Domo V Ciubliani 29. maja 1940 Četo 53 Stev. 22 ■ V Živeti hočemo! Na kmečko-delavskem taboru v Murski Soboti je imel v imenu celotne Kmečke zveze predsednik osrednjega vodstva Mladinske kmečke zveze g. Ludovik Puš naslednji govor. 0 kmtkm StMB Nekateri ne vedo, drugi pa nočejo vedeli, kaj je kmečki stan. Poklicati bi jih bilo treba na ta oder, pa bi brez učenih razprav takoj vedeli: trden gruntar se je postavil ob stran malega in sirotnega posestnika-želarja, ob gospodarju stoji hlapec, ob gospodinji dekia, ob vinogradniškega posestnika se je uvrstil viničar iz Haloz in Slovenskih Goric; med vso to, socialno tako pestro množico so se pa v prelepem številu pomešali poljedelski delavci iz naše Slovenske Krajine. Vi vsi, ki res ne veste, ali pa ki nočete vedeti, kaj je kmečki »tsn — poglejte te obraze, prisluhnite enotnim utripom teh src in poslušajte njihovo skupno jasno misel — in enotno voljo: to je kmečki stan. Slišali ste in še slišite o nekako kmečko-delavski fronti, pa spet o neki ljudski fronti. Med kmečko ljudstvo prihajajo učeniki, ki pripovedujejo, da se mora želar postaviti zoper kmeta-gruntarja, bajtar zoper posestnika, poljski delavec in hlapec zoper svojega gospodarja — sedanji red , da nI pravičen. Ne trdim, da je — in urediti se mora na novo. Toda trdim, da taki nauki netijo v kmečkem stanu samem razredni boj, da bi razklali kmečko skupnost na dvoje. Pregovor pa pravi: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. in za to gre! Vsem, ki podpihujejo revnejše plasti kmečkega ljudstva proti premožnejšim, povemo enkrat za vselej: nobene ljudske fronte ne potrebujemo, ker jo že imamo. Naša ljudska fronta je Kmečka zveza! Tu smo enotni in ne bomo dopustili, da bi na račun kmečke razcepljenosti in neenotnosti še kdaj, kdor koli vlekel dobiček. To izjavo naj vzamejo na znanje vsi, ki so se z neko posebno vnemo lotili bolečih socialnih ran na telesu kmečkega stanu — ne zato, da bi jih zdravili, ampak, da bi jih zastrupili in da bi tako kmečko stanovsko skupnost umorili. Proč od našega kmečkega telesa! V svojem jedru je zdravo ter močno in vas ne potrebuje. Za gospodarski razvoj in obstoj Ce bi nas kdo vprašal, kaj hočemo, kadar se zbiramo na taborih, bi bil naš odgovor kratek ,a povedal bi vse: Živeli hočemo; Živeti v gospodarskem in stanovsko-kulturnem pogledu, kakor se za krščanskega človeka v XX. stoletju spodobi. V naših časih bi ne bilo nič čudno, če bi nas takoj vprašali: Na čigav račun? Na račun nikogar. Slovensko kmečko ljudstvo hoče živeti na svoj račun? Na račun nikogar. Slovensko kmečko ljudstvo hoče živeti na svoj račun. Kmečka zveza ne pripravlja boja stanu proti stanu; zakaj vsi stanovi so potrebni. Ne zahteva ničesar na tuj račun. A dopustiti ne more in ne bo dopustila, da bi drugi sloji živeli na kmečki račun. Proglašamo stanovsko vzajemnost, ki izključuje vsak razredni boj, a zavračamo nepošteno izkoriščanje, pa naj pride od koder koli. Na svoj račun torej! S svojimi pridnimi rokami in z znojnim čelom si hoče služiti naš krnet — pa naj bo gruntar ali kajžar, posel ali kmečki delavec — svoj kruh. Toda dati mu je treba vse možnoBti, da mu bo življenje omogočeno. Najprej zemlja! Brez zemlje kmečkemu človeku ni življenja. To čutite zlasti tisoči prekmurskih sezonskih delavcev: če bi imeli dovolj zemlje doma, bi ne hodili v trdo tujino po prigarane dinarje, ampak bi delali doma. To čutijo z vami tisoči in tisoči drugih, ki nimajo koščka zemlje. Ljubi Bog, zemlje je res v Sloveniji tako malo! Pa vendar vidimo in vemo, da jo imajo velike kose ljudje in ustanove, ki jim je ni treba; imajo jo ;eto ljudje, ki niso naše krvi in našega jezika. Naš kmečki človek jim je samo za hlapca. Ali moremo mirno gledati, da služi slovenska zemlja za zabavo in oddih in za luksuz, naše kmečke roke pa iščejo trdega dela v tujini? Ne moremo! Premalo imamo zemlje, d« bi se kdo smel samo igrati t njo in preveč jo imamo radi, da bi jo gledali v teh mrzlih rokah, ki jo bodo hladno zapustile ob prvi nevarnosti. Naš kmečki človek jo hoče ne samo obdelovati in iz nje telesno živeti, ampak jo hoče tudi z vsem srcem ljubiti in zanjo — če treba — trpeti. Drugo je tako javno gospodarstvo, da bo mogla pridna roka na koščku zemlje tudi živeti. Tako se .mora urediti naš skupni jugoslovanski dom, da bo tudi in zlasti kmečki človek videl v svojem delu možnost življenja. Ce garaš od zore do mraka, pa. gre tvojo gospodarstvo rakovo pot, pa svojih otrok ne moreš spraviti do koščka kruha, pa na star dan v pomanjkanju živiš, gre'naša ladja v krivo smer. Krpiarji jo morajo okreniti tako, da bo kmetu, naj bo Velik ali majhen, naj bo hfapec ali poljski delavec, zagotovljeno pri njegovi pridnosti', varčnosti in poštenosti, tu-ii fclove-• ka dostojno življenje na zemlji, ki jo obde- luje. Onim kmečkim otrokom, ki ne bodo mogli ostati doma, preskrbeti obstoj v domači industriji, ki naj se močno razvije in obdrži tesne stike s kmečko zemljo in življenjem na njej. Ta nujni klic ni nobeno kmečko samo-ljublje, ampak je neodložljiva državna in narodna potfeba. Ne bom v podrobnosti našteval, kaj ia kako; nič o cenah, o trgovini, o orodju, gnojilih, o zavarovanju itd. Vse to je bilo stokrat že povedano. Samo še enkrat ponavljam: to niso kmečke marnje, ne votla gesla Kmečke zveze; to je nujna narodna in državna potreba. Ohranjevanje stanovsko-kulturnih vrednot Kruh je prvo. Zato KZ postavlja na prvo mesto zahteve po gospodarski in socialni ureditvi razmer na kmetih. Nekateri — in teli je veliko — mislijo, da je KZ s tem opravila vse. Imajo jo za zgolj strokovno, gospodarsko — ali še bolj moderno — interesno organizacijo; kjer se neha gospodarski interes, je za K2 pika. Vsi ti se hudo moti jo. K Z je zastopnica kmečkega stanu, ki nf samo delovna, gospodarska, recimo telesna skupnost, ampak tudi skupnost duš iu src. Ali moreš človeka raztrgati na dvoje in ločiti dušo od telesa? Samb, če ga umoriš. Ali moreš stanu, ki ga sestavljajo vendar ljudje s telesom in dušo, razcepiti v dva dela iu ločiti gospodarsko stran od duhovne? Samo, če ga razcepiš in ubiješ. Iz njega si naredil razred. Zato ima KZ v svojem načrtu tudi skupno ohranjevanje in pospeševanje kmečkih duhovnih vrednot, kakor vere, stanovske izobrazbe in zavesti in kmečke kulture. To vse je več ali manj znano. Le eno bi rad posebno poudaril: Kar KZ na tem področju odkriva, neguje in ohranjuje, je osnova, temelj vse pristne slovenske narodne kulture. Iz teh osnov ona ne more graditi narodne kulturne stavbe do vrha. V to so poklicane druga (prosvetne in kulturne) organizacije. Ob tem razmišljanju smo prišli do vprašanja, ki se tiče kmečke mladine. Kajti stanovska zavest, izobrazba, kmečka kultura, so vrednote, ki se vcepljajo mladini, da jih nosi naprej. Slišijo se pomisleki, češ, vse imate v svoji kmečki organizaciji, samo mladino pustite pri miru. Tej želji ne moremo ustreči. Vse imate lahko, samo kmefiko mladino pustiti, se pravi v obratu imate lahko vse mogoče stroje, samo motorje pustite; ti niso vaši. Kaj nam vse drugo, če pa tistih sil ni pri kmečkem gibanju, ki so za vsako gibanje odločilne — t. j. mladina! KŽ lahko z vso vnemo zasleduje svoje , cilje, ki hočejo doseči trdno bodočnost kmečkemu stanuj če bodo pa po šolah in drij-(Nadatlevaala fl» prihodnji »trsnl spodaj! Nejasnost na bojiščih Ako bi hoteli z eno samo besedo dati preteklemu tednu — bodisi na vojaškem, bodisi na diplomatičnem polju — oznako, bi rekli: nejasnost, negotovost. Nejasnost vlada r a bojiščih, kjer se merijo sile obeh vojskujočih se taborov, nejasnost tudi v diplomatič-ni i bojih za stališče tistih držav, ki v vojni Se niso udeležene. Glavno bojišče je sedaj na zahodni fronti. Norveško bojišče je stopilo v ozadje kot brezpomembno. Na zahodni fronti se napredovanje nemških čet, ki so skozi Belgijo prodrle v severno Francijo, stvarno že ni ustavilo. Le brzina je nekoliko odjenjala. Nemška vojska, ki je — ako uporabimo to prispodobo — nekako z levo pestjo prodrla v Francijo in potiska sedaj to levo pest v velikem loku proti morju, ki ga je že dosegla. S tem je objela vso francosko-angleško-belgijsko vojsko, ki se nahaja med njeno levo roko in desno ramo, ki stoji pri Anversu ob nizozemski meji. Nemški načrt obstoji očividno v tem, da sedaj z močjo vsega telesa potisne naprej, da nasprotnika potisne v morje ali mu vsili uničujočo bitko ali pa ga prisili do predaje. Nemški načrt namreč je, da zasede vso belgijsko in sevprno francosko obalo ter se tako polasti nadzorstva nad Rokavskim prelivom, ki deli Anglijo od Francije. Anglija in Francija bi bili na ta način druga od druge ločeni in Nemčija ima v načrtu, da jih ločeno, drugo za drugo porazi. Temu nasproti imajo zavezniki, ki jih je nemški predor spravi! v veliko zadrego in ki so morali v razburjenju in neredu, ki ga je nemški predor napravil, spremeniti vrhovno poveljstvo ter preurediti razpored svojih armad, načrt, da od juga navzgor presekajo nemško >hvo roko«, odprejo pot armadi v Belgiji in zajamejo nemško armado, ki se je zaletela do morske obale. Za izvedbo leh dveh načrtov se bijejo že ves teden silno krvavi boji, v katerih nastopajo tisočeri tanki in tisočera letala. Odločitev na eno ali na drugo stran pa bo mo- god oblikovali kmečko mladino v drugačnem duhu — zastonj trud. Ce ne bi mogli vplivati na oblikovanje in sami vključiti v svoje delo kmečke mladine, potem bi bila KZ kakor zemlja brez sonca. Kdor je torej proti temu, da se kmečka mladina v organiziranih vrstah v okrilju KZ pripravlja za naloge, ki jih ima KZ, je proti KZ sami. To je treba brez ovinkov javno povedati, da si bomo vsi na jasnem. • Na posvečeni zemlji danes zborujemo. To »o pokrajine, kjer je pred več ko 1000 leti vladal slavni knez Kocelj, tu so še sledovi ■vetih stopinj naših slovanskih apostolov svetega Cirila in Metoda, ki sta nam prinesla IZIZ T'10; Zat0 lreba S'asi10 in jasno povedati še tole: Prekmurje je del slovenske zemlje Slovenija pa je neločljiv del velike Jugoslavije SV adHa iz,k,ue6ke hiše izšla rodbC Z: mh Karadjordjevičev. Kmečka zveza je iskre-P°bw°"?;ca državljanske zavednosti in zve-rtobe. Bodi zvest svojemu Bogu, svojemu kra- ferr^nar°dU i"- SVOji zeml» ~ t« »& Močan v KZ organiziran kmečki stan po- KM Utrjeno črt0' kaiu ljubezen je močnejša od betona. kne^K— d8neS ta dan prl sP°min» na ™ Koclja m na sveta brata iz Soluna zve-"tobo Bogu, kralju in slovenski zemlji! rala v najkrajšem času pasli. Vsi vojaški stro kovnjaki trdijo, da bo odločitev, bodisi da bo v prilog Nemcev, bodisi v prilog zaveznikov, usodna za nadaijni potek vojne. Do zmage je še daleč Poveljnik nemške 6. armade gen. Reiche-nau je izjavil novinarjem, da se odločilna bitka na zapadnem bojišču še ni pričela. To, kar je bilo dosedaj, je le predigra. To je bil šele prvi slik s sovražnikom, ki svojih glavnih sil sploh še ni poslal v boj. Nemške izgube v tej ofenzivi znašajo nekaj manj ko 10 odstotkov. Nemčija si ne dela nobenih iluzij in tudi ne slavi prezgodnjih zmag. Dobro vemo, da se glavna bilka šele pripravlja. General Reichenau je nadalje dejal, da se čudi, zakaj so poslali zavezniki tako malo letal v boj. Menda štedijo svoje letalstvo za glavno bitko. »Če bomo zdržali še en mesec« Predsednik vlade Paul Reynaud je dal za časopise sledečo izjavo: Ta čas sem se sestal z generalom Weygandoni, ki se je vrnil z bojišča in ki mi je dejal: S polno vero gledam v bodočnost, če bo le vsak izvršil svojo dolžnost s skrajno energijo. Civilno prebivalstvo se ne sme prestrašiti zaradi prodorov, ki so podobni prodorom nekdanje konjenice. Prebivalstvo mora ostati v svojih hišah, ker bi vsak drugačen poskus utegnilo drago plačati. Vsako zmanjšanje proizvodnje predstavlja oslabitev domovine. V tem smislu so bila dana navodila civilnim in vojaškim oblastem Ponavljam vam, če se bomo držati en mesec — a držali se bomo toliko časa, kolikor bo potrebno — bomo naredili tri četrtine poti do svobode. Kako so Nemci prišli do morja Vsa pozornost je sedaj obrnjena na severno Pikardijo, to je na pokrajino severno od So nune, kjer se nahaja milijonska aiioi ško-francosko-belgijska armada, ki so J0 ml ške čete b svojim udarom do morja bolT zajeti. Po dosedanjih poročilih, ki pa m J, pičla, so v to pokrajino prišli le slabotni m ° torizirani oddelki nemške vojske in da težk* okiopne edinice še niso sledile. Opazili " male tek upi ne nemških vojakov ua motociklih ki so drvele po cestah in napadale križišča it! obcestne prometne naprave. Oboroženi so bili 8 strojnicami. ' Francoske čete, ki so napadle s severa so spet zavzele mesto Arras. To naj »luži kot dokaz za to, pravijo, kako gibčen je sedanji način vojskovanja v severni Franciji. Tudi od juga so se francoske čete približale Amiensu. V mesto samo še niso prišle, toda nahajajo se v predmestjih. V Amjensu je, kakor vse kaže, samo nekaj slabše oboroženih nemških Čet, ki so prišle v tovornih avtomobilih in na motorjih. Na vzhodnem delu fronte so nemški po-skusi, prekoračiti reko Aisne, kakor tudi na. padi na Montmdey, prenehali. Tudi hudo lop. niško obstreljevanje levega konca Magšnolov« črte je prenehalo po treh dneh neprestanega streljanja. Iz Abbeville (pristanišča ob izlivu reke Somme v morje) so