tanči- ca nad polkovniškimi veliči- nami pri prizadevanju vsa- kega od njih, da bi se pribli- žal tej pravljični osebi, ki jo vsak izmed nas nosi v svoji prispodobi iz otroških let, nastopita v odločilni vlogi stalna spremljevalca člove- ka: zli in dobri duh. Prvi bi rad, da bi polkovniki Trnjul- čico zapeljali, dobri pa to ve- dno v zadnjih trenutkih pre- preči. Nazadnje so postavlje- ni pred odločitev: ali ostane- jo v gradu, torej v sanjskem svetu, ali pa se vrnejo v svet stvarnosti. Odločitev je prav- zaprav bila že zgodaj nakaza- na: Francoz bi še rad doživ- ljal presenečenja, torej osta- ne, enako Američan, saj mu očitno v svetu stvarnosti ne morejo pomagati vsi psihia- tri skupaj. Anglež in Rus se vrneta v resnično življenje - Anglež zaradi svoje hladno- sti in ne pretirane ambicije po nenavadnih doživetjih, Rus pa itak ni prej vprašal v Moskvo, kam sploh sme iti... Ljubezen štirih polkovni- kov Petra Ustinova v prevo- du Lojzeta Filipiča ni nezna- no delo celjskemu občin- stvu. Prvo predstavitev tega dela v Jugoslaviji je omogo- čilo prav celjsko gledališče in sicer v sezoni 1953/54, ko so ga postavili na oder v reži- ji Mirča Kraglja (kot gosta), trnoveljska Zarja pa je (če je podatek seveda točen) prva to delo uprizorila kot ama- terski gledališki ansambel pri nas. Režiserju Štefanu Zvižeju je uspelo peljati rde- čo nit skozi vso predstavo, ki je bila zelo dodelana in ureje- na do potankosti in tudi to je kakovostna novost na Zarji- nem odru. Britanskega pol- kovnika je igral Dušan Cafu- ta, francoskega Drago Turn- šek, ameriškega Brane Spe- glič in sovjetskega Srečko Centrih, ki je še enkrat potr- dil svoj igralski talent, pa tu- di znanje. Pravo igralsko od- kritje, ah bolje rečeno potr- ditev, je predstavljal Darko Žvižej v vlogi zlega duha, saj je moral v tej vlogi opraviti vrsto nalog, ki so bile pravi igralski izziv talentu, da se razživi. To mu je uspelo. Do- bri duh je bila Duška Arha- ničeva, ki je na mnogih me- stih kar dobro hodila ob svo- jem igralskem partnerju, a ves čas ni mogla vzdržati nje- govega tempa. Trnuljčica je bila Alenka Pešakova, ki se ji seveda še pozna, da ji je to bila prva večja vloga, žene polkovnikov pa so bile: ame- riškega Vita Mavričeva, bri- tanskega Mateja Izlakar, francoskega Mojca Dimčeva in sovjetskega Judita Uča- karjeva. Hercogenburški žu- pan je bil Ferenc Prime. Kostume je zasnovala Vi- da Zupan-Bekčičeva in to se je v sijaju vse predstave od- Učno poznalo, scena je bila delo več avtorjev in sicer inž. arh. Toneta Sirka, Štefana Zvižeja in Francija Ostrožni- ka, šepetalki sta bili Ksenija David in Marjana Zorko, luč je uravnaval Andrej Žvižej, ton Srečko Mahne, odrski mojster je bil Franci Ostrož- nik, odrski gib je pomagal naštudirati Janez Starina, ostali sodelavci pa so bih Bo- jan Šalamun, Slavko Lipov- šek in Živko Beškovnik. Trnoveljska Zarja nam je dala predstavo, ki je med svojim potekom dodobra na- smejala občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, obenem pa nam je dala v razmišljanje izredno sodobno in še kako aktualno snov. V celoti gledano uspe- la predstava, ki pa seveda skriva v sebi še mnoge nei- zrečene možinosti, največ po igralski plati. DRAGO MEDVED SLIKOVITA KITAJSKA V Muzeju revolucije je od petka dalje odprta razstava likovnih del, ki so jih ustvarili slušno prizadeti iz LR Kitaj- ske. Razstava je nastala na osnovi sodelovanja Zveze slušno prizadetih Slovenije in Temeljne organizacije v Celju ter Kulturne skupnosti Slovenije. O tem sodelovanju je na otvo- ritvi govoril Borut Penko, razstavo pa je odprl Drago Sto- kavnik, sekretar OK SZDL Celje. Razstava nam odkriva zanimiva dela kitajskih likovnikov ~ amaterjev, slušno prizadetih ustvarjalcev, ki so postavih pred gledalca zanimivo paleto barv in kreacij, ki smo jih Sicer nevajeni. Precej se pozna evropski vpliv, tista dela pa, Ifi so značilna za kitajski likovni rokopis pa so novejšega datuma in ne predstavljajo vira močnega vpliva na evropsko slikarstvo, kakršnega je sicer imel vzhod (Japonski lesorezi). Vsekakor predstavlja omenjena razstava zanimiv in drago-: Cen kulturni dogodek in še eno okno več v svet. Skoda je, ker niso podpisi prevedeni, kakor tudi uvodni pano z dolo- "^enimi pojasnih. Na fotografiji: ena od razstavljenih slik. i D. M. PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA NA FRANKOLOVEM Frankolovčani praznujemo krajevni praznik 23. maja v spomin na drzno akcijo partizanov, ki so leta 1944 v sredi- šču Frankolovega izpraznili skladišče orožja, pregnali nemške učitelje in izvedli obsežno propagandno akcijo. V počastitev tega praznika se je te dni v kraju zvrstilo več prireditev. V petek, 21. maja je imela skupščina KS slovesno sejo, na kateri je Bogdan Snabl govoril o pomenu tistega časa, ko si je slovenski narod krojil svojo usodo v epopeji revolucije, ki je z osvoboditvijo prinesla družbene in so- cialne spremembe, ki jih zdaj vsi uživamo. Tudi krajani Frankolovega smo mnogo pridobili: zgradili 30 km cest, elektrificirah celotno območje KS, napeljah in razširih vo- dovodno omrežje, zgradili mostove, adaptirah šoU, zgradih stanovanja za učitelje, obnovili trgovino in gostilno, zgradih 2 športni igrišči, uredili javno razsvetljavo, pridobili pro- store za KS in gasilce, asfaltirali 3 ceste, pridobih nov otro- ški vrtec in z referendumskim programom novo veliko telo- vadnico. Predsednik KK SZDL Anton Drev je podelil priznanja OF nekaterim zaslužnim občanom. Poudaril je, da je prizadev- nih krajanov, ki so vredni tega priznanja več, kot je možno podeliti priznanj. Priznanja so prejeh: Ivan Krnjavšek, Ivan Levovnik, Alfonz Oprčkal, Karel Skoflek in Dragica Gre- gorc. Po končani seji skupščine smo imeli Frankolovčani pri- ložnost prisluhniti ubranemu petju moškega pevskega] zbora iz Dolenjskih Toplic, pevskega zbora domačega pro- svetnega društva in kvarteta Frankolovčani. Koncert je bil v telovadnici osnovne šole. j V soboto, 22. maja so za sprostitev in zabavo krajanov ob j glasbi poskrbeli člani organizacije ZMS. V nedeljo je biloj čutiti praznično vzdušje v kraju že ob 8. uri zjutraj, ko je! zagrala godba na pihala iz Vojnika. Sledilo je tekmovanje j posameznikov za prehodni pokal v streljanju z zračno pu-j ško. Tekmovalo je dvajset strelcev. Pokal je osvojil Valdi' Podjavoršek, drugi je bil Bojan Žnider, tretji pa Rudi Petrej. \ Dobro se je odrezala tudi edina tekmovalka - Jožica Košic. ^ V tekmovanju za pokal Frankolovega v malem nogometu se je pomerilo 13 ekip. Pokal je osvojila mladinska ekipa iz Aljaževega hriba, druga je bila ekipa Vojnika, tretja pa Fran- kolovega. V okviru praznovanja krajevnega praznika si bomo Fran- kolovčani lahko ogledali še tekmo v odbojki med ekipo mladincev in odraslih, ki bo v telovadnici osnovne šole v torek ob 20. uri, nogometno tekmo suhi-debeli v nedeljo ob 9. uri in pa mladinsko igro »Pehta«, ki jo je zrežiral Anton Drev, zaigrali pa bodo učenci osnovne šole Frankolovo in to v petek ob 17. uri ter v soboto ob 20. uri DRAGICA GREGORC VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL 21 Izjemno pomemben vidik osvobajanja dela in de- lavca oz. delovnega človeka je prizadevanje za visoko produktivnost - tako materialno kot duhovno. Prav komunisti se morajo vedno zavzemati za vse tisto, kar takoj ali pa dolgoročneje resnično gospodarsko krepi in bogati našo skupnost. Poklicani so, da opozarjajo na nepravilne gospodarske odločitve, na razmetavanje sredstev, ki so jih ustvarili delovni ljudje, ipd. Morajo si prizadevati za povečanje števila produktiv- nih delovnih mest v materialni duhovni proizvodnji, hkrati pa za odpravljanje neproduktivnih delovnih mest (tako y gospodarstvu kot v negospodarstvu). Pro- duktivna delovna mesta so vsa tista, ki neposredno ali posredno prispevajo k ustvarjanju družbenega boga- stva in s tem omogočajo normalno družbeno življenje oz. optimalno zadovoljevanje potreb in interesov de- lovnih ljudi. Neproduktivna delovna mesta so pred- vsem tista, ki hudo bremenijo združeno delo, hkrati pa mu z ničemer ne koristijo (npr. birokratizacija nekate- rih struktur). S sodobni znanstvenim instrumentari- jem (organizacijskih ved, industrijske sociologije in psihologije, ergologije) je treba dovolj objektivno proučiti vse dejavnosti in vse službe, organe ipd., da bi se po eni strani otresli odvečnega balasta uradništva, administracije, odvečnih instanc in del ipd., po drugi strani pa dosegli boljšo organiziranost in funkcionira- nje vseh proizvodnih dejavnikov. Komunisti morajo v svojih delovnih okoljih dajati ustrezne predloge za dvig produktivnosti, za odprav- ljanje napak, za uveljavljanje discipline, varčevanja,, strokovnosti... Skratka, gre za izboljšanje gospodarje- nja; kakorkoli defektni gospodarski odnosi - pa najsi gre za medrepubliške ali pa za meddržavne - povzro- čajo tudi motnje v odnosih drugih področij in ravni i (politične, mednacionalne, kulturne). i Komunist ne more biti, kdor se oklepa kakšne ne- j produktivne (nepotrebne ali celo škodljive) dejavnosti i oziroma kdor takšne dejavnosti ter delovna mesta tole- rira ali opravičuje. Komunistovo odgovornost, priza- devnost, skromnost - vse te in druge moralne pojme naj bi sedaj in v prihodnje uveljavljali v prvi vrsti na področjih gospodarjenja. Danes gospodarsko ne do- volj hitro napredovati ali celo stagnirati pomeni toliko kot ogroziti vse družbenoekonomske in kulturnopoli- tične dosežke revolucionarnega gibanja. Na defektni, osiromašeni materialni osnovi družbe prihaja do vseh mogočih nepravilnosti in konfhktov. Komunist se zaveda, da na gospodarskem področju niso mogoči čudeži, presenetljivo hitra napredovanja in dosežki. Za sorazmerno skromna izboljšanja so po- trebni veliki, nenehni napori. Zato mora komunist razkrinkovati nosilce voluntarističnih iluzij, po obrazcu »do sedaj nismo, odslej pa bomo« in ciničnih birokratskih ugotavljanj splošne skupne krivde - pri- dnih in lenih, uspešnih in neuspešnih, varčnih in za- pravljivih ... Le komunist, ki je sam ustvarjalen, pro- duktiven, ki ne izkorišča dela drugih, je Icihko nosilec pobud za izboljšanje gospodarjenja. Vsak korak re- sničnega gospodarskega gibanja velja več kot kilome- tri fraz, ki samo zamegljujejo resnično stanje in odnose ter prikrivajo preprosto resnico, da gospodarske te- žave rešuje le ustvarjalno, produktivno delo. ZMAGALI CELJANI v počastitev Dneva mladosti je Ribiška družina Celje v nedeljo priredila na Smartinskem jezeru mladinsko ekipno tekmovanje. Sodelovalo je sedem ekip, med katerimi je bila najboljša ekipa RD Celje III. Drugo mesto so zasedli mla- dinci iz Laškega in tretje iz Vevč. Med posamezniki se je najbolje izkazala Darja Roje iz Celja. Prve tri ekipe in naj- boljši posameznik so prejeh pokale, ki jim jih je izročil predsednik OK ZSMS Celje Darko Končan. Na shki: V prvi vrsti zmagovalna ekipa Celje, v drugi vrsti ekipa iz Vevč, na desni pa je mentor celjskih mladih ribičev Jože Poznič. F. BOGADI 10. ttran - novi tednik Št. 21 - 27. maj 1982 pravniki za braice P€$iEDICE PRENEHANJA DELOVNEGA miMENJA v zvezi s prenehanjem del vuega razmerja nastanejo za delavca, pa ludi organizacijo združenega dela določene obveznosti. Pri so- dišču združenega dela obravnavamo mnogo teh primerov. Pri tem želin. osvetliu le dva primera prenehanja delo^/iit^a razmena kate- ra pozna Zakon o delovm^i ra/.nr. aih. . ciav- cu preneha delovno razmerje < Uelovni orga- nizaciji, če pismeno izjavi, da želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja i^-lovno razmerje. Zakon točno določa le pis-neno od- poved delovnega razmerja s stran* delavca. Delavcu pa preneha delovno razmerje v te- meljni organizaciji tudi, če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji. Tudi v tem primeru tako zakon določa le in edino pismeni sporazum. Zakon sicer pozna tudi druge načine prenehanja delovnega razmerja, a za potrebe našega primera naj omenim le Se okohSčino, da lahko delavcu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, če mu je do- končno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Kot prvo in bistveno obvezo delavca, ki je na primer pismeno odpovedal delovno ra- zmerje, ali ki mu je delovno razmerje preneha- lo, ker mu je bil dokončno izrečen ukrep pre- nehanja delovnega razmerja, naj omenim na tem mestu, izpraznitev stanovanja. Ce je na- mreč delavec kot imetnik stanovanjske pravi- ce na stanovanju, katerega stanodajalec je de- lovna organizacija, pri kateri je delavec delal, a je sedaj odpovedal delovno razmerje, dobil to stanovanje od te delovne organizacije, mu lahko delovna organizacija odpoVe stanovanj- sko pogodbo in delavec mora stanovanje iz- prazniti. Zakon o stanovanjskih razmerjih na- mreč določa, da je mogoče odpovedati stano- vanjsko pogodbo kadar delavcu preneha de- lovno razmerje po lastni izjavi (razen v prime- rih upokojitve) ali če mu je bil izrečen disci- plinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavci navadno odpovedujejo delovno ra- zmerje tam, kjer pač menijo, da je njihovo delo premalo ovrednoteno, oziroma da dobi- vajo nizek OD. Pri tem pa pozabijo, da je stanovanje vendarle ena od bistvenih dobrin. Na sodišču v glavnem zatrjujejo, da jih nihče ni opozoril na posledice odpovedi delovnega razmerja. Seveda pa mora delovna organizaci- ja delavcu oz. imetniku stanovanjske pravice odpovedati stanovanjsko pogodbo po treh mesecih po prenehanju delovnega razmerja, ker sicer je rok zamujen. Delavcu, ki pa je v tem stanovanju, pa ni mogoče odpovedati sta- novanjske pogodbe, če je že dopolnil 10 let delovne dobe in od tega 5 let neprekinjeno pri organizaciji združenega dela, ki mu je stano- vanje dodeUla. Vse navedeno velja seveda le v primeru če je delavec pismeno odpovedal de- lovno razmerje. Ce pa je prišlo do sporazu- mnega prenehanja delovnega razmerja, pa de- lovna organizacija delavcu ne more odpove- dati stanovanjske pogodbe. Tu večkrat priha- ja do nesporazuma kaj pomeni »sporazumno prenehanje delovnega razmerja«. Ce delavec pismeno odpove delovno razmerje, je običaj- no v pravilniku o delovnih razmerjih določe- no koUko časa mora delavec ostati še na delu (odpovedni rok) pri čemer zakon določa, da ta rok ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 6 mesecev. Med organizacijo združenega dela in delavcem pa lahko pride do sporazumnega skrajšanja tega odpovednega roka, ah do predčasne razrešitve. To seveda ni isto kot sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Zakon namreč točno določa, da pride do spo- razumnega prenehanja delovnega razmerja, če se delavec pismeno sporazume s poobla- ščenim organom organizacije združenega de- la, da mu preneha delovno razmerje v temelj- ni organizaciji. Tudi tu je določen rok oziroma mora biti določen točen datum prenehanja delovnega razmerja. Pooblaščeni organ pri or- ganizaciji združenega dela pa je vedno samo- upravni organ in to je običajno komisija za delovna razmerja. Nikdar torej ne more tak pismeni sporazum z delavcem skleniti indivi- dualni ali kolektivni poslovodni organ oziro- ma direktor. Brez uspeha se zato sklicujejo delavci na to češ da so se z direktorjem dogo- vorili za sporazumno prenehanje delovnega razmerja oz. da je direktor obljubil sporazum. (Nadaljevanje prihodnjič) OKOLI CELJA V OBRATNI SMERI Letošnje jubilejno 10. ko- lesarjenje okoli Celja bo po- tekalo po nekoliko spreme- njeni progi in v obratni sme- ri kot dosedaj. Proga tokrat ne bo vodila skozi Šmartno v Rožni dolini temveč preko Hudinje in Nove vasi, kjer sta pri samopostrežnih trgo- vinah tudi startni in kontrol- ni mesti. Ostala startna me- sta pa bodo pri mostu na Otoku, na igrišču Skalna klet, na Teharju pri šoli, v Ljubečni na avtopoligonu, v Arclinu pri odcepu za Celje ter na Ostrožnem pri gostilni Ljubica. Start te akcije bo v nedeljo 30. tega meseca od 7,30 do 10. ure. Udeleženci pa mora- jo progo prevoziti najkasneje do 12. ure. F. P. ZDOMCI V NORNBEROU Z UDARNIŠKIM DELOM UREDILI PROSTORE Delavcem na začasnem delu v Niimbergu in okolici, posebno še Slovencem, je pomenilo najlepše darilo za Dan mladosti, ki so ga sicer obeležili z vrsto športnih in kulturnih srečanj na petih majskih srečanjih v Neu- stadtu na Bavarskem 16. m.aja, že dan poprej odprti prenovljeni prostori na Diebacherstrasse U. Priza- devni člani slovenskega športnega in kulturnega druš- tva Simon Jenko iz Niirnberga, ki združuje 163 Sloven- cev (večinoma so prišli s celjskega območja) so si z okoli 600 udarniškimi urami uredili dva lična klubska prostora z okoli 70 kvadratnimi metri površine. Iz- datno so zdomcem priskočili na pomoč tudi iz podruž- nice Gorenja v Fiirthu. Pri Simonu Jenku so prepri- čani, da bo zdaj ob že uspešni kegljaški sekciji, s polnimi pljuči zadihala še namiznoteniška sekcija, V novih prostorih bodo prišli na račun še šahisti, končno pa naj bi zaživela tudi folklora in pevski zbor. »Vsem odraslim, ki ste delali za slovenske prostore se zahvaljujem in v imenu vseh otrok obljubljam, da bomo nadaljevali vašo tradicijo,« je v prisrčni otroški zadregi prebral zaobljubo Metod Topolnik, komaj triinpolletna Mihaela Jošt, katere starši so iz Vojnika, pa je z drobnima ročicama le dovolj stisnila škarje in prerezala vrvico ob otvoritvi novih prostorov SSKD Simon Jenko v Niimbegu. Slovenska pesem v prijet- nem in varnem zatočišču Slovencev se je razlegala pozno v noč. (Foto: PAVEL PERC) JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 61 »Vidite, tem so vrata naših domov vedno odprta," mi je rekel predsednik »Triglava* Rudolf Šteker med pogovo- rom v društveni pisarni v ulici Ramon Ldsta 5158 vBuenos Airesu. To je bilo, še preden so se preselili v nove, sodobne prostore velikega doma, ki so ga medtem zgradili s svojimi močmi. »Se posebej pa nimamo nič proti, če se družijo naši sinovi z njihovimi, in rečem vam, da se med njimd v nekate- rih primerih spletajo prijateljske, celo rodbinske vezi.