37. številka. Ljjnbljana, v sredo 15. februarja 1905 XXXVIII. leto. h*)* vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter Telja po pošti prejema* za avstro-ograza dežele aa vse leto «6 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en me»ee 2 K 30 k. Za LJubljano 8 posipanjem na dem aa vsa Hi 24 K, ia pol leta 1« K, aa četrt leta 6 K, sa ea meaeo % K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vse leto 2Z K, aa pol lete 11 K, aa četrt lete 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za tuj« dežele toliko ve«, kolikor znaša poštnina. -ga aaročbe brez istodobne vpoiujatre naročnine Be ne ozira. — Za oznanila se placaje od peteroetopne petlt-vrste po 12 h, ^ ia m oananilo tiska enkrat, po 10 h, če M dvakrat, in po 8 a, it se tiska trikrat ali večkrat. - Doplai s4 se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo ia upravnlštvo je v Knaflovib ulicah 5t. 6, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravaistvo pa v pritličju. - Upravniltvu naj se bla*ovoUjo poSUjati naročnine, reklamaoV«, •saaaiU, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Govor dr. Tavčarja. Govor dr. Tavčarja o Gleispaohc-vem počenjanju na Kranjskem, na štajerskem in na Koroškem je napravil v parlamenta in izven parlamenta največji vtis. Zlasti na Štajerskem, kjer najhuje občutijo ieleino pest grofa Gleispaeha in kjer se že lavno bridko pritožujejo, da ae razen »Slov. Naroda« nihče ne loti tega moža in da slasti poslanci ne poskusijo, ga e trmoglavi ti. Mnogošte vilni dopisi in zahvale iz Štajerske pričajo, kako so tam sprejeli govor dr. Tavčarja. Nemški listi so kar zacvilili, tako jih je pretresel energični nastop dr. Tavčarja proti grofa Gleispachu. Ugovori nemških listov kažejo, kako so v zadregi, še braniti ne morejo svojega somišljenika na predsedniškem mestu graškega višjega sodišča. Nekako jeoijaje pripovedujejo, da je dr. Tavčar govoril v lastnem interesu, v stvari, ki se njega osebno tiče. Vsi listi so v tem edini. To je edini način, na kateri menijo, da se da prikriti vtis dr. Tavčarjevih navedb, to e edino sredstvo, s katerim si skušajo pomagati iz silne zadrege No, dr. Tavčar ni govoril samo c svoji osebni zadevi, nego sploh o početju grofa Gieispaoha pri imenovanjih v pravosodju in o škandaloznem stališču, nr- katero se je postavil vodja juatičnega ministrstva. To početje grofa Gleispaeha je nečuveno in je že davno uničilo zadnjo iskrico zaupanja v njegovo osebo. Toda v tem oziru se niso upali nemški listi učesar prerekati in tudi niso mogli aiČesar reči. »Neue Freie Presse« je pri ti priliki oelo samo sebe udarila po lobeh. Govoreč o nastopu dr. Tavčarja proti grofu Gleispachu je »Neue Freie Presse« dne 11. t. m. doslovno pisala: »Der Abgeordnete dr. Tavčar HhrVe einen vehementen Angriff ge- gen den Grazer Oberlandeagerichta-prasidenten Grafen Gleispaeh, dessen \Vucht allerdiogs dadurch abge-seh v/acht vrurde, dass Dr. Tavčar aich in eigener Sache Revanche tu ver-schaflan suohte. Es ist jedenfalls be-dauerlioh, dasa ein Mana von der Bildung des Dr. Tavčar in den Ton verfillt, den Herr Susteršič im Krai-ner Landtage eingefflhrt bat und dass er die terroristisohe M&thode dieses Mannes sieh aneignet.« »Ea ist jedenfalls bedauerltoh«, da tak list, kakor je »Neue Freie Prese?