prišle samo nemške čete na motociklih. Postajenačelnik je prav odpravil zadnji vlak iz kolodvora in se je mirno razgovarjal s policijskim nadzornikom, ko so nemški niolociklisli pridrveli na postajo in jo napadli. Oba sta skočila v reko Somme, da bi se rešila. Nemci so za obema takoj s strojnico streljali. Postajenačelnik je bil ubit, policist pa »e je rešil iu je doživljaj sam pripovedoval vojaškim oblastem, ki o nemškem vdoru v mesto takrat še pojma niso imele. Letala s lopovi Francosko vojno poročilo se glasi: Silni spopadi, ki trajajo že vse zadnje dni severno od področja Cambrai in Arrasa, so se raztegnili tja do področja Stomer in Boulogne. Ti boji nam doslej še niso omogočali, da bi O DOL ie močan nekaj kapljic v po I £a5 e vodo zadostuje za učinkovito izpira -n)e ust. ODOL jo antiseptičen in zaradi tag k čuvaj zdravja. vzpostavili zvezo med severno in južno fronto. Južno od Sedana je sovražnik izvršil zgodaj v jutranjih urah silen napad na naše čete. Naš protinapad je bil nato uspešen. Naše letalske sile so izvedle mnogo izvidniških poletov. Bombniki pa so obsipali sovražnika z bombami. Bojna ietala so nadaljevala napade in uspešno s topovi napadala sovražne motorizirane ter oklopne enote. Hudi napadi angleškega letalstva na nemške postojanke V noči od 23. na 24. maja so številni oddelki angleških težkih in srednjih letal bombardirali vojaške pripreme za bojno črto, V Belgiji so v področju reke Meuse angleški bombniki povzročili veliko škodo na cestah in železniških progah. Poškodovana je železniška proga, ki gre skozi Cbarleroi. V pokrajini pri Namurju je bilo zadetih več mostov. Severno od Aisne so angleški letalci bombardirali sovražna zborna mesta. Veliko število bombnikov je letelo nad Nemčijo in obstreljevalo sovražne prometne zveze. V Oeldernu so bombniki obstreljevali dva vlaka, prav tako tudi severno od Aachena. Skupina letal je letela celo nad Leipzigom ter bombardirala tamkajšnjo električno centralo. Angleška letala so sodelovala tudi pri bojih nad zahodnim bojiščem. V številnih spopadih je bilo uničenih nad 40 sovražnih letal, angleških pa se ni vrnilo Sest Bombniki vrsto Blenheim so napadli koncentracijska mesta tankov in čet, ki so prodirale proti Rokavkemu prelivu. Zabeleženih je bilo več zadetkov in so kolone tovornih avtomobilov in tankov pretrpele res znatne izgube. Neka skupina angleških letal je bombardirala tudi glavni stan nemških motoriziranih oddelkov. Francosko poročilo Velika bitka v severni Franciji zavzema čimdnlje večji razmah. Boji so skrajno srditi in ogorčeni. Vse kaže, da so nemške izgube že zelo velike. Toda kake občutne spremembe na ozemlju ni bilo. Najbolj ogorčeni boji divjajo na področju Cambraija, severno in zahodno od tega mesta. V rafecepu v Piccardiji Nemci prodirajo z oklopnimi oddelki in zahodno proti Abbevillu in Bouiogne. Položaj je bil davi nejasen glede krajev, ki jih imajo v tej smeri Francozi v svojih rokah. Nemci so poslali okrepitve na svoje desno krilo v smeri proti St Aumeru, kjer so bili boji, v katerih so bile zadržasie nemške motorizirane čete. Na reki Somme se nadaljuje čiSčenje leve obale. Tu je bilo ujetih na stotine vojakov. Južno od Sedana sd bili Nemci zaustavljeni. Pozornost vojaških opazovalcev je obrnjena danes, kakor tudi včeraj na veliko bitko, ki divja na severu. Dočim boji v severnih krajih zavzemajo čimdalje večji razmah, imajo operacije na drugih točkah le krajevni značaj. Vsak trenutek je mogoče, da se začne nova nemška ofenziva ali francoska protiofenziva. Toda v tem oziru so v francoskih vojaških krogih nad vse molčeči. Treba je torej pričakovati razvoj položaja na severu, kajti pozneje bodo dogodki odvisni od tega razvoja. Treba pa je omeniti, da je umikanje Angležev in belgijskih sil, o čemer smo poročali včeraj, bilo le malenkostno umikanje, ki jo bilo izvedeno prejšnjo noč in včeraj. Tega umika Nemci niso motili. Umik je bil izveden pod takšnimi okolnostmj, da se je Nemcem posrečilo ponovno priti v stik z zavezniškimi četami Šele snoči in davi, in sicer samo delno. V prodor v Piccardiji so Nemci poslali po večdnevnem oklevanju oklopne oddelke, in sicer skozi ozek hodnik med Arrasom, ki ga imajo zavezniki v svojih rokah, in postojankami na reki Somme. Te oklopne enote, ki jih spremljajo manjši oddelki motorizirane pehote, prodirajo proti severozahodu v smeri k pristaniščem ob obali Rokavskega preliva. Drugi oddelki, še slabotnejši, ao bili poslani proti severozahodu, da bi pomagali desnemu krilu nemške vojske v Piccardiji. Ti oddelki so bili z lahkoto zadržani na področju St. Omera. Nasprotno glasovom, ki so se razširili, ni bilo nobenega napada proti Calaisu. Kar se tiče Bouiogne je položaj ostal nejasen. Na reki Somme so francoske čete včeraj razvile operacije »čiščenja« ter so v krajevnih spopadih manjšega značaja pregnale nemške oddelke, ki se jim je posrečilo priti na levo stran reke. Pri tem so francoske čete ujele več sto sovražnih vojakov. Na nekem kraju 100, na drugem 50, na štirih krajih po 150 itd. Na obeh straneh reke Oise in na Aisni se ni zgodilo nič pomembnejšega. V gornjih Argonih južno od Sedana so vse ozemlje, ki v ostalem ni bilo globoko in na katerega so Nemci navalili ob priliki predvčerajšnjega napada, so francoske čete spet zavzele. Davi je bilo sporočeno, da potekajo prilično živahni boji na tem odseku. Ni znano ali gre tu za novo bitko, ali pa so to samo končne faze predvčerajšnjih spopadov. V vsakem primeru gre samo za krajevne boje, ki so zelo živahni in v katerih sodeluje na eni kakor na drugi strani vsega po nekaj tisoč računa na razkol med Anglijo in Francijo v sedanjem trenutku, je omenil vojaški strokovnjak, ta dela napačne račune in morda ne bo treba več dolgo čakati, ko bo to tudi dokazano na učinkovit način. Beovllub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slilse v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Z gorečim oljem nad zgradb« m tanke Dopisnik »United Pressa« Millian poročat Pri zadnjem poletu, ki me je vodil čez Belgijo in Francijo, sem imel priliko opazovati,, kako so i znemških položajev dviga dim in kaiko se iz nemških položajev dviga dam int be iz angleških letal. Angleško letalstvo je dobilo nalog, da uniči nemška skladišča bencina: in municije ter stalno bombardira vsa mesta in vaši, iz katerih Nemci pošiljajo okrepitva svojim četam na fronto. Veliko brodovje angleških letal vrste »Stuka« je bilo uporabljenih' za napad izza nemških bojnih črt. Bombniki so povzročili požare v nemškem zaledju in napravili veliko škodo. Ti aparati »o dan in nad napadali nemške čete z višine nekaj desetin, metrov, jih obsipali s strojniškim ognjem ia bombami ter jih na številnih mestih pognali v beg. Pray tako so angleški bombniki razbili številne ceste, železnice in kolodvore, ki služijo Nemcem za premikanje čet. Borbe nad Šeldo in v Fiandriji se še vedno vodijo z največjo ogorčenostjo in angleški bombniki uničujejo vse, da preprečijo nove uspehe nemških sil, Angleški piloti so pričeli uporabljati tudi goreče olje, ki ga spuščajo na posamezne zgradba in tanke ter tako izrivajo nevarne požare. Angleško letalstvo se je pričelo posluževati tudi napadov v strmem spuščanju, s katerim zlasti rušijo vojaške naprave v ozadju. Kaj pravi Gortng T Italijanski list »Lavoro Fascista« objavlja, razgovor z bivšim japonskim veleposlanikom v Rimu baronom Siratorijem, ki pravi, da se bo morala tudi Japonska odločiti, da vstopi v, vojno na strani Nemčije. Kajti znalo bi se zgo> diti, da bo prišla japonska odločitev prepozno, da bi japonski imperij mogel od zmage odnesti kakšne koristi. Siratori je nadalje izjavil, da je bil pri nemškem maršalu G5ringu, ki mu je bil izjavil, da bo Nemčija vodila bliskovito vojno, ki bo tako hitra in tako odločilna, da bo končana že davno prej, preden bi Zedinjene države Severne Amerike mogle biti pripravljene, posla« : ti v Evropo svojo pomoč. Obrežna mesta v razvalinah Obrežna mesta Ostende, Dunkerque in 1 Zeebrugge so popolnoma v razvalinah in gorijo. Italijanski vojaški strokovnjaki trdijo, da bo spričo tflga angleškim četam skoro nemo* : goče v primeru umika vkrcati se v Anglijo« DROBNE NOVICE Francoska vlada se po nemških poročilih pripravlja, da se preseli v Bordeau*. 5000 ameriških letal je baje na potu v Evropo za zaveznike. Liege in Nam ur se še branita, poroča angleško časopisje. Nemški cesar se je iz Nizozemske preselil v Vzhodno Nemčjo, k«- je dobil večej posestvo. Romunska vlada je prepovedala objavljati v listih zemljevide o položaju na evropskih bojiščih. Sedanje vojne sta krivi zahodni velesili, ker sta lani zavrnili Hitlerjeve mirovne ponudbe, pišejo sovjetski listi. Francoska vlada je pod silo razmer odpravila nedeljski počitek v letalski industriji in v rudarstvu. Danska vlada je v Londonu protestirala proti zasedbi Farerskih otokov in Islanda. Vsem tujcem so odvzeli orožje in strelivo V Egiptu. V vseh hišah morajo napraviti zaklonišča, je odredilo vojno ministrstvo 'a Madžarskem. Pariški listi izhajajo sedaj samo na dveh straneh. Za novega poveljnika zavezniških vojsk v Franciji je bil imenovan odločen katoličan — general Weygand. Vsa zabavišča in plesišča v Parizu je pristojna oblast zaprla. Madžarska je mobilizirala dva armadna zbora, Romunija 1,600.000 mož, Slovaška pa 15 letnikov. Sovjetska vojska šteje danes 12,600.000 vojakov; če bi vpoklicali vse moške do 40. leta, bi štela 21 milijonov mož. 26 milijard lir so veljale doslej Italijo vojne priprave, je izjavil tamošnji -finančni minister. 0 •* ■ - Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani z rezidenco Dražbe Jezusove in Domom duhovnih vaj Izgmdimo notranjost svetišča sv* Jožefa v Ljubljani Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani se je gradila v letih 1912—1914 kot t*' ->-->' 11 * i i) Prebivalstvo Italije znaša sedaj v 98 pokrajinah 44 milijonov 715 tisoč duš. Velik potres ob južnem obrežju Kalifornije je povzročil 2,500.000 dolarjev škode. Francozi se močno držijo pri obrambi in pri napadih, pravi nemško uradno poročilo. Iz Italije se množe poročila, da je vstop Italije v vojno neizogiben; ugibajo samo še o začetku. Sovjetska vlada je povedala v vseh evropskih prestolnicah, da hoče na Balkanu mir. Šolsko loto v Italiji bodo končali 31. maja. V severni Franciji je bil ranjen vojvoda glouchesterski, brat angleškega kralja Jurija. Italijanski kralj je odlikoval nemškega maršala Goringa z najvišjim odlikovanjem svete Annunziate. Veliko število ogromnih ameriških bombnikov prihaja po zraku Čez Atlantsko morje v Anglijo. Lahko lete brez postanka do 5000 kilometrov daleč. Nemški listi napadajo švicarski tisk, da njegovo pisanje ni v skladu z nevtralnostjo. Nemci pošiljaj« svoje ranjence z zahod- KjeiJfcT* V AVStrij° "a Koroško in Angleško časopisje trdi, da so imeli Nemci v dosedanjih bojih 500.000 mrtvih ter najmanj toliko ranjenih in pogrešanih. Napovedi o zlemu zaveznikov in o bližnjem koncu vojne se niso uresničile, tako piše »Giornale dTtalia«. ZAOBLJUBLJENA CERKEV MESTA LJUBLJANE v spomin na veliki potres L 1895, da bi nas sv. Jožef obvaroval v bodoče podobnih nesreč. Zato se fn vsako leto opravljajo zaobljubljenc sv. maše in sem hite iz vseh ljubljanskih župnij procesije na velikonočno nedeljo. Obenem se je pa cerkcv gradila v tako velikem obsegu z darovi vsega slovenskega naroda kot glavno NARODNO SVETIŠČE V ČAST SV. JOŽEFU ker je sv. Jožef posebni zaščitnik vseh slovenskih dežel in varuh slovenskih družin. Stavba je bila na zunaj dograjena tik pred svetovno vojno. Ker pa še ni bila uporabna za službo božjo, je med vojno slnžila mestu za skladišče živil. Ponovil se je tako svetopisemski dogodek, da so ljudje hodili k sv. Jožefu in prejemali od njega kruha kakor nekdaj Egipčani od egiptovskega Jožefa. Po vojni se je cerkev z darovi vsega naroda v naglici zasilno uredila za službo božjo. Toda cerkvi manjkajo še najnujnejše stvari. Veliki oltar Je lesen, prenesen iz stare kapelice, v razpadajočem stanju; manjkajo stalni stranski oltarji, cerkveni kor, obhajilna miza, tlak, slike itd Ker je vsa oprema v nji le začasna, jo je pokojni nadškof Jeglič na praznik sv. Jožefa leta 1921. le blagoslovil . trdnim upanjem, da bo kmalu tudi posvečena, ko bo vsaj glavni oltar za striiao postavljen. . „ Dr- Marko Natlačen 1. r., T Dr. Gregor Rozman 1. r., škof ljubljanski, f Dr. Juro Adlešič 1. r., žu Ijani. Jezu,,ski kolesrij v Ljub- lnmDf se akc'ja uspešneje izvede, so deležnikom dane razne možnosti za pritpevke aiSSSg Za to je prišel odločilni trenutek Letos obhaja Družba Jezusova, ki oskrbuje to svetišče, 400 letnico svojega delovanja. Za t» jubilej postavljajo tudi drngod spomenike traj. ne vrednosti. Ali ne bi bil kamniti glavni oltar, kakršen spada v tako veliko svetišče, tako spominsko delo za naš slovenski narod? Pravkar sc vsa Evropa in tndi naša domovina trese pred vojno in njenimi nedoglednimi posledicami. V teh časih pojdimo k sv. Jožefu, rednika Jezuso-vemu in ženinu prebl. Device Marije! Zatecimo se s podvojenim zaupanjem k varuhu in zaščitniku naše domovine! V trajni spomin svoje«« neomajnega zaupanja v njegovo pomoč mu postavimo v zaubljubljenrni svetišču v Ljubljani monumentalen glavni oltar trajne vrednosti! Umetniško dovršen načrt za novi oltar je že izgotovljen. Delo, ki bo izvršeno i t domačega podpeškega kamna in z domačimi močmi, se bo takoj pričelo, ko bo zbranih dovolj sredstev. Obračamo se na vse Slovence, častilce sve-tega Jožefa, s prošnjo, da bi s skupnimi močmi pomagali zgraditi slovensko narodno svetišč« sv. Jožefa, predvsem njegov glavni oltar. Kolikor težji so časi, toliko bolj zaupno se ia-tekajmo k mogočnemu varuhu naše domovine in mu priporočimo svoje mnogotere potrebe. Naj bo to delo naš narodni dar sv. Jožefu, da obvaruje našo domovino v tej težki uri p««1 vojno in drugimi usodnimi družabnimi pretresi! V Ljubljani, 26. maja 1940. ban dravske banovine. Dr. Ivan Jožef Tomažič i. r., škof lavnntinski. pan mesta Ljubljane. 