* Ideološko sta kajpak obe strani tisoče kilometrov vsak- sebi in te razlike se zmanjšujejo samo tedaj, ko spreminjajo svoja stališča politični emigranti, medtem ko ostajajo eko- nomski trdno na svojih. Čeprav ni v neposredni zvezi z osrednjo temo te zgodbe, se zdi vendarle primemo ob tej priložnosti podati nekaj v telegrafskem slogu izrečenih informacij o dejavnosti naše ekonomske emigracije v Argentini. Če nič drugega, dopol- njuje opis okolja, v katerem deluje politična emigracija, saj so sedeži nekaterih društev obeh strani oddaljeni drug od drugega vsega po nekaj sto metrov... V Buenos Airesu deluje sedaj najpomembnejše društvo »Triglav*, njegovo dejavnost pa dopolnjuje še društvo v Bemalu. »Triglav* je nastal po dolgoletnih razpravah z združitvijo treh društev: »Ljudskega odra*, »Našega doma* in »Zarje*. Ta društva so delovala dolga leta pov- sem ločeno in vsi napori, da bi se združili, so bili zaman. To je trajalo tako dolgo, dokler ni zrasla nova generacija, že druga ali tretja, slovenskih ekonomskih emigrantov in vljudno, toda odločno povedala svojim staršem, da razlike, ki so delile stare, zanje ne veljajo več. Zgolj za informacijo: katoliško društvo »Naš dom* (ki je bilo sicer med narodnoosvobodilnim bojem prav tako pa- triotsko in so njegovi člani enako vneto nabirali pomoč za partizane) in »Ljudski oder*, v katerem so prevladovali ippiunisti in socialisti, nista v vsej svoji zgodovini nikoli sddelovala ...pa čeprav sta bila sedeža obeh društev komaj nekaj sto metrov narazen! To je sedaj samo še preteklost Dandanašnji so vsi pod skupno streho »Triglava*, in kadar priredijo skupen piknik v društvenih prostorih, kjer 600 do 800 Slovencev z združenimi močmi poje pol tone pečenega mena in vse skupaj zalijejo s tremi petdesetUtrskimi sodi Vina - imate kaj videti! »Ljudaki oder* (ki še mu je pred združitvijo s »Trig)a- vom* pridružilo ie društvo »Bratstvo*) so ustanovili že leta 1922 izaeljenci iz Slovenskega primorja in Prekmurja. Med ipanako državljansko vojno so pošiljali pomoč (in prosto- vt^ice) rapubUkanaki armadi Leta 1949 je Peronova vlada dRiinp^)M|»ov«dak, Jter bo bili v njem tudi komunisti. Znova je oživelo leta 1958. Ob koncu druge svetovne vojne je imelo okoh 1000 članov, danes jih ima 400. »Naš dom* so ustanovili leta 1935 in je imel pred združi- tvijo okoli 200 članov. Najmlajše je bilo društvo »Zarja*, ustanovljeno šele leta 1957 kot izrazito nepolitično. V njem so se zbirali premožnejši izseljenci. Imelo je 120 članov. Vsa ta tri nekdanja društva so v okviru »Triglava* uresni- čila doslej najbolj ambiciozen projekt v zgodovini sloven- skega izseljenstva vArgentini: izjemno lepo projektiran in zgrajen društveni dom kar oriaških razsežnosti, v katerem je prostor za vse člane in vse njihove dejavnosti. Zgradba ima gledališko dvorano, pomožne prostore, gostišča, knjiž- nico, kegljišče, projektiran je tudi pokrit plavalni bazen, kar je za Buenos Aires nadpoprečno razkošje. Med mojim obiskom so dom še gradili, pa je že nekaj zidov zbujalo občutek samozavesti in moči. »Doselj smo delali v prostorih, ki so bili vse prej kot primerni, še malo pa ne reprezentativni. Tu pa tam je bilo marsikomu med nami celo nerodno, če je povabil v društvene prostore svojega argentinskega znanca ali prijatelja. Toda v novem domu bo neprimerno bolje. Ne samo, da bomo lahko vse drugače delali, marveč bo to tudi zunanji dokaz, kaj zmo- remo Jugoslovani, če se zares zagrizemo v delo. To bo naše izložbeno okno!* je dejal predsednik »Triglava* in v njego- vih besedah je bUo toliko neprikritega ponosa, da se ga je mimogrede nalezel tudi poslušalec. Dom so gradili sami in so pri tem počasi prodajali stare domove. To so počeli v razmerah velike inflacije tako spretno in uspešno kot najbolj premeteni trgovci z nepre- mičninami. Najprej jim je uspelo kupiti veliko gradbeno parcelo (celih 4000 kvadratnih metrov), nato pa so začeli zidati. Zgradba bo imela več kot 2100 kvadratnih metrov pokrite površine - z igrišči za tenis, odbojko, telovadnico. Pri tem so imeli samo svoj denar in svoje roke ter voljo, nobene pomoči od nikoder. »Vsaka pomoč iz domovine bi bila zlata vredna,* so mi povedali. »Nočemo denarja, radi bi tisto, česar tudi z6 denar tukaj ne moremo kupiti: slovenske knjige, časopise, plošče, note, narodne noše, kakšno sliko in glasbeni instru- ment* »Ali vam je jugoslovanska ambasada doslej že kaj poma- gala?* »Na žalost ne. Edina pomoč je neuradna. Vicekonzui Mitja Štrukelj v svojem prostem času poučuje naše člane slovenščino. In ne morete si misliti, koliko nam to po- meni!* O tem sem se lahko prepričal nekega večera, ko serti gledal v majhni pisarni doma neverjetno, pisano gnečo ljudi - najmlajši je imel sedem let, najstarejši okrog petde- set - ki so z veiiJco pozornostjo poslušali razlago mladeg^ diplomata, ki pa, žal, ni po poklicu profesor ali učitelj, marveč pravnik in ki vrhu tega nima primernih učbenikoV' Zgolj za ilustracijo stanja in odnosa domovine do izse- ljencev je vredno reči, da je ta reporter po vrnitvi na hit^ zbral nekaj knjig, gramofonskih plošč, prtov in podobnO^ reči ter po Izseljenski matici poslal v Argentino, pa je vse tO blago ležalo več kot poldrugo leto v Ljubljani, preden soij poslali naprej! Menda so čakali na primemo priložnost pošljejo tudi svoje knjige. Pa bi vsaka pomoč bila vsaj dvakrat koristna! »Vemo,* so mi rekli, »da vas včasih napadajo in daj' napadi prihajajo iz vrst slovenske politične emipacii^'^ št. 21 - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN NEPRAVILNOST/ PRI VOLITVAH? Na vprašanje vašega bral- ca Toneta Uršiča iz Šentjur- ja, ki ste ga objavili 8. aprila, vam dajemo tale odgovor: Po zakonu traja glasovanje na dan volitev praviloma od 7. do 19. ure. V sporazumu s pristojno volilno komisijo pa lahko volilni odbor, zato da bi omogočil glasovanje de- lovnim ljudem, ki imajo ra- zhčen delovni čas, ali da bi se ustreglo zahtevam delov- nega procesa v TOZD oziro- ma delovni skupnosti: - določi, da se glasovanje začne pred 7. uro ali konča po 19. uri ali - določi, da traja glasova- nje na volilni dan tudi v dru- gačnem času, vendar naj- manj 12 ur. V nobenem primeru pa se glasovanje ne sme začeti pred 4. uro zjutraj in ne kon- čati po 23. uri. Glede na to, da lahko tisti, ki v volilnem imeniku pomo- toma ni vpisan, glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot vo- lilni upravičenec v evidenci za območje volišča, na kate- rem želi glasovati, vaš bralec pravilno opozarja, da volišča praviloma ni mogoče pred- časno zapreti, ker da so gla- sovali že vsi v volilni imenik vpisani volilci. Upoštevati pa je treba, da so bile po- manjkljivosti z vohlnimi imeniki pretežno le v večjih krajih, kjer je bilo na posa- meznih voliščih že tako vpi- sanih veliko število volilcev, pa že zavojo tega ni bilo mo- goče doseči stoodstotne ude- ležbe, medtem ko so takšno volilno udeležbo redno dose- gali na voliščih v manjših krajih, kjer se takoreč med seboj vsi dobro poznajo. Za- to je bilo izključeno, da bi zaradi tega, ker je bilo voli- šče predčasno zaprto, ostal kakšen volilec, ki bi hotel glasovati s potrdilom, brez možnosti, da bi v resnici tudi glasoval. Takega konkretne- ga primera namreč ne ome- nja niti vaš bralec, niti ni znan republiški volilni komi- siji. TOMO GRGIC, predsednik republiške volilne komisije ZAHVALA ZA POŠTENOST 28. aprila sem na Maribor- ski cesti v Celju izgubil mo- ško torbico z vsemi doku- menti, čeki in denarjem. Se isti dan mi je-dežurni oficir iz celjske vojašnice Jožeta Me- niha-Rajka prinesel izgublje- no torbico na dom. Našel jo je vojak, katerega imena žal nisem mogel izvedeti. Tudi dežurni oficir v imenu najdi- telja ni hotel sprejeti nobene nagrade. Zato se želim javno zahvaliti. To dejanje pa še predvsem dokazuje, da je vzgoja in usmerjanje naših vojaških kadrov zelo pravil- na in družbeno pozitivna. P. P., Celje ŠE, KAKO DO OTROKA Na ponovno vprašanje Pe- tra Kavalarja v Novem tedni- ku z dne 22. 4. dajemo na- slednji odgovor: Podatek, da čakajo jugo- slovanski starši na celjskem na posvojitev otroka tudi do sedem let, je netočen, saj ta- kega podatka v naši službi ni nikoli dobil noben novinar. V zadnjih sedmih letih je bi- lo v naši občini sklenjenih 14 posvojitev otrok. Za drugi del odgovora na vprašanje, ki ga je Peter Kavalar naslo- vil Centru za socialno delo, pa naslednje pojasnilo: Od delavcev, ki so izvajali postopek posvojitve, ni ni- kogar več v Centru (upokoji- tev, zaposhtve v drugih DO), zato posredujemo ugotovi- tve Republiškega sekretaria- ta za zdravstvo in socialno varstvo (sedanji Republiški komite), ki je v konkretnem primeru posvojitve ocenil zakonitosti posvojitvenega postopka. Ocena je bila po- dana januarja 1974. leta. »V primeru posvojitve mladoletnega... se na podla- gi zbranih dokazil in drugih podatkov v spisu lahko ugo- tovi, da je bil v tem primeru postopek vseskozi zakonit, da so bile upoštevane tako določbe veljavnega zakona o posvojitvi, kakor tudi uvede- na praksa. (Op. Centra: v pri- meru posvojitve jugoslovan- skega otroka po tujih držav- ljanih daje k posvojitvi so- glasje Republiški sekretariat oziroma Komite za zdrav- stvo in socialno varstvo). Ugotovljeno je, da izhaja mladoletni otrok... iz težkih socialnih in družinskih ra- zmer. Očetovstvo ni ugotov- ljeno, mati pa se je takoj po porodu odrekla otroku oziro- ma se sploh ni hotela brigati zanj in je tudi izjavila, naj se ga da v posvojitev. Otrok je bil potem začasno dan v rejništvo do posvoji- tve, ker ni bil na razpolago takoj primeren posvojitelj oziroma se nekateri intere- senti niso odločih za posvoji- tev, ko so spoznah konkret- ne razmere otroka. Rejništvo ni bilo najbolj posrečeno izbrano, saj je bil otrok dan rejnici, ki ima že sama pet otrok, pa tudi zaradi svojega dela se ni mogla otroku do- volj posvetiti, kar se je tudi poznalo deloma na otroku. Rejnina se je plačevala iz družbenih sredstev. Poteklo je več mesecev in še vedno ni bilo domačega posvojite- lja. Ko pa je prišlo do kon- kretnega postopka o posvoji- tvi, je rejnica po podatkih v spisu izjavila, da k petim otrokom ne more posvojiti še šestega. Pojavil se je na- mreč resen interesent za po- svojitev, ki pa je bil tuj, fran- coski državljan delavskega porekla, z urejenimi socialni- mi in materialnimi razmera- mi, o čemer so predloženi li- stinski dokazi, zato je bila posvojitev sklenjena ob upo- števanju vseh zakonskih do- ločil in uvedene prakse. Lahko se ugotovi, da je bi- la z vidika interesa otrokove bodočnosti posvojitev posre- čena, čeprav po tujem držav- ljanu, to pa zato, ker doma- čega ni bilo. V rejništvu otrok ni bil v najboljših ra- zmerah, tudi se je rejnina plačevala iz družbenih sred- stev, tako da to ni bila trajna rešitev, da bi bila zagotovlje- na otrokova vzreja. vzgoja in priprava za življenje. V takih primerih je posvojitev sicer strokovno gledano pravilna rešitev, ker pride otrok v urejeno družinsko vzgojo, kakor zakonski otroci. V konkretnem primeru je mla- doletni ... prišel v popolno družino, ki je skrbno prever- jena in izbrana z upošteva- njem socialnih, vzgojnih, zdravstvenih pa tudi mate- rialnih vidikov. To je tudi si- cer splošna praksa in nima- mo primerov, da bi se pozne- je izkazala že sklenjena po- svojitev kot neuspela z vidi- ka koristi otroka.* Iz opisanega sledi, da je Center za socialno delo rav- nal tudi v tem primeru skla- dno z zakonom in metodami strokovnega socialnega dela. In še pojasnilo, zakaj se je francoski zakonski par ogla- sil za posvojitev prav v celj- skem Centru za socialno de- lo. V izjavi prevajalca (z dne 13. 12. 1973), ki je hranjena v uradni dokumentaciji v Cen- tru, je zapisano: »Na moje vprašanje (vprašanje preva- jalca francoskemu zakon- skemu paru), kdo ju je napo- til na socialno službo v Celju, sta mi povedala naslednje: V Franciji je neki znanec, Francoz, ki je posvojil jugo- slovanskega otroka, pove- dal, kako naj ukrenem in kam naj grem, da dobim po- trebne informacije o jugoslo- vanskih otrokih. Sel sem v Pariz na Jugoslovansko am- basado in dobil napotke, ka- tere dokumente naj pripra- vim za takšno posvojitev. Povedali so mi še, naj iščem otroka ali v Celju, Mariboru ali v Ljubljani na Centrih za socialno delo. Ker me je pot v Jugoslavijo najprej prived- la v Celje, sem se oglasil na tem Centru za socialno delo.« Center za socialno delo, Celje OPRAVIČUJEM SE GOSTJI v Novem tedniku je bil 8. 4. v rubriki Pisma objav- ljen prispevek »Odnos do gostov«, ki kritizira dogodek v Kolodvorski restavraciji. Vodstvo lokala z vso re- snostjo in odgovornostjo sprejema kritiko, zapisano v omenjenem pismu. Kritiko sprejema z razumevanjem tudi vse strežno osebje. Odnos natakarja do stranke je bil nekorekten, za kar je' sprejel natakar kritiko in opozorilo. Storili bomo vse potrebno, da bi v svojih prostorih na- šim gostom omogočili dobro počutje. Kritiko sprejemamo še bolj zaradi tega, ker je na- menjena tudi vsem obisko- valcem našega lokala, ki se resnično velikokrat ravnajo, kot se doma ne bi nikoli. Bi- stro smo na novo preuredih in opremili novembra 1980. Priznati moramo, da je ta del lokala lep in prijeten. Kako dolgo bomo takega ohranili, pa je gotovo odvisno ne sa- mo od nas samih, ampak v dobršni meri tudi od obisko- valcev. Naš natakar pa prosi, da objavite tudi njegovo iz- javo: »Stranko sem postregel in dvakrat prijazno opozoril, da naj gre k stenski polici ali k mizi. S tem tudi da prostor novo prihajajočim gostom, ki jim ob tej strani točilne mize strežemo. Toda vztraja- la je, da ne gre. Raztrosila je nekaj sladkorja in papirč- kov, zato sem, priznam, bil nekohko bolj glasen, saj sem mislil, da me ne shši, ali da me ni razumela. Nisem pa kričal in tudi nič slabega mi- slil. Besede, ki sem jih izre- kel, obžalujem in se zaradi tega gostji javno opraviču- jem, seveda, če je to tako ra- zumela.« Vodstvo Kolodvorske restavracije Celje NA PROSTORU DELAVNICE BO ZELENICA Odgovarjamo na javno vprašanje o namenu prosto- ra, kjer je bila Vrenkova mi- zarska delavnica podrta. Ob- činska komunalna skupnost - enota za upravljanje in ure- janje stavbnih zemljišč obči- ne Celje je odkupila poslov- no stavbo,- Vrnkovo mizar- sko delavnico, v skladu z za- zidalnim načrtom »Staro mestno jedro« in jo na licita- ciji oddala v rušitev najugo- dnejšemu ponudniku. Po dogovoru s krajevno skupnostjo Center in v skla- du z zazidalnim načrtom bo prostor, kjer je bila stavba, nasut s humusom in posejan s travo. Po pogodbi mora ru- šitelj prostor urediti do 20. maja. Na to obveznost smo ga pred kratkim še posebej opozorih, naše nadzorne službe pa bodo operativno zagotovile, da bo prostor urejen do tega roka. JANEZ KOZMUS, direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo, Celje GOSTIŠČE NA GRADU v tej rubriki je bralec 6. 