poskrbeti, da bosta uporaba in upravljanje e-hrambe preprosta in časovno nezahtevna postopka, ki bosta kar najmanj obremenjevala zaposlene v organizaciji.
Zadnji sklop prispevkov v zborniku je posvečen arhivskim informacijskim sistemom. Kot posebno sekcijo so organizatorji konference v Radencih predvideli izmenjavo izkušenj pri uporabi programske opreme scopeArchiv. V sekciji je svoja razmišljanja podalo 10 referentov, zbornik pa prinaša 6 prispevkov.
Dr. Manuel Kehrli (Basel, Švica) je s prispevkom Monumental case with scopeArchiv ali Programska oprema scopeArchiv in spomeniško varstvo predstavil uporabo programske opreme scopeArchiv za potrebe spomeniškega varstva. S programsko opremo scopeArchiv je Urad za spomeniško varstvo Kantona Aargau v Aarauu, ki se je odločil za uporabo klasične standardne arhivske rešitve, dobil orodje za popisovanje svojega arhiva in spomenikov kantona, ki temelji na mednarodnih standardih za arhivsko popisovanje.
Uporaba programske opreme scopeArchiv v Švicarskem zveznem arhivu (L'utilisation du logiciel scopeArchiv aux Archives Federales Suisses) je naslov prispevka dr. Jean-Marca Commenta (Bern, Švica). Avtor v začetku prispevka opiše zgodovino uporabe programske opreme scopeArchiv, ki jo v Švicarskem zveznem arhivu uporabljajo že deset let. V nadaljevanju prispevka opisuje današnjo, aktualno rabo tako interne kot tudi eksterne rešitve (splet). Na koncu izpostavi nekaj problemov s trenutno verzijo programske opreme scopeArchiv in potrebo po njenem nadaljnjem razvoju
Evidenca uporabe arhivskega gradiva za znanstvenoraziskovalne namene v scopeArchivu je naslov prispevka Leopolda Mikca Avberška (Maribor, Slovenija). V prispevku avtor opozarja na dosedanje predstavitve možne uporabe programske opreme v sistemu Cobiss za evidentiranje uporabe arhivskega gradiva. V uvodu so predstavljene nekatere terminološke rešitve pri uvajanju programa scopeArchiv za evidentiranje uporabe arhivskega gradiva. Predstavljeni so testna uporaba programa in posamezna opravila, ki jih program zahteva: priprava osebnih map, map uporabe in map reprudukcij.
Mag. Boštjan Zajšek (Maribor, Slovenija) je v prispevku z naslovom Oblikovanje naslovov popisnih enot glede na mednarodne arhivske standarde, nove informacijske sisteme slovenskih javnih arhivov ter njihove uporabnike predstavil pomembnost jasno, natančno in smiselno oblikovanih naslovov popisnih enot na vseh ravneh arhivskega popisovanja. Ugotovil je, da ta hip obstajajo različne metode oblikovanja naslovov, da to vnaša v arhivske informacijske sisteme nesistematičnost, to pa uporabnikom arhivskih podatkovnih zbirk otežuje poizvedovanje po gradivu.
Za kvalitetnejše podajanje informacij uporabnikom podatkovnih zbirk predlaga standardizacijo oblikovanja naslovov popisnih enot ter nekatere smernice, ki bi lahko bile namenjene širši strokovni diskusiji.
Dr. Miroslav Novak (Maribor, Slovenija) v svojem prispevku Signatura kot entiteta arhivskih informacijskih sistemov obravnava fenomen signatur v arhivskih informacijskih sistemih. Na podlagi raziskav kaže na njihove različne pojavne oblike in funkcije. Te se razlikujejo glede na uporabljene informacijske tehnologije ter namene in cilje v okviru posameznih izvedb arhivskih informacijskih sistemov.
Arhivski zapisi in postopki sledenja v arhivskem informacijskem sistemu je naslov prispevka mag. Zenke Semlič Rajh (Maribor, Slovenija). Avtorica v prispevku na osnovi različnih uporabljenih raziskovalnih metod obravnava vprašanje sledenja v arhivskih informacijskih sistemih, metode tega sledenja in načine preverjanja konsistentnosti in zaporedja.
Na koncu zbornika je objavljen seznam avtorjev. Biografije so bolj ali manj obširne ter opremljene tudi s portreti.
Referate so zaposleni v Pokrajinskem arhivu Maribor oblikovali v publikacijo, za grafično oblikovanje je poskrbelo podjetje Medijski guruji (Maribor), natisnila pa tiskarna Eurograf iz Velenja. Izdajo publikacije je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Nina Gostenčnik
Prireditev Mariborski teden v Mariboru: predstavitev fotografskega gradiva iz zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2011 (Katalogi / Pokrajinski arhiv Maribor, zv. 35), 48 strani
Razstava Prireditev Mariborski teden v Mariboru 1932—1961. Razstava Pokrajinskega arhiva Maribor, avtorica: Sabina Lešnik. Razstavišče Per Gradus v Pokrajinskem arhivu Maribor (8. 10. 2011—25. 5. 2012).