2. kdor daruje 1000 din. je podpornik in s® vpiše v posebno spominsko knjigo, ki se bo hranila v svetišču sv. Jožefa; 3. kdor daruje 500 din, je dobrotnik cerkve. Darovi se lahko pošiljajo tudi v mcsečnia delnih prispevkih. Vsi darovalci so deležni obilnih molitev m dobrih del, ki se opravljajo v cerkvi in v samostanu sv. Jožefa in za vse njihove zndeve se bodo opravljale še posebej sv. maše v čast sv. Joielt- Največjega plačila pa bodo deležni pri sv. Jožefu, ki -e jim lx> sk.izu! dobrotnega v življenju, posebno jia ob zadn ji uri. N jihova imena in dolini dela IkmIo zopisuna v nebesih in nji-liovo plačilo bo večno. Prispevajmo vsak po svojih močeh za tako plemenito in vzvišeno narodno delo v slavo božjo in čast sv. Jažefa! Zaradi negotovih in hitro spreminjajočih se okoliščin se ravnajmo po geslu: Dvakrat da, kdor hitro da! Predsednik: Bogomil Remec, ravnatelj v pokoju superior. — Tajnik: p. Jože! Preac U. J 0 I a n i g b s p r»'d je: dr. Ivan Ahčin, glavni urednik .Sloveuca — dr. Joža Basaj, ravnatelj Zadružne zveze — dr Lambert Ehrllch, vseuči-liški profesor — Karol Kavka, stavbenik in tesarski mojster — inž. Simon Kregar, arhitekt — inž. Alojzij Mojce, ravnatelj banke Slnvije — Jožef Mozetič, finančni direktor — Ignacij Na-tlrah, stolni prošt in geu. vikar — Jožef Olup, industrijalec in trgovec — dr Leonid Pitamic, Zastopnik cerkve: p. Ludovik Lederhas D. J., — Blagajnik: p. Viktor Kopatin D. J. min, in vseuč, profesor — Franc šink, banski tnjuik — Tomažič Ivan, mestni uradnik. Da m s ki odbor: Antonija dr. Natlače-nova, Klara dr. Majcenova, Serafina dr. Goli-jeva, Marija Jarčeva, Cilka Krekova, Aniea l.e-barjeva, Minka dr. Logarjeva, Marija Remčeva, Angela Ribarireva, Marija Sadarjeva, Ink« Stro-joiiškova. Hilda Sušnikova. Slavica Vencajzova. Model monumentnlncgn glavnega oltarja sv. Jožefa po načrtih vseuč. prol. Joža Plečn.ka organizacije, medstrokovni stavkovni odbor ta Delavska zbornica po svojem zastopniku. Delavstvo je pred počelkom stavke stavilo zahtevo po zvišanju mezd za 1 din na uro za vse panoge delavstva brez ozira na kvalifikacijo. '27. t. m. pa so stavili nove, višje zahteve in sicer različno, po kvalifikaciji in po draginjskih razredih gradbeni krajev, tako da bi znašal povprečni povišek za vsakega delavca 1.50 dia na uro. Delodajalci pa so ponudili takojšnji povišek 0.50 din na uro in s 25. junijem še 0.25 din na uro, tako da bi po tem času prejemali delavci povišek 0.75 din na uro, kakor so bili isti po svojih zastopnikih na zadnji razpravi pred stavko že pripravljeni sprejeti. Zastopniki delavskih strokovnih organizacij ponudbe delodajalcev niso marali sprejeti, kar je spričo rastoče draginje nesprejemljivo. d Naknadni krediti za splošno državno bolnišnico v Ljubljani. Kakor smo zvedeli od pristojne strani v Ljubljani, je ministrstvo z,a socialno politiko in narodno zdravje po triletnem prizadevanju bolnišnične uprave letos prvič odobrilo naknadne kredite v zaprošeni višini, tako da bo zavod lahko zaključil preteklo proračunsko leto brez primanjkljaja in bo mogel torej poravnati tudi vse svoje obveznosti dobaviteljem. > d 18 milijonov ljudi še vozi po znižani ceni. Tarifni odbor je predlagal, kakor smo že poročali, da se zvišajo potniške cene za deset odstotkov. Ta predlog sedaj proučuje gen. direkcija železnic in ni dvoma, da ga bo tudi sprejela. Pri tej priliki so posebno zanimivi podatki o prevozu potnikov po naših' železnicah. V letu 1038 so prepeljale naše železnice 56.1 milijona potnikov, od katerih je imelo brezplačno karto, znižano ali režijsko 18 milijonov ali 32.10 odstotka vseh potnikov. V letu 1937 je bilo potnikov z znižano ali brezplačno voznino samo 17 milijonov, da se je njih število v enem letu zvišalo za en milijon | ali za 6.08%. | d Lep in živ bo letošnji Ljubljanski vele-1 sejem od 1. do 10. junija. Na sejmišču je za-I čelo že vrveti. Ze se pripravlja industrija in i obrt, da dasta najširši javnosti vpogled v svoje ■ 6* KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o Za nova člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani sta bila imenovana skladatelj Anton i.ajovic in vseučiliški profesor dr. Milan Skerlj. o Dosedanji upravitelj zagrebških mestnih nasadov inž. Jeglič zapušča Zagreb, ker je prevzel referat za vrtnarstvo dravske banovine v Ljubljani. Inž. Jeglič ima velike zasluge za ureditev zagrebških nasadov, zlasti lepo je uredil Krešimirov trg ter sodobno otroško igrišče. domače novice d Ban dr. Natlačen boter 14. otroka. Dobra in spoštovana Kavčičeva družina od Sv. .lošta nad Vrhniko je doživela včeraj izredno lep in vesel družinski praznik: h krstu so nesli štirinajstega novega člana te družine, štirinajstega otroka, ki so mu dali po njegovem botru ime Marko. Krščen je bil v ženski bolnišnici v Ljubljani, kjer je mali Marko tudi prvič zagledal beli dan. Dobra mati je bila vsa iz sebe od samega veselja in sreče, ko so ji sporočili, da je g. ban dr. Marko Natlačen uslišal njeno prošnjo ter blagovolil sprejeti čast krstnega botra njenemu štirinajstemu otroku. Novorojenček je enajsti deček v družini, tri so pa deklice. Kmalu jih bo za pol regimenta mladih vojakov. Gotovo je to za siromašne starše nemajhna žrtev, zalo pa je tem bolj vredna vsega priznanja. Zato je pa tudi nadvse hvalevredna plemenita socialna poteza našega gosp. bana, da takim revnim družinam s številnimi otroki tako dobrohotno izkazuje vso pozornost, skrb ter tudi materialno podporo. d Zveza združenih delavcev nam piše: Prosimo, da priobčile o pogajanjih za stavbin-sko koleklivtio pogodbo sledeče: Dne 27. maja so bila pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za stavbinsko delavstvo. Pogajanj so se udeležili zastopniki gradbenih podjetnikov vseh strok, s strani delavstva pa vse strokovne " lahko vzamete 1-2 ASPIRIN j, • tablete Ni drugega zdravila po imena«' »Aapi rin"^temveč edino-l« „8_ayoje*' Aspirin«,' n«. fi S k., trni oi tf. KH. ,9.Tf.t Dostojanstva krščanskih staršev Moram se obtožiti. Vselej sem nekam Slabe tolje, kadar porotam mlade pare. Slabe volje, ne zaradi norih poročencev, pal pa zaradi ljudi, ki hodijo gledal poroience in svate in poroko in delajo pri iem gledanju svoje malo pomembne, vetkrai naravnost nizkotne opazke. Naj bi ti ljudje ob prvi priliki pogledali v katekizem in tam prebrali važno besedo: Starši so otrokom božji namestniki in ea Bogom največji dobrotniki. Prav zares božji namestniki. Že pred rojstvom so, recimo, božji pomočniki, ki po božji naredbi ohranjajo človeški rod na zemlji, po rojstvu dobrotniki, ker pomagajo ohranjati nebogljeno človeško bitje z obleko, s prehrano in sploh t vsem, ker človek za svoje življenje potrebuje, potem ie kot vidni božji namestniki prevzamejo delo prepotrebne vzgoje, katere delo te pozna še t poznih rodovih. Tak zakon je res v smislu božje naredbe krona in božji blagoslov za dom in še za daleč naokoli. snovanje in delovanje. .Razstavljala bo slrojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio, elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, bici-kli, vozovi in šport, poljedelski stroji in orodje, mlini, lesna industrija, pletarsivo, igrače, tekstilna industrija in konfekcija, čipkarstvo, usnje in konfekcija, papir iu pisarniške potrebščine, kemična industrija, fotografija, elektro-medicinski aparati, živilska industrija, siav-barstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramika, bižuterija in različne tehnične, kemične in druge novosti. Posebne razstave bodo pohištvo in stanovanjska oprema, avtomobili in motorna kolesa, mala obrt, »Razstava o zaščiti pred napadi iz zraka?, »Naša vsakdanja hrana c, zobna tehnika, naša domača obrt, turizem in moda. .Vsakemu se bo izplačal ogled te gospodarske prireditve. Šolska vodstva pa še posebej opozarjamo na obisk velesejma v zvezi z maj-niškim izletom. d Poštna hranilnica je imela lani hranilnih In čekovnih vlog iz Slovenije za 433,6 milijona dmarjev, to je 14.4% vseh vlog, ki so znašale 8046,4 milijona din. d Koliko kinematografov je v naši državi. .V nasi državi imamo skupaj 432 kinematografov, m sicer 397 zvočnih in 35 nemih. Vsi ti kinematografi imajo skupaj 130.326 sedežev. ,V Belgradu je 27 kinematografov, v Zemunu 3 v Pancevu 3. Po banovinah so razdeljeni kinematografi: donavska 121, savska 80, dravska 63, moravska 28, vardarska 23, drinska 21 primorska 16, vrbaska 14, zetska 12 kinemato! grafov. V Ljubljani imamo 8 zvočnih kinematografov s 3981 sedeži, Zagreb pa 18 zvočnih kinematografov z 10.565 sedeži. Potujočih ki- nemi °V ie V Jugoslaviji skuP»i 27, vsi i f,y m"e"M naras5e Tloge pri slovenskih 9 ,milii°nov- Pojoča Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani BeIgfad,rPre?,W ^ m *grade VSak0 let0 v d Velika tatvina na Brezjah. Orožniška postaja v Radovljici javlja, da \e bilo 16. t m vlomljeno v gostilniške prostore Marka Fin-igarja na Brezjah. Vlomilci so pobrali in od-T ffV ve!ik P,en" Pokradli so mnogo ženske obleke, pet torbic iz usnja za natakarice dva para ženskih čevljev, 20 namiznih prtov mnogo brisač, več jestvin, kave, sladkorja in še druge stvari, kakor tudi 200 din raznega drobiža. d Prva letna razstava hrvatskih umetnikov je bila te dni otvorjena v Zagrebu. 72 slikarjev in 20 kiparjev je razstavilo 424 del. d Dvig rušilca »Ljubljana«; je odložen za en mesec, ker so pri dviganju počile jeklene žice, s katerimi so bili privezani železni cilindri na rušilec. d Opozarjamo na uvodnik »Ko prebiramo vojna poročila« v nedeljskem »Slovencu« dne 26. maja 1940. d Osebam, Id se ae morejo zadostno kre-tati, pa trpe vsled lega na zaprtja Is motnjah pri prebavi, združenimi t pomanjkanjem teka, Dudi veitedeasko zdravljenje s naravno •Fraaz-Joselovo« grenko vodo celo dobre uspehe. Zato oži vaj te dnevno po eno čaJo »Fraaz-Joselove« grenke vode zjutraj na teSče ali zvečer, preden greste k počitka. Beg. PO min. so«, pot. Ln ui. idr. 8 ta lilSl, Ki. V. Kl. d Vabilo za prijavo krvodajalcev v obči ! državni bolnišnici v Ljubljani. Vsi oni, ki bi bili pripravljeni oddajati za odškodnino kri i* bolnikom tega zavoda, naj se javijo čim prej v bolnišnici, in sicer na I. kirg. oddelku ob ponedeljkih in četrtkih v popoldanskih urah. Pogoj za sprejem v krvodajalsko skupino je neoporečno zdravstveno slaaje in »talna pripravljenost ter dosegljivost podnevi in ponoči. Za enkratno oddajo krvi plača uprava bolnišnice 250 din. — Uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani. d Ure, nakit za birmo, Čuden, Prešernova ulica 1. d Zdravil je pričelo primanjkovati v naši državi, zlasti pa specialnih, katera moramo uvažati iz tujine. Pomanjkanja je kriva vojna, kajti vojskujoče se države porabijo večino zdravil doma za svoje ranjence. Po drugi strani pa se je pojavila tudi v naši državi navada, da kupujejo ljudje večje količine zdravil, ob- Zahvala Podpisani se lepo zahvaljujem za 1000"- din, ki sem jih prejel od uprave »Domoljuba«, ket mi je dne 24. aprila t. 1. po nesreči zgorelo prav vse poslopje z orodjem, opravo in hrano vred. Ker tudi zavarovan nisem bil, mi je pri. spevek »Domoljuba« res dobrodošla pomoč Zato tudi ostanem za vedno naročnik, Zapudje St. 2 pri Dragatužu, 22. maja 1940 Štetan Gorše. enem pa potrjujejo zdravniki dejstvo, da ge ljudje mnogo rajši, zdravijo, kakor pa so se kdaj 1 rej. Pri zdravnikih v Belgradu se ie obisk povečal približno za 20%, prav tako pa imajo več dela lekarnarji. Zaradi pomanjkanj* specialnih zdravil, /.lauti pa raznih vrst tablet, bodo morali pri nas pomanjkanje nadomestiti s cenejšimi zdravili, ki jih je mogoče izdelovati tudi doma, odnosno pripravljati v lekarniških delavnicah. d Jiovo postajališče »Prečna« je bilo otvor-jeno 19. maja na železniški progi Novo mesto— Straža. d Ia Srbabraa* poročaj«, da se je tc dni vrnil v Ado Joca Marjnkov, ki so ga proli koncu leta 1914 pri Radomu ujeli Rusi. Od takrat je živel v Rusiji. Ko je šel v vojno, je zapustil doma ženo in poldrugo leto starega sinčka, Sedaj pa je našel doma prav toliko starega vnučka, otroka njegovega sina, ki je že nekaj let poročen. d Tridnevne desete poljedelske iu živinorejsko razstavo v Novem Sadu je obiskalo nad 18.000 ljudi. Živine so prodali za tri milijone 100.000 din. d Ujeli so vlomilca, ki je nedavno pri belem dnevu udri v Cernetovo trgovino z zlat- Pomožna vojska državne obrambe »Hrvatski dnevnik« podaja razlago, zakaj je vlada predpisala uredbo o pomožni vojski državne