«, tako nesramno piše. Dr. Tavčar ni govoril v tonu, kakor govori dr. Šusteršič v kranjskem deželnem zboru in kakor so somišljeniki »Neue Freie Presse« v Badeni-jevih dnevih govorili v državnem zboru; dr. Tavčar je govoril ostro in zato so mu vsi narodnjaki hvaležni, a govoril je vseskoz dostojno, kakor je v parlamentih navada. Da o kakem terorizmu ne more biti govora, pa itak vsak sam ve. Toda citirane besede »Neue Freie Presse« niso samo nesramne, nego tudi hinavske in licemerske. Zdaj brani »Neue Freie PresBe« grofa Gieispaoha, ker je proti njemu vstal slovenski poslanec; ali pred nekaj meseci je ta ista »Neue Frei Presse« sama izrekla o grofu Gleispaohu sodbo, ki se popolnoma ujema s sodbo dr. Tavčarja. Govoreč o obravnavi proti gospe pl. Herva y je »Neue Freie Presse« dne 1. novembra 1904. doslovno pisala: »Wir sollen nieht mehr hoeh-mtttig auf Galizien herabschauen, wenn von galiziaehen Justiz-und Ver-vraltungszust&nden die Rede ist. Wer diesen Verhandiungen in Leo-ben aufmerksam gefolgt ist, dem geht die Ahnung auf, dass es drei Eisenbahnstunden von Wien auoh nioht beeser ist.« Tu imamo nemško-židovBko moralo. Ko se gre za nemško »hoeh-ataplerioo« židovskega rodu, je bil grof Gleispaeh sodnik gališkega kalibra, torej tiste vrste sodnikov, ki uživajo med civiliziranim svetom preklicano malo ugleda. A zdaj, ko je dr. Tavčar s slovenskega stališča nastopil proti neznosnim razmeram, ki jih je uvedel grof Gleispaoht zdaj ko je dr. Tavčar s konkretnim slučajem dokazal, da je praksa orofa Gleispaeha res gališka, zdaj hiti »Neue Freie Presse« grofa Gleispaeha zagovarjat. Enako so postopali vsi nemški listi. Vsi brez izjeme so hiteli zagovarjat krivieo proti pravici. 'I o je lepa politična morala, katere se pa znajo Nemci še enkrat kesati, kajti že star pregovor pravi: daneB meni, jutri tebi! Naravno je, da sta se z največjo vnemo zavzela za Gleispaeha »Grazer Tagespost« in »Grazer Tagblatt«. Prvi list je opravičeval delegiranje Maribora na res klasičen način. Pravi, da se je »aus begreifliohen Gitlnden« delegiralo mariborsko eo-dišče. »Aus begre flichen Grttnden«. Ali se morda pravi to: delegiralo se je mariborsko porotno BodiŠče, ker sodijo tam Ornigovi prijatelji in je gotovo, da bodo sodili za Orniga ugodno, naj se dokaz resnice še tako sijajno posreči? »Grazer Tagblatt« se je oglasil dan pozneje kot »Tagespošta« in je vsled tega vedel že nekaj več povedati. Pojasnil je, da je bil delegiran Maribor, ker so se »die Vorerhebun-gen« vriile v ptujskem okraja To je vsekako značilno, da je »Grazer Tagblatt« vedel povedati, česar prizadeto sodišče niti obtoženeema ni hotelo povedati; obtoženca sta šele iz »Grazer Tagblatta« izvedela za razloge, vsled katerih naj bi prišla pred Ornigove prijatelje na zatožno klop. Včeraj je vodja juatičnega ministrstva v državnem zboru odgovarjal na izvajanja dr. Tavčarja o j n- stičnih razmerah. Že is na glice, s katero je hitelo ministrstvo s odgovorom, se vidi, ksko je govor dr. Tavčarja vplival na vlado. In ta odgovor gosp. Kleira je res najlepše zadolČenje sa dr. Tavčarja. Iz Kleinovega odgovora je raz-vidett, da je ministrstvo kar nakratkoin podroko razveljavilo odločbo grofa Gieispaoha glede delegiranja Maribora za dr. Tavčarja. Gospod Klein si v stiski ni znal drugače pomagati, kakor da je proglasil