Leta 1932 je Tujsko-prometna zveza pod pokrovitelj stvom Mestne občine Maribor organizirala prvi Mariborski teden. Prireditev je postala tradicionalna. Sprva je bila predvsem turistične narave, kasneje pa vedno bolj gospodarske. Leta 1933 so ustanovili »'Mariborski teden', registrovano zadrugo z omejeno zavezo s sedežem v Mariboru«. Načelnik zadruge je bil mestni načelnik oziroma mestni župan. Leta 1933 je imela zadruga sedem članov, leta 1937 pa že dvajset. Delo zadruge je bilo zelo uspešno. Mariborski teden je potekal vsako leto v avgustu, trajal je okoli deset dni. Vsako leto so organizirali pet sklopov prireditev: razstave, gledališke, dramske in operne predstave, športne prireditve, zabavišča ter izlete v bližnjo
PRIREDITEV fllflRIRORSKI TEDEfi v mnmnonu
M« ribe r 90 I |
iii daljno okolico Maribora. Jubilejni, V. Mariborski teden leta 1936 je potekal pod pokrovitelj s tvom kraljevega sina Andreja Karadjordjeviča. Razstavljavcev je bilo tega leta več kot 200, dvaindvajset med njimi je bilo tujih. Na zadnjem predvojnem Mariborskem tednu, leta 1939, so pripravili še festival slovenskih narodnih običajev. Velik obisk na vsakoletnih Mariborskih tednih so zagotavljali popusti na vlakih, ladjah in letalih. Leta 1935 je Mariborski teden obiskalo okoli 80.000 ljudi, od teh 10.000 tujcev. Zaradi finančnega tveganja so Mariborski teden leta 1940 odpovedali.
Leta 1952 je Olepševalno društvo Maribor dalo pobudo za nadaljevanje priredim Mariborski teden. IX. Mariborski teden je potekal od 5. do 22. julija tega leta. Naslednje leto je organizacijo prevzela Trgovinska in gostinska zbornica Maribor, na sejmu pa so se predstavila tudi podjetja iz drugih jugoslovanskih republik. Leta 1956 je bil ustanovljen finančno samostojen zavod Mariborski teden Maribor. Razstave in druge priredim so tako kot pred vojno potekale v najetih šolskih in drugih prostorih. Novo razstavišče so zgradili leta 1957 ob Ulici kneza Koclja. Obsegalo je dve razstavni dvorani, odprt razstavni prostor, gostinski prostor ter zabavišče. Leta 1959 so na razstavišču zgradili še tretjo dvorano. Tudi po vojni je bil Mariborski teden vsako leto obširnejši. Ob priredim so v mestu potekale različne gospodarske, kulturne in športne priredim.
Na razstavi je predstavljen Mariborski teden do
leta 1961, ko je prireditev dobila drugačno obliko. Razstavljeno je predvsem gradivo, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je razdeljena na dva sklopa: Mariborski teden pred 2. svetovno vojno, Mariborski teden po 2. svetovni vojni.
Iz predvojnega obdobja so ohranjeni predvsem tiski, fotografij in priložnostno izdanih razglednic je malo. Razstavljeni programi zelo natančno predstavljajo dogajanje na Mariborskem tednu. Razstavljeni so tudi veliki plakati in letaki v različnih jezikih. Osnutke zanje so izbrali na javnem natečaju. Način organiziranja tedna predstavlja še drugo razstavljeno gradivo: časopisni članki, dopis, zapisnik.
Iz povojnega obdobja so ohranjeni predvsem albumi s fotografijami in obširni katalogi Mariborskega tedna. Razstavljeno je to gradivo: načrt razstavnih prostorov (1952), seznam razstavljavcev (1952), program (1953), oglasi razstavljavcev (1953) ter več kot 100 fotografij (1956, 1957, 1959-1961). Razstavljene fotografije prikazujejo vsakoletni utrip na priredim slavnostno otvoritev s povabljenimi gosti, razstave, razstavne prostore (obrtniki, industrijska podjetja, trgovska podjetja), obiskovalce, zabavne priredim za otroke in odrasle (otroška igralnica, lutkovno gledališče, vrtiljak, tombola, plesni nastop, modna revija). Fotografije prikazujejo predvsem razstavne prostore podjetij iz Maribora in okolice. Teh je tudi največ med ohranjenimi. Na razstavi pa so prav tako fotografije razstavnih prostorov drugih podjetij: Segestica Sisak, Impol Slovenska Bistrica, Rudniki svinca in topilnica Mežica, Železarna Ravne na Koroškem, Tovarna perila in konfekcije Delta Ptuj, Založba Mladinska knjiga, Tovarna usnja Lenart, Cinkarna Celje, Tovarna usnja Slovenj Gradec itd. Zanimive so še te fotografije Mariborskega tedna: pogostitev za goste ob otvoritvi (1956), samopostrežna trgovina na sejmišču (1959), sodobna pralnica na sejmišču (1959), povabljeni gosti si ogledujejo sodobno stanovanje v bloku (1959), kuhinja družbene prehrane na sejmišču (1959), otroška igralnica na sejmišču (1959).
Ob otvoritvi smo si ogledali filmsko gradivo o Mariborskem tednu leta 1960, ki ga hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije.
Razstavo sem pripravila Sabina Lešnik. Oblikovala jo je Nina Gostenčnik. Ob razstavi je izšel katalog. Nina Gostenčnik je opisala način organiziranja Mariborskega tedna pred 2. svetovno vojno in po njej. Vsebino vseh osemnajstih Mariborskih tednov v letih od 1932 do 1961 sem predstavila Sabina Lešnik. Katalog vsebuje izbor razstavljenih fotografij in drugega gradiva.
Razstava na slikovit način prikazuje Maribor kot sejemsko mesto. Žal je sejemska dejavnost v Mariboru zamrla.
Sabina Lešnik