obrambe. Namen te uredbe je mobilizacija vseh sil za primer vojne. Res je sicer, da je Jugoslavija s svojimi sosedi, zlasti ■/■ velikimi, povezana s pogodbami, ki predvidevajo njen« obvarovanje pred naoadi, toda navzlic temu smatrajo odgovorni krogi, da država ne sme zanemarjati svojega notranjega jačanja. V današnjih razmerah ni niti ena država varna, da ne bi bila potegnjena v vojni vrtinec. Za tak primer je treba pripraviti ne samo vojsko, ki se bo borila m me-jah, temveč tudi vse prebivalstvo. Današnje vojske so zaradi razvoja tehnike in nove strategije celostne. V njih sodeluje vse prebivalstvo. e Delo vsakega posameznika je v Času, ko se država nahaja v mobilnem ali vojnem sla-nju, važno za uspeh vojnega napora. Zaradi tega je treba poudariti, da mora biti vsak pripravljen ua največje žrtve. Današnja vojna se 3 t„ndij?lerneiSimi Bred8,vi končno e vodi tudi živčna vojna. VrSi se vztrajna pro- paganda 0o radiu, časopisih, s širjenjem vzi t mirljivih vesti ia podobno. Sedaija vojna £ RaZut P°gledU razlikl,ie °d prejšnjih vojm Razlikuje se ne samo po načinu, temveč t, d po končnih vojnih ciljih. V vojni sodelujejo v celoti narodi vojskujočih se držav, torej ne samo oborožena vojska, temveč tudi zaledje, vsi moški in ženske, da celo otroci v zrelejši dobi. Zaradi tega tudi priprave na tako vojno zahtevajo, da država pripravi sama vse potrebno za celostno vojno. Država se mora pripraviti ne samo gmotno in fizično, temveč tudi moralno in psihično. Uspeh vojne ni odvisen samo od materialnih sredstev, temveč tudi od jeklenih živcev. List nato govori, d* skuša sovražnik porabiti vsa sredstva, da bi podrl moralno trdnost naroda. V zaledju skuša podkupovati in ustrahovati ljudi in tako izpodkopavati državno obrambo in lomiti odpor. Zalo zahle-vajo oblasti od ljudstva, da zaradi svoje lastne koristi strogo pazi na vsakega, ki skuša kaj takega storiti. Jugoslavija je nevtralna, loda to ni dovolj. Znati mora svojo nevtralnost tudi braniti, če bo treba. Naša država se noče vmešavati v vojno ali pa se vmešavali v spore velikih sil. Vlada želi samo, da njeni narodi ne bi postali žrtev kakega napada. Prav 28,0 P« se država tudi vojaško pripravlja in izdaja vse potrebne ukrepe, da bi se zatrl« delo škodljivih elementov. Zato zahteva tudi od prebivalstva, da državo v teh naporih podpre z vsemi silami. Pet vrst komunistov Zagrebški nadškof, dr. Alojzij Slepinac, je v nekem govoru hrvatskim dijakom naštel pet vrst komunistov. Ker bo brez dvoma zanimalo tudi naše prijatelje, hočemo posneti nekaj misli. Prva vrsta komunistov, pravi zagrebški nadškof, so »hohštaplerji«, to je domišijavci, ki se jim predobro godi in zaradi tega ne vedo, kako bi si preganjali dolg čas. So nekaki salonski komunisti, ki menijo, da je dandanes moderno biti komunist. Nekako takole: Prazen klas pokonci stoji. Prazne glave ne bodo prinesle rešitve in zboljšanja. Druga vrsta komunistov so nevedneži, ki ne vedo, kaj je prav za prav komunizem, pa raztresajo komunistične fraze, ne da bi vedeli, kaj pomenijo. Nevednost še nikdar ni ustvarila kaj dobrega in trajnega. Tretja vrsta komunistov so ubogi in bedni, ki upajo, da bi se njihov položaj s komunistično revolucijo zboljšal. Toda z ubijanjem in rušenjem ne bodo napravili reda in prinesli sreče človeštvu. Četrta vrsta komunistov so plačani agitatorji, ki jim ni za pravico, marveč le za denar, ki ga za svoje zlobno delo prejemajo. Plačanci so pripravljeni izdati svojega gospodarja, če jim drugi več ponudi. Njihov vzor je Judež. Peta vrata komunistov pa so zločinci, ki upajo v času revolucije priti do korit, do oblasti in uživanja. Toda za zmago pravice je treba poštenjakov in ljubezni, ne pa zločincev in izvržka človeštva. Menimo, da je fotografija točno podana in da bo možno tudi med nagimi komunisti najti vse te vrste komunistov. nino v Ljubljani. Piše se France Kavčič in je prišel v Ljubljano pred nekaj tedni iz Kragu-jevca. V Kavčičevem kovčegu so našli kar 301 zlatih predmetov, med drugimi je bilo 69 ženskih zlatih zapestnih ur, 109 zlatih prstanov in se mnogo druge zlatnine. Za tak zločin ropa določa zakon 20 letno težko ječo. d Pri t&prtja aH pri motnjah t prebavi vzemite zjutraj na teSče kozarec naravne »Franz-Jtosef« vodo. IZ DOMAČE POLITIKE p Uspeb nedeljskih občinskih volitev na Hrvatskem je bil naslednji: Volitve so bile v 625 občinah. Zmagale so liste HSS v 425, liste Kmetsko-demokratske koalicije v 133, od tega liste SDS v 27, liste HSS z muslimani v 4, HSS z Nemci v 1, KDK z raznimi skupinami v 1, SDS z drugimi srbskimi strankami v 1, JRZ v 20, JRZ z zeniljoradniki v 1, skupna srbska lista v 8, izvenstrankarska srbska v 18, muslimanska v 2, izvenstrankarska meščanska v 2, nezavisna v 2, zemljoradniki v 1, Nemci v 3 in razne narodnosti v 2 občinah. p Glede izida občinskih volitev na Hrvatskem lahko na splošno trdimo, da je po hrvatskih krajih zmagala HSS, v srbskih pa JRZ. NESREČE n Avto trči! v lokomotivo. V bližini Rogatca na hrvaški meji se je pripetila te dni nesreča, ki je zahtevala življenje mladega, nadarjenega slovenskega inženirja. V ponedeljek dopoldne se je pripeljal pri neki zagrebški tvrdki zaposleni kemik inž. Zlatko Najžer v Krapino po službenem poslu v tamošnjo tekstilno tovarno. Vozil se je v službenem avtomobilu tvrdke, katerega je šofiral tvrdkin šofer. Okrog pol It sta se napotila spet nazaj proti Zagrebu. Na povrafku pa je prišlo na nepreglednem ovinku do usodnega trčenja z lokomotivo, ki je pridrvela po železniški progi. Lokomotiva je zgrabila avto ter ga je kakih 150 metrov daleč vlekla s seboj. Izpod ruševin avtomobila so potegnili potem inž. Nažjerja že mrtvega. Stisnjen je imel prsni koš ter razbito lobanjo in je bil pri priči mrtev. Šofer se je kakor po čudežu rešil. l^Jtf™!^ pristno tn poceni dobite pri v 1. J.^1 SLr Centralni vinarnl v Ljubljani NOVI GROBOVI m Umrli ao: V Mariboru soproga preglednika fin. kontrole v p. Terezija Tečko, v Kranju tovarnar Stanislav Pollak, v Gor. Brezovici Ivana Kržič roj. Pristavec, v Mariboru nadučiteljeva vdova Terezija Vračko roj. Voit, v Brežicah Marija Klavžer roj. Warletz. — V Ljubljani so odšli v večnost: Janez Kavčič, nadpreglednik fin. kontrole v p. Janez Bučar, železničar v p. Ivan Dobnikar, soproga tovarnarja Vida Buzzolini roj. Polaj, rezervni podporočnik Tine Tabor, nadzornik Jugoslovanske tiskarne v.p. Josip Klovar in Cecilija Cernič roj.^šušteršič. r— Naj počivajo v miru! d) Žična železnica se je pretrgala. Tovarna lepenke in papirja na Sladkem vrhu ob Muri v bližini Št. Ilja ima napeljano od tovarne preko Sladkega vrha, Selnice ob Muri v Št Ilj na tamošnji železniški kolodvor veliko električno dovlačilno železnico. Po tej železnici dovaža tovarna na Sladki vrh les, premog, celulozo in vse druge surovine, ki jih rabi ta-mošnja tovarna. Iz tovarue i;u, ii.li iMitiswnMiMi dovlačilnici r"-'" Pogled v nemško tvormco za tanke. vornimi avtomobili po banovinaki cesti Št. Ilj—i Volka, jih tam odložili na 'nekem križišču, od koder so z veliko .težavo po blatni cesti prevažali blago do Mure ln od tam s čolni po tovarniškem kanalu do tovarne. Sedaj so žični vod z veliko težavo popravili tako, da dovla« čilnica zopet posluje. Tovarna deluje na to, da bi se od banovinske ceste zgradila zvezna cesta do tovarne, ker se zna sicer zgoditi, da bi tovarna nekega dne ustavila obrat in bi bilo okoli 200 delavcev brez kruha. d) Hiša jim je zgorela nad glavo. Na hiši posestnika Franca Kronavetra v Ruperčah jo nastal požar, ki je stavbo vpepelil do golih sten ter povzročil 15.000 din škode. Hiša je imela slamnato streho ter je bila zelo stara. Goreti je začelo pri lesenem dimniku, v katerem so se najbrž vnele saje. Ogenj je nastal zvečer, ko so se domači spravljali k počitku, imeli pa so še toliko časa, da so rešili nekaj pohištva in obleke. d) Velika tatvina na Pohorju. V Frajhamu nad Framom je bil okraden Florijan Ačko, kl ima svoje posestvo v bližini Sv. Areha. Tatvino je izvršil nepoznan storilec, ki je odnesel Ačku 8000 din gotovine ter hranilno knjižico, glii-sečo na 20.000 din. d) Mater mrtvega otroka so izsledili. V/ Šmartnem pri Slovenjem Gradcu je vzbudila: pred nedavnim časom razburjenje najdba trupla novorojenega mrtvega otroka v farni cerkvi. Skraja so bile vse poizvedbe za materjo zaman. Preiskava je ugotovila, da je bil otrok rojen živ ter najbrž zadavljen. Marljivemu poizvedovanju orožnikov v Mislinju pa je uspelo izslediti mater v osebi 38 letne Antonije Kasti vnik. Je ločena od moža ter Ima že 9 otrok, od tega pet nezakonskih. Kastivnikova je priznala, da je rodila ter potem mrtvo dete zavila! v cunje ter ga ustavila v šmartinski cerkvi, zanika pa, da bi bila izvršila detomor. Pravi, da je prišlo dete mrtvo na svet. d) Cesta Brestcrnica—Sv. Križ bo podaljšana letos za tri kilometre. S tem bodo odprli pot do najboljšega kamnoloma " d) Divjanje strele. Dne 24. maja je raz-besnela nad Mariborom in okolico strahovita nevihta. Med nalivom je udarila strela, ki je zahtevala človeške žrtve Tako ie pri Sv. Kun- Nemški tank na belgijskem ozemlja. Kmak s. bo sprt saiel mti oa prostorih ljubljanske*, relesejma. Letoinji pomladanski Telesejea Rmala s« eo sp« »c*. ^ ^ ^ { m ^ tra»al do 10. jvouia. milijona um. d Koliko kinematografov je v naši državi. ,V naši državi imamo skupaj 432 kinematografov, in sicer 397 zvočnih in 35 nemih. Vsi ti kinematografi imajo skupaj 130.326 sedežev. .V Belgradu je 27 kinematografov, v Zemunu 3, v Pančevu 3. Po banovinah so razdeljeni kinematografi: donavska 121, savska 80, dravska 63, moravska 28, vardarska 23, drinska 21, primorska 16, vrbaska 14, zetska 12 kinematografov. V Ljubljani imamo 8 zvočnih kinematografov s 3981 sedeži, Zagreb pa 18 zvočnih kinematografov z 10.565 sedeži. Potujočih kinematografov je v Jugoslaviji skupaj 27, vsi nemi. d V marcu so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 9 milijonov, poroča Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. d Povprečno 600 hiš zgradc vsako leto v Belgradu. d Velika tatvina na Brezjah. Orožniška posta ja v Radovljici javlja, da je bilo 16. t. m. vlomljeno v gostilniške prostore Marka Fin-žgarja na Brezjah. Vlomilci so pobrali in odnesli prav velik plen. Pokradli so mr.ogo ženske obleke, pet torbic iz usnja za natakarice, dva para ženskih čevljev, 20 namiznih prtov, 6' Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. kr. Vis. ko« namestnik Pavle pri slovi gardnega polka r Belgradu. državne oummuv. ameriškem lovu. lizacija vseh sil za primer vojut. cer, da je Jugoslavija i svojimi sosedi, zi_ z velikimi, povezana s pogodbami, ki p videvajo njeno obvarovanje pred napadi, ^ navzlic temu smalrajo odgovorni krogi, država ne sme zanemarjati svojega notra^ ga jačanja. V današnjih razmerah ni nitij država varna, da ne bi bila potegnjeni vojni vrtinec. Za tak primer je treba prit viti ne samo vojsko, ki se bo borila na I jah, temveč tudi vse prebivalstvo. Dana? vojske so zaradi razvoja tehnike in nove s tegije celostne. V njih sodeluje vse pri valstvo. Delo vsakega posameznika je v času, se država nahaja v mobilnem ali vojnem i nju, važno za uspeh vojnega napora. Zar tega je treba poudariti, da mora biti vsak j pravljen na največje žrtve. Današnja vojna vodi z najmodernejšimi sredstvi in končno vodi tudi živčna vojna. Vrši se vztrajna pi paganda po radiu, časopisih, s širjenjem vzi mirljivih vesti in podobno. Sedanja vojna v vsakem pogledu razlikuje od prejšnjih vo Razlikuje se ne samo po načinu, temveč tii po končnih vojnih ciljih. V vojni sodeluje V soboto zvečer ob 20 ie umrl po do g' "1 mučni bolezni gospod Josip K 1 o v a r. upokoj«! nadzornik Jugoslovanske tiskarne. Pokojn >e rodil 17. marca 13o«. Kot stavski vajenec je vstfr pil v takratno Kleinovo tiskarno S. avg. IS«, a po končani štiriletni učni dobi je bil tri leta pn vo|>-kih v Pulju. nato je služboval zopet pn Kleinu^ m leta ISO'3, nakar je vstopil junija 1S04 v katoliško (sedanjo Jugoslovansko) tiskarno kot flavte, leia lOOS je poslal faktor (oddelkovodja) slavmct, a leta 19U7 nadzornik, zadnja leta pa jc užival za služeni jx>koj. V službi je bil vseskozi točen ra vesten, svojemu poklicu vdan in učitelj nilaaem grafičnemu naraščaju. Mož žilave narave j« prijeten družabnik in dober turist. Bil je tudi ^ ustanovniki strokovne organizacije '-veze 'at" j t* v in je dolgo vrsto let opravljal blagajni*« sle. K'Ui 1010-20 pa ie bil njen predsednik." 