5. zastavil vprašanje o ustrez- nosti odpiralnega časa na go- stišču Stari grad in menil, da je prepozno, če gostišče od- piramo na tej turistični točki šele ob 11. uri. Na vprašanje odgovarjamo s pojasnilom, da je odpiralni čas tega gosti- šča urejen s samoupravnim sporazumom o dejanskem poslovnem času v gostiščih na območju občine Celje, ki je usklajen tudi s priporočili Turističnega društva. V zim- skem letnem času, ki velja od 1. oktobra do 30. aprila, je gostišče odprto od 11. do 21. ure, v letnem času (od 1. ma- ja do 30. septembra) pa od 9. do 21. ure. Izkušnje z obiski na Starem gradu potrjujejo, da je odpiralni čas gostišča ustrezno opredeljen. MIRO VERONIK, MERX Celje NAZAJ V DOMAČE GNEZDO Nemčijo je spet zapustil eden od tako imenovanih »gastarbajterjev« z družino in se za stalno vrnil v domači kraj, v Slovenijo. Povprašal sem ga, kaj ga je vleklo v svet in kaj danes nazaj, v do- movino? Vedno nasmejanega obra- za se Ferdo Požlep pol v šah in pol za res sam imenuje Slovenski nomad. Res je svojevrsten, s svojo družino vred. Sam je bil rojen v Fran- ciji kot sin slovenskih star- šev, žena Ivanka je doma iz Hrastnika, sin se mu je rodil v Nemčiji, a hči v Avstraliji. Niti sam ne ve odgovora, kaj ga je gnalo v svet. Pravi, da je podedoval nekaj nemirne krvi, mladost pa je nenehno hrepenela po nečem novem. Ko se je v celjski Klimi izučU za ključavničarja, je bila na- ša industrija še v povojnih povojih. Mikalo ga je nekaj več, pa še vse tisto, kar je v mladostni domišljiji pred- stavljalo sen mnogih, kot av- to, na primer. »Plačilo za mojo lahkomi- selnost pa je le težko opisa- ti,« pravi. »Povsod sama ra- zočaranja, trdo delo, človeka nevredno življenje. Mnogo izkušenj sem si nabral v tej šoli življenja. Nikjer v svetu niso gledali papirjev o moji strokovni izobrazbi. Povsod so videh le roke in delo. Tež- ko se je bilo uveljaviti in zri- niti naprej. Razočarani nad grenkobo nemškega kruha, smo šh v Avstrahjo, a tudi tam nismo dolgo vzdržah. Zaslužek ni bil slab in lahko bi si kaj ustvarili. Le domo- tožje in slovenski ponos so nas vlekli nazaj v Evropo. Za nas so bila najtežja dela, ter ob vsaki priliki od domači- nov opazka .greenhom' (ze- lenec), kar je bolelo kot zauš- nica. Po 25-letih garanja v tujini sva s ženo sklenila, da se za stalno vrneva v domovino. V Laškem sva postavila hišo, da' ne bova drugim v nadle- go, kot doslej, v tujini. Upa- va, da nas bodo naši ljudje bolje sprejeli v svojo družbo, kot smo bili doslej vajeni v tujini. Dosti let sem se domov vo- zil z nemško registracijo. S ponosom jo bom zamenjal za našo domačo in se zbudil iz neprijetnih sanj o medeni tu- jini. Se enkrat bo treba plju- niti v roke, da še doma doka- žem, da mi je svet dal dovolj izkušenj v pokhcu in življe- nju, da bom lahko zadovoljil potrebe bodočih strank. Oblasti so mi rade pomagale pri formalnosti izdaje dovo- ljenja za opravljanje obrti.« Vsi Slovenci iz Reutlinge- na bomo Ferda zelo pogreša- h, saj z njim izgubljamo do- brega tovariša in dolgoletne- ga aktivnega člana SKUD Triglav. Njemu in družini že- hmo mnogo sreče pri delu in življenju v domačem kraju. VLADO KODELA, Reutlingen, ZRN POKOPALIŠČE NA GOLOVCU 26. marca 1982 se je sestal Družbeni svet za gospodarje- nje s prostorom in varstvo okolja, ki je imel na dnev- nem redu med ostalim tudi točko »Možnosti nadaljnjega urejanja slovenskega poko- pahšča na Golovcu.« Zu di izčrpne razprave v zv z osnutkom urbanistič.i ga načrta Celja pa sta bih ive točki preloženi na nash c ajo sejo Družbenega sveta, kj bo med 15. in 25. ju li'im. Ta- krat bo tudi bolj jaSiio, kako in v kateri smeri se bo ur< d - lo Slovensko pokopališče. Vemo, da nam to ni v okras in niti v ponos, vendar smo se odgovorno lotili tega problema, vključno s prese- litvijo Romov s tega območ- ja, po možnosti še v tem letu. Na pisma v Novem tedn> ku nismo odgovorili, ko so bila vprašanja zastavljena, ker smo hoteh konkretno na- kazati rešitve, kot bi jih predlagal Družbeni svet. Morda bomo zato lahko kej več in bolj konkretno zapisa- h konec junija. RASTI ŽNUDERL, predsednik občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, Celje. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO Na posnetku levo Je »staro* novo Titovo Velenje, desno pa polja, hmeljišča, travniki, kozolci in privatne hiše... Danes Je na tem prostoru visoko betonsko naselje s sodobnimi stolpnicami ki se bo od 1. Junija dalje imenovalo KS Edvard Kardelj. V novi krajevni skupnosti bo tudi centralna pošta, ki Je domala že pod streho, zdaj Jo bodo »oblekli«, kdaj pa bo zazvonilo se še ne ve... V betonskem naselju so tudi samo (zaenkrat) betonska otroška igrišča, načrtujejo pa tudi boljša, travnata, da bo prijetneje... Franc Atelšek Je predse- dnik hišnega sveta Karde- ljev trg od 5 do 9 Ljubica Lamešič Je predse- dnica Osnovne organizacije ZSMS Adi Pirtošek Je podpn dni k Krajevne konttt SZDL OBISKALI SMO NOVO KRAJEVNO SKUPNO^ NAJMANJŠ VEUKEGAr 1. junija bo slavnostna seja skupščine nove Kardelj, 12. junija pa bodo v počastitev lači krajevne skupnosti, odkrili spomenik velike »2e konec leta 1980 je Krajevna konferen- ca SZDL v KS Salek-Gorica na programski konferenci sprejela sklep o imenovanju koordinacijskega odbora za volitve 1982. Ker je hkrati sprejela tudi sklep, da se pristo- pi k nadaljnjemu poglabljanju samouprav- nih odnosov v krajevni skupnosti, ]e predla- gala KS Salek-Gorica, da imenuje koordina- cijski odbor za reorganizacijo KS oziroma razdelitev KS v dve ali več novih krajevnih skupnosti. V juniju in juliju 81 smo izvedli zbore ob- čanov ter jih seznanih s pobudo o namerava- ni spremembi organiziranosti KS. Na teb zborih so se občani soseske D oz. »ploščadi E. Kardelja« strinjaU s takšno pobudo. Na skupni seji predsedstva KK SZDL, sveta KS in koordinacijskega odbora za voli- tve 82 smo pripravili akcijski program in izhodišča za ustanovitev nove KS, ki naj bi nosila ime po tovarišu Edvardu Kardelju. V novembru, decembru in januarju so po- tekale priprave za ustanovitev in konstitui- ranje 00 ZK v KS Edvard Kardelj ter aktiva 00 ZSMS. Te osnovne organizacije so bile tudi ustanovljene in konstituirane. Svet KS je imenoval volilno komisijo za KS Salek - Gorica in za novo nastajajočo KS E. Kardelj Titovo Velenje.« To je nekaj stavkov iz poročila o predvolil- ni dejavnosti za volitve 82 in ustanavljanju nove KS Edvard Kardelj Titovo Velenje, ki ga je podpisal predsednik KK SZDL Salek - Gorica Viljem Jelen. Po nekaj letih, kar je začela na travnikih, hmeljiščih in poljih rasti nova stanovanjska četrt, je le-ta pred pomembnim trenutkom, da dobi svoje ime: Krajevna skupnost Edvard Kardelj! MAJHNI, MLADI, VENDAR ODLOČNI Nova Krajevna skupnost Edvard Kardelj ima trenutno samo okoli 1500 stanovalcev, pa tudi kasneje, ko bodo zgrajeni vsi predvi- deni bloki, se ta številka ne bo močno pove- čala. Meji na KS Šmartno, KS Levi breg in KS Salek - Gorica, meje pa potekajo ob reki Paki na severu, po Kidričevi cesti na zaho- du, na jugu po poti, ki pelje ob Vili Herben- To je osrednja ploščad, kjer bo stal večji parkirni prostor za okoli 1000 stein po gozdu in se za Petrolovo d vije nazaj proti centru. Trenutno je vli ni skupnosti Edvard Kardelj naselje« dem blokov, v gradnji jih je še šest. G tudi poslopje nove pošte, ki naj bi ^ izgled dobila do 12. junija. Rezerviral^ jo dva prostora: za novo stavbo Robm iz Beograda ter hotel. Dokler pa hotel« - ta naj bi stal nasproti nove pošte otroško igrišče. Svojo trgovino bo ! gradila tudi velenjska ERA v velikost 1300 m2. Trenutno pa sestavljajo bodočo kP skupnost samo bloki (vseljeni in v vrtec, mesnica in veliko gradbišč. Vi dobili lani, menda pa je že zdaj prern saj so v tem naselju stanovalci, ki pd ne presegajo dosti čez 30 let. To porf' gre za mlade družine. V tej krajevni s* sti ni individualnih hiš, in kozolcev in ter vrtičkarjev, ni kmetov... V že vS{ blokih so pretežno delavci rudnika.' skega šolskega centra, Vegrada, pravljajo za vselitev solidarnostni blo' menda vseljiv julija... lahko tudi av^ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DOSOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DOl yRINKE DO SOTLE - OD RINKE DOSOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOT Pečečnik je predsednik fgjevne konference SZDL Jani Hrovat vodi kot sekre- tar Osnovno organizacijo ZKS Ivanka Milic je aktivna na različnih področjih Zdenko Sirca pa je pod- predsednik sveta KS Edvard Kardelj i^ARD KARDELJ V TITOVEM VELENJU Z IMENOM mUCIONARJA iindvajsete - krajevne skupnosti v občini Velenje, KS Edvard 2. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v srcu nove voiucionarju, vizlonarju in in mislecu Edvardu Kardelju ^dvarda Kardelja, pod to ploščadjo pa je f^OBLEMI OB ROJSTVU... trenutno imajo v krajevni skupnosti ura- '0 dva telefona - mesnica in vrtec ter men- 'Poluradno dva zasebnika. Potrebovali pa jih mnogo več. Sem so prišli ljudje, ki so l^i imeli telefone, zdaj jih nimajo in jih tudi jl^aj časa še ne bodo imeli. Telefoni pa bi ^ v prvi vrsti potrebni zaradi SLO in DS pa ^f^ih nesreč, bolezni, mnogih okvar po si- ^ novih blokih... ^fometna signalizacija ni najboljša, kasne- '^i bodo pomagali tudi z nadvozi, ^elotno naselje je trenutno še gradbišče in ki jih je kot »bučnic«, nimajo kam % da bi bili na varnem. '^eurejene so še tudi zadeve okoli prosto- v' krajevne skupnosti in drugih organiza- I' saj nameravajo sedanji zasilni prodor ^"■^meniti v stanovanje... »Ko že gradijo "^a naselja in soseske, bi načrtovalci mora- ^isliti na prostore, kjer bodo kasneje delo- ^ organizacije. Tako pa ni ustreznih pro- ?^ov za delovanje neke krajevne skupno- Ob tem so kar malo ogorčeni. Upravi- Ker so na začetku, so še vedno brez svoje- ga denarja pa čeprav so nekaj zbrali s člana- rino za članstvo v SZDL. Imajo mnogo prostorov za majhne, pred- vsem obrtne lokale. Vsak, ki bo prišel, bo dobrodošel. Mnogi so hoteli, da bi bili kar trije bifeji, pa čeprav jih je od Pesja do Obir- ca vseh gostinskih lokalov kar 30! MLEČNA RESTAVRACIJA DA, GOSTILNA NE! Tako so odločni! »Ce bo kdo pri nas pri- pravljen zgraditi oziroma odpreti mlečno re- stavracijo, mu bomo celo udarniško poma- gali. Bifeji pa bi bili samo zbirališče... Tu je veliko otrok in mlečna restavracija bi bila več kot dobrodošla.« Sicer pa bodo odločitev o tem prepustili stanovalcem. Želijo spominsko sobo Edvarda Kardelja! »Ce se že imenujemo po njem in če imamo njegov spomenik, zakaj ne bi imeli še spo- minske sobe? Zakaj se tudi ne bi pobratili s krajevno skupnostjo, ki ima enako ime ali kar krajem Kardeljevo?« Odprli bodo tudi kozmetični salon, celjska Tkanina bo menda tudi kmalu odprla Mojco, kjer bo prodajala blaga po nekoliko nižjih cenah. Imeli bi strelsko družino, pa ni ustreznega prostora! Potrebujejo kakšno rekreacijsko povr- šino! Društva (po interesih) bodo ustanavljah kasneje, ko se bodo vsi novi stanovalci usta- lili ter med seboj vsaj malo spoznali in sku- paj zadihali. »V vodstva vseh organizacij smo izbrali najboljše ljudi, kajti od toga je odvisno, kak- šen bo naš delovni start. Ta mora biti uspe- šen, kajti potem bo lažje!« Vse to in še veliko drugega so problemi nekoga, ki se pojavlja. Pripravljeni pa so, da z maksimalnim delom upravičijo to, kar jim je bilo zaupano: da njihova krajevna skup- nost nosi ime velikega revolucionarja in mi- sleca Edvarda Kardelja. Vsak začetek je te- žak, to, kar so opravili doslej, pa je porok, da bodo uspeli. TEKST:TONE VRABL FOTO: LOJZE OJSTRSEK V krajevni skupnosti Edvard Kardelj Je trenutno eno samo gradbišče, kajti naselje šele nastaja pa čeprav je že veliko vseljenega. Loje verjetno eden redkih poskusov, da bi v zamahu nekaj let načrtno zgradili zaključeno stano- vanjsko celoto, jo naselili in ji vcepili življenje. Zlasti ob slabem vremenu je po novi krajevni skupnosti še veliko blata pa čeprav je domala vse asfaltirano. So pač delovi- šča in tovornjaki odvažajo in dovažajo material. Ko bodo zgradili še šest blokov ali stolpnic bo zmanjkalo prostora za še kaj drugega, razen tisto, kjer je prostor rezerviran. To pa naj bi bil hotel, ki ga v Titovem Velenju še kako potrebujejo. Adi Pirtošek (levo) je tudi ljubitelj slikar in za sedanjo sobo krajevne skupnosti je v tehniki rdeče krede narisal Kardelja, Tita in Lenina! »Mojca- bo ena izmed prvih trgovin v novi krajevni skupnosti. Pripravlja Jo celjska Tkanina. V isti ulici so še boksi za manjše trgovinice! ^w RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ^ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SO? 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 27. maj 1982 ZAVAROVALNA SKUPNOST »TRIGLAV« OBMOČNA SKUPNOST CEUE OPOZARJA LASTNIKE TRAKTORJEV Novi republiški zakon o varnosU v cestnem prome- tu, ki je začel veljati 20. fe- bruarja, obvezuje lastnike oziroma uporabnike trak- torjev, da jih zavarujejo za avtomobilsko odgovornost. S sklenitvijo tega zavarova- nja dobi zavarovanec po- kritje za škodo, katero pov- zroči s svojim vozilom na tujih osebah ali stvareh. V primeru, da zavarovanje ne bo sklenjeno do 20. avgu- sta, bo zavarovalnica od ta- krat naprej oškodovancu, kateremu bo povzročena škoda z nezavarovanim traktorjem kljub temu zave- zana plačati odškodnino, to pa nato izterjati od pov- zročitelja škode. Zavirovanja se sklenejo za registrirane traktorje, kot že do sedaj, ob registraciji. Za kmetijske traktorje se zavarovanja lahko sklenejo na vseh predstavništvih za- varovalne skupnosti Tri- glav, oziroma na krajih, kjer se bodo vršili tehnični pre- gledi traktorjev. Istočasno Zavarovalnica TRIGLAV tudi priporoča vsem, ki še nimajo sklenje- nega kasko zavarovanja traktorja, da ga čim hitreje zavarujejo. Tako si zavaru- jejo svoje premoženje za škode, ki so ravno pri tej vrsti vozil pogoste. NEOBDELANA ZEMLJA V ŠENTJURSKI OBČINI ČAKA NAS SETEV IN 2ETEV Organizirano proti zlu neobdelane zemlje Neobdelanost kmetijskih zemljišč in ostarelost kme- tov, je v šentjurski občini problem, ki mu bo veljalo posvetiti več pozornosti, kajti v večini primerov je zemlja neobdelana tam, kjer so mladi odšli v dolino, ostareli kmetje pa niso več kos sodobnemu kmetova- nju. V šentjurski občini je okrog 475 ha neobdelanih zemljišč, in sicer njiv in trav- nikov. Od tega je 150 ha njiv od skupne površine 3697. Poleg tega je okrog 30 ha pašnikov, ki so se že zarasli in približno 50 ha takšnih, ki se počasi, a vztrajno zara- ščajo. Področje kmetijske občine je znano po mešanih kmeti- jah in po veliki razdrobljeno- sti kmetijskih površin. Med- tem ko je med čistimi kmeti veliko ostarelih, je iz mlajših kmetij praviloma en družin- ski član zaposlen v industri- ji. Nekaj večjih čistih kmetij, kjer gospodarijo mladi, je na področju Ponikve, Dramelj in Blagovne. To je tudi po- dročje, ki je najugodnejše za kmetovanje, saj je teren po- ložen, zemlja pa rodovitna. S problemom neobdelanih zemljišč se najbolj spoprije- majo na območju Rudnice v krajevni skupnosti Loka pri Žusmu, kjer je pet takih kmetij, ki že več let niso bile obdelane. Razlog za neobde- lana zemljišča na tem po- dročju pa ni samo ostarelost, ampak v nesporazumu med predniki in dediči. Deloma ostaja zemlja v šentjurski občini neobdela- na tudi zaradi lastnikov, ki so socialni podpirane! ali pa dobivajo skromno kmečko starostno pokojnino. Tako so finančno prešibki, da bi lahko smotrno vlagali v zem- ljo in poljedeljske stroje. Tudi dotrajane stavbe so svojevrsten problem. Da bi lahko njihovi lastniki pri- merno obdelovali zemljo, bi morali v prvi vrsti obnoviti stanovanjske in gospodar- ske objekte. Marsikje pa je teren težko dostopen, prevoz gradbenega materiala zato otežkočen ali celo nemogoč. Slabe ceste so v velikih pri- merih vzrok in povod za neobdelana zemljišča ali ce- lo propad kmetije. Zato mlajši raje gradijo v nižini, v bližini cest, ostarele starše pa pustijo doma. Ti včasih, odmaknjeni od napredka in ljudi, dobesedno životarijo, a so kljub temu tako prepriča- ni v svoje nazore in navezani na zemljo, da niso redki pri- meri, ko odklanjajo vsakrš- no pomoč. Tudi na področju krajev- nih skupnosti Kalobje in Planina, je več neobdelanih kmetij. V glavnem gre za takšne kmete, ki imajo 5 do 6 ha neobdelanih površini Že prej naštetim vzrokom za neobdelanost zemlje se cesto priključi še alkohol in invali- dnost lastnikov. Mladi se ta- kemu okolju skušajo izogniti in tako je spet prisotno odse- ljevanje k bližnjim večjim centrom. Z občasnim ali po- poldanskim vračanjem do- mov pa zmorejo obdelati le ped zemljišča, ostalo pa je prepuščeno negotovosti. V krajevni skupnosti Gori- ca pri Slivnici je 14 kmetij, ki niso obdelane in vzdrževane. Vzroki zato so podobni kot drugod. V nižjih predelih re- šujejo