odločbo graškega nadaodi-šča sa formalno zmoto, češ, Maribor se je delegiral samo za dr. Brumna, in se je slučajno in pomotoma imenovalo v odločbi ime dr. Tavčarja, dočim dr. Tavčarja sklep glede delegiranja Maribora sploh ne zadeva. Glede dr. Brumna je vodja ju-stičnega ministrstva reke), da Be je delegiral Maribor, ker stanujejo tožniki in dr. Brumen v Muriboru, in ker bi bilo dokazno postopanje rs-kviziciiseim potom silno težko in drago. To so gole frače. Iz akta je razvidno, da Ornig doktorja Brumna sploh ne more tožiti, oziroma če ga toži, da bo dr. Brumen čisto gotovo oproščen. V aktu je namreč izpoved edino odločilne nriče, ki je izpovedala, da dr. Brumen dotičnega članka sploh ni pisal. Vzpričo tej izpo vedi je proces proti dr. Brumna v naprej izgubljen, je vsako dokazovanje nepotrebno in zato tudi delegiranje Maribora popolnoma nepotrebno. Greško nadsodišče je imelo akt v rokah, torej ve, kako stvar stoji. Delegiralo je Maribor ne zaradi dr. Brumna, kateremu se sploh nič ne more zgoditi, marveč zato, da bi bil obsojen dr. Tavčar. In ti izgovori! Svoj čas je imel bivši nrednik »Domovine« pravdo z dr. Šusteršičem Ta urednik je teda že stanoval v Ljubljani, vse priče so bile v L ubijani, kjer stanuje tudi dr. Šusteršič, a tedaj je bil grof Gleispaeh popolnoma nedostopen sa vse prošnje, naj se za razpravo o tej tožbi namesto Celja delegira Ljubljano. Vedel je pač, da bo urednik »Domovine« v Celju obsojen, in ker je hotel svojemu prijatelju dr. Susteršiču izkazali malo uslugo, sa to se ni oziral ne na stroške ne na težave dokazovanja rekvizicijikim potom, na nobeno tistih okolnosti, na katere se sklicuje zdaj. Vodja jUBtičnega ministrstva dr. Klein je včeraj v parlamentu tudi zatrjeval, da ni res, da je on prepustil uradniška imenovanja v gra« škem višJ4Sodnem okrož|u gr< ia Gteispachu, da bo to tajil, o tem nismo nikdar dvomili. Resnično je pa vendar in če Želi dr. Klein, smo vsak trenotek pripravljeni nastopiti dokaz resnice. Dr. Klein je nastopil v vlogi razžaljene nedolžnosti in je zatrjeval, da se pri sodnih imenovanjih vlada ne ozira na politiko. Deklamoval je prav lepo, ali dejstva pričajo, da so te njegove besede prazne in puhle. Tekom zadnjih let je »Slov Narod« razkril dolgo vrsto škandaloznih, skrajno krivičnih slučajev o uradniških imenovanjih na Slovenskem. Ti slučaji kriče do neba in pričajo pred vsem svetom, koliko so vredna ministrska zatrjevanja, da se postopa pravično. Tako kot doslej ne more iti dalje in tudi ne sme. Še droga virilna zadeva v Idriji Z 2. svečanom 1904 je vstopil v občinski odbor mesta Idrije kot vi-rilni upravičene« hišni posestnik g. Predpustna romanca. Spisal Iv. Florjančič. Na levi in desni globoki prepadi, ia menoj mrtve nade, izgubljeno življenje, pred menoj pa strma in fcrnjeva pot. Utrujen in upehan omahujem, padam . . . Toda kakor hladna osa, ki se uleže na planjavo, oživi n okrepi nežne cvetke, ki jim je jgoče solnce izsušilo življensko moč, 4a zopet dvignejo kvišku svoje gla-rioe in razprostro svoje cvetne peroti, a&o tudi tvoj duh objame mojo bedno Lšo in jo dvigne, da hiti dalje k svo-emu cilju! . . . Sedel sem zamišljen v svoji sobi. Težek duh mi je legel na dušo fea sem si zaželel razvedrila. Že sem Pe namenil na izprehod, toda preminil sem si. Vzel sem fotografični al->um