1«W ie praznoval 40 letnico službov anja v "S slovanski tiskarni. - V dolei dobi svoje, si»" ki je pridobil za podjetje mnogo zaslug mi mlnjili letih s ponosom gledal na sadove sv«^. delu v slovenski grafiki, posebno še na £ naraščaj, ki ga je vzgojil. Sai muVsemoK obilno poplača njegovo dek>! Žalujočim svoi izrekamo globoko sožalie. Prispevajte xa osredajl prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani I Francoski general Weygand je bil postavljen ja vrhovnega poveljnika vseh zavezniških sil namesto generala Oamelina. Pogled na opustošeno belgijsko vas. Pogled v montažno dvorano za tanke. Nemški tank na belgijskem ozemlju. Pogled v nemško tvornico za tanke. ltalijonska policij« pred britanskim poslaništvom ' ▼ Rimu. B !W!CE IZ JULiJSKE KRAJINE Toma] na Krasa. i K Materi božji se Vitovljah nad Osekosa v Vipavski dolini je za binkoštne praznike, ko obhaja to znano in priljubljeno romarsko svetišče svojo največjo vsakoletno slovesnost, porotnalo okrog 2000 vernikov iz Vipavske doline in Trnovske planote. Lepa dneva sta romarjem poleg verskega okrepčila nudila tudi prijetne naravne užitke, i Tristoletnica goriške Kostanjevice. Zadnjo nedeljo, 19. maja, je Marijino svetišče na Kostanjevici nad Gorico slovesno obhajalo tristoletnico, kar j® bila prva cerkvica, ki stoji na mestu sedanjega prikupnega božjega hrama, pozidana in posvečena. PontiSikalno sv, malo je daroval goriški nadškof MargoHi. i Na vpralanje, kdaj bo stopila Italija v vojno, odgovarja italijanski list »Resto del Carlino«, da je sicer re«, da dosega Nemčija vsak dan nove uspehe, toda ne sme se trditi, da bi bila sedanja bitka že odločilna za izid vojne. Treba bo še velikanskih naporov. Dveh tako velikih imperialističnh sil kakor' sta Francija in Anglija, ni mogoče premagati z enim samim udarcem. Zato bo imela Italija še mnogo priložnosti, da si pridobi slavo. Vsak Italijan naj se zaveda, da bosta končno zmago izvojevaia Mussolini in Hitler. i Italijanski ztmasji minister grot Claso je imel nedavno v Milanu in Cremoni dva govora, v katerih je v glavnem povedal, da j« Italija pripravljena stopiti v vojno, kadar bodo zahtevale njene pravice in kadar bo zapovedal Mussolini. i Tolmač Mussolinijevih misli. V »Giornale d'Italia< objavlja znani tolmač Mussolinijevih misli glavni urednik. Virginio Gayda članek, v katerem razpravija o stališču Italije. Vse sta zagrešili zahodni velesili, piše Gayda, ki sta sklenili rajši žrtvovati vse, kar imata, namesto da bi bili Italiji in Nemčiji odstopili nekaj tisoč kvadratnih kilometrov kolonialnega ozemlja, ki Angliji in Franciji niti potrebno ni. Toda pri tem nbia računali na vojaško pripravljenost in moi Italije in Nemčije. Zato je izbruhnila vojna, ki bo spremenila usodo vseh narodov v Evropi. Italija ne sme stati ob strani. Zato Italija že sedaj postavlja svoje zahteve, ki jih je grof Ciano v Milanu jasno očrtal. i Priznanje za zvesto obdelovanje zemlje. Ono nedeljo je predsednik italijanske vlade Mussolini izročil ua slovesen način denarne nagrade 82 kmetom, najstarejšim poljedelce«., ki « nahajajo že več kot 100 let na svojih kmetijah. Mussolini je izrazil pn tem svoje zadovoljstvo, da mu je mogoče na ta način javno dati priznanje za zvesto cbdelo-vanje zemlje. Med odlikovano je dobila nagrado tUdI rodbin«, ki živi na svojem posestvu že več kakor 12 stoletij. i Lov za modro galico, V zadnjih časih letajo naši vinogradniki iz trgovine v trgovino in iščejo modro galico. Bojijo te, da je ne bo. Zanimali smo se za zadevo in doznali, da bo prišlo modre ga-lice za naše potrebe zadostno na trg. Prišla pa ne bo hirati, bo pa na razpolago 70% blaga od količine, ki smo ga porabili dru«« leta. Po mnenju strokovnjakov bi morala ta množina zadostovati in vinogradniki bodo morali s tem dragim škropi- 1oeq bolj štediti. Do aedaj »o mnogi Škropili z 2% in večodstotno mešanico, kar pa je razsipavanje. Izkušnja namreč uči, da |* tričetrt do mešanica v vsakem primera dovolj močna, seveda mora biti pravilno napravljena. Ker ni apno vedno dobro, naj kmetovalci kot v Franciji uporabljajo namesto apna sodo »Solvay«, katere gre 475 gramov na vsak kilogram modre galice. Ta sprememba je tem priročnejža, ker je pripravljanje škropilne mešanice s sodo lažje kot z apnom, kajti pri sodi ni treba drugega kot jo raztopiti v mešanici. i Redovnik U Dražbe sv. Frsnčilk«., dom« Sz Istre, posvečen v škofe. V nedeljo, 12. maja je bil v frančiškanski baziliki sv. Antona v Rimu posvečen v škofa msgr. Marko Dclla Pietra, novi nadškof v Ankoni. Novi cerkveni knez je doma iz Rovinja v Istri in pripada frančiškanskemu redu. Pri posvetitvenih svečanostih v Rimu je bilo njegovo rojstno mesto častno zastopano. i Češnje ia njihov trg. Kmalu bo M dni, kar prihajajo češnje na trg, vendar se kupčija še ni razvila. Prve češnje niso najboljše in tadi n® vzdr-že prevoza, pokupijo in porabijo jih »So domača in bližnja tržišča. Cena za ta pridelek se suče okrog 1.50 lir, blaga pa ni veliko. Proti koncu meseca in v začetku junija bodo sssčel® prihajati boljše in trpežnejše vrste — Brčnice. Takrat bo več dovoza in bo postal tudi trg živahnejši. Za začetek junija je dovolila uvoz tudi Nemčija, ki pride letos skoraj edina v poštev kot inozemski odjemalec češenj. Upamo, da bodo Nemci nastavili primera« cene in bodo Brici in Vipavci lahko poravnali dolgove, ki so jiL na račun češenj napravili v dolgi zimi. i Smrt koroškega borca. Na Kambreškem nad Ročinjem je v najlepši moški dobi, star 39 let, po kratki, ieiki pljučnici izdihnil poseataik Alojzij Namar. Bil je prideu gospodar hi zaveden moi Udeležil s» j® tudi bojev na Koroškem. Zapuiei ženo » tremi nedoraslimi otroki. Naj mu sveti večna luč! i Koliko prebivalcev He|« Italija? P0 uradnik podatkih i« štela Italija ob koncu aprila 44 mi-fijonov 715 tisoč prebivalcev. V mesecu aprilu je bilo v državi 42.789 porok-, število porok se je v tem mesecu močno dvignilo, precej so k temu pripomogli gotovo številni vpoklici k vojakom in razne olajšave, ki jih imajo vpoklicanci pri sklepanju poroke. i Vzpenjala a« Sveto goro. Žična želcznica na Sveto goro š* vedno ni dokončana in ne bo v maju otvorjen« za javni promet, Zaradi raznih ovir so otvoritev prenesli v junij. i »Peater Uyod« poroča, da i« jugoslovanski poslanik v Rim« oni četrtek obiskal italijanskega, zunanjega ministra grofa Ciana, s katerim se je razgovarja! o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Italijanski zunanji minister je pri tej priliki odločno zavrnil vs« vesti, da bi imela Italija napadalne namene proti balkanskim državam. Grol j« zagotovil, da bo Italija tudi v bodoče »pošte-vsk načela, ki so podlaga leta 1937 sklenjenega jadranskega sporazuma, —• To zaači, da je Jugoslavija v tem pogleda lahko mirna, i Smf ptasičsJtoja noia, V noči od četrtka na petek, 17. maja je v Gorici, zadet od srfee kapi, odšel k svojemu Očetu posestnik in lenni trgov«« g. Valentin Rudolf, doma iz Črnega vrha. Dosege! i® lepo starost 76 let. 2« v novembra laeskega leta ga je bilo zadelo, toda počasi je bil precej okreval in je bil zopet dobre volje. Ko se je sedaj bolezen povrnila, ga je pobrala. Pokojni j* bil v svojih mladih letih mitaičar v Sturjah tia Vipavskem. Pozneje se je naselil v Gorici, kjer je ustanovil cvetočo lesno trgovino. S pridnostjo ia varčnostjo si je ustvaril lepo premoženje. Ni pa skoparil in stiskal, ampak je bil široko odprtih, aofejotijivih rok. Mislil je na »voje sorodnik®, podpiral dijake in sodeloval pri številnih dobrodelnih organizacijah. Vsako plemenito zamisel je rad podprl. Po svojem značaju pošten, zaveden slovenski mož, neomahtjiv v tvojih načelih, je vse svoje življeuie vzgledno krščansko živel in »s v katoliškem občestvu po svojih močeh tudi borbeno udejstvoval. Vsi, ki so ga poznali, so g« visoko cenili in spoštovali. Naj bo blagemu, zvestemu našemu možu in nesebičnemu dobrotniku Vsemogočni bogat plačniki Mi pa ga bomo obranili v častnem spominu! i 130 let ječe petorlcl zločincev. Po večdnevni razpravi se je zadnji četrtek, 16. maja zaključila pred poroto v Trstu senzacionelna razprava zaradi roparskega umora tržaškega Žida, milijonarja Morpurga, katerega so našli zadavljenega v njegovem stanovanju. Obtoženih je bilo pet oseb, ki pripadajo temnim nižinam tržaškega življenja — trije moški in dve ženski-sestri. Petorica, ki i« 8voj» dejanje priznala, pa se je izgovarjala, da "voje žrtve ni hotela umoriti, je bila obsojena na 130 tet težke ječe; moški «o dobili vsak po 30 let, od sester pa eaa 22, druga 18 let. Najprej uradno Posebni poročevalec ameriškega lista »New-york Times« piše iz Rima o velikem zanimanju, ki vlada po vsej Italiji za pričakovano skorajšnjo odločitev Italije v njenem nadaljnjem stališču do sedanje vojne v Evropi. Med mnogimi domnevami in ugibanji mislijo diplomatski krogi v Rimu, da je treba pričakovati, da bo Mussolini v najkrajšem času pretrgal svoj molk. — To se pa tudi lahko zgodi še danes v Napoliju, toda verjetno je, da bo Mussolini odložil še za nekaj dni svojo usodno odločitev in to zaradi pogajanj z Nemčijo, ki jih vodijo neposredno izs ki zahtevajo razjasnitev neka-term vprašanj. Odločitev Mussolinija po mnenju »Newyork luncsa« ne bo v napovedi, da bo Italija stopila v vojno, temveč bo predsednik italijanske vlade IH. Ji j c '4' brezpogojne zahteve Ita- lije glede Sredozemskega morja. Po obvestilih, ki 1 Ml. I ameriški časnikar, bo Italija zahtevala: 1. Malto, 2. Nadzorstvo nad Tunisom. 3. Izročitev Sueškega prekop« Italiji. 4. Izročitev francoske Somalije Italiji. — V svojem poročilu omenjeni ameriški časnikar tudi pravi, da bo Italija obvestila vse j>reza(tete države o tem, da sprejetje teh italijanskih zahtev lahko v veliki meri zavre usoden razvoj dogodkov v Evropi. Mussolini se je v odgovoru na izjavo, katero 01U ja izročilo 13.000 študentov rimske univerze o svoji pripravljenosti boriti se za osvoboditev Sredozemskega morja in neodvisnost imperija, z'" hvalil za pripravljenost mladine ter poudaril, da )• prepričan, da 80 rimski študentje tolmači Čustev svojih tovarišev na vseh italijanskih univerzah 10 da nadaljujejo izročilo narodnega prepuroda, Mussolini pričakuje, da se bodo rimski študentje udeležili kot prostovoljci morebitnega novega bol« proti tujccm, ki želo držati Italijo v ujetništvu ns Sredozemskem morju, dasi mora biti to morje zv*" za med domovino in ozemljem rimskega kap«")"* Noe in dan moli W»»hington, 27. nuja. AA. Reuter. Predsednik R 0 o s e v «11 je »snel včeraj govor, ki to ga preji,iSaie vse radijske postaje USA. Govoril je pol ure o potrebah državne obrambe ter o sredstvih, s katerimi bi bilo tem potrebam možno zadostiti, končno pa tudi o vprašanjih, ki neposredno zanimajo bodočnost Amerike. V svojem govoru, ki ga smatrajo za neko vrsto dopolnilo poslanice o oboroževanju, ki jo je Roosevelt poslal kongresu, je nastopil proti slepim i„ gluhim, ki naivno verujejo, da so Združene ameriške države ločene od evropskega spopada, kakor tudi proti tistim, ki iz strankarstva napadajo zunanjo politiko vlade. Roosevelt je dejal, da ne deli utvar s takšnimi ljudmi, prav tako pa tudi ne deli strahu s tistimi, ki jih je zgrabila panika in ne verujejo več v ameriško vojsko. Izjavil je, da »o Ameriko ganila skoraj neverjetna poročita o vsem, kar se v tem trenutku dogaja in kar se je dogajalo s civilnim prebivalstvom Norveške, Nizozemske, Belgije, Luksem-burga in Francije. Roosevelt naslavlja poziv na prebivalstvo, »naj v imenu človeške skupnosti« priskoči na pomoč Rdečemu kriJu. Končno je poudaril, da sta ameriška vojska in mornarica odlično preskrbljeni z vsem potrebnim in tudi dobro izurjeni. Roosevelt je govoril nato o zmožnosti proizvodnje in dejal, da se neprestano povešava. Priznal je, da ie vedno ni v skladu t resničnimi potrebami, toda nov program o oborožitvi določa proizvodnjo 25.000 vojaških letal na leto. FRANCIJA s Vihar proti socialistu Bluinu. Po vsej Franciji se vzdiguje silovita jeza proti voditelju francoskih socialistov in ljudske fronte Blumu, ki ga dolže, da je spravil Francijo v sedanjo stisko s tem, da je zagovarjal nemško oboroževanje, izpraznitev Porenja, da je s svojo zmešano politiko qdbil Italijo od Francije, da je z vsemi silami preprečeval francosko oborožitev na morju in v zraku, da je zaradi svojega slepega strankarstva upokojil večino sposobnih generalov in celo še pred kratkim javno v svojem glasilu zagovarjal misel, naj Francija takoj sklene.brezpogojen mir z Nemčijo. Nekateri francoski listi zahtevajo, da je treba Bluma takoj ustreliti. AMERIKA s Za Ameriko kmalu ne bo več nevtralnosti? Poveljnik ameriške armade s svetovni vojni general Persching je izjavil zadnje dni, da morajo Združene ameriške države pripraviti vse sile zaradi možnosti vstopa v vojno. Nihče od Američanov ne more trditi, kdaj bodo zapleteni v vojno, ki je vzplamtela v Evropi. — Predsednik Roosevelt bo zahteval v parlamentu ali kongresu kredite za gradnjo novih in izpopolnitev starih ladjedelnic in drugih vojaških zgradb. V sedanjem času je po izjavi Roosevelta narodna obramba največjega pomena ter je danes postransko vprašanje, kako priti do potrebnih milijonov dolarjev. Razvoj vojnega položaja v Evropi vpliva toliko n V naših koledarjih in pratikah so večkrat Pomanjkljivosti v zaznamkih sejmov. Poročajo, "a so v njih zaznamovani sejmi, ki jih ie davno več ni, nasprotno pa manjka v njih novih, temu je pa vzrok dejstvo, da mnoga županstva »e ustrezajo prošnjam zalozništev pratik in koledarjev, naj se jim naznani vsaka sprememba 85 Na: povedi, poročila. - '7.15 Piošče. - 12 Oodalnt oktet. - 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi, — 13.02 Plošče. — 14 Poročila. — 18 Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid: Goriška (profesor France Vodnik); b) Za mlade naravoslovce (M. Zor). — 18.40 Poletna otroška zavetišča na deželi (Marija Kržič), - 19 Napovedi, poročila-19.20 Nacionalna ura. - 19.40 Objave. - 19.50 Uvod v prenos. - 20 Prenos iz liubllinske opere, v 1. odmoru: Glasbeno predavanje »V. Ukmar), v Z odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 2.i. V VSAKO HI80 »DOM0MUBA«! PO DOMOVIN! Da j« vsi slovesnost tako lepo potekla in rt, je naia lama cerkev dobila tako odlične orgle o katerih so bili vsi udeleženci slovesnosti mim hvale, je predvsem zasluga mojstra Jenka, ki j« orgle tako posrečeno izdelal, kanonika g. dr, movca, ki nam je vej čas v besedi in dejanju stat ob strani in zlasti g. župnika Crnika, ki je vodil in nosi! vso težo priprav za nabavo n3vih or;;el Naj orgle, ki se nasi cerkvi lako lepo podajo, dolgo vrsto let done v božio čast in naj duše obiskovalcev tega svetišča dvigajo k Bogu! Kmečke fante v kmetijske šote! Na banoriaski vinarski in sadjarski Seli t Mariboru se bo pričelo novo šolsko leto dne 15. septembra. Šola je dveletna in ima inlor-nat za 60 gojencev ter 100 ha veliko posestvo i vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 Sel in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki bodo ostali po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 75 do največ 300 din. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din. naj se pošljejo ravnateljstvu najkasneje do 15. julija. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list; 2. domovinski list;. 3. odpustnico, oziroma zadnje »oljko spri-Sevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri listih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kakšne drage šole; 5. ob vez bo izjavo staršev, ozir. varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, kolikor jih odpade nanje (ban. kolek za 4din); 6. obvezno izjavo staršev ali varuha samo tistih prosilcev, ki računajo na banovinsko aH kako drugo podporo, da bo njihov sin, mir. varovanec ostal po dovršeni šoii na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa da se za- 71 Gospod Volodijovski Med tem se je v predbslkanskih močvirjih pogtezail pozlačeni in škrlatui Kasekin voz tako, da ga dvajset bivolov ni moglo izvleči iz blata. ,To je slabo znamenje. gospod, tate in za vso vojsko!' je rekel sultanu najvišji raniti." ,Slabo znamenje!" so začeli ponavljati v taborišču na pol blazni derviši Zato se je sultan prestraši! in sklenil odpraviti iz tabora vse ženske s prelepo kaseko vred. Povelje se je razglasilo vojaštvu. Tisti izrned vojakov, ki svojih suženj niso imeli kam odpo-slati in jih iz ljubezni niso hoteli prodati tujcem za naslado, so jih rajši posekali. Druge pa so kupovali na ti -oe« bazarski trgovci iz Karavan-seraja, da bi jih potem prodajali na trgih v Stam-bnlu in vseh mestih v bližini Azije. "Tri dni po vrsti je trajal nekakšen velik semenj. Azija je brez obotavljanja postavil na prodaj Zošo, katero je tudi takoj za dober denar kupil star. bogat stambulski trgovec s slaščicami za svojega sina. Bil je to dober človek; ko ga je namreč Zosa jokaje prosila, je kupil od Halima tudi njeno mater, res da za prav nizko ceno. Drugi dan sta potovali obe proti Stambulu % krdelom drugih žensk vred. V St3mba'u s« je izboljšala Zošina usoda, čeprav ni prenehala biti sramotna. Sovi lastnik jo je vzljubi! in ko je preteklo nekaj mesecev jo je dvignil do časti zakonske žene, Mati se ni ločila od nje. Mnogo ljudi, med njimi mnogo žensk, se je, včasih tudi po dolgi sužnosti, vračalo domov. Najbrž je bi! kdo. ki je na vse načine, po Armencih, po grških trgovcih, po služabnikih poljskih poslancev iskal tudi ZoSo, Joda brtt uspeha. Potem je to iskanje nenadoma preaehilo in Zoia ni " Mokamedanskj svečenik. V vežejo povrniti zavodu prejeto podporo (banov. kolek za 4 din); 7. uradno potrdilo občine o: a) velikosti posestva v ha, b) višini direktnih davkov, c) številu družine, posebej še o številu nepreskrbljenih otrok, o zadolženosti ter še o drugih družinskih razmerah, ki bi utegnile vplivati na velikost podpore. To potrdilo občine morajo priložiti samo tisti prosilci, ki žele dobiti banovinsko podporo aii podporo okrajnih kmetijskih odborov za šolanje. Za banovineiko podporo je treba zaprositi obenem v prošnji za sprejem, za podporo okrajnih kmetijskih odborov pa zaprosijo gojenci preko ravnateljstva, ko so že »prejeti. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstva Nove orgle smo dobiti (Cerklje pri Kranju.) •Hvalite Gospoda v njegovem svetišču! Hvalite ga s flavtami in s piščali!« Tako se je v nedeljo glasil napis pred vhodom v našo larno cerkev, katero so do zadnjega kotička napolnili domačini in številni tujci, okrog tri tisoč. Prihiteli so od vseh strani, da vidijo redko slovesnost blagoslovitve novih orgel in da prvič slišijo njih mogočne glasove, ki so se skoraj ve» dan prelivali po veličastni stavbi naše farne cerkve. Na orglah nam je pri obeh božjih službah in popoldne pri koncertu z vso spretnostjo pokazal, koliko glasbene lepoie skrivajo v sebi. g. proSesor Rančigaj. Lepo in ubrano so pod vodstvom stolnega dekana dr. Kimovca peli pesmi domačih skladateljev, in sicer pri bogoslužju, pa tudi pri koncertu, za katerega so se ped vodstvom g. kanonika pripra%i!i združeni pevski zbori cerkljanske fare. Stolni dekan in kanonik dr. Kimovrc, domači rojak, je orgle blagoslovil in nam s prav poljudno besedo da! vsaj nekoliko pojma o sestavi orgel. nikdar več videla ne svojega rojstnega kraja no ( obličja svojih dragih. Živela je do smrti v harema. XLVII. Se pred odhodom Turkov izpod Adrianopola je nastalo v vseh nadenjestrskih postojankah veliko gibanje. Posebno v Hreptjov, ki je bil Ka-meneu najbližji, so prihajali drug za drugim het-manovi hitri sli, ki so prinašali različne ukaze. Te je ma!| vitez ali sam izvrševal ali pa jih je, kolikor se Liso tikali njega, razpošiljal naprej j>o zanesljivih ljud->h. Posledica teh ukazov je bila, da se ie posadka hreptjovske fortalicije znatno zmanjšala Gospod Motovidlo je odrinil s svojimi semeni tja pod Uman na pomoč Hanenki, ki se je s peščico ljudovali zvestih kozakov otepal DoroJa in z njim zvezane krimske orde, kakor se je mogel. Gospod Mušalski. nedosegljivi loko-strelee. gospod Snitko erha zakriti mesec, gospod Nenašinec in gospod Hromika so povedli prapor tovarišev in linknauzove dragonee pod Baloh nesrečnega spomina, kjer je stil gospod Lužeeki, ki naj bi obenem s Hanenko pazil kako'se Doroš giblje. Gospod Boguš je dobil ukaz, naj vzdrži v Mohilovu lako dolgo, dokler ne bo mogel s prostim očesom zagiedati čambule. Hetmanova povelja so pridno iskala tudi prešla vnega gospoda Ruščira. ki ga je kot četnifc nadkriljeval edinole Volodijovski. toda gospod Rusčic je bi! odšel na čelu nekaj desetorie ljudi v stepo in je izginil kakor kamen v vodi Šele pozneje »b je slišalo o njem. ko so se razširile čudovite vesti, da kroži okoli Doro&evega taborišča in postojank orde kakor zli duh. k; vsak dan ugrabila posamezne bojevnike in manjša krdela. Tedaj so se ljudje domislili. da mora biti to gospod Ruščie, ki sovražnika zavremo napada, kajti nihče drug razen malega vitezi bi ga ne hi! zna! tako varati. In res ie bi! to gospod RuščK Volodijovski naj bi Sel v Kamenee, kakor je bi!o že določena Tam ga je namreč hetman po- Iz raznih krajev Bučka. Tatvine se neprenehoma ponavljajo v naši občini. Pred kratkim je bilo pokradenega več vina posestniku Zupanu v Gor. Raduljah. Malo prej krompir na Bučki itd. Nekatere tatove menda poznajo, pa jih nočejo izdati. Sicer pa se zdi. da je na delu organizirana tatinska družba, katere članstva je v splošnem prebivalstvu znano. Člani si po potrebi eden drugemu f>omagajo pri tatvinah ali vsaj pri skrivanju. Zato je razumljivo, da se malokatera tatvina pojasni, kljub temu. da vsi s prstom kažejo na Jatu. Potrebno bi bilo, da vsi poštenjaki vsaj tako pomagajo eden drugemu pri izsledovanju tatov, kot vsi tatovi. Potem bi bilo kmalu konec družbe, katere člani so ljudje, ki tudi sicer po svojem življenju ti? delajo časti župniji. Prosili bi pa tudi sodišče, da vse 'iste tatove vsaj, ki pred sodišče pridejo, ne kaznuje premijo, da ii komaj nekaj dni v ječi oddahnejo. Sicer v nekaj letih ne samo premoženje ne bo več varno, ampak tudi življenje ne. Saj nekateri otroci že kažejo, na kakšnih zgledih »e uče! Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Vsa lara je osupnila ob vesti, da je preminul v Banja Luki Maks Rozina, ki je bi! 4. maja 1. L zdrav in vesel odpoklican k vojakom. Vrzel je rstiala v družini, ker je bil edioK. Prosvetno druitvo je zgubilo najboljšega delavca — igralca na odru, M K Z pa svojega sodelavca. Ni nam bilo dano. d« bi ga spremili na zadnji poti, /ato naj mu bodo te skromne vrstice v slovo. Počivaj v miru! št, Jurij pod Kamooi. Dasi smo imeli 'mHos že 1! mrličev, sta biSa prelekk) nedeljo spet kar dva pogrebi, kar je pri nas zelo redek primer, K zadnjemu počitku smo spremili Kolenc Joželo iz Pod-pafcjfža, staro šele 40 let. in Groiičarja .Martina iz St. jurija. Pred par leti je udarila ponoči strela r njegovo gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do trebova!, ker je vedel, da ho takJen vojak s svojo navzočnostio v lil dobro nado v srea in dvignil duha prebivalcem in tudi posadki. Hetman ja bil prepričan, da Kamenee ne prebije obleganja; šlo mu je le za to, da bi s« kar najdlje držaj, vsaj dotlej, dokler ne bi Ijudovlada zbral« kakršnekoli vojne sile za obrambo. V tem prepričanja je j«>?i!jal v gotovo smrt, bi Bo vek dejal. najlfai'-nejšega viteza ljudovlade in priljubljenega vojaka. V smrt je pošiljal najslavnejšega vojak« J> ni mu ga bilo žal. Hetman ie bi! vedno tega Beljenja. kakor je pozneje pod Dunajem pov«M, da gospa Vojnina pač ljudi rodi, vojna pa ji»i 1« pogublja. On sam je bil pripravljen pasti v boja za domovino m je bil mnenja, da je to najenostavnejša vojakova dolžnost in če more le-ta ' svojo smrtjo izkazati domovini pomembno uslugo, mu je smri milost in velika nagrada. Tudi ja gospod hetman vedel, da je mali vitez istega mnenja kakor on. Slednjič tudi n! ime! čssi mislit! na to. da bi prizanese! posameznim vojakom, ko pa je >'* poguba nad cerkve, mesta, dežele, na vso ljnd®-vlado, ko se je dvignil vzhod proti Evropi s.f'10-kakor je še ni pomnila, da si podjarmi vse krščanstvo, ki ga Je s svojimi prsi ščitila ljudovlada, ki ji pa nI mislilo pomagati. Hetmnnu je moglo iti samo za to, da najprej Kamenee zavaruje liuuO-vlado, pozneje pa Ijudovlada ostalo krščanstvo. To b! se bilo tudi lahko zgodita, ko bi M™ imela vojne sile, ko bi je ne bil uničeval nerea-Toda hetman r.i imel dovolj vojaštva niti za j ogledne pohode, rikar za vojno. Ce je vrgel n* ( eno mesto nekaj desetorie vojakov, se je takoj na drugem mestu naredila vrzel, skozi katero se F lahko vlil val napadalcev brez ovire. ?!"'a , jih je sultan ponoči razpostavljal v svoje.", taborišču. so bile številnejše kakor hetmanovi prapori. Hude ura je prihajala * dveh strani, oo Dnjepra in od OonaAs. Ker Je bil Doroš « «« krimsko ordo bliže in so že zalivali deželo. po-žigali in morili, so odrinili glavni prapori Pr0" tal Strah in skrbi, združene z nesrečo, bo mu zrahljale zdravje, da je od tega časa začei hirati ia tako legel v prezgodnji grob žc v 65 letu starosti. Bil je dol^o let cerkveni ključar župne cerkve Za cerkev jc veliko storil iti vedno rad daroval za njo. Koliko se je trudil in nabiral za bronaste zvonove. Zlasti zadnja leta, ko je bilo izvršenih pri cerkvi in župnišču veliko popravil, se je posebno žrtvoval in veliko pripomogel s svojimi prispevki in nabiranjem po fari, da so lrili stroški poravnani. Bqg mu bodi plačniki Naj jima eveti večna luč. Domačim naše sožalje. Preserje. Po uvidevnosti g. bnna dr. Marka Natlačena je občina sklenila dovolj ugodno pogodbo glede napeljave električnega toka in pla-iila prispevka banovini. Prvo nedeljo v juniju bomo že imeli električno razsvetljavo. Naš kraški avet je za izkop jam kaj neprikladen; vse so izvršile K DE v lastni režiji. Nekaj uvidevnih premožnejših posestnikov pa je omogočilo občini najetje posojila za plačilo prispevka banovini. Veliko potov in skibi je iinel zlasti naš župan Su-baiiolnik Franc, ki pa se potov in sitnosti nikoli ni; ustraši, kadar gre za obče koristi. Njemu, posebno pa še gospodu banu, bo občani za tako važno pridobitev iz srca hvaležni. Zagorje ob Savi. V Selu so umrli: 63letni Ivan Kosec, 81 letni Anton Vreča,- in Matija Kos. Naj počivajo v miru! — 24. "maja pa smo imeli kratko trajajoče neurje, ki sicer ni imelo nobenih posebnih posledic, ako izvzamemo strelo, ki je udarila v Storovo hišo pri Sv. Urhu in tam razbila streho, okna in oplazila domačo hčerko in jo omamila. Blagovica. Pretekli teden je naša župnija doživela izreden dogodek. Dne 24. maja je Anton Barlič (Dernovšek), posestnik v Blagovici, obhajal s svojo ženo Frančiiko 00 letnico svoje poroke. Jubilej sla obhajala kar na tihem. Lepo je, da sta skromna, a prav bi bilo, da bi biserno poroko obhajala slovesno v cerkvi, ker je biserna poroka nekaj izrednega. Najstarejši larani pravijo, da so it doživeli par zlatih porok v župniji, biserne pa nobene ne pomnijo. Skoda, da smo prepozno zvedeli za ta jubilej. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Štirje so še živi, tri zelo dobre sinove jima je jrabrala svetovna vojna. Čeprav bo jubilant kmalu dopolnH 84 let, je še ves čil in krepak; ne rabi nikakih očal in nima te nobenega sivega lasu. Redno prihaja vsak dan že,pol ure pred sv. mata, v cerkev in bere iz Baragovega inohtvenika »Dušna paša.. Bil je dolgo irsto let organist in cer-kvenik pri tuk. župni cerkvi iti je še vedno akti- njim, na drugi strani pa je naravnost manjkalo ljudi celo za poizvedovanji;. V teh težkih čaaih je napisal hetman Volo-dijovskemu nekaj besed sledeče vsebine: ,2e sem razmišljal, nli te ne bi poslal tja k Raškovu nad sovražnika, pa sem se ustrašil: če so namreč orda vlije preko sedmih plitvin z inultanskega brega in dežeio zajame, se potem ne boš mogel prebiti do Kamene« tam si pa na vsak način potreben. Šele včeraj sem se spomnil Novoviejskeoa, ki je izkušen in odločen vojak; ker se pa človek v obupu vsega loti, mislim, da mi bo dobro služil. Pošlji mu lahko konjenico, kar mu je moreš poslati, on pa naj gre, kakor daleč le more, povsod naj se pokaže in širi vesti o velikih vojskah, ki jih Imamo; kadar pa bo imel sovražnika že pred očmi, naj mu tudi tu in tam posveti, ne da bi se dal zajeti. Znano je sicer, kako bodo šli, loda če bi opazil kaj novega, naj ti takoj sporoči, ti pa pošlji nemudoma sla k meni in v Kamenec. Novoviejski naj neutegoma odrine, pa tudi ti bodi pripravljen, da odideš v Kamenec, vendar pa čakaj, dokler ne pridejo od Novoviejskega vesti iz Moldavije.' Ker se je Novoviejski trenutno mudil v Mo-hilovu in se je govorilo, da namerava itak priti v Hreptjov, mu je mali vitez samo sporočil, da naj pride čimprej, ker ga čaka v Hreptjovu opra- vek iz hetmanove roke. Novoviejski je dospel tretji dan. Znanci so ga komaj spoznali, prišlo jim je na misel, da je imel gospod Bialoglovski prav, ko ga je imenoval okostnjaka. To oi bil več tisti imeniten dečko, bujen, v?sel, ki ae je nekoč metal na sovražnika z glasnim krohjtom, podobnim konjskemu hrzanju, in »ekal g takim zamahom, kakor se obračajo krila mlina na veter. Shujšal je, porumene! in počrnel J?, v tej shujSanosti se je zdel še bolj ogromen. Gledal je ljudi in mežikal r. očmi, kakor bi svojih najboljših znancev ne poznal; tudi mu je bilo treba eno in isto reč dvakrat ponoviti, ker se je "e,o> da je prvič ne razume. Očito se mu je pre- Belokratnjakim kmetoml Nezadostna in slaba prehrana na kmetih Je kriva, da so kmetski otroci tako slabotni in da je v Beli Krajini toliko primerov jetike. Pri hrani primanjkuje maščobe. Okoli božiča zakoljejo enega prašička, in maščoba, ki so jo dobili, je kmalu pri koncu, potem pa velik del leta jedo brez nje. Svinjska maščoba pa se da pri nekaterih jedilih nadomestiti z oljem, in to pred vsem z oljčnim oljem. Toda oljčno olje je predrago. Na Štajerskem in v Prekmurju ga nadomeščajo z bučnim oljem, to je z oljem, ki ga pridobivajo iz bučnih semen. To olje je zelo zdravo in okusno. Na Štajerskem in v Prekmurju predelajo letno najmanj 60 vagonov bučnega semena v olje. Veliko bučnega semena pridelajo sami, in poleg tega ga še kupujejo iz Hrvatske in iz Vojvodine. Pri nas v Beli Krajini tudi uspevajo buče in se jih tudi precej sadi, toda bučnega semena nismo znali do sedaj izkoristiti na ta način, da bi iz njega pridobivali jedilno olje, temveč smo ga zavrgli. Kakšna škodal Zato vas vabimo, da na-, sadite letos veliko buč, v jeseni pa pripeljite bučno seme Kmetijski zadrugi v Črnomlju, ki vam bo dala za 5 kilogramov bučnega semena en kilogram bučnega jedilnega oljal Na Štajerskem imajo posebno vrsto buč, tako zvane golice, kjer je seme prosto lupine. Nekaj takega semena se še dobi pri Kmetijski zadrugi v Črnomlju. Sicer pa je tudi navadno domače seme dobro, samo da. ga dosti pridelate. ven član načelstva tuk. hranilnice. Za domače in svetovne dogodke se zelo zanima. Imenovali bi ga lahko živo kroniko tuk. župnije. Dnevno beTe »Slovenca« in rad čita »Domoljuba«. Ženo je pred leti nekoliko prizadelo, a si je toliko opomogla, da lahko varuje domačijo in s palico tu in tam priroma v cerkev. Ob tej priliki jima prav iskreno čestitamo in želimo, da ju dobri Bog ohrani do skrajnih mej zemeljskega življenja. Skofja Loka. V našem mestu so glasovi o vojni popolnoma utihnili, pač pa vse govori o krasnih dobitkih na tomboli prosvetnega društva. Tombola bo v nedeljo 2. junija popoldne ob 2 na društvenem telovadisču.. Preložila bi se edino v primeru izredno slabega vremena, drugače ne. Zato pohitite z nakupom tablic po 3 din, ker v nedeljo popoldne bo velik pava! občinstva iz vseh strani, takala v žilah namestu krvi bridkost; videlo se mu je, kako se trudi, da ne bi mislil na nekatere reči in bi jih rajši pozabil, da ne bi zblaznel. Res da ni bilo v teh krajih človeka, ni bilo družine, ne v vojski častnika, ki bi ga ne bila zadela nesreča iz poganskih rok, ki bi ne bil objokoval kakega znanca, prijatelja, koga njemu blizu stoječih in dragih, toda nad Novoviejslum se je utrgal naravnost cel oblak nesreč. V. enem dnevu je izgubil očeta, sestro in zaročenko, ki jo je ljubil iz vseh sil svoje bujne duše. Rajši bi bil videl, da bi bili sestra in ono sladko, ljubljeno dekle, umrli, rajši bi bil videl, da bi bili poginili od noža in plamenov. Toda njuna usoda je b.la taka, da je bih za Novoviejskega, če je mislil na ii jo, največja muka rahlo božanje. Trudil Se je, da ne bi mislil na to, ker je čutil, da meji to razmišljanje na blaznost; vendar pa se mu to m posrečilo. In res Je bil njegov mir samo navidezen. V njegovi duši ni bilo resignacije in vsakdo je iahko na prvi pogled uganil, da se skriva pod to otopelostjo nekaj zlovražjega in strašnega in če to izbruhne, izvrši ta velikan kakor razbesnel element kakšna strahovita dejanja. To ie bilo tako izrazilo zapisano na njegovem čelu, da so se mu celo prijatelji bližali z nekim strahom, v razgovoru z njim pa so se varovali omeniti kaj o tem, kar se je bilo zgodilo. Ko je v Hreptjovu zagledal BaSo, so mu začele rane znova krvaveti. Ko ji je namreč za pozdrav poljubljal roke, je jel nenadoma stokati kakor pobit vol; pri tem so se mu oci zalile s krvjo in žile na vratu nabrekle kakor vrvi. In ko so Bašo oblile solze in mu je kakor mati sočutno z ročicami stisnila glavo, ji je padci k nogam tn ga dolgo časa ni bilo mogoče odtrgati «d nje. Ko pa je izvedel, kakšen opravek mu nalaga hetman, i« novo življenja zaplulo v njem; žarek zlo-vražje radosti mu je zabliskal v obrazu in rekel je: zlasti s Sorškega polja, Selške in Poljanske doline, pa tudi od drugod. Vse čaka sreča: 30 bogatih tombol, 80 činkvinov, 222 tern. Olavni dobitki: prvovrstna telica, 10 koles, kuhinjska oprava, šivalni stroj, vreče moke, sladkorja, sod vina, plug, blago za obleke itd. Posebne vstopnine ne bo, sedeži na razpolago zastonj. Komisija bo razglašala žrebanje po zvočniku. Za prvovrstno jed in pijačo bo preskrbljeno. Zato na veselo svidenje v nedeljo popoldne ob 2 popoldne v Skofji Loki I Blagovica. V maju smo imeli kar dve poroki. Resnik Frančiška iz Jelše št, 2 se je poročila v Zagorje; dne 6. maja pa sta sklenila zvezo svetega zakona Alojzij Žavbi, drž. cestar iz Zg. Lok, m Rozina Florjančič iz Podsmrečja. Poroča ju je ženinov stric duh. svetnik Janez Žavbi, župnik v Ambrusu. Ženin je zelo delaven član tuk. prosv. društva, nevesta pa je bila članica dekliške Marijine družbe, ki se je pred župno cerkvico na dan poroke od nje poslovila iti ji želela vso božjo srečo. Bog ju živi! — Dne 11. maja smo pokopali mlado, komaj 30 let staro itidarjevo ženo Pepco Cerar (Brezovčevo). Pred tedni se je vrnila iz Kosovske Mitrovice (Srbija) v domači kraj v svrho ozdravljenja, pa jo je ljubi Bog takoj poklical k sebi. Naj počiva v miru! Davča. V soboto, 25. maja, smo spremili k zadnjemu počitku daleč poznano in splošno sjjo-štovano Ajx>lonijo Jemec v sedeminšestdesetem letu starosti. Bila je zelo dobrih rok za siromake in zlasti za tukajšjijo cerkev. Bog ji vse povrni! Rajnica je bila ves čas zvesta »Domoljubova« naročnica m bralka. Z vsako številko se je po par dni, kakor je rada povedala, »vojskovala«, preden jo je zmagala od začetka do konca. Cerklje pri Kranju. Pred dnevi je botrovat 16. otroku družine Zupin s Štefanje gore g. minister dr. Krek, katerega je zastopal okrajni načelnik g. dr. Vidic. Deklica je dobila pri krstu ime Mihaela. St. Vid pri Stični. Na praznik Sv. Rešitjega Telesa je jjo kratki in mučni bolezni umrl Grabnar Franc, posestnik in gostilničar na Pluski, v starosti 50 let. Bil je skrben družinski oče in dober vzgojitelj svojim otrokom. Bil je krščanski mož v pravem pomenu besede, daleč na ok.-og poznan in priljubljen. Pokopali so ga 26. maja ob veliki udeležbi ljudstva. Bil je naročnik katoliških listov in prav posebno 'Domoljuba«. Naj mu bo dobrotni Bog bogat plačnik, preostalim pa izrekamo naše sožalje. — V nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor konjerejskega društva, ki je Zelo »Storim to, sjorim še več!« »In če srečaš tistega steklega psa, daj mu no popra!« je pripomnil Zagloba. * Novoviejski ni nič odgovoril, samo gledal je gospoda Zaglooo; nenadoma se mu je zasvetila blaznost v očeh, dvignil se je in začel iti proti staremu šlahčiču, kakor bi se hotel nanj vreči. »Ali verjameš, gospod,« je rekel, »dn nisem jaz nikoli temu človeku kaj hudega storil in da sem mu bil vedno naklonjen.« »Verjamem, verjamem!« je urno odgovori! gospod Zagloba in se previdno umaknil za malega viteza >Sam bi šel s teboj, pa me trga v n°ga»Novoviejski,< je rekel mali vitez, »kdaj hočeš odriniti?« »Drevi.« „ , , , »Dam ti sto dragoncev. Sam ostanem tukaj z drugimi sto in s pehoto. Pojdi na majdanl« In šla sta ven, da bi dala ukaze. Pri prag« je čakal Zidor Lušnja, vzravnan kakor struna. Vest o pohodu se jc bila že razširila po majdanu; zato je začel stiažmojster v svojem m svojega oddelka imenu prositi malega polkovnika, da bi mu dovolil iti z Novoviejskim. _ »Tako torej? Oditi hočeš od mene?« je vprašal Volodijovski začuden. »Gospod poveljnik, mi smo naredili zaobljubo, da kaznujemo tega lopova. In morda pride nam * r°»Resnical Pravil mi je o tem gospod Zagloba,« je odgovoril mali vitez. , Lušnja se je obrnil do Novoviejskega: »Gospod poveljniki« »Kaj želiS?« »Ce ga mi dobimo, naj ga jaz previdim.« In taka grozovita zverska zagrizenost se je začrtala v Mazurovem obrazu, da se je Novoviejski takoj sklonil k Volodijovskemu in mu rekel Pr08»VaSa milost, prepusti mi tega moža!« dobro uspel. Ob koncu sc je med komerejci usiaoo-viU tudi samopomoč s posestnikom Peunom Francem na čelu. — Prihodnjo nedeljo bo sprejem otrok v Marijin vrtec. Dne 9. junija bo prvo sv. obhajilo, popoldne istega dne bo pa v Prosvetnem domu materinska proslava z bogatim sporeoom. Viudflo vabimo! „ , Velesovo. Žalostno so zapdi zvonovi na binkoitni ponedeljek Vinkotu Čebul ju iz Adrg3sa. Kakor blisk se je raznesla novica, da ga je povozil avtomobil. Vinkota so pripeljali mrtvega domov. Kako priljubljen je bil Vinko, se je videlo, ko je ležal ns mrtvaškem odru, ko so ga hodili kar v trumah kropit ne samo iz domače župnije, ampak tudi iz sosednih daljnih župnij. Njegov pogreb je pokazal, kaj je pošte« fant- Nosili so ga gasilci. Toliko ljudi sn takega pogreba št ne pomnimo v Velesovem pri kmečkem Uranu. Dragi Vinko, počivaj v miru! NAZNANILA D Za veliki romarski sh»d eb praznovanji Marije Pomora ie« kristjanov sa Rak«-stali pri takozvani .krvavi plitvini'. Tedaj je Novoviejski, ki ni spregovoril niti besede, pognal konja v vodo in se jel odpravljati čez reko na drugo stran. Vojaki so se začeli začudeno spogledovati. •Kaj pa to pomeni? Ali gremo k Turkom?' »o izpraSevali drug drugega. Toda to niso bili .gospodje' iz črne vojske, pripravljeni ti posvete ia proteste, ampak preprosti vojaki, navajeni železne discipline Da postojankah: zato je pognala za poveljnikovim konjem v vodo prva vrsta, za njo druga, tretja. Ni bilo najmanjšega obotavljanja. Čudili so se, da gredo s tristo konji v turško cesarstvo, s katerim se ves svet ne more meriti toda šli so. V kratkem je začela razgibana voda' štropotati okoli konjskih !>okov, nehali so se čuditi in so mislili samo na to, da ne bi zmočili vrečic s hrano zase in za konje. Sele na drugi strani so se začeli znova spogledovati: ' >Z« božjo voljo. saj smo že v Moldaviji'« se je oglasilo tihe šepetanje. In ta in oni se je ozrl naval za Dniestr ki se je v zahajajočem soncu blišča! kakor zlat in rde« trak. Tudi nadbrežne. skalnate stene polne votlm. so se kopale v iskrivem blesku. DvimUe so kakor Zid. ki je prav v tem trenutku predel,! to peščico ljudi od domovine. Za mnoge izmed njih je bilo to gotovo poslednje slovo Lušnji je prišlo na misel, da je morda ;-oreij-nik zblaznel; toda poveljniku pristoji ukazovati, njemu pa poslušen biti. Med tem so konji prišli iz vode in ra"'eli po vrstah silno prhati. »Na zdravje, na zdrav;-''t h) se začuli vojaški glasovi. Smatralo se je io dobro znamenje in nekak j>ogiim »e je vselil * njihova srca. »Naprej!