nekateri kmetje pro- blem neobdelanosti zemljišč z dajanjem zemlje v najem, kar pa v težje dostopnih kra- jih skorajda ni mogoče, pa tudi interesentov, ki bi se lo-, tili obdelovanja teh zemljišč, ni. Pri zemljiški skupnosti v Šentjurju prav v tem času zbirajo podatke o sleherni kmetiji v občini, o pogojih za kmetovanje, problemih in težavah kmetov in šele ta ak- cija, bo lahko dala popolno sliko o položaju kmetijstva v šentjurski občini. Seveda se bo potrebno največjih pro- blemov lotiti nemudoma, tu- di v povezavi s socialno služ- bo in na osnovi zakona o pre- živninskem varstvu. Zakon predvideva, da dobi lastnik zemlje, ki je iz teh ali onih razlogov ne more več obde- lovati, varstvo, pod pogojem, da zemljo odda družbi. Dva takšna primera sta že v po- stopku in upati je, da ne bo- sta ostala osamljena, kajti neobdelana zemlja vse bolj kliče po posevkih in žetvi. Se posebej to velja za šentjur- sko občino, ki je po svoji pri- rodni danosti izrazito kmetij- ska MATEJA PODJED AKCIJA »VRTIČKI« NI ZASTALA Poročali smo že o celjski pobudi, o tako imenovani akciji »vrtički«, s katero naj bi se izkoristile površine neobdelane zemlje, name- njene pozidavi. Te površine naj bi na organiziran način uredili v manjše vrtove in jih za dobo najmanj osmih let dali v najem družinam predvsem z nižjimi osebnimi dohodki. S tem bi dosegli, da bi se sedaj neobdelane povr- šine s pridom izkoristile, po drugi strani pa bi bila to znatna pomoč družinam z nizkimi osebnimi dohodki, ki bi si lahko na vrtovih pri- delale vrtnine za lastne po- trebe. V Celju je več kompleksov zemljišč, ki so v splošni družbeni lasti, namenjena pozidavi, in ki so neobdela- na. Taka zemljišča so na Babnem, v Medlogu in v Tr- bovljah. Največje med njimi je na Babnem, zato so stro- kovnjaki Zavoda za planira- nje in izgradnjo Celja najprej lotili prav tega zemljišča. Zrisali so načrt, po katerem bi lahko na tej zemlji nastalo 272 vrtov. A kmalu se je zata- knilo zaradi spoznanja, da je del zemljišča na Babnem v lasti Hmezada. Zaradi tega je akcija »vrtički« zastala, saj je bilo sprva predvideno, da bodo občani lahko najeli vr- tove že v spomladanskih me- secih. Toda odgovorni za iz- peljavo te akcije zatrjujejo, da bodo nadaljevali z njo in jo izpeljali, kot je bila zamiš- ljena. Trenutno tečejo razgo- vori s Hmezadom o tem, da bi mu namesto zemljišča na Babnem odstopili ustrezno zemljo na drugem koncu celjske občine in da bi tako do jeseni vendarle zaokrožili na Babnem zemljišče, ki bi ga bilo mogoče razdeliti v vr- tove. Istočasno pa preverjajo tudi možnosti za organizira- no ureditev vrtov na Aljaže- vem hribu nad Toprom in na lokaciji vzhodno od Gajev, severno ob cesti v Bukovž- lak. DS LAMI PRIDELALI 3902 TONI HMELJA Prejšnji,teden je bila v Žalcu skupščina poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije. Doseženi rezultati lani in srednjeročni obeti pa so bili osrednja tema skupščine. V zvezi s tem pa še posebno seveda pro- blem slovenske hmeljarske pridelave. Odprtih vpra- šanj je na tem področju še dovolj, čeprav hmeljarji ugotavljajo, da je bilo minulo leto v celoti uspešno, saj se je ob normalizaciji tržišča in že zlasti spričo dobrih pridelovalnih dosežkov položaj te panoge v Sloveniji znatno izboljšal. Lani so hmeljarji v Sloveniji (od tega več kot polo- vico v Savinjski dolini) pridelali 3902 toni hmelja, ne- katere organizacije pa so s povprečnim pridelkom vseh rodnih nasadov presegle mejo dve toni po hek- tarju, kar so bile do sedaj le še samo sanje. Doma in na tuje so skupno prodali 3750 ton hmelja, ostale količine 100 ton pa je v zalogi in ga bodo prodali jeseni. Srednjeročni plan razvoja hmeljarstva pridelave do leta 1985 predvideva blizu 4100 ton hmelja, izvozili pa naj bi ga okoli 2700 ton. Letošnji pridelek naj bi po tem načrtu znašal 3590 ton. Zaradi zaostajanja pri poveče- vanju površin, bo bržkone manjši od lanskega in oce- njujejo, naj bi tako pridelali letos 3600 ton. Ta količina hmelja pa je s predpogodbami praktično že razpro- dana. Da bi tudi z izvozom dosegli kar najugodnejše rezultate, hmeljarji posvečajo pozornost vsem agrote- hničnim ukrepom, strojnemu obiranju in predvsem ustreznemu razmerju med sortami, da bi zagotovili zadostne količine povsod znanega »savinjskega gol- dinga«. Na skupščini so govorili še o vprašanju pro- daje, nad£iljnjega razvoja in združevanju sredstev za skupni razvoj. T.TAVČAR TURIZEM NA KMETIH: PENZION OD 390 DO 460 DIN Zgornjesavinjska kmetijska zadruga v Mozirju je že izdala cenik letošnjih storitev na turističnih kmetijah. Glede na urejenost in opremljenost zmogljivosti, ki jih na kmetijah namenjajo gostom, poznajo tri kakovostne skupine in zato tudi tri cene za penzionske in tudi polpenzionske storitve. Penzionske cene za bivanje več kot tri dni na kmetiji bodo v prvi skupini 460, v drugi 420 in v tretji skupini 390 dinarjev. V to ceno je vračunano prenočišče, zajtrk, kosilo in večerja. Polpenzionske cene, ki veljajo samo za prenočišče, zajtrk in ve- čerjo pa so v prvi skupini 370, v drugi 330 in v tretji 300 dinarjev. Pri vsem tem velja posebej poudariti, da so storitve do treh dni za dvajset odstotkov dražje. Ta cenik ima tudi posebne ugodnosti za otroke do dveh in tudi za one od dveh do sedmih let. Za otroke do dveh let, če spijo s starši in se hranijo po posebnem naročilu, plačajo starši hrano po dogovoru. Za otroke od dveh do sedmih let, če spijo s starši in koristijo otroški penzion, velja 50% popust od objavljenih cen, za otroke iste starosti, če koristijo tretje ležišče, pa velja 20-odstotni popust. MB Zdravstveni center Celje, TO CENTER SOCIALNA MEDICINA iN HIGIENA CEUE, o. sub. o., Celje, Gregorčičeva 5 razpisuje po določilih statuta in sklepih samoupravnih organov prosta dela in naloge: 1. PREDSTOJNIKA SLUŽBE ZA SANITARNO KEMIJO Pogoji: - da ima visokošolsko izobrazbo kemijske ali farma- ceutske smeri in ustrezen specialistični izpit. Poleg navedenih zahtev glede šolske izobrazb)^ in- splošnih pogojev po zakonu in družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike morajo kandidati izpol- njevati še: - da imajo pet let prakse v stroki, - da so z dosedanjim delom dokazali sposobnost za razvijanje samoupravljanja in socialističnih samou- pravnih odnosov, - da imajo organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje timskega dela, - da so družbenopolitično aktivni, - da predložijo predlog o načinu realizacije reizvojne- ga programa z opredelitvijo svoje vloge. Kandidat postane z izbiro tudi član kolegijskega po- slovodnega organa TO. Za razpisana dela in naloge se sklene delovno ra- zmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandat razpisanih opravil traja štiri leta. 2. SPECIALIZACIJO IZ SANITARNE KEMIJE Kandidirajo lahko zdravstveni sodelavci z visoko Izo- brazbo kemijske smeri in opravljenim strokovnim iz- pitom. Poleg navedenih zahtev glede strokovne izobrazbe in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še po- goje za specializacijo po določilih Zakona o zdrav- stvenem varstvu in pravilnika o specializacijah delav- cev na področju zdravstvenega varstva. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Zdravstveni center Celje, TOZD CENTER SOCIALNA MEDICINA IN HIGIENA CELJE, SLUŽBA POSLOVNE KOORDINACI- JE, GREGORČIČEVA 5. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po končanem postopku. SI 21 - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK - stran 1$ f/IILOŠ FRANKOVIČ HOTEL PREBOLD BREZ IZGUBE ^0nkm Im bllm pomoč organizacij združonega doia] flotel v Preboldu je letoš- Iflje prvo tromesečju zaklju- Ml poslovanje brez izgube. Uq Je tudi eden redkih hote- Lv na našem območju, ki se Ifhko pohvali s tem. Odpra- ya izgube, ki je bila tudi za [preboldski hotel značilna ^Igo časa, pa je tudi posle- dica sanacijskih ukrepov, so jih izvajali. O poslova- pju smo se pogovarjali z di- rektorjem Hmezadove de- lovne organizacije Gostin- ,tvo in turizem, kamor sodi tudi tozd hotel Prebold, Mi- loSem Frankovičem. - Kaj Je pripomoglo k od- pravi izgube? M.Frankovič: »V skladu z Ukonom o sanaciji smo v Urvi fazi posvetili vso pozor- nost odpravi notranjih, ozi- roma subjektivnih vzrokov, ^le potem, ko smo dokaza- li, da smo uredih pretežni del jiiotranjih slabosti, ki so izha- jale iz slabih medsebojnih [odnosov, nediscipline in neelastičnosti nekaterih vodstvenih delavcev, smo s jvojimi problemi prišli pred jiršo družbenopolitično skupnost, ki nam je zlasti v zadnjem času precej pripo- mogla, da smo skoraj v celoti ,realizirali zastavljeni sanacij- iki načrt.« - Katere so bile bistvene jnačilnosti sanacijskega programa? M.Frankovič: »Del ukre- pov je predvideval poveča- nje prodaje proizvodov in storitev, racionalizacijo po- slovanja ter kadrovska vpra- ianja, del pa obnovo hotela. Notranja oprema namreč go- istom ni dajala občutka topli- 'ne in intimnosti.« - Zanimivo je, da ste iz izgube izplavali v času, ko imajo ljudje vse manj de- narja? M. Frankovič: »Goste smo privabljali predvsem z neka- terimi stalnimi prireditvami. Ta mesec na primer z 20 ra- zhčnimi vrstami palačink. Pomenben vir dohodka pa predstavljajo seveda tudi mahce.« - Za preboldski hotel je značilna tudi pomoč neka- terih organizacij združene- ga dela, kar za nekatere druge podobne objekte ne bi mogli trditi, kljub oblju- bam, ki so jih bili deležni pred gradnjo... M.Frankovič: »Prav goto- vo. Reči moram, da je sode- lovanje z nakaterimi organi- zacijami izvrstno, kar še zla- sti velja za preboldsko tek- stilno tovarno, ki je bila tudi soinvestitor pri gradnji naše- ga hotela.« - Kakšna je trenutna za- sedenost hotela? M.Frankovič: »Moram re- či, da sem zadovoljen. Pre- nočišč nam celo manjk«, za poletne mesece pa smo zno- va skleniU aranžmaje o leto- ^vanju delavcev nekaterih sphtskih organizacij združe- nega dela, tako da bo hotel vse poletje zaseden.« - Kako pa je sanacijo sprejel kolektiv? M.Frankovič: »Lahko re- čem, da je večina delavcev spoznala nujnost korenitih ukrepov za izboljšanje poslo- vanja. Tisti, ki se s sprejetimi ukrepi niso strinjali, so bili primorani čez čas priznati, da je bilo njihovo mnenje na- pačno. Danes lahko vsem ti- stim, ki so vzdržali vse napo- re in vztrajah, čestitam.« JANEZ VEDENIK OGREVAM ŠOŠTANJSKI BAZEN bodo odprh 1. junija, je povedal predsednik TVD Partizan Šoštanj Ru- di Baje, ki opravlja s tem lepim šport- no-rekreativnim objektom. Bazen v Šoštanju bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, zanimivo pa je, da se pri njih niso odločih za povišanje vstopnine, ki je v primerjavi z drugimi resnično niz- ka, saj stane enkraten vstop za odrasle- ga 25 in za mladino do 14. leta 15 din. Imeli bodo tudi mesečno karto s kabi- no po 300 din za odratsle ter po 150 za mladino. Sezonskih kart ne bou^Poseb- na cena bo za šolske skupine z vodi- čem in sicer po 10 din na osebo. Izpo- sojevalnina za kopalne hlačke bo 20 din. Vodo v bazenu bodo ogrevah do 28 stopinj, pač glede na temperaturo zraka. Posebnih družabnih prireditev med poletno kopalno sezono ne pre- dvidevajo. Imeh bodo dva varnostni- ka, ob bazenu so veliki parkirni pro- stori. Obljubljajo tudi bife, kjer bo možno dobiti kaj za pod zob, drugače pa je najbolje - če boste ostali na kopa- nju ves dan - da hrano prinesete kar s seboj. TV VELENJSKI BAZEN - GRADBIŠČE Pred dnevi se je zaradi teže polzeče zemlje in slabe stranice letnega bazena le-ta zrušila, je povedal vodja Bojan Vučina. Zdaj je treba stranico bazena dobro sanirati (dela opravlja Pleskar iz Ptuja), vse skupaj prebarvati in potoži- ti nekaj ploščic, nakar vse to potrebuje nekaj dni, da se osuši. Če jim ne bo nagajalo vreme bi s temi deU končali nekje do tretjega ah četrtega junija, ko bodo bazen odprh za kopanje. Bazen bo odprt vsak dan od 8. do 19. ure, vstopnina pa bo nekoliko dražja kot lani in sicer enkraten vstop za odraslo osebo 35 in za mladino 25 din. Letos sezonskih kart ne bodo imeli. Možno si bo tudi sposoditi kopalke in brisače (vsak komad po 15 din) ter kot novost senčnike (izposojevalnina 50 din). Ležalniki so že na bazenu. Reše- valno službo imajo dobro organizira- no, saj bodo za varnost kopalcev skr- beli kar trije reševalci. Nekih posebno- sti za rezvedrilo kopalcev ne načrtuje- jo, razen trim plavanja in prikaza de- javnosti velenjskega potapljaškega kluba. Ob velenjskem bazenu je tudi bife s toplo hrano in pijačo, rekreirati pa se je možno na številnih športnih objektih, ki so ob bazenu, kot tenis igrišča, odbojka, košarka in trim steza. Za otroke je otroško igrišče. Ob šport- nih igriščih in bazenu je tudi vehk par- kirni prostor. TV VABLJIVI BAZENI ATOMSKIH TOPLIC Na odprtem kopahšču Atomskih to- plic v Podčetrtku se je pričela že prava kopalna sezona. Vehk bazen ohmpij- skih dimenzij, srednji bazen irt čofotal- nik za otroke čakajo pripravljeni na obiskovalce. Temperatura vode v ba- zenih je 31 "C, vstopnina za odprto ko- pališče je za odrasle 45, za otroke pa 30 dinarjev. V Atomskih toplicah so se lotih tudi ureditve okohce odprtega kopahšča, predvsem pa bi radi do sredine junija povečali prostor za kampiranje še za sto počitniških enot. Ob tem pa želijo urediti tudi strugo Sotle, ki je v nepo- sredni bhžini in zaradi onesnaženosti kvari izgled kopališča. DS V SAVINJSKEM GAJU v prvih lepih spomladan- skih dneh so v Mozirju odpr- h Savinjski gaj, ki je po cvet- hčnih in etnografskih zani- mivostih znan daleč nao- krog. Lani ga je obiskalo več kot 60 tisoč obiskovalcev iz vseh koncev naše domovine. Navdušujejo se predvsem nad raznovrstnostjo in mno- žico cvetja. Enkraten je po- gled na cvetoče tulipane, ki jih je kot trdijo mozirski vrt- narji več kot 70.000. Prav ti so že v tem kratkem času, kar je gaj odprt, privabili več tisoč obiskovalcev. Turistični delavci pričaku- jejo tudi v prihodnje številni obisk. Posebno vehko bo učencev, ki si Mozirje in nje- gov gaj radi izberejo za šol- ski izlet. Za letos pripravljajo tudi nekaj novosti. Nekoliko više ob Savinji urejajo goz- darski del, uredili pa bodo tudi prostor za ribiškim do- mom. T. TAVCAR PBOimDNm, mo¥$KmiN OBRTNIM OBSAIUZACIJAM ZDBUŽEHEBA DELA TEB ZASEBNIM OBBTNIKOMI Obveščamo vas, da bo Turistično društvo Celje ob CELJSKEM TURISTIČNEM TEDNU, ki bo od 14. do 19. junija letos organiziralo KRAMARSKI SEJEM In to v soboto, dne 19. 6. 1982 na Trgu V. Kongresa v Celju, med 7. In 18. uro. Poleg družabnosti, ki jih taka prireditev nudi obiskovalcem Celja in Okolice, želimo dati priliko vsem, ki želijo svoje izdelke čimbolj približati kupcu; občanu pa možnost izbire dobrega in cenenega blaga, s poudarkom na izdelkih domače obrti. Vabimo vse, ki želijo sodelovati, da nam TAKOJ pismeno javijo: 1. točen naslov TOZD oz. naslov zasebne obrti 2. spisek proizvodov, ki bodo v prodaji 3. koliko m^ prostora potrebujete za lastno stojnico. - i Prijave bomo zaključili 30. maja. Telefonske informacije dajemo vsak dan, razen ob sobotah In nedeljah, med 7. In 12. uro (telefon 063-22-979). TURISTIČNO DRUŠTVO CEUE PREDLOGI ZA RAZMIŠLJANJE IN... Tudi današnji prispevek, tako kot smo zapisali v prejšnji številki Novega tednika, namenjamo tekočim računom, tisti obliki brezgotovinskega poslovanja, ki bo pri- hodnji mesec, po zaslugi Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje, slavila že šesto leto uveljavljanja na celjskem območju. In to velikega, saj se je število lastnikov teko- čih računov v tem času povzpelo že na 11.345. Sredstva na tekočih računih pa so ob koncu aprila znašala skoraj 170 milijo- nov dinarjev. Ta podatek je zgovornejši, če še zapišemo, da je bilo v prvem letu le okoli 1100 občanov in delovnih ljudi, ki so se odločili za plačevanje blaga in nekaterih storitev s čeki in da so znašala skupna sredstva na teh računih okoli 4,4 milijona dinarjev. Od tedaj pa do zdaj torej velik, zares velik skok, ki samo potrjuje, da so občani in delovni ljudje osvojili znane prednosti tekočega računa. Ob vsem tem pa se pojavljajo tudi neka- tere pobude za izboljšanje. Razumljivo, šestletna praksa je pokazala pot in nikjer ne piše, da na njej ni moč doseči novih uspehov, novih izboljšav. V bistvu gre za nekatere na videz nepo- membne reči pa vendar za takšne, ki bi v mnogih primerih olajšale delo, zlasti pa izpolnjevanje čekov pri nakupu blaga ali pri plačilu za storitve. Za kaj gre in okoli katerih zadev se suče- jo razmišljanja? Mnogokdaj se zatakne, ko mora lastnik tekočega računa izpisati naslov trgovine, delovne organizacije, njene temeljne enote in podobno, kjer kupuje in zato s čekom plačuje. Mnoga imena firm so zelo dolga. Kaj bi bilo, če bi v organizacijah združene- ga dela, v trgovinah in drugod, v ta namen izdelali posebne štampiljke, ki bi bile na voljo pri blagajnah, ki bi jih vtisnili na ček. Tako bi lastniku tekočega računa olajšali pisanje in izpolnjevanje čeka. S pomočjo žiga bi delo pospešiti in tudi do morebitnih napak bi ne prihajalo. To prakso so že uvedli v trgovini Mavrica celjske Kovinote- hno, lahko bi jo še kje, povsod! In še en problemček v zvezi s pisanjem, izpolnjevanjem čekov. Da, tudi to se zgodi, da ni primernega mesta, kjer bi lahko last- nik tekočega računa izpolnil svoj ček in tako plačal nakup blaga ali opravljeno sto- ritev. Ali ne bi mogli to zadrego rešiti tako, da bi v kolektivih, kjer je plačevanje s čeki doseglo že lep obseg, namestili na primer- na mesta manjše pulte, mizice ali kaj po- dobnega in jih posebej označili, da so predvsem za izpolnjevanje čekov. Le maj- hen korak, tudi majhen strošek, toda člo- vek, ki prihaja na primer v trgovino bo spoznal, da mu trgovci ali drugi tudi tako hočejo samo pomagati, da mislijo nanj. Malenkost, ki bi veliko pomenila. Pa še ena misel, ki je prav tako nasvet. Zdaj organizacijam združenega dela. Spo- mnimo se akcije o nakazovanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Bila je veli- ka, zajela je sleherno delovno organizaci- jo. Uspeh je bil izreden. Toda, ali ne bi šli zdaj korak naprej in bi osebne dohodke, namesto na hranilne knjižice, nakazovali na tekoče račune. Za takšno pot se je že doslej na delovnem področju LB Splošne banke Celje odločilo več kot 470 organiza- cij združenega dela, ki nakazujejo 7600 delavcem osebne dohodke na tekoče ra- čune. Samo v celjski občini je takšnih ko- lektivov 172, delavcev, ki prejemajo oseb- ne dohodke na tekoče račune pa 4218. če bi se v kolektivih in delavci v njih odločili za ta korak, bi prednosti tekočega računa prenesli na širši krog delovnih ljudi in ob- čanov. Tako bi bilo tudi več ljudi zadovolj- nih! 