v roko, ter začel listati. Naenkrat pa obstanem pri sliki, ki jo je • moja duša gledala tolifcrat, ki so 11 jo že tolikrat slikale nemirne sa-i*i gledal sem pred seboj sliko, ki Qi je v najtemnejših urah ■• ojega ^ljenja polnila dušo s nekim tihim turom, s sladko uteho. Kakor električni tok je izpreletei c--lo moje bitje mraz in ogenj obenem ob t- podobi. A Čimdalje sem jo gledal, čimbolj sem Be vgiabljal vanjo, tembolj je izginjala razburjenost in na dušo mi je legal blag in tih mir, četudi je morala še enkrat okušati ono življenje solz in bolesti, ono strašno življenje, ko je obupovala sama nad seboj in blodila po groznih, brezmejnih temah . . . Pred seboj sem gledal sliko nje, ki s«m ji posvetil svoje življenje, sliko Ivanke... Spominjam se, dobro se sporni njam tistega dne, dne, v katerem sem spoznal Tebe, katero edino še molim v svojega življenja temnih brezsoln-čnih dneh. Blagoslavljam tisti dan, ko so prodrli žarki Tvoje blage duše v globino moje duš?. Kaj se je godilo takrat v moji duši? Kakšen preobrat je nastal v meni? In kako je bilo potem? Vedeli so, da hodim z bolnim sroem, pa so skrbeli, da mi je zastrupe in umore. Dajali so mi strupa po kapljici počasi, polagoma ... Toda ni se jim posrečilo iztrgati iz moje duše vere v Tebe. Zame so se začeli grozni dnevi, strašne noči. Sam nisem vedel, kaj delam, le toliko mi je bilo jasno, da je same brez Tebe prazen in mrtev ves sret. Io jaz sem bil na tem svetu živ mrlič. Veselje do dela, veselte do življenja — vse je bilo uuičeno! Celo moje bitje je objel mrak in tavsl sem v temah brez cilja dalje in dalje .. . V temnih urah bo mi slikali geniji srečo mojih nekdanjih dni, me izkušaii ogreti ob teh spominih in zopet dvigniti kvišku; zli duhovi pa so se mi rogali in šepetali: Vse to je fantom, prevara. B*jfca o ljubezni, zvestobi, sreči — vse nič, čisto nič! Spomin! Zakaj niste prevpili teh de monov? Zakaj me niste vzbudili iz one teme ? . . . Lep pomladanski večer je bil Tam v svežem zelenju so prepevale ptičice svoje drobne pesmice in nad tratami je plaval mamljivi vonj milijonov cvet lie. Jaz pa sem hodil po teh tratah in tem lesovju, poslušal tožno slav* čevo petje in duhal mamljivi vzduh, pa zopet hitel dalje. Najrajše bi vriskal in jokal obenem, tako sladko in milotožno mi je bilo pri srcu. Tam ob poti se je pojavila klo-piea, dotlej savita v mrak, ker se je ravnokar vidignil meseo isnad bližnjega griča in jo oblil s svojo sre-brno bledo svetlobo. Bila je tako vabljiva, četudi sta stali pred njo dve stari lipi redkih vej, kakor dve veliki nočni pcŠaati. Počasnih korakov sem se bližal klopio*, kakor bi se bal motiti sveti mir, ki je vladal kroginkrog nje. U^tatim se prert klopico in zagledam Tebe, ki si sedela in premiš ljevala. Moj korak Te je vzdramil, da si zatrepetala in plaho pogledala. Rad bi zbežal, toda obstal sem kakor oka-menel in komaj zašepetal: »Ti tukaj ?« Ti pa si naglo vstala, — bila si tako bleda! — stopila k meni in me prijela za roko. »Mislila flem nate! In ti? Zakaj si hotel zbežati?« * Tvoja roka je trepetala in vprašujoč si uprla vame svoje mokre oči. In v teh krasnih, globokih očeh sem gledal Tvojo čisto dušo, da je čutila in trpela iBto, kar s&m čutil in trpel jas. Vse je bilo pozabljeno in srečen, neizmerno srečen sem bil, ko sem Ti zacepetal besede: »Zato bežim pred Teboj, ker iščem — Tebe!