« je dal povelje Novoviejski. Vrste so se odpravile na pot in šle proti M-fcajajočemu soncu in proti tistim tisočem, proti tistemu ljudskemu mravljišču, proti tistim narodom, ki so stali na Kučunkaurah. X L VIII. Prehod Novoviejskega čez Dnjestr in njegov pohod s tri sto sabljami proti sultanovi sili. ki I' štela sto tisoče bojevnikov, bi bil mogel človek, vojne nevešč, smatrati za naravnost blazno početje. Toda bilo je le drzno bojno podjetje. Pred vsem so tedanji četniki neredko naprav-Ijali pohode proti stokrat številnejšim čambulom, jim stopali pred oči in se potem pomikali prel njimi, krvavo se otepajoč preganjalcev. Prav kakor izvablja včasih volk pse za seboj, ki so jih omenjali med najslavnejšimi: zato J, bilo tudi zelo verjetno, da se ne bo dal tgramni ko se pojavijo ordi pred očmi. (Dalje prihodnjič-) Prisega domovinske vdanosti slovenskega katoliškega dijaštva Slovensko katoliško dijaštvo, organizirano v Slovenski dijaški zvezi, predstavniški kulturni organizaciji slovenskega dijaštva, izroča v tem morda najbolj resnem razdobju evropske zgodovine, v razdobju, v katerem 8e na edinstveni način bliskovito odloča usoda temeljnih vrednot evropske krščanske omike in o samem golem življenju evropskih narodov, svoji ljubljeni domovini tole PRISEGO MLADIH DIJAŠKIH SRC: Vse naše duhovne in telesne sil« stav-lj&mo v celoti brez k&koršnega koli pridržka na razpolago domovini za ohranitev njene 6vobode, tega dragocenega sadu tisočletnega : trpljenja naših predhodnih rodov. V tem edinstvenem zgodovinskim tre-nutku Evrope nobenemu narodu ne sme biti merilo domovinskih žrtev zakon gospodarno-[ sti in samoljublja, temveč samo zakon brez-j mejne domovinske vdanosti in zakon hitrih odločitev. Vsi hočemo služiti v pripravljenosti na ■ obrambo domovinske svobode, ne le naši to-I variši, ki jih veže redna državljanska vojaška 1 obveznost. Vsi slovenski študentje od najmlajših na-! vzpror hočemo biti vključeni kot aktivne po-| stavke v naš narodno-obrambni sestav. Poleg branilcev naših posvečenih meja so potrebni šc braniki na okopih proti improviziranim sovražnim postojankam v zaledju, če bi se te postojanko V danem trenutku pojavile. Slovenska katoliška dijaška mladina, .z njo vse slovensko dijaštvo, prosi poveljstvo naše narodu« obrambne sile, naj mimo rednih vojaških obveznikov vključi v svoje obrambne načrte in račune tudi naše mlade dijaške vrste. Bolela bi nas neprostovoljna odsotnost v pripravljcnostnem sestavu, ko mora domovina z vsemi razpoložljivimi silami biti pripravljena na vse. Ako bo Vsemogočni Bog naši ljubljeni domovini prihranil veliko preskušnjo, ko jo v teh trenutkih preživlja toliko evropskih narodov, pa bo skupna pripravljenost vsega mladega slovenskega, hrvatskega in srbskega rodu v žrtvah domovinske ljubezni rodila blagoslov notranjega prerejenja, ki bo novo poroštvo nepreniakljivosti zgodovinskega dejstva — kraljevine Jugoslavije. Živela velika nepremagljiva Jugoslavija! Živel kralj Peter II.! BOG, NAROD, DRŽAVA! SLOVENSKI DIJAŠKA ZVEZA za srednješolske krožke SDZ in včlanjena akademska društva: Cirilsko društvo, SKAD »Danica«, AKD »Kladivo«, DSKA »Savica«, Akad. klub »Straža«, AKD »Veda«, SKAD »Zarja«. Beseda o ljudskem zavarovanju Imel sem priliko na letošnjih občnih zborih krajevnih kmečkih zvez priti v stik s kmečkimi ljudmi in smo razpravljali tudi o zavarovanju kmečkih ljudi za bolezen, starost in onemoglost. Neverjetno je veliko zanimanje med njimi za to vprašanje. Ugotoviti je treba, da rešitev tega vprašanja želijo vsi čimpreje, ker so razmere na kmetih včasih naravnost obupne, ako se v družini naseli bolezen in ni denarja za potrebnega zdravnika in zdravila. Kako hudo je, ako kmečki človek radi nezgode poslane odveč in ne more več delati. Kako hudo je za stare in mlade, da mladi staršem ne morejo nuditi primerne oskrbe, ki so jo starši s svojim delom in pri vsej skrbi ter žrtvi za grunt več kot zaslužili. Dvakrat hudo je, če vse to zadene kmečkega posla. Ni čudno, če je med kmečkimi ljudmi toliko zanimanja za to vprašanje. Ena stvar pa kmečke ljudi skrbi, če bi se vprašanje kar na hitro uveljavilo ter bi morda bilo podobno izpeljano, kakor je zavarovanje izvedeno za delavstvo: denarnih dajatev se kmečki ljudje bojijo, ker bi jih pri sedanjih gospodarskih razmerah ne zmogli, gojijo se uradniškega aparate, poleg tega pa jih še skrbi, da bi potem dobivali slabša zdra-vi'a, kakor se večkrat od zavarovanih delavcev čujejo pritožbe, da za svojo bolezen ne dobijo primernih zdravil, če so ta predraga, in se v takih primerih morajo zdraviti sami "a lastne stroške. So to važna vprašanja, za katera hočejo »meti kmečki ljudjo točnega odgovora. V tem je res treba imeti veliko previdnosti, ker stvarno je gospodarsko nemogoče, da bi plačevali dragi aparat, ki bi bil potreben, če bi se zavarovanje izvedlo slično delavskemu. Iz tega stališča se že vidi zdrav čut kmečkega človeka, ki jasno uvidi nevarnost napačno izvedenega, če tudi še tako potrebnega zavarovanja. Ce smo enkrat spoznali nujno potrebo, da se tudi kmečki ljudje zavarujejo za življenjske prilike, potem ne smemo ostajati samo pri spoznanju, ampak je treba, da pridemo tudi dejanjem. Treba je, da se vprašanje zagrabi z vso resnostjo. Na tem se je že pričelo precej študirati, a ti dosedanji zaključki ne obetajo še takojšnje rešitve. Zdi se, da se rešuje vse preveč na računski podlagi in samo za kmečki stan. Kdor pozna sestavo našega podeželskega prebivalstva in to praktično vzame za podlago, se zdi, da ima morda prav stališče ZAKŠ, naj bi se izvedlo zavarovanje kmečkih ljudi v sklopu splošnega ljudskega zavarovanja. V tem primeru ne bi bilo potrebno ustvarjati nikakega novega aparata za zavarovanje, ker bi bilo potrebno samo že obstoječega nekoliko izpopolniti. Socialni oddelek banske uprave ali bodoči oddelek za socialno skrb pri novi upravni oblasti Slovenije bi svoje delo izpopolnil in tesneje navezal na že obstoječe socialne odseke pri naših občinah, kateri bi najlažje in tudi naj-pravilneje mogli izvrševati naloge, ki bi jim bile stavljene s takim splošnim ljudskim zavarovanjem. Na ta način bi se izognili novemu aparatu, ki bi bil zelo drag, poleg tega pa bi ne mogel biti pravičen, ker bi reševanje izplačil zavarovalnine pač moralo biti \ir vedeno, kar po gotovih vzorcih, kakor n. pr. je to danes uveljavljeno pri zasebnih zavarovalnicah, potrebno pa je tudi v tem oairu upoštevati »bcialni položaj v potrebi se na-hajajočega človeka, da se z njim ravna tako kakor je prav zanj primerno. Zahteva današnjega časa bi morala biti, da je vsak človek zavarovan, kakor tudi, da je vsak naš človek nekje zaposlen. Ljudi, ki sebi kruha nočejo služiti in se delu namenoma odtegujejo, spadajo v prisilne delovne oddelke, ki bi se morali ustvariti in razbremeniti podeželje pred brezposelnimi obiskovalci, katerih se morajo še ljudje bati. Splošno ljudsko zavarovanje ne more biti izvedeno v obliki pokojnin, temveč mora sloneti na podlagi medsebojne pomoči, da ima človek primerno oskrbo, ki ju kot socialno bitje zasluži in če si teh dobrin več ne more ustvarjati sam, mu mora pač priskočiti na pomoč družba. Kmečki ljudje od splošnega zavarovanja ne zahtevajo toliko, kot si nekateri predstavljajo. Kmečki ljudje pričakujejo po ceni zdravnika, kar bi se lahko doseglo z nastavitvijo banovinskih zdravnikov, želijo cenena pzdravila, kar bi tudi ne bilo tako zagonetna zadeva, ako bi se to hotelo res prav izvesti, in hočejo gotovosti, da ne bi po vseh trudili in naporih morali celo brez vsake svoje krivde na starost hoditi od hiše do hiše, končno pa umirati popolnoma zapuščeni v prostorih, za človeka neprimernih. Zavarovanje, kakor ga razumevajo preprosti ljudje, je izvedljivo, ako bi bilo za to dovolj dobre volje. Brezmesni dnevi Pod tem naslovom čitamo v glasilu slovenskih trgovcev sledeče: Že več kot teden dni se izvaja uredba o varčevanju z živili, ki se na zu.iaj najbolj vidno izraža v tem, da so tudi v naši, sicer tako bogati agi?.rm državi, uvedeni brezmesni dnevi. Ker se iz naše države izvažajo velike množine živine v inozemstvo, predvsem v Nemčijo in Italijo, se je začelo polagoma čutiti doma ne ravno pomanjkanje mesa, pač pa je nastala skrb za bodočnost, da bi se sčasoma število živine in drobnice preveč skrčilo. ZRto so izdali uredbo, ki predvsem omejuje klanje živina, t. j. goved, telet in svinj. V uredbi je precej nejasnosti, ki jih bo treba v najkrajšem času odpraviti, da se ne pripetijo po nepotrebnem ne-sporazumevanja. Tako pojasnjuje sedaj banska uprava, da se ob brezmesnih dnevih, to je v torkih ir. petkih, sme klati živina, izvzemši ona, ki je izrečno prepovedana. Živali, ki v uredbi niso navedene, so smejo klati in brez omejitve meso prodajati ter v gostilnah iz njega prirejati jedi. Klati se tore) do nadaljnjega smejo brez omejitve drobnica, kakor ovce, ovni, jagnjeta, koze, kozli, kozlički, perut- .« «. i iJ: i___:: r. 1: I ro/IKa ia nina, ribe itd., pa tudi konji, osli itd. Uredba S® nanaša glede prodaje in prirejanja iedil le na eve-že meso, nikakor p» ne na prekajeno (suho) svinjsko meso, ki je torej povsem prosto. Kar velja glede mesa, velja glede porabe tudi zn drob, slanino, mast itd. Klati se smejo, kar se tiče svinj, le mlade živali, pujski. , ..... Je pa še nekaj nejasnosti, ki jih kaže čimprej pojasniti. Tako se ne strinjajo pojmi, ki jih imamo o teletih mi in pa na jugu države. Pn nas smatramo za tele mlado govedo v starosti do kakin šestih tednov, ki še sesa, dočkn velja na jugu za tele še govedo do kakih šestih ali sedmih mesecev. Treba je popolnoma natančno določiti, do katere starosti se teleta ne smejo klati. Ravno tako uredba ne govori o tem, ali sta torek in petek brezmesna dneva, tudi če je ta dan praznik, alt pa se ta dan eme meso prodajati. Tud. iu je jasnosti, da ne bodo potem sitnosti. Drobne AmeriSri psaki&ter it, SckisSn je sestavil se-Eia faznih pesmi in ikhdi, ki vplivajo toiiiiteo prt ra.ra.ib duševnih obolenjih. Da glasba dosega ti SAJKCE. ni «ii novega. sai cjLia ie i*. pismo pripoveduje, d* ie David s svojo igro pomirjeval obolelega krat)« Savla. prideš mož. »Strašno tem zadovoljna z Miho Ne k ii. ne igra kart tc zvečer je vedno pri sceni-« — »Ali tudi ne pije?« — »Prav za prav pij« Miha redko... le. ie mu kaj dobrega skuhata-« Ledeniki izjtajajo. Profesor geologtie na vse-Bviliifn * insmosin vol Klebelsbcrg cseri i« leta po naročila nemškega planinskega društva lede« mke t Vzhodnih Alpah, da bi ugotovil niih prc-mik*»tc. Vsako spomlad izdaja svoje poročilo, ki je iz&t} Sadi letos io ki ugotavlja, kakor prejšnja, da ledeniki znatno nazadujejo. Tako poroča o ka-pranskih ledenikih iz skupine Velikega K!eka, ki jih meri vsako drugo leto. da so tedaj še močneje nazadovali nego j« pričakoval leta 1936. Konec KsHiagfrltna ie ves razdrapan. Najmogočnejši Ljubljanski velesejem 1.-1«. junija 114« (47. razstavna prireditev) 600 razstavljalcev domačih in inozemskih Bogato založen velesejem POLJEDELSKI STROJI IN ORODJE Posebne razstave: pohištvo, avtomobili, zaščita pred napadi iz zraka, naša vsakdanja hrana, zobna tehnika, turizem Polovična vozni na na železnici in parnikih Sa postajni blaaajni kupite rumeno železniško izkaznico za din t—. ledenik Vzhodnih Alp. Pastirica. pa je izjema in se vede drugače nego ostali ledeniki. Ob konco lanskega avgusta je segala je do višine 2500 m. medtem ko je meja vzhodno alpskih ledenikov danes v splošnem v visim 2800 m. Hitrost t katero se !edeuiiu pomikajo, je z izjemo Pastirice tudi manjša nego j« bil, prej. Slovenski dom « H AS CSJtgSl POPOLDNEVU Ig, R.! GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČA-■0. IZBAJA VSAK DELAVNIK 0£ 12 LK 8TASB UKSKTM) SAMO It DINARJEV. ZA 0NBGA, KI 81 NB MOKE KAKOCtTI »SLO-VERCAt /B »SLOVENSKI DO»« POPOLNO NADOMESTILO. PlftfTB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V UlJB-UASO, NAJ VAM POSUK NEKAJ ŠTEVILK LISTA RA OGLED. (MU vJ™*, » ""ki* M. *oj»e. »•v «™3StS.» go- f« poadaru. da »o m v španski vojni boni: reveži profa r«ež*», po H„,!n n ^ ?£?*■ l«hkitaki so « tlabo taio maB! uporabljiT« so »al. letala. Iz»rs!n0 „ v rojai obnesejo po mnenju nemškega polkovnik« težki bombniki »Tistemu ki napada, gre vedno ba'ie, ker je na njegovi strani korajia. Kdor bo hitro ia brezobzirno r bodoči vojni napadal, temu bo šlo vsekakor bolje.« Krokodil » Pirenejih. Prebivalce v Osunu j« strašila predpotopna zver. ki so jo nekateri opazili v skalovru Piresejev. Prvi jo je zagleda! neki kmet v gozda, kako je nepremično, s široko odprtim žrelom zrla vanj. Mož se je *iino prestraiil ia zbežal * vas. Kmalu nato sta .strašno zver« videti dve ženski na bregu potoka. Orožniki »o »e odločili, i« poiščejo zver in jo ustrelijo. Pridružilo se jim se sto lovcev. Dva dni je trajal ie pogon, toda brez uspeha. Že so (milili, da se je zver preselila drugam. Na potu domov pa jo zapazijo skrito * grmovju. Tskoj je zagrmelo več strelov, toda pošast je ostala nepremična. Lovci ao se previdno približati —" glej pošast! Velik krokodil je »tal Mali e>platsriil* Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkra! Din 5-—-. Naročniki >Domoljubac plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščin« ali prodajajo svoje pridelke »U iščejo postov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. PritiajMaa za mate »giat« te pfaftje naprej. OsbrtksM, Hirale ros«, rada trave« se kosi! Najboljše kose, kosir-je, osle m klepalnike dobite po ugodum ee- nah v žeieznlnl Fr. STUPICA - Ljub ljana, Gosposvetska c.l Čuvaja sprejmem na kmečko posestvo, ki ee