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 27. maj 198; ALPINISTIČNE NOVICE 10. 5. je bila izvršena zadnja selekcija udeleženk prve jugoslovan- ske ženske alpinistične odprave »Pamir 82«. Med 9 alpinistkami, kolikor bo štela ekipa, imamo svojo predstav- nico tudi Celjani. Odprave, ki bo startala v sredini julija in se vrnila približno čez en. mesec, se bo udeležila članica AO Celje, Marjana Sah. Tudi tokrat je v ospredju skrb za finančna sredstva. Stroški na udeleženko znašajo 90.000, dinarjev; od tega prispeva Planinska zveza Slovenije 30.000, preostala sredstva pa naj bi udeleženke zago- tovile same. Pri tem računamo na pomoč celjske Telesno kulturne' skupnosti, z materialne plati pa nam bodo morda, kot že večkrat doslej, priskočile na pomoč tudi organizacije združenega dela, ki proizvajajo opremo, potrebno za udeležbo na odpravi v visokogorje. In še podatki o preplezanih smereh: 3. 5. sta Rihtar in Mira Uršič v Klemenškovi peči izplezala smer Bac-Jajo s Kozjaško varianto; 14. 5. Teržan-Irena Turki Cicov raz v Strelčevi peči; 15. 5. Marjana Sah-Irena Turki Dušanov steber v Mali Rinki; Can- kar in Teržan Direktno smer v Mrzli gori. Česen (AO Kranj) in Meta Meh smer Geršak-Gerčar v Vežici, isto smer tudi naveza Palir-Jevše- var; 16. 5. sta Marjana Sah in Irena Turki preplezali Cicove kamine v Mrzli gori, Zupan pa v solo vzponu Gamsov raz Strelčeve peči. Na sliki: del stene Mrzle gore z vrisanimi smermi, ki so zaradi južne lege in kopne skale v tem letnem času nad Okrešljem obi- skane med prvimi: 1. Diehlov žleb II/III, 2. Vrtnarska II/III, 3. Vzhodna II, 4. Zeleni raz III, 5. Celjska III, Pozabijivka IV, 6. Pustna III, 7. Smer presenečenja IV, 8. Cicova V. TELEFON ZA MARIJO REKO V soboto je bila zadnja delovna akcija pri izgradnji telefonske napeljave iz Prebolda do Marije Reke. V tem zaselku žalske občine doslej še niso imeli telefona. Ker bi bili stroški napeljave za posamez- nike previsoki so za delo poprijeli krajani sami, na pomoč pa so priskočile tudi enote teritorialne obrambe in občinske enote zvez z udarniškim delom. Krajani Marije Reke so prispevali tudi vse po- trebne drogove. Omrežje je dolgo okrog šest kilometrov in, ker ga sami krajani ne bi mogli finansirati, je pa družbeno pomembno, so se dogovorili za skupno akcijo vseh zainteresiranih. Rezultat tega dela je sedem telefonskih linij. Strokovna dela je seveda opravilo podjetje za PTT promet. T.TAVCAR; KOLO ZAIGRAJMO V pionirskem domu Cvet- ke Jerinove v Celju je bila prejšnji četrtek Revija fol- klore na kateri so naši naj- mlajši predstavili celo vrsto plesov od Triglava do Var- darja. Poleg otioških plesov, ki so se ohranila skozi slo- vensko ljudsko izročilo, so pionirji prikazali plese, ki so jih njihovi vrstniki plesali v času narodnoosvobodilnega boja. Prireditev ne bi bila prava, če ne bi zaplesali še polke pa kakšnega kola. Na odru so se sukale folklorne skupine s celjskih osnov^j šol Prve Celjske čete, Cel, dnevne osnovne šola Ft^ Roš, OS Ivan Kovačič ka ter folklorna skupina Pj. nirskega doma in pa folkl^ na skupina France Prešere Pred pričetkom revije so avli pionirskega doma odpi razstavo fotografij na kat« so sodelovali foto sekci Prve osnovne šole, CC Fran Roš in Pionirske] doma. ARGCE82 Radioamaterji celjske regi- je pripravljajo v Celju ob Smartinskem'jezeru vajo iz amaterske radiogoniometri- je »ARG Celje - 82«, ki bo v soboto 29. maja s pričetkom ob 10. uri. Organizatorja vaje sta radiokluba društev LT EMO in Cinkarna Celje. Namen vaje je, da se čim več radioamaterjev celjske regije seznani s to disciplino in pomeri v sposobnostih odkrivanja skritih radijskih postaj. Naloga tekmovalcev je, da s pomočjo posebnih radij- skih sprejemnikov v čim krajšem času in po vrstnem redu odkrijejo do pet skritih radijskih oddajnikov, ki od- dajajo telegrafske znake izmenično - vsak po eno mi- nuto. Tekmovalci se torej pomerijo v sposobnostih ob- vladovanja telegrafskega ra- dijskega prometa, detekcije, orientacije in fizične kondi- cije. Naloga pripravljalcev vaje pa je, da na odprtem terenu, na travniku in v gozdu, za- maskirajo radijske oddajni- ke tako da so čim manj vidni in da jih bo čim težje odkriti. Morda je prav, da poudari- mo pomen takšne vaje in sploh te discipline z vidika SLO in DS kakor tudi, da je ta dejavnost privlačna, ker se odvija zunaj, na terenu, v naravi ali v naselju in da"jo je mogoče predstaviti širšemu krogu ljudi, za razliko od drugih radioamaterskih de- javnosti, ki se odvijajo pre- težno v zaprtih prostorih, kar pa se na zunaj niti ne vidi, niti ne sliši. UM Radioamater Simon išče skrit oddajnik NEKAJ O A VTOMOBILSKIH ZAVAROVANJIH! v našem času si težko zamišljamo življe- nje brez sodobnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Nudijo nam mnogo ugodnosti, vsi pa vemo, da so hkrati tudi nevarna. Pogosto nastajajo velike škode, ki pa jih. lahko z ustreznimi zavarovanji odpravimo ali pa vsaj ublažimo. Najpogostejše je zavarovanja avtomobil- ske odgovornosti. To je zavarovanje, ki ga poznamo pod vzdevkom »obvezno«. Po- daja nam zavarovalno zaščito za škodo, ki jo povzroči zavarovanec drugim udeležen- cem v prometu. Ta zavarovanja je mogoče sklepati tudi za motorna vozila, ki jih ne registriramo in torej obvezno zavarovanje ni predpisano (npr. kolo s pomožnim mo- torjem ipd.). Do plačila odškodnine iz zavarovanja av- tomobilske odgovornosti ni upravičen za- varovanec oz. voznik, ki mu je bilo vozilo zaupano. Prav tako nimajo pravice do po- vračila zakonec, otroci in osebe, ki jih vzdržuje zavarovanec oz. voznik. Za pokrit- je teh nevarnosti so v Zavarovalni skupno- sti Triglav uvedli zavarovanje AO-PLUS. S plačilom AO-PLUS premije pridobijo torej zavarovanec oz. voznik in osebe, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, pravico do odškodnine za telesne poškod- be. Pravica velja za primere, ko voznik pov- zroči nesrečo, ali pa jo povzroči oseba, ki nima ekonomske moči za povrnitev škode (taki so kolesarji, vozniki vprege, pešci itd.). Nekaj več želimo tokrat povedati o ka- sko zavarovanju vozil. To zavarovanje za- jema samo materialno škodo na zavaro- vančevem vozilu, ki nastane pri poškodbi zaradi ene od naslednjih nevarnosti: pro- metna nezgoda, padec ali udarec katerega predmeta v zavarovano stvar, požar, strela, eksplozija, vihar, toča. snežni plaz, padec zračnega vozila vseh.vrst, manifestacije in demonstracije, potres, tatvina, rop, tatvina delov vozila, zlonamerna ali objestna deja- nja tretjih oseb, poškodba tapet pri nude- nju pomoči drugim pošk. osebam in na- merne poškodbe vozila, kadar gre za pre- prečitev večje škode. Kadar je zavarovanje sklenjeno za vse naštete nevarnosti, govorimo o polnem ka- sko zavarovanju. Pri sklenitvi se zavarova- nec lahko odloči še za primerni lastni de- lež, do katerega sam poravna škodo, ven- dar le ob prometni nesreči in udarcu oz. padcu predmeta na vozilo. V vseh ostalih primerih pa poravna Zav. skupnost Triglav škodo v celoti. Če je lastni delež, ki ga imenujemo franšiza, višji se plača nižja za- varovalna premija. Premija se pri polnem kasko zavarovanju oblikuje tudi po ško- dnih dogodkih, tako, da v petem zavaroval- nem letu brez škode dobi zavarovanec po- pust 40 odstotkov od premije. Pri zavarovalni skupnosti Triglav sklepa- mo tudi več vrst delnega kasko zavarova- nja. Pri tem so zajete samo posamezne nevarnosti ali skupine nevarnosti, seveda je premija ustrezno manjša. Variante delnih kasko zavarovanj so sle- deče: 1. Zavarovanje pred nevarnostmi poža- ra, strele, eksplozije, viharja, toče, snežne- ga plazu, padca letala, manifestacij in ta- tvine. 2. Zavarovanje pred nevarnostmi razb. stekla na motornem vozilu (razen st. luči in ogledal) in škode, ki jih povzročijo divjad in domače živali. 3. Zavarovanje pred nevarnostmi rsizb. stekla na osebnem motornem vozilu, razen stekla sveti, teles in ogledal. 4. Zavarovanje za stroške vleke oz. pre- voza os. avtomobila, ki so posledica okva- re ali prometne nesreče ter stroške vrnitve oseb, ki so se vozile v poškodovanem vozi- lu, seveda največ do števila reg. mest. Pri polnem in delnem kasko zavarovanju pa lahko zavarujemo s posebnimi dogovori tudi nevarnosti poplave, hudournika in vi- soke vode. Za opremo vozila, ki ni sei-ijsko vgrajena v vozilo ali nanj, je potrebno skleniti po- sebni dogovor in seveda doplačati pre- mijo. »SIGMA ŽALEC« DSSS po sklepu komisije za delovna razmerja DSSS ponovno vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog 1. ORGANIZATOR AOPJn poslovnih procesov ter koordinator planov in analiz 2. PROJEKTANT I 3. RAZVOJNI PROJEKTANT IN KONSTRUKTER ON I 4. SKLADIŠČNIK POGOJI: pod 1 se zahteva visoka ali višja šola ekonomske ali organizacijske smeri s 4-letnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delih pod 2 se zahteva višja šola strojne smeri - pripravnik pod 3 se zahteva višja ali srednja šola strojne smeri s strokovnim izpitom in triletnimi delovnimi izkušnjami na področju konstruiranja pod 4 se zahteva poklicna šola trgovske smeri z izpitom za skladiščnika in triletnimi delovnimi izkuš- njami KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD ZABUKOViCA vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog 1. VZDRŽEVALEC ELEKTRIKE I 2. VODOVODNI MONTER pri sestavi razvodov POGOJI: pod 1 in 2 se zahteva ustrezna poklicna šola z dvolet- nimi delovnimi izkušnjami KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VRANSKO ponovno vabi delavce za opravljanje naslednjih del in nalog 1. 2 ključavničarja POGOJI: poklicna šola ključavničarske smeri z dvoletnimi de- lovnimi izkušnjami Osebni dohodki so v skladu s Samoupravnim spora- zumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohod- ke SIGME ŽALEC. Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore, zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne promet- ne zveze do temeljnih organizacij. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov »SIGMA« Žalec, Pečnikova 1 - kadrovska ...služba..........______........ _........ Na osnovi sklepa kadrovske komisije OBJAVLJAMO prosta dela in naloge 1. izvajanje kadrovsko-spiošnih opravil Za opravljanje teh del pričakujemo delavca z: - najmanj višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri in 3 leti ustreznih delovnih izkušenj 2. izvajanje finančno-računovodskih opravil Za opravljanje teh del pričakujemo delavca z: - višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri (fi- nančna usmeritev) in 3 oziroma 5 leti delovnih izkušenj na podobnih delili in nalogah Pismene vloge lahko naslovite v 15 dneh od dneva objave na naslov: TIM Laško, kadrovska služba. O izboru boste obveščeni v 30 dneh po zaključku objave. 21 - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK > stran 17 NA STRANICAH STROJNO KOVAŠTVO Z ZNANJEM IN ODLOČNOSTJO NAPREJ Oto in Olga Marovt poznata pravo pot Ob robu gozda, ki skri- va pred pogledi in duši hrup, je na Stranicah zra- sla delavnica Ota in Olge Marovt. V njej s sedmeri- co delavcev ustvarjajo kovaške, orodjarske in ključavničarske izdelke. Res lahko rečemo, da jih ustvarjajo, saj se vse izo- blikuje doma - od zami- sli, do izdelane tehnologi- je, sami narede orodje, s katerim potem izdelujejo odkovke, ki jih še obdela- jo. V zaključnem krogu lahko uresničijo cela na- ročila. Tako verjetno tudi želja, da bi posamezne iz- delke finalizirali, ni daleč od uresničitve. Pri tako odločnih obrtnikih, ki znajo svoje znanje tako dobro uporabiti, je mogo- če doseči skoraj vse. Tudi pretekla leta to dokazu- jejo. Oto je vrsto let kot strojni tehnik preživel v Kovaški industriji v Zre- čah, kjer se je srečal z vse- mi deh, vse do obratovo- dje. Kot so praviloma vsi začetniki, je bil tudi nje- gov samostojen začetek v kovaštvu skromen in te- žak. Toda majhna delav- nica v Vitanju je imela pravega mojstra, ki je znal ponuditi potrošni- kom, zlasti pa avtoindu- striji prave odkovke. Po- tem, ko so se preselili na Stranice, je delo kmalu zahtevalo še več rok in Olgino izdelavo drobnih kovinskih predmetov so pridružili kovaštvu. Tako je lažje voditi knjigovod- stvo. Danes izdelujejo zlasti strojno izdelane odkovke, pri katerih obdelujejo kvalitetne materiale. De- lo zahteva veliko točnost, vendar se to obrestuje. Odkovki iz njihove delav- nice potujejo po vsej Ju- goslaviji, največ v sodelo- vanju z nekaterimi delov- nimi organizacijami. Z Rudarskim elektroener- getskim kombinatom Ve- lenje so na primer osvojili kompleten hidravlični si- stem za rudniško opre- mo, z Železarno Štore so- delujejo pri izdelavi trak- torjev in še bi lahko na- števali. Značilno je, da je pri njih vsako delo dolgo- ročno, vezano na večje se- rije. Vedo za koga in kaj bodo delali. Prilagodijo se kupcu tako v kvaliteti kot v rokih. Pravzaprav je to recept za uspeh, za ne- nehno naraščanje naročil. Saj je bilo potrebnih sko- raj deset let vestnega de- la, da so si ustvarih pri velikih delovnih organi- zacijah polno zaupanje! Kljub vsem dosežkom jih tarejo problemi. Takš- ni, s kakršnimi se pač da- nes pri nas srečujemo. Material. Ne le, da je trži- šče z njimi slabo oskrblje- no in je zaradi tega le z veliko večjimi/lapori mo- goče doseči iste rezultate kot na primer lani, tudi kvaliteta ni prava. Mate- riali, ki jih pri nas ne izvo- zimo, so kar praviloma slabše kvalitete in iz njih je le težko narediti prvo- vrstne odkovke za izvoz. Vehko energije in odloč- nosti je treba vložiti v pre- magovanje teh težav. Čeprav pri Marovtovih namenjajo toliko pozor- nosti tehnologiji in izdel- kom, nikoh ne pozabljajo, da jih delajo ljudje. Se- dem delavcev je pri njih zaposlenih. Navadili so se svojega dela in vse kaže, da so se tudi dobro ujeli. Vsi. Upoštevajo pravice drug drugega, pri čemer jim pomaga tudi kolek- tivna pogodba. Tako ima- jo vsi kolektivni dopust julija in kar je tudi po- membno vsak dan toplo mahco, ki jo pripravljajo na straniški osnovni šoli. Dobri delavci, dobri de- lovni pogoji in dobra or- ganizacija dela 60 in zago- tovo tudi bodo pri Marov- tovih še rodih sadove. Delavnico je že potrebno razširiti, tako da bo prostor tudi za izdelavo orodja za široko potrošnjo. Olga in Oto Marovt pred delavnico na Stranicah. MIRAN SATTLER PALČEK^ ROKE ^KVIŠKU! »Nekoč sem ju videl!" Njegov glas je bil miren in zbran. »Koga?« Kapetan je povzdignil glas. »Križarja!« »Ju poznaš?« »Poznam!« »Kdo sta?« »Miloš in Palček. Ljudje veliko govorijo o njiju!« »Kje si ju videl?« »V gmajni!« »Kje točno?