« — — — — — — Bilo je predpUBtom. Po napol sa-mrzlih ulicah so drdrale težke kočije in motile mučni večerni mrak, ki se je tiho in skrivnostno priplazil nad mesto. Po ulicah je bilo prazno. — Svetilke so tu pa ta m težko zmagovale go*to temo, je bilo temno daleč naokrog Stopil sem is veže na mrzlo ulico. Sapa mi je sabrila v obraz, in kap-j ljicf, nastale iz megle, so porcsile moje obličje, da sem nervozno potegnil z rokavom po obrazu . . . In odhitel sem skozi temne al ce, hodil sem najraje po bližnjicah, in kmalu dospel do lepe hiše. Pred njo se je razprostiral park, v katerem je v poletnem času vse šumelo, — a danes je bilo tiho, samotno in sdeto se mi je, da plava v težki megli bleda smrt, pozdravljajoč trume ljudi, prihajajoč mimo . . . Obstal sem. Pred menoj je stala hiša, visoka in lepa . . . Znana mi ie bila dobre, saj nisem prvič stal pred njo in tudi notri sem bil že neštetokrat. A danes se mi je zdela lepša, veličastnejša ... Okna so bila danes večja, lepša .. . Žarela so kot nebo ob večerni zarji in v tem žarenja so se poznale temne pege . . . Bili so ljudje stoječi ali sedeči blizu oken Ko sem tako stal nekaj časa, približa se temna postava, ki me vsbudi is misli. Prime me sa ramo in reče: »Slavko, kaj pa tu ? Pa ne čakaš koga drugega?« Srečko Kogej, somišljenik narod no-napredne stranke. Proti konou istega leta so se idrijski klerikaloi nakrat domislili, da g. Kogej nima dovolj davka predpisanega, da zategagelj tudi nima virilne pravioe in klerikalni odbornik g. Ivan Kavčič je radi tega večkrat protestiral v seji občinskega odbora. Županstvo pa je odločno poudarjalo, da g. Kcgej plačuje za izvrševanje virilne pravioe potrebno svoto direktnega davka Klerikaloi se niso dali prepričati in vložili sd pritožbo na o. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu. To je zahtevalo od idrijskega županstva v tej zadevi pojasnila, ki se doslovno glasi: Št. 2311. C. kr. okrajno glavar stvo v Logatou. Pozivno na ondotno naročilo z dne 15. t. m., št. 20333 se poroča, da je Srečkotu Kogeju glasom priloženega dopisa c. kr. davč nega urada v Idriji z dae 21 nov. 1904, št 1651 predpisanega pravega direktnega davka v skupnem znesku 355 K 64 h, ki se razdeli na zemljiški 81 h, hišnonajemni 317 K 66 h, 5°/tni 33 K 22 h in občno pridob ninski 3 K 95 h. Ker si Srečko Kogej lasti virilno pravico v smislu § 17. obč. r, ker plačuje od svojega n e premičnega posestva nad 200 K davka, se ne vpošteva zadnja davčna vrsta v znesku 3 K 95 h. Ima torej od nepremičnega posestva predpisanega direktnega davka 351 K 69 h. Od tega zneska je pa še odšteti davka prosti hiši št. 473 navidezno predpisani hišnonajemni davek v znesku 132 K 86 h, katerega ni v smislu razsodbe upravnega sodišča s dne 18. okt. 1833, št. 2375 šteti za podlago volilnim opravičencem in najbrže tudi ne virilistom. Preostaja torej še znesek 218 K 83 h, katerega v resnici plačuje Srečko Kogej od nepremičnega posestva na pravih direktnih davkih in mu je s tem utemeljena pravica biti odbornik občinskega zastopa mesta Idrije v smislu § 17. obč. reda. V pritožbi Janeza Kavčiča navedeni znesek 185 K 61 h obsega le hiši št. 137 predpisani hišnonajemni davek 184 K 80 h in zemljiški davek 81 h, vštet pa ni 5%ni davek od