« Kapetanov glas je bil rezek. »Pri Zaglaju!« »Pri Ponikvi?« Tine je prikimal, nato pa povedal kapetanu, da je tistega dne pozno popoldne slučajno ležal pod tistimi nizkimi, gostimi smrekami, kjer se začne klanec in je pod njim korito z vodo. »Tedaj sta prišla. Bila sta oborožena. Imata nemški brzostrelki.« »Kam sta šla?« »V Zaglaj! Jaz sem ostal pod smrekami!« »Si hotel v Zaglaj?« »Lačen sem bil!« Kapetan Ozne se mu je približal na korak in tako blizu njega znova zavzdihnil, kaj bo z njim, da je Tine zaduhal njegovo sapo. Skrivačev pogled je bil privezan nanj. Oficir mu je pomolil zavojček s cigaretami. »Hvala, ne kadim!« »No, vendar nekaj dobrega pri tebi. Si lačen?« »Sem!« je odgovoril Tine in zdelo se je, kot da bo zajokal. Vendar ni, le skesano je sklonil glavo. Kapeta- novo prijazno vprašanje in misel na kos kruha, sta ga premagali. Planilo je iz njega: »Lahko bi vam pomagal!« »Lahko!« je vzradoščeno rekel kapetan Zdenko in ukazal Tinetu, naj se usede. Njun dogovor je bil jasen in preprost. »Saj v resnici nisi tako cagav, a ne?« »Nisem!« je pogumno odgovoril Tine, »ampak, saj veste, kako je!« »Zdaj raje misli, kako bo! To je važno!« je kapetan zaključil njun pomenek. 8 Tine je odtlej živel tako, kot prej. Potikal se je po gozdovih, tam, kjer je že bil hodil, zavil na druga gozdna pota, iskal samotne kmetije, spal, če je bilo mogoče, pod streho, pa tudi kar pod smreko in oprezoval za križar- jema Milošem in Palčkom. Zdaj se je počutil drugače kot pred dnevi. Tedaj se je skrival, zdaj pa je iskal. Kapetan Ozne Zdenko mu je dal posebno nalogo. 2.iv bog, kakor pravimo, ni vedel, da je Tine preživel dan na izpostavi celjske Ozne. Ponoči so ga ujeli, pripe- ljali, zvečer pa odpeljali nazaj v gmajno. Včeraj se je skrival pred oblastjo, danes je delal zanjo. Tine je občutil zadovoljstvo. Fhrej seje pognal v beg, če mu je srna prečkala pot. Pomislil je, da žival pred kom beži. To pa so bili lahko tudi knojevci in miličniki. Ko je zdaj ugledal srno, se je ustavil, pocmokal, jo vabil in ji brez strahu ponujal prazno dJaii. Znebil se je občutka preganjavca, po gozdu je hodil kot divji lovec. Saj je bil, a brez puške. Povaljan, osamljen, utrujen, vendar odlo- čen. Kapetan je znal ravnati z njim. Takšen skrivač, kot je bil zdaj, dotlej še ni bil. Na poteh je srečeval tudi ljudi in potrkal pri tistih, ki so mu že včasih dali kruha. »Dobro se držiš!« so ga hvalili. »Samo takole boš shiral, počasi boš crknil od lakote. Prej aJi sJej te bodo zbezaii iz luknje. Kot murna. Še vsakega so!« »Mene ne bodo!« je rekel Tine. »Miloša iščem, da ne bom tako sam, za vraga. Miloša in Palčka!« Kmetje, ki jim je to povedal, so potem na mah utihnili. Največkrat so mu na hitro odrezali še kajlo kruha in mu rekli, naj gre. Miloš in Palček sta kmalu zvedela, da ju nekdo išče. »Da ni spet kakšen takšen, kot je bil Franc!« je po- smehljivo rekel Palček. Njun tretji pajdaš Franc v akciji pri aktivistki Zidanškovi jo je namreč naslednji dan pobrisal. »Nehaj, Palček o tem Francu! Slab značaj! Zaprisežen je, križar je, ilegale pa se je ustrašil. In pomlad je. Naj pa zemljo obdeluje, če mu je je, gruntarskemu sinu, še kaj ostalo! Ko bo čas, ga bomo poklicali!« Miloš je vedno govoril v množini, kot bi bilo na štajer- skem nekaj bataljonov križarske vojske. Kamor sta s Palčkom prišla, se je ustil: »Se malo, ljudje, pa bo vsega konec! Najdlje do konca maja! Križarska vojska onkraj meje čaka samo na ukaz!« V okolici Celja pa sta bila še vedno samo dva vojaka te zamišljene vojske. Somišljenikov, ki bi se jima pridru- žili, Miloš n Palček nista imela. Zavedne kmete sta ustra- hovala. Jemala sta jima živino, jo klala in dajala meso tistim, ki so ju skrivali in jima kako drugače pomagali. Ob večerih sta vedno, če je bilo varno, uprizarjala sestanke na samotnih kmetijah. Na njih sta rožljala z orožjem in napovedovala bližnje lepše dneve. »Ampak potem naj se pripravijo tisti, ki nam niso pomagali!«, je grozil Miloš. »Slehernega si dobro zapo- mnimo. Kdor nas je poizkusil izdati, ta je že odpisan. Danes, jutri, ko se srečamo!« Nekaj fantov sta Miloš in Palček le nekako naplahtala, da so se jima pridružili. To so bili mladeniči, ki so ali na črno klali, ali se kako pregrešili zoper obvezno oddajo. Milošev vojaki pa niso dolgo ostali. Po akcijah so se največrat skregali zaradi plena in Miloš je moral večkrat zagroziti z orožjem. Sčasoma so se fantje tega naveličali in jo pobrisali. Raje so se skrivali v bližini svojega doma. Milošu je ostajal zvest samo Palček. »Sumljivo je to, veš! Doslej naju ni še nihče isKal!« je zamišljeno rekel Miloš. »Pravijo, da se že nekaj časa potika po gmajni. Domačin je. Previdna morava biti!« Leta 1947 so na Štajerskem strašite nekatere bande - same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njitiovem delova- njiTin o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana našs pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 27. maj 198^ ^1 21 - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 ul^ADI ATLETI DRUGI IN TRETJI V plfŽAVI V Mariboru (mladinci) in Celju (mladinke) je bilo finale mladinskega atletskega prvenstva SFRJ z mnogimi (žal ver- ižno nikoli pojasnjenimi predhodno nastalimi) težavami. lilladinci Kladivarja so v Mariboru osvojili drugo mesto za ljubljansko Olimpijo! Do naslova državnega prvaka jim je j^manjkalo« borih 396 točk! Vidnejše uvrstitve Celjanov: jvakrat je zmagal Gaber (100 in 400 m), po enkrat pa Plahut- jjik na 1500 m, Naraks na 3000 m, Lotrič na 2000 m zapreke in Kač v skoku v višino. »Najslabše« predstavnike so imeli v j^etalcih in tu je tudi verjetno iskati vzrok za izgubljeno prvo mesto. Mladinke Kladivarja so v Celju osvojile tretje mesto za l^ariborom in Sento. Za zmagovalcem so zaostale za 930 in (jrugouvrščeno Sento 349 točk! Celjanke niso osvojile pr- vega mesta med posameznicami, najboljšo uvrstitev pa je dosegla Jazbinškova metu kopja - drugo! TV pERBI ŽAL NE BO »PRAVI« DERBI Rokometaši Aera so ponovno razveselih in navdušili. V prvenstvenem srečanju proti Jugoviču iz Kača so Celjani zaigrali izredno. Potrdili so, da bi kljub odsotnosti Ander- luha s takšno igro letos le lahko osvojili najvišje mesto. Sobotna zmaga jirn je dve koli pred koncem verjetno zagoto- vila drugo mesto, toda že v soboto se bodo morali »potrditi« v Bjelovarju v srečanju proti že prvaku I. B lige Partizanu. V srečanju proti Jugoviču smo videli znova kombinatorno igro v kateri so odstopah Vlado Bojovič, Ščurek, Praznik, Kalin in Ivezič. Zlasti pa je potrdil svojo vrhunsko formo vratar Rolando Pušnik. Strelci na tej zanimivi tekmi, ki se je končala 34:25 (20:14) za Aero Celje so bili: Filipčič 1, Kavčič 2, Kleč 1, Praznik 5, Ščurek 8, Bojovič 11, Manček 1, Ivezič 2, Kalin 2, Medved 1. V preostalih srečanjih rokometnih lig so v republiški ligi mladi igralci Aera premagali Usnjarja iz Smartnega pri Litiji 23:22 (14:12). Najboljši strelec je bil Doberšek s sedmimi zadetki. Minerva je doma remizirala z Poletom 19:19. Med ženskimi moštvi je bilo zanimivo v Smartnem. Vo- deči Branik je moral priznati premoč Smartnega, ki je zma- galo 19:18 in to po zaslugi odlične Smerčeve, Tajnikove in vratarke Tajnškove. Savinjska je izgubila proti Olimpiji 10:13. Moštvi Šoštanja in Velenja pa sta v drugoligaškem zveznem tekmovanju zlahka premagah Varteks 34:27 in Koko 27:22. V prihodnjem kolu igrajo v republiški ligi: Branik - Mi- nerva, Polet - Aero Celje in Iskra Šentjernej - Savinjska ter Olimpija - Šmartno. J.KUZMA PRVOLIGAŠKI »SKALP« Športniki pobratenih mest Doboj in Celje so se zbrali tokrat v Celju. Bilo je to srečanje starih športnih prijateljev, ki so se ob koncu dvodnevnega srečanja dogovorili za bodoče sodelovanje in medse- bojne priprave, srečanja in tudi tekmovanja. Ob tej priložnosti je bilo tudi srečanje v športni dvorani Golovec. Rokometaši Aera so v dveh srečanjih dosegli dva nova uspeha. Mladinci Aera so premagali sovrstnike iz Doboja 19:16 (9:10), med- tem ko so člani Aera v pravi eksebiciji nadigrali prvoligaša in zma- gali 30:28 (14:12). Celjani so s svojo izredno igro ponovno navdušili. V tehnično dovršeni igri niso dovolili prvoligašem, da bi ugrozili stalno vodstvo Celja. Najboljši v celjskem moštvu so bili Vlado Bojovič z desetimi zadetki. Praznik 6, Ivezič 4, Kavčič 3, Kalin 2 ter trije vratarji Tomič, Pušnik in Lesjak. Omeniti velja, da je zaigral tudi Miha Bojovič, ki je znova pokazal, da se je razvil v izrednega graditelja s prefinjeno tehniko in smislom za dodavanje. Skratka, petkovo rokometno po- poldne v dvorani Golovec je bilo vredno ogleda! J.KUZMA SREČANJE DRUŠTEV PARTIZAN V ŠTORAH v prijetnem vzdušju je potekalo množično srečanje članov društev Partizan iz Stor, Gaberij in Pod gradom. Preko 300 aktivnih udele- žencev in blizu 1000 gledalcev je sodelovalo oziroma spremljalo dogajanja na športnih poligonih v Storah, kjer so se člani vseh društev v vseh starostnih kategorijah in obeh spolov pomerili med seboj v odbojki, nogometu, med dvema ognjema, streljanju, kegla- nju, balinartju, namiznem tenisu, poligonu in vlečenju vrvi. Seveda so bili domači Storovčani v premoči, vendar pa so udeleženci enotno izrazili prepričanje, da gre za mnogo več, kot samo športni rezultat. To je potrdila tudi akademija ob Dnevu mladosti, s katero so Storov- fani prikazali svojo dejavnost in dosežene rezultate, udeleženci pa zaključili s pesmijo »Druže Tito mi ti se kunemo«. Vzgledna športno fekreativna in politična manifestacija partizanskih društev, vredna posnemanja. METOD TREBICNIK TEKMOVANJE ČLANOV ZRVS Komisija za šport in rekreacijo pri občinski zvezi ZRVS je razpi- rala tekmovanje z zračno puško, ki je bilo na strelišču v Celju. Tekmovanje je sodilo v okvir praznovanja Tedna varnosti. Med •lesetimi nastopajočimi ekipami so zmagali tekmovalci ZRVS UNZ Celje 687 krogov pred ZRVS Skofja vas, ZRVS Karel Destovrik- Kajuh itd. Med posamezniki je zmagal Tone Jager 181 krogov, sledijo Milan Es 180, Željko Lamut 175, Nikolaj Malus 172, Boris Kroflič 171. W Samec 168 in ostali. T. J. USPEHI CELJSKIH GIMNAZIJCEV Prejšnji teden smo se na zadnjem sestanku zbrali člani SŠD Kajuh na celjski gimnaziji. Šolsko leto zak- ljučujemo s številnimi delovnimi uspehi. V zadnjih dneh smo dosegli pomembne športne uspehe. Poleg tega, da smo osvojih večino prvih mest na občinskih prvenstvih, smo se udeležili tudi vseh štirih področnih prvenstev. Kar na treh smo osvojili prvo mesto in s tem pravico, da celjsko regijo zastopamo na republi- ških prvenstvih v Novem Mestu in Celju. In katere reprezentance so dosegle tako pomembne uspehe? Odbojka moški, odbojka ženske in košarka moški. Za »las« nam je ušla še četrta uvrstitev na repubhško prvenstvo z žensko košarkarsko ekipo. MATEJA ZALOŽNIK ŽOGA JE OKROGLA V II. zvezni nogometni hgi je velenjski Rudar doživel »jubilejni« poraz v tej žalostni in neslavni sezoni (pla- čilo za grehe vseh prejšnjih let!) - DVAJSETI PO VRSTI - k temu pa je dodal še tri zmage in štiri remije! Minus razlika v golih se je po zadnjem nastopu doma proti Celiku povečala za pet golov, kajti rezultat je bil 5:0 za Celik. Minus je zdaj 66 golov! V prihodnjem, 28 kolu, igrajo Velenjčani proti Solinu, ki je trenutno na 11. mestu. Republiška liga - prvak je Maribor,-kajti Šmartno, njegov tesni zasledovalec skozi vso sezono, je omagal! Po neljubih peripetijah so stadion v Smartnem zaprli, fantje so prvenstveno srečanje odigrah v Žalcu in izgu- bili s trboveljskim Rudarjem 3:5, s tem pa ne samo možnost boja za prvo mesto, ampak celo drugo. Tre- nutno so na četrtem! Upamo, da vsaj tokrat niso »krivi« sodniki pa morda še »tuje« igrišče, saj so nasto- pili v »Žalcu«! Dva gola je dal neumorni in večni optimist Prašnikar (sicer izredno prizadeven mentor - čisto nič »nogometaški« - na celjski gimnaziji SSD Kajuh!), enega pa kot zrno (premajhno!) dodal Gabrič. V 24. kolu bo Šmartno gostovalo v Ljubljani proti Iliriji, ki je predzadnja. Morebitna zmaga zadošča veli- kim neustaljenim nogometnim entuziastom iz Smart- nega morda še samo za ohranitev tistega mesta, kjer so bili do zadnjega poraza. Drugega! To pa lanski republi- ški prvaki vsekakor zmorejo, razen, če njihova »nogo- metna puška« že predolgo po izgubljeni bitki z Maribo- rom in prevelikih »apetitih« ne leži v koruzi... Vzhodna nogometna liga: en teden vodeči Elkroj iz Mozirja je doživel tragediji v Mariboru proti Kovinarju 0:4, Kladivar je doma komaj ugnal Fužinarja 1:0, Ste- klar pa je samo remiziral z Ojstrico 0:0. Kaj to pomeni? Vodi Kovinar iz Maribora, Kladivar je znova drugi, Elkroj četrti in Steklar šesti. Pari prihodnjega (če nas spomin ne vara, ZADNJEGA kola) so: lokalni derbi bo v Mozirju med Elkrojem in Steklarjem, Kladivar pa gre na težko jgostovanje v Zagorje k Proletercu. Ker ima Kovinar iz Maribora tri točke »naskoka« je tako prvak! Sicer pa videli in slišali bomo, saj v naših nogo- metnih ligah je zmeraj nekaj drugače... TV SAMO ČETRTI v Postojni je bila tretja dirka za republiško prvenstvo v kartingu. Ker tudi tokrat člani AMD Slander niso imeli popolne ekipe (manj- kal je tekmovalec v kategoriji do 125 ccm) so kljub dobrim rezulta- tom nekaterih tekmovalcev osvojili med moštvi samo četrto mesto. Ekipa Smartnega ob Paki je bila sedma. Med posamezniki je bil v nacionalnem razredu Rado Romih četrti, Jože Mesarec peti, Milan Rogelj iz Smartnega sedmi in Viktor Ver- del, pravtako iz Smartnega deveti. Med mladinci sta celjska tekmo- valca Peter Skof in Friderik Brečko dosegla četrto oz. šesto mesto! Najboljšo zastopstvo imajo Celjani že več let nazaj v kategoriji do 100 ccm, kjer je bil tokrat Alojz Prek tretji, Aleš Pepel peti, Peter Kranjc deveti, Branko Jelenko trinajsti, Marjan Livk petnajsti in Darko Kranjc šestnajsti. Član Smartnega Jože Stakne je bil v katego- riji do 125 ccm osemnajsti. V soboto bo v Ljubljani tretja dirka za republiško prvenstvo, v nedeljo pa še mednarodna dirka na kateri bosta sodelovala Prek in Pepel in AMD Slander Celje. J.KUZMA NI MIRU POD KOŠI Mlade košarkaSice Libele ne počivajo. Redno nastopajo z mladin- sko in kadetsko vrsto v republiškem tekmovanju. V zadnjih dveh srečanjih so dekleta Libele dosegle nov uspeh. Mladinke so na Ravnah premagale Fužinarja 90:57, najboljše strelke pa so bile Cen- celj 24, Koželj 20 in Bozovičar 17. Kadetkinje Libele pa so premagale Elektro iz Šoštanja 80:43. Tudi tu je bila izvrstna Cenceljeva, ki je dosegla 26 košev! Igralci prvega moštva Libele so v pripravljalni sezoni odigrali v Domžalah dve srečanji in na turnirju, kje so nastopili igralci Olim- pije, Domžal, Ilirije in Libele, osvojili tretje mesto. J. K. ODBOJKARSKI TURNIR v okviru »90 akcij za 90 let tovariša Tita« je Partizan Gaberje organiziral na letnem telovadišču ženski odbojkarski turnir ob Dnevu mladosti. Sodelovalo je 6 ekip: Merx (DO blagovni center), Libela, Nivo, Obnova ter srednje in mlajše članice Partizana Gaberje. V nadvse zanimivih medsebojnih dvobojih ter v vzdušju »važno je sodelovati« je takoj povedla ekipa srednjih članic Partizana Gaberje, ki je na koncu tudi osvojila pokal. Sledijo Nivo, Obnova, četrto mesto je osvojila ekipa mlajših članic Partizana Gaberje, peto Libela in šesto Merx. Udeleženke so se dogovorile, da o srečanje ob Dnevu mladosti postalo tradicionalno. METOD TREBICNIK NA KRATKO ALBIN PLANINO MED CELJANI Znova je šahovski velemojster Albin Planine sodeloval na »hen- dikep« turnirju v Celju, ko je zai- gral proti mladim šahistom Celja in Žalca. Tokrat je zmagal 5:1. Remizirati sta uspela Mikac in Zalokar, medtem ko so Prislan, Stucl, Brinovec in Zdovc izgu- bili. V OSIJEKU ENAJSTI Mlada celjska šahovska četver- ka Stucl, Mikac, Lesjak in Cre- pan je sodelovala na velikem od- prtem šahovskem turnirju v Osi- jeku, kjer so na veliki preizkušnji Celjani osvojili med petdesetimi ekipami enajsto mesto. V celjski ekipi sta bila najuspešnejša Stucl 4,5 in Mikac.3 točke. ŽENSKA DVOJICA SOLIDNA Celjska ženska šahovska dvoji- ca Pongrac - Jazbinšek je dose- gla na turnirju slovenskih mest solidno šesto mesto med štirinaj- stimi ekipami. Z malo zbranosti in pol drugo točko več bi celjska dvojica bila celo tretja. TROJKA V FINALU Na tradicionalnem majskem turnirju v Litiji so sodelovali tudi šahisti iz Celja in Žalca. Trije so se uvrstili v finale. Božo Stucl je bil peti, Marjan Crepan osmi in Matjaž Mikac trinajsti. JANO RANČIGAJ ENAJSTI Na letošnjem republiškem pio- nirskem prvenstvu, ki je bilo v SI. Bistrici, je sodelovalo več pio- nirjev celjskega območja, enajsto mesto pa je osvojil član SK Celje Jano Rančigaj in s tem osvojil drugo kategorijo! J. K. PARTIZAN VRBJE PRVI OO ZSMS v Drešinji vasi je pripravila v počastitev Dneva mladosti turnir v malem nogo- metu, kjer je nastopilo 16 ekip. Zmagala je ekipa Partizan Vrbje pred Drešinjo vasjo, prvo in dru- go ekipo Pirešice ter ostalimi. JOŽE GROBELNIK STRELSKA SREČANJA V LAŠKEM SD Stane Rozman Laško je pripravila meddruštveno tekmo- vanje z zračno puško standardne izdelave. Ekipno je zmagala SD Stane Rozman 777 krogov pred SD Celjska četa Breza 769 in SD Dušan Poženel Rečica pri La- škem 738 krogov. Posamezniki: 1. Roman Matek (Pivovarna La- ško) 178, 2. Vinko Lavrinc (Reči- ca) 176, 3. Helena Videč (Breza) 173 krogov itd. Društvo invalidov Laško je pri- pravilo regijsko tekmovanje dru- štev invalidov v streljanju z zrač- no puško za pokal Maršala Tita. Zmagalo je Velenje 712 krogov pred Društvom invalidov Laško 600 in Mozirjem 534 krogov. Za- nimivo je, da so med posamezni- ki osvojili prva štiri mesta Ve- lenjčani, vsi pa so dosegli enak rezultat - 178 krogov. To je pri- mer, ki se redko dogodi. Zmagal je Hinko Bola pred Franjem Žuč- kom. Dragom Safaričem in Sil- vom Pešakom. VINKO LAVRINC STRELCI V ŠKOFJI VASI SD Franc Steklič je ob Dnevu varnosti pripravila v Skofji vasi tekmovanje z zračno puško, kjer je nastopilo sedem ekip. Ekipno: 1. SD Franc Stekhč 681 krogov, 2. sekcija SD Etol 602, 3. Gasil- sko društvo Skofja vas 548 kro- gov, sledijo TVO, ZRVS, pionirji in Narodna zaščita. Med posa- mezniki je zmagal Zeljko Lamut, ki je od 200 možnih nastreljal 178 krogov. Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni, pričakujejo pa, da se bo takšnega tekmova- nja prihodnje udeležila tudi eki- pa civilne zaščite. GABRIJEL PLAHUTA KOŠARKARJI STARTALI Začela se je mladinska liga, ki jo organizira Medobčinska ko- šarkarska zveza Celje. Ekipe na- stopajo v dveh skupinah (5 in šti- ri ekipe). V 1. kolu je Libela do- ma premagala Šentjur 99:77 (55:25). Strelci za Libelo: Žvižej 6, Cvikl 6, Fink 4, Vrček 8, Hudi- na 1, Bencina 22, Urbanija 29, Martič 18 in Radoševič 4, Šent- jur: Skorjanc 22, Rozman 10, Ku- kovičič 4, Knez II, Kajtna 24 in Stelcev 2. RUDI JERIC V TEDNU MLADOSTI »FRAN VRUNČ« PRVI Štiri celjske osnovne šole so uspešno priprave in izvedle prvi teden mladosti s številnimi športnimi prireditvami ter kul- turnimi programi. Zanimivost teh srečanj je bila v tem, da je vsako športno panogo pripravila ena izmed sodelujočih šol na svo- jem športnem igrišču. Mladi športniki so se pomerili v petih športnih panogah, ki so v priori- teti športov v Celju. V atletiki je zmagal OS Franjo Vrunč Hudi- nja pred OS Veljko Vlahovič, OS Ivana Kovačiča - Efenke ter OS Fran Roš. Zmagovalci med posa- mezniki: 60 m pionirji Robi Safa- rič in pionirke Jerneja Pere, skok v daljavo Miro Kocuvan in Darja Kovačič, 300 m Srečko Krajnc in Monika Feložer in štafeta 4 X 300 m OS Fran Vrunč pred 05 Fran Roš itd. Rokomet; med pionirji je bila najboljša OS Franjo Vrunč pred OS Veljko Vlahovič, OS Ivana Kovačiča Efenke in OS Fran Roš, med pionirkami pa OS Velj- ko Vlahovič pred OS Ivana Ko- vačiča Efenke, OS Franjo Vrunč in OŠ Fran Roš. Košarka; med pionirji je zma- gala OS Fran Roš pred OS Franjo Vrunč, OS Ivana Kovačiča Efen- ke in OS Veljka Vlahoviča. Med pionirkami sta prvi mesti osvojili isti ekipi kot pri pionirjih, med- tem ko je bilo tretje in četrto me- sto zamenjano. Odbojka; med pionirkami je zmagala OS Ivana Kovačiča Efenke pred OS Fran Roš, OS Veljka Vlahoviča in OS Franjo Vrunč. Mali nogomet; zmagali so pio- nirji OS Franjo Vrunč pred OS Ivana Kovačiča Efenke, OS Velj- ka Vlahoviča in OS Fran Roš. Na vseh športnih tekmovanjih so podeljevali priznanja najbolj- šim znani jugoslovanski športni- ki, kot Nataša Urbančič-Bezjak, Sašo Apostolovski, Dragan Zarič (oba odhčna jugoslovanska atle- ta služita vojaški rok v Celju), Slavko Ivezič, Štefan Cuk in Rok Kopitar. Ce bi sešteli po našem sistemu najboljše (za prvo mesto pet točk in za vsako naslednje mesto točko manj) bi bil vrstni red prvega takšnega tekmovanja naslednji: 1. OS Franjo Vrunč 28 točk, 2.-3. mesto deUta OS Velj- ka Vlahoviča in OS Ivana Kova- čiča Efenke 22 točk ter 4. OS Fran Roš 22 točk. S podobnimi tekmovanji, ki so bila opremlje- na s kulturnimi programi in osta- lim bi bilo treba tudi v prihodnje nadaljevati. T.VRABL ŽALEC IN DVAKRA T CELJE Takšen je izid sodelujočih v 28. ŠAHOVSKI NAGRADNI IGRI! Kam potujejo nagrade, ki jih je prispevala Tovarna lahke obutve TOLO Šentjur? 1. nagrada: TATJANA VIDENJSEK, Velika Pirešica 4 a, p. Žalec, 2. nagrada: SLAVO KOMANIK, Ljubljanska 33, Celje in 3. nagrada: METKA ŽAFRAN, Ljubljanska 27, Celje. Čestitamo in sodelujte! 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 27. maj I985 Obrtno gradbeno podjetje »REMONT« Celje Oblakova 32 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: - končana srednja šolaekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - potrdilo o nekaznovanju (da nimajo prepovedi opravljanja teh del) Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, v roku 15 dni po objavi. Delo se združuje za nedoločen čas. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po pote- ku roka za vlaganje prijav. SOZD »Merx« Kmetijska zadruga Celje, p.p. Kocbekova 5 63000 Celje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za: 1. Pospeševalna dela 2. Prodajalca zaščitnih sredstev v Kmetijski preskrbi Celje Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - visoka ali višja strokovna izobrazba živinorejsko- poljedelske smeri ^ - delovne izkušnje zaželene - sposobnost komuniciranja pod 2. - kmetijski tehnik - 2 leti delovnih izkušenj na področju varstva rastlin. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, kandi- dati naj pisne izjave z dokazili o izpolnjevanju razpi- snih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Celje, Kocbekova 5 - Komisija za delovna razmerja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. ... odloČili smo se za gradnjo v stanovanjski zadrugi... ... kar močno smo pljunili v roke, gradnja nam gre dobro od rok. V stanovanjski zadrugi lažje gradimo zaradi tovarištva in medsebojne pomoči. Skratka, zgradili bomo. ...so pa še druge prednosti: pritiranek časa pri urejanju gradbene dokumentacije in izvajanju gradbenih del, popust pri nakupu gradbenega materiala in seveda višji bančni krediti. Pri reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga s posojilom, ki si ga lahko pridobite: če namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom, z vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz, s predhodnim varčevanjem in vezavo privarčevanih sredstev. Višina posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne dobe. Vse podrobnejše informacije boste dobili v vaši enoti temeljne banke, združene v Ljubljansko banko - združeno banko. Združene osnovne šole Celje TOZD OŠ Ivanka Uranjek Celje Odbor za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela in naloge učitelja za delavnice pod posebnimi pogoji za nedoločen čas. Nastop dela je 1. 9. 1982. Zahtevana izobrazba: specialni pedagog. Rok za prijav.o: 15 dni od objave. /11 ljubljanska banka Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Žalec objavlja prosta dela in naloge za: 1. referenta za zvezo, kriptografsko zavarovanje, službo OJOA ter načelnika centra za obveščanje in alarmiranje ♦ v sekretariatu za ljudsko obrambo z zahtevano višjo šolo elektro smeri (šibki tok) ali višjo upravno šolo, strokovnim izpitom ter dvemi leti delovnih izkušenj - za nedoločen čas s polnim delovnim časom Poleg navedenih pogojev se pri izbiri kandidatov upoštevajo določila Odloka o delovnih mestih in dolž- nostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo (Ur. list SRS, št. 6/77) 2. vodja pisarne v sekretariatu za notranje zadeve z zahtevano srednjo ekonomsko ali upravnoadmini- strativno šolo, strokovnim izpitom ter eno leto delov- nih izkušenj - za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje v času porodniškega dopusta) Kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete. Pismene prijeve je dostaviti v 15 dneh po objavi pro- stih del in nalog kadrovski službi upravnih organov skupščine občine Žalec. Pismene prijave morajo vse- bovati dokazila o izpolnjevanju objavljenih pogojev. SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CEUE objavlja prosta deia in naloge TAJNICE (za določen čas - nadomeščanje delavke na porodni- škem dopustu) Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali upravno- administrativne smeri, pasivno znanje enega tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj 2 VOZNIKA VILIČARJEV (1 za nedoločen čas, 1 za določen čas - 5 mesecev) Pogoji: dokončana osnovna šola, izpit za voznika, viličarja in izpit B kategorije vozil, 6 mesecev delovnih izkušenj 2 TRANSPORTNA DELAVCA (za določen čas - 5 mesecev) Pogoji: dokončana osnovna šola, starost nad 18 let, 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema- mo 15 dni po objavi na naslov: Skladiščno transportni center Celje, Kidričeva 36. Kandidate bomo o odloči- tvi - izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po konča- nem zbiranju prijav. »ŠIPAD-KOMERC« OOUR veleprodaja namještaja »NAMJESTAJ« SARAJEVO PREDSTAVNIŠTVO UUBLJANA Stegne 3/a Objavlja prosta dela in naloge 1. Namestnika šefa skladišča 898 CEUE Teharska bb 2. Transportnega delaveca v skladišču 898 CELJE Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom predpi- sanih pogojev izpolnjevati §e naslednje: pod 1. - da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomsko-ko- mercialne ali lesno-industrijske smeri - da imajo 2 leti delovnih izkušenj pod 2. - da imajo končano osemletko Delovno razmerje za opravljanje objavljenih del in nalog bo sklenjeno za nedoločen čas. Osebni dohotki so določeni s Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke DO. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v roku 8 dni na naslov »Sipad-Komerc OOUR veleprodaja namještaja »Namještaj« Sarajevo Omladinsko šetaltšte 12, 71000 Sarajevo z oznako »komisiji za radne odnose«. C izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili ^ 15 dneh po opravljeni izbiri. 21 - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 ^MOR NA VELIKEM VRHU JE BIL 0BT02ENEC PRIŠTEVEN? gojenje F. Brencetu za umor se bo nadaljevalo prihodnji teden pred petčlanskim senatom velenj- jje enote celjskega temeljnega sodi- L se je nadaljevalo sojenje 28-letne- ' y Francu Brencetu iz Celja, Cesta v Laško 2, ki je obtožen, da je lani, 3. jgcembra na Velikem vrhu pri Šmart- jjgiTi ob Paki umoril 72-letno Karolino prislan. Obtoženec je tokrat govoril o prei- jlcavah, ki so jih v Zagrebu opravih Izvedenci psihiatri. Le-ti so namreč j^enili. da je neprištevnost, na katero jg Brence sklicuje, le del obtoženčeve obrambe. Po njihovem mnenju se je gjence zavedal, kaj dela. Brence, ki zatrjuje, da se dogodkov v Ijjji na Vehkem vrhu ne spominja, pa je povedal, da se psihiatri v Zagrebu z pjim niso pogovarjali o samem dogod- 1(U oziroma umoru, ampak so le preve- rili, kako vplivajo nanj velike količine zaužitega alkohola. Naslednji dan, ko je je streznil, so ga le vprašali, kako se počuti. Sicer pa je obtoženec še enkrat poudaril, da je tisti dan, ko je umoril Prislanovo, veliko (nadpovprečno) pil in pojedel nekaj tablet proti glavobolu. Franc Okom, ki je skupaj z obtožen- cem delal »na črno« pri obrtniku, ki ima delavnico v Gorenju, je potrdil, da sta popravljala streho na hiši Prislano- ve. Delovne obleke sta si nadela že v delavnici mojstra v Gorenju, dela pa nista dokončala, ker je bila streha pre- nevarna. Sodišče je zaslišalo tudi pričo Sreč- ka Smona, upokojenega zlatarja, sicer pa obtoženčevega prijatelja. Le-ta se je dogodkov bolj medlo spominjal. V preiskavi je sicer omenil, da je prišel Brence k njemu (dan po umoru) opra- skan, pred sodiščem pa se tega ni mo- gel spomniti. Prav tako je na obravna- vi povedal, da je bil obtoženec pri nje- mu samo en dopoldan, v preiskavi pa je navedel tri dni. Brence se je pri nje- mu preoblekel, vendar pa se Srečko Smon ni mogel spomniti, da bi imel okrvavljeno obleko. Dodal je tudi, da ne verjame, da je lahko Brence zagre- šil umor. Obtoženčeva zaročenka je pred so- dniki potrdila, da je Brence res dva- krat vzel tablete proti glavobolu. En- krat ji je to sam povedal, drugič pa ga je videla. Ko je to prijavila miličnikom, so ji svetovali naj ga pelje k zdravniku. Ko je prvič zaužil tablete skupaj z alkoholom, je bil zelo nasilen. Razbil je pralni stroj, se prepiral in jo hotel pre- tepsti. Sicer pa je tudi drugače veliko pil. Kadar pa je bil trezen, je bil dober in se je veliko ukvarjal z njunim, pol- drugo leto starim otrokom. Nekajkrat je bila tudi zraven, ko je šel prosit za službo, a ga niso sprejeU, ker je bil že prej kaznovan. Brence se je hotel poročiti z njo, a ni pristala, ker je preveč pil. Ko pa ga je zapustila, mu je napisala pismo. Julka Irman, dahna sorodnica Pri- slanove iz okolice Smartnega ob Paki je povedala, da je njen vnuk prvi našel mrtvo Karolino. V hiši je bilo vse ra- zmetano, vendar ni bilo videti, da bi kdo kaj iskal. Pokojnica je bila opra- skana, vendar so takrat mishli, da je to storil domač pes. Preden so obvestili miličnike so tudi preiskah hišo, da bi našli denar. Brskali so res temeljito, vendar denarja niso našli, zato se ji zdi čudno, da so miličniki nekaj dni ka- sneje med preiskavo takoj našh denar. Bilo naj bi približno 17.000 dmarjev. Ker nekaj prič, ki bi jih sodišče še želelo zashšati, ni prišlo na obravnavo, se je senat odločil, da bodo sojenje nadaljevah prihodnji teden. Na pred- log tožilca naj bi do takrat tudi dobili mnenje izvedenca farmakologa, ki naj bi povedal, kako vplivajo vehke kohči- ne tablet Plivadona, zaužite skupaj z alkoholom, na človeka. Prav tako naj bi poskušal izvedenec medicinske stroke dodatno ugotoviti zaporedje poškodb pri Prislanovi oziroma, če se je onesvestila in kdaj je bila zadav- ljena. SREČKO SROT PROMETNE NESREČE ŽRTEV PREPOZNALI NASLEDNJI DAN Iz žalske smeri je pripeljal v Leveč voznik osebnega av- tomobila BRANKO ZA- BAVNIK, 34, iz Celja. Blizu odcepa proti Nami je dohitel pešca, ki je hodil po sredini desnega voznega pasu. Voz- nik ga je zadel in peljal na pokrovu motorja 16 metrov, nato je pešec padel na cesti- šče in obležal mrtev. Ker pri sebi ni imel nobenih doku- mentov, so ga prepoznali na- slednji dan: bil je to 52-letni IVAN SKUSEK, rojen v Tr- bovljah. .J, NEPREVIDEN KOLESAR S parkirnega prostora pri gostilni Privošnik v Dobrteši vasi,'je zapeljal na cesto voz- nik kolesa na pomožni mo- tor ALOJZ KRENKER, 35, iz Brega pri Polzeli in na sre- dini voznega pasu padel. Ta- krat je iz smeri Žalca pripe- ljal tovornjak s priklopni- kom STANISLAV FIJAVŽ, 35, iz Lovrenca na Pohorju, ki je kljub zaviranju in umi- kanju s sprednjim levim de- lom zadel Krenkerja in ga potiskal 10 metrov pred se- boj, kjer je Alojz Krenker obležal mrtev. ŠTIRJE POŠKODOVANI Po Jenkovi ulici v Titovem Velenju je pripeljal do križi- šča s Tomšičevo voznik osebnega avtomobila AL- BIN STARINA, 32. iz Druž- mirja. V križišču je izsiljeval prednost vozniku RATKU JOSICU, 23, iz Titovega Ve- lenja in prišlo je do trčenja, Josičevo vozilo je odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je trčilo v avtomobil, ki ga je vozila MARIJA LESJAK, 32, iz Crnove. Pri nesreči so se težje poškodovali voznik Starina in dva njegova so- potnika, lažje pa Ratko Jo- sič. Škode na vozilih je za 170.000 dinarjev. OTROK SKOČIL NA CESTO Ko je voznik osebnega av- tomobila EDI MIKUS, 27, iz Topolšice, pripeljal čez most na Kidričevi cesti v Titovem Velenju, je izpred bloka št. 17 nenadoma stekel na cesto 8-letni M. K., katerega je voz- nik zadel s sprednjim de- snim delom. Dečka so težje ranjenega prepeljali v bol- nišnico. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj ob praznikih pa od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CEUE Do sobote, 29. maja do 12. ure je dežurna Nova lekarna na Tomšičevem trgu, nato prične z dežurstvom lekarna Center v Stanetovi ulici. TRGOVINE v tednu od 24. do 29. maja je dežurna samopostrežba RJO v Prešernovi ulici vsak dan do 20. ure. V tednu od 31. maja do 5. junija pa bo dežur- na samopostrežba SOCA v Stanetovi ulici. ROJSTVA CEUE Rodilo se je 29 dečkov in 21 deklic. slovenske konjice Rodila sta se 2 dečka in 2 de- klici, POROKE CEUE Poročilo se je 20 parov, od teh: Zazijal Bernard iz Brdc in PUSNIK Marija iz Rov, NOVAK Martin iz Arclina in SIVKA Vida ■z Smarjete pri Celju, ROJC Mar- i^n in REBERNAK Marija oba iz Celja, PETZ Andrej iz Strmca pri »ojniku in LIPOVAC Milica iz ^omnega, VENGUST Miran iz 4ubečne in ŽAFRAN Ana iz Ko- privnice, FLAJS Miran iz 2alca ZUPANC Vesna iz Kasaz, [ESJAK Alojz iz Svetine in KO- I^R Fanika iz Doblatine, SAN- 'JJ Emil in STRNAD Martina J^^a iz Vrbnega, ŠTEFANEC Pe- in HORVAT Darja oba iz Ce- }*' HITER Ivan in BLAZINSEK gtjana oba iz Celja, BANOV- ^EK Marjan iz Kozjaka in BRA- Stanislava iz Strmca nad "obrno, GLAVNIK Iztok in ^'^Zan Romana oba iz Celja, I^DbreGAR Milan in REBER- J^K Tatjana oba iz Celja, GMAJ- jf^ Stanko iz Celja in FLOR- ^NCIC Vlasta iz Stor. Zakonsko zvezo so sklenili: ^ESNIK Janez iz Zabukovice in SKRABAR Marija iz Pongra- ca, KROSEL Branko iz Kasaz in TRAVNSEK Ljudmila iz Liboj, AMAN Ivan in ADAM Marta oba iz Celja, MAVRIC Ludvik iz Le- narta pri Gornjem gradu in SLA- KAN Zdenka iz Dolenje vasi, ZAG02EN Mihael in REMS Ol- ga oba iz Dolenje vasi, CVEK Av- gust iz Tremarja in STERGAR Justina iz Marija Reke, CUK An- ton in TURNSEK Danica oba iz Založ, VERDEL Ivan iz Lokovi- ne in SEVNIK Ida iz Pongraca, KUHAR Fridolin iz Zajasovnika in LESJAK Mihaela iz Cmega vrha, LASNIK Damijan iz Žalca in OSET Irena iz Celja, JELEN Darko in NAPOTNIK Jožefa oba iz Podkraja, HRIBERNIK Stan- ko iz Prebolda in VUZEM Ana iz Donje Voče. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročilo se je 5 parov. SLOVENSKE KONJICE Poročili so se: GOŠNIK Slav- ko iz Stenice in KVAS Kristina iz Sp. Prelog, SLOSAR Vojko iz Bezine in HRIBERNIK Marjeta iz Zbelove Gore, VIŠNAR Ivan iz Resnika in PODGRAJSEK Ljudmila iz Zlakove, GRICNIK Janez in OBROVNIK Marija oba iz Planine na Pohorju, LOVREN- ClC Alojz iz Koble in 2NIDAR Marjeta iz Klokočevnika, PUN- GARTNIK Kari iz Hudinje in IR- SlC Irena iz Skomarja. SMRTI CELJE Umrli so: PECNIK Franc, 68, Gračnica, SIKOLE Jožef, 69, Sevnica, ZAJKO Janez, 66, Zg. Kostrivnica. RIBIC Franc, 53, Tabor, TOCAJ Stojan, 18, Izlake, SKUSEK Ivan 51, brez stalnega prebivališča, TEHOVNIK Josipi- na, 63, Radana vas, MLAKAR Jo- žef, 56, Senovica, GOBEC Ivan, 69, Tuncovec, POTOČNIK Vik- tor, 47, Žahenberc, ZADEK Lu- dvik, 28, Jernej pri Ločah, BRE- ZOVEC Martin. 53, Buče, GO- BEC Anton, 46, Kristan vrh, LE- VA Darja, 13, Frankolovo, JA- ZBEC Marija, 63, Vojnik, B AJ- DA SENEGACNIK Antonija, 86, Polže, LONGVKA Gabrijela, 52, Celje, K02EL Marija, 74, Skofja vas, KRIZMAN Antun, 80, Tr- novlje pri Celju, ULAGA Angela, 77, Celje, PEPERKO Jakob, 83, Korpule, OSEK Franc, 69, Belo, KREVZEL Frančiška, 76, Skale, GABELIC Ivan, 69, Celje, JAKO- PIČ Anglela, 70, Celje, ULAGA Alojz, 70, Slivno, MACEK Rozali- ja, 57, Turje, HAJNSEK Herta, 71, Meatinje, STRNIŠA Franči- ška, 83, Dobrova pri Radečah. ŽALEC Umrli so: OREHOVEC Franči- šek, 75, Ceplje, GREŠNIK Cecili- ja, 83, Podvin, ZORKO Marjeta, 89, Dolenja vas, STIFTER Jože- fa, 90, Ceplje, DER2EK Alojz, 73, Dobriša vas, GOROPEVSEK Ivan, 72, Prekopa, DOLINSEK Feliks, 63, Dolenja vas, APNAR Terezija, 89, Petrovče, PECNIK Slavica, 16, Genova. POTO.CNIK Alojz, 37, Podgorje pri LetuSu. ŠMARJE PRI JELŠAH UmrU so: MRAMOR Matija, 71, Vrenska gorca, ZATLER Marija, 79, Dol pri Šmarju, KOROŠEC Terezija, 53, Sladka gora. SLOVENSKE KONJICE Umrli so: SPES Štefanija, 52, Prevrat, BREZOVSCEK 85, Ve- šenik, GORENJAK Ana, 45, Be- Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FERDINANDA ŠELIHA iz Slovenskih Konjic se iskreno zahvaljujemo za vso skrb in nego osebju interni- stičnega oddelka celjske bolnišnice. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej pa hvala go- vorniku, duhovščini, pevcem in vsem, ki so njegov zadnji dom ozaijšali s cvetjem. Žena in vsi, ki so ga imeli radi PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE v muzeju revolucije je v spodnjih razstavnih prostorih od- prta razstava izdelkov slušno prizadetih in slabovidnih oseb iz Kitajske. Razstava bo odprta do 30. maja. Redno muzejsko zbirko pa si obiskovalci lahko ogledajo vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure. Obisko- valci si lahko ogledajo stalno razstavo, ki prikazuje kulturno- zgodovinske spomenike, arheološke spomenike in rimski lapi- darij. * ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI v Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turi- stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropoia, s po- membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizi- rana vodniška služba. KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripra^Ua v počatitev 90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ razstavo Josip Broz Tito - ob 90-letnici rojstva. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu odprta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za bralce. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sodelova- nju s Kulturno skupnostjo Šmarje in Kulturnoumetniškim društvom Sava iz Kranja razstavo likovnih del slikarjev ama- terjev. Damjan Stirn, Alojz Pečenik in Franc-Branko Skofic, člani kultumo-umetniškega društva Sava bodo v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavljali do 11. junija. KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN CANKAR CELJE v atriju kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšiče- vem trgu v Celju bo jutri, 28. maja ob 19.30 uri nastopila skupina JEEZ, ki izvaja sodni jazz. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 29. maja ob 19.30 uri v nedeljo, 30. maja ob 17. in 19.30 uri angleško- švedsko drama Mr. Montenegro. Ob 10. uri dopoldan v nedeljo pa matineja. Predvajali bodo slovenski film Srečno Kekec. LIKOVNI SALON CELJE v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava akademskega kiparja Negovana Nemca. Razstava bo odprta do 1. junija. DOM JLA CELJE v veliki dvorani Doma JLA v Celju je odprta razstava Vstaja v Jugoslaviji leta 1941. Razstavo so pripravili Muzej revolucije Celje, Muzej revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije iz Beograda in Dom JLA iz Celja, odprta pa bo do 30. junija. HOTEL DOBRNA v avli hotela na Dobrni je odprta prodajna razstava slikar- skih del slikarja Zdravka Dolinska iz Trbovelj. Razstava bo odprta do konca meseca maja. AVLA RAZVOJNEGA CENTRA v avli Razvojnega centra je odprta razstava okrasne in upo- rabne keramike. Razstavne predmete so oblikovali delavci Novolesovega tozda industrijske gradbene keramike iz Treb- njega Hubert Dukovič, Irena Blaznik in Franc Pepelnak. Raz- stava bo odprta do konca meseca maja. SAVINOV RAZSTAVNI SALON v Savinovem rsizstavnem salonu v 2alcu je odprta razstava likovnih del Mala grafika Slovenije. Razstava bo odprta do sobote, 29. maja. DVORANA GOLOVEC v dvorani Golovec bo danes ob 17. in 20. uri plesni turnir v akrobatskem rock'n rollu, izbrani program skupine za mo- demi balet Kazina in revija latinsko-ameriških in standardnih plesov. V nedeljo, 30. maja ob 20. uri pa bo v dvorani Golovec zabavni večer s Surdo, Ljubišo Samardžičem, Jako Sraufci- grom, Mišo Molk in drugimi. Prikazana pa bo tudi revija. JAMA PEKEL Turistično društvo Semjjeter prireja v nedeljo, 30. maja od 13. ure dalje tradicionalno prireditev Pomlad v Peklu. Člani jamarskega kluba Cmi galeb iz Prebolda bodo ob 15. in 17. uri prikazali plezalne veščine, obiskovalce pa bo zabaval ansam- bel Unikati. KINO ŠMARJE v kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes za redni četrtkov filmski abonma in izven ameriško ljubezensko dramo Rayanova hči, v petek ob 20. uri nemško-italijansko-francoski pustolovski film Prekletstvo črnega rubina, v soboto, 29. ob 20. in v nedeljo, 30. maja ob 18. uri brazilsko komedijo Dama v avtobusu, v sredo, 2. junija pa bo na sporedu nemški erotični film Resnične zgodbe, 4. del. KNJIŽNICA ŠMARJE v čitalnici knjižnice so razstavljene knjige o Titu v počasti- tev dneva mladosti. V torek, 1. junija pa bo v pionirskem oddelku zadnja ura pravljic v tej sezoni. Predšolski otroci bodo lahko prisluhnili pravljici o Kekčevih dogodivščinah. SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 27. maja ob 19.30: Moliere: 2LAHTNI MESCAN. Go- stovanje v Idriji. Petek, 28. maja ob 19.30: MoUere: 2LAHTNI MESCAN. Gostovanje v Idriji. Torek, 1. junija ob 8.30 in 10.: Polonca Kovač: VRTEC PRI STARI KOZI. Za VVZ iz Celja. Gostuje lutkovno gledališče iz Ljubljane. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 27. maj 19^^ - 27. maj 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 RAZSTAVA REŠEVALNE OPREME Dva dni je bila na prostoru pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju zanimiva razstava reševalne opreme in naprav za rudnike. Razstav- ljena je bila oprema in naprave sovjetske proizvodnje. Do razstave je, prišlo na pobudo centralne jamske reševalne službe za področje Slovenije oziroma vseh slovenskih rudnikov, ki ima svoj sedež v Rudniku lignita v Titovem Velenju. Prva tovrstna razstava v naši državi je bila leta 1975, zdaj pa so pripravih drugo in sicer v sodelova- nju z beograjskim Rapidom. Velenjsko razstavo so si z velikim zanimanjem ogledah rudarji pa tudi drugi. V današnjem času, ko je delo v rudnikih vedno bolj odgovorno in tudi nevarno je izpopol- njena jamska reševalna oprema in naprave še kako dobrodošla. Da je treba na tem področju veliko dela kaže tudi zadnja nesreča v Zenici, kjer so s sodobno opremo marsikaj preprečili. Ob dobri opremi za reševanje pa je seveda potrebno tudi veliko znanja slehernega reše- valca, to pa imajo v velenjskem rudniku dobro organizirano. Foto: LOJZE OJSTERSEK MARLJIV/ MLADI TEHARČANI Krajane krajevne skupnosti Teharje je v soboto zjutraj pozdravila pesem 180 brigadirjev, ki so se s krampi in lopa- tami kmalu razdelili v več delovnih skupin na trasah v Bukovžlaku, Slanceh, Zgornjih in Spodnjih Vrheh. Mladi iz celjskih brigad Cvetke Jerinove, Slavka Slandra, Frana Vrunča in Bele krajine so čistili jarke v tistih predelih, ki so zaradi podtalnice in plazov najbolj ogroženi. Opravili so okoli 800 delovnih ur, pri sami organizaciji katere glavno breme je nosila krajevna zveza mladine, so jim pomagali tudi Krajevna skupnost Teharje, orodje so jim priskrbele delovne organizacije Gradiš, Ingrad cestno komunalno po- djetje in Remont, obrtniki iz te krajevne skupnosti in pa gasilci. Po končanem delu je bilo družabno srečanje z briga- dirko olimpiado, zvečer pa je zagorel taborni ogenj ob kate- rem so mladi izvedli kulturni program. VVE KOLESARSKI MARATON KOZJANSKO 82 Kolesarski klub Merx Celje je letos že drugič uspešno izvedel kolesarski maraton KOZJANSKO 82, tudi letos pod pokroviteljstvom Zdravilišča Rogaška Slatina. Preko 550 udeležencev, samo iz širšega celjskega območja jih je bil^ 350, je ponovno potrdilo odlično organizacijo domačegj kolesarskega kluba. Vsi so bili tudi navdušeni nad prele, pimi kraji, skozi katere je vodila asfaltirana kolesarskj proga v dolžini 120 kilometrov. Cilj je bil v Celju, nato paj^ bilo potrebno vrteti pedala prekb Šmarja pri Jelšah, Mesti, nja, Imenega, Bistrice ob Sotli do Trebč, kjer je udeležence čakal tradicionalni partizanski golaž. Pot je vodila preRc Podsrede in Lesičnega spet do Imenega in nazaj proti Celju Med najmlajšimi smo srečali 13-letnega dejana iz Skofja vasi, med starejšimi pa se je odlično držal tudi 63-letni Franc DolinSek iz Celja. O vzdušju pričajo tudi naslednje fotogra, fije Danija Vovka, sicer pa velja: nasvidenje na tretjen kozjanskem maratonu 1983! MITJA UMNIkI PO JUGOVZHODNI AZIJI v Bangkoku živi močna kitajska narodnost, skoncen- trirana v China Thown (kitaj- sko mesto). Kitajci so tod na- leteli na manj ugodna tla, ker so Tajci tudi pridni ljudje. Uspešno jim stojijo nasproti v trgovini in drugih obrtnih dejavnostih. Kitajci imajo zelo močno razvit čut za dru- žinsko skupnost. Družina jim pomeni vse. Oni poma- gajo družini in družina po- PIŠE: 3 STANE ŽILNIK maga njim. Ko gre otrok Ki- tajca v šolo, bo poleg doma- če naloge imel za opravljati še kakšno družinsko delo - ponavadi obrtniško. Pored- koma srečaš male Kitajčke, ki bi prešerno pohajali nao- krog in se igrali. Na pločniku je bilo opaziti več vrst kuhinj. Stabilne s stalnim ognjiščem pod pon- vo in prestavljive oziroma prenosljive. Slednjih je bilo največ. Od ognjišča na štirih kolesih in potrebnimi pon- vami, pa do dveh veder obe- šenih na meter in pol dolgi vibrirajoči pedici. Eno vedro služi za ognjišče nad katere- ga se pritrdi ponev, na drugi strani pa potrebni kuhinjski rekviziti. Kuhar se lahko z njo na ramenih svobodno giblje naokrog. Prodajajo tudi raznovrstne osvežilne napitke. V plastič- no vrečko dobiš nekaj zdrob- ljenega ledu in soka. Na ta način si lahko prehladiš želo- dec, če se skušaš na hitro od- žejati. To, da uporabljajo v vročini toliko zdrobljenega ledu, si razlagam, s tem, da ti je tako onemogočeno popiti večjo količino naenkrat. Pi- ješ počasi in se tako bolj od- žejaš. Bangkok je eno izmed mest, kjer je bojda trgovina z belim blagom najbolj razvi- ta. To je mesto s 25.000 regi- striranimi prostitutkami. Po- licija celo sumi, da bi se de- jansko število lahko gibalo okoU 100.000. Na žalost je nekaterim to nujen vir za preživljanje, drugim pa pot k lažjemu za- služku. Dejstvo je, da zvo- dnikom in lastnikom borde- lov prinaša pečanje z najsta- rejšo obrtjo največ denarja. Ravno prostitucija daje Bangkoku tako zlovešč slo- ves. Kolikor toliko normalno se mi je zdelo videti privlač- no urejena tajska dekleta, ki so se po ulicah ponujala in nastavljala turistom. Precej bridkeje je pa videti mater, kako stoji na ulici poleg svo- je deset let stare hčerke in čaka na »stranko*. Ko dekle opravi svoje, ji mama pobere denar in jo pelje domov. Ta tragičen primer navajam za- to, da bi bralci zvedeli, kaj vse počno tam nekateri ra- zuzdani turisti iz »moder- nih* dežel. Za potešitev nji- hovih eksotičnih strasti jim niso več dovolj dekleta in Li- fe Sex Show-i. Za drage de- narje si iščejo užitkov še pri otrocih. Prostitucija je na Tajskem legarizirana. Agenti bor de- lov hodijo po podeželju in med ravnim kmečkim prebi- valstvom nabirajo mlada de- kleta. V mestu jim obljublja- jo lahko in lepo življenje. Ko pa se enkrat nič hudega slu- teča dekleta znajdejo v bor- delu, je vsaj za večino njiho- va življenjska usoda zapeča- tena. Prisilijo jih v prostitu- cijo in marsikatero zasvojijo tudi z drogo. Tajni bor deli morejo po- streči tudi z otroci - prosti- tutkami in prostituteki. Bordeli se čisto po tajsko skladajo s saloni za masaže ter savnami. Dokaj atraktiv- no za turiste z globokimi že- pi so nalašč za zahodno men- taliteto zgrajena rdeča zaba- višča. Na ulici te ustavljajo dekleta in te vabijo na kozar- ček v njihov bar. Vse so ponavadi menažer- ke lokala. V lokalu odmevajo takti disko muzike, na odru pa plešejo »lahko* oblečena dekleta. Zadnja vrata vodijo iz lokala v salon za masažo in savno, ter še dalje v bordel, če ni salon za masažo obe- nem tudi bordel. Kljub legalnosti te obrti, se dekle, ko je enkrat v policij- ski kartoteki, ne more več oprijeti drugega dela. Prebivalci daljnih vzho- dnih dežel so znani po tem, da gojijo razne zvrsti boril- nih športov. Vzrok je mogo- če najti v njihovih starih reli- gijah in foklori ali pa tudi v kompleksu manjše telesne rasti. Tajci gojijo posebno zvrst borilnega športa, ki se imenuje tajski boks Sam boks je tesno povezan z nje- no zgodovino, religijo in mentaliteto ljudi. V samem Bangkoku so tri- je boksing stadioni, ki vsak večer privabljajo strastne na- vijače in ljubitelje tega boril- nega športa in vse ki vneto stavijo za denar. Vringu opravita borca naj- prej določen verski obred. Na glavi imata poveznjen po- seben štrleči šop. Sledi pri- klanjanje in poklekovanje s stisnjemi rokami na vse štiri strani proti publiki. Ne vem, kaj naj bi pomenili nekam čudni koraki in zamahi rok; s katerimi se borec premika pred samo borbo v štiriogla- tem ringu. Borca spremlja ob njunem boju obredna glasba. To je groba veščina, nič kaj po- dobna obrednemu namenu. V borbi je dovoljeno uporab- ljati za udarce vse, razen gla- ve. Prepovedani so udarci v genitalije, hrbtenico, grlo in oči. — Podnevi ima ulica normalen izgled. Zvečer se prižgejo rdeče luči, življenje zaigra z drugačnim tonom. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo; Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročruna in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.