hiše št. 473 v znesku 33 K 22 h, ki je v smislu zakona z dne 9. febr. 1882, drž. zak. št. 17, tudi pravi direktni davek. Pritožba Janeza Kavčiča je po mnenju podpisanega županstva neutemeljena. Mestno županstvo v Idriji dne 22 nov. 1904. J. Šepeta ve c 1. r., župan. Pritožbo je nato c. kr. okrajno glavarstvo zavrnilo ter o tem ob vestilo županstvo s prepisom, ki se glasi: St. 22609. Logatec, 27 jan. 1905 Gospod Janez Kavčič, posestnik v Idriji št 477. Z vlogo z dne 11 nov. 1904 ste tukaj predlagali: 1 Mestno županstvo v Idriji naj se opozori, naj ne vabi k sejam več V teh besedah je bilo nekaj čudnega .... zadnji dve je prijatelj Zdravko nekako čudno zavil, da sem se nečesa spomnil . . . Da bi odvrnil sum, hitro odgovorim: »Nikogar ne Čakam, le premišljujem, ali bi šel gor ali ne. Danes mi je tako čudno, nič nisem pri volji, vse me jezi - . .« » \h pusti, pusti vse druafo, danes je dan veselja. Pusti, če ti je morda kaj prišlo na misel, spravi, vrzi jutri na papir, saj Be taka stvar ne pokvari. Boš videl kaj bo danes. J iz pričaku jem posebnosti, ki se ne vrše povsodi Toliko jih Še ni bilo nikdar. Kar za menoj, ali bolje pred menoj.« S temi besedami me je prijel Zdravko, in šla sva skczi visoka vrata v prostorno, danes nenavadno razsvetljeno vežo, odtod po kamnitih stopnicah v veliko dvorano. Polno občinstva je bilo notri. Ia še vedno so prihajali novi. Kadar so vstopali novi gostje, mo se obrnili vsi pogledi proti vratom in zdajpazdaj se je bralo na obrazih začudenje, na drugih zopet čuden smeh, včasih porogljiv in naravnost smešen, včasih celo prezirljiv . .. Hodila sva nekaj časa in iskala primernega prostora. Zdaj zagledava prijatelje, ki so naju vabili, in šla sva k njihovi mizi. kot viril'gta Srečko Kogeja, ker ni opravičen za to. 2 C. kr. okrajno glavarstvo naj odredi, da bodo računi is le ta 1 902 in 1908 še enkrat predloženi občinskemu odboru, ker je neopravičen glas Srečko Kogeja v odborni seji z dne 5 s e p t. 1904 odločil, da je bilo razmerje glasov 9 proti 8, torej le en glas večine, mesto pravilnih 8 proti 8, s čimer pa računi niso odobreni. Ti Vaši vlogi se ne more ugoditi, ker za nje ugodno rešitev ni postavnih razlogov. Zoper to odločbo Vam gre pravica pritožbe do o. kr. deželne vlade v Ljubljani. Pritožbo bi imeli vložiti pri tem o kr. okrajnem glavarstvu v 14 dneh po dnevu, ko se Vam odločba vroči. Razlogi: adl) Konstituiranje občinskih odborov pravzaprav ne spada v področje judikature politiških oblastev, ker je to notranja občinska zadeva. Kolikor pa bi utegnila Vaša vloga v misli imeti določila § 94. obč. reda za Kranjsko, po katerem je državi paziti, da občine ne prestopajo svojega področja in se ne ravnajo zoper, je bilo uvažati tako: Srečko Kogej plačuje kot hišni posestnik v Idriji po uradnem davčnem izkazu direktnega davka 189 K 56 h, in sicer zemljiškega 81 h, hiš nega 184 K 80 h in na občni pri-dobnini 3 K 95 h, 5*/tni davek znaša 33 K 22 h. Po § 17. obč. reda mora občineo. ki hoče biti virilist, plačevati od nepremičnega posestva v občini ležečega vsaj 200 K direktnega davka brez priklad. Zgoraj našteti davki so vsi direktni davki. Od teb davkov plačuje Kogej 218 K 83 h od svojih posestev, ležečih v Idriji, torej v občini, in 3 K 95 h občne pridobnine. Prva imenovana svota torej po § 17. obč. r. zadostuje, da Kogej sme svojo virilno pravico v obč. odboru idrijskem izvrševati. Pripomniti je, da se 5% ni davek po §7. zakona s dne 9. febr. 1882, drž. zak. št. 17, mora šteti za direktni davek. ad 2) Ker je Srečko Kogej potemtakem opravičen virilist tamošnjeg* obč. odbora, se sklep seje obč. odbora idrijskega z dne 5. se p t. 1904 glede obč. računov za leta 1902 in 1903 ne more šteti nepostaven, ker je bilo zanj z veljavnim glasom Kogejevim 9 glasov, torej po §46 obč. reda potrebna nadpolovična večina navzočih odbornikov Gospa Angela. (Dalje.) Angela je kmala zapazila, da dela Mirko vedno Čuden obraz, kadar se inide ž njo. Dvakrat ali trikrat na teden ga je gotovo povabila na kak sestanek, a vselej se je vedel tako, kakor da so mu ti sestanki skrajno malo prijetni. Prišel je vselej, a bil je vselej vznemirjen ia nervozen. Še sam ae ni zavedel, da je bil tega največ kriv dr. Črnko, ki ga je redno plašil s škandali, ki lahko nastanejo, z dvoboji in z umori in samomori. Vedno se je Mirko bal, da ga nekega dne zasači Ivo Grebin z Angelo in tresel se je posledic takega dogodka. „Ali me spravi v nesrečo, ali me osmeši za vse življenje" — to sta bili edini alternativi, ki sta se po Mirkovi sodbi mogli zgoditi v takem slučaju in obeh je bilo Mirka kar groza. Vrhtega je bil nezadovoljen tudi z Angelo. S kako resnobo je izpolnjevala možu dano obljubo, da bo varovala njegovo čast. Sestanke mu je dovoljevala zadnji čas samo Šs ob Gruberjevem kanala, kamor spodobni ljudje sploh nikdar ne hodijo. Po mesta pa se je splošno govorilo, da je gospa Angela edslovila svojega najzvestejšega čestilca, ki ra jc poprej tako oČividno protežirala in Mirku se je posrečilo dognati, da je Angela sama raznesla to, za Mirka tako neprijetno govorico. O tem se na prepis obvešča tudi mestno županstvo idrijsko. G. kr. okrajni glavar: Kremenšek 1. r. Taka je toraj zadeva virilista Srečkota Kogeja, s katero je »Slovenec« soboto za soboto sleparil javnost Še sedaj, ko so že klerikalci dobili v roke odlok glavarstva in so morali spoznati, daje g Kogej virilni opravičenec, ne nehajo vlačiti idrijski kateheti te zadeve v od laži umazane predale »S ovenčeve« in Še vedno sumničijo županstvo, da je nepravilno postopalo. Maujka nam izraza, da bi označili svoj gnev nad podlim početjem naših še podlejših klerikalcev. V svoji duševni omejenosti sprav ljajo lemenatarski butci to zadevo v zvezo s Kristanovo, dasi nima bistveno niti najmanjše podobnosti s to. Županstvo je v obeh slučajih popolnoma pravilno postopalo. Klerikalci naj se hudujejo le nad c. kr. okr. glavarstvom, da ni, kakor na Kristanovo pritožbo, takoj razveljavilo postopanja županstva, ampak zahtevalo pojasnila, na kojega podlagi temelji razsodba okrajnega glavarstva, dasi so bili uradniki tega prej v tej zadevi drugačnega naziranja. Primorani smo bili priobčiti vso zadevo, da se prepreči nadaljno klerikalno slepar-jenje v tej aadevi. G. Janez Kavčič pa se uči iz tega, da njegov svetovalec Oawald ni mnogo dubovitejši od njega in naj se torej ne pusti več zlorabljati. Vojna na Daljnem Vztoku. Dogodki ob fronti obeh armad. Iz glavnega japonskega taborišča se poroča: Rusi so dvakrat obstreljevali Vajtošan in navalili nanj, a so bili odbiti V nedeljo so oddelki ruske pehote napadli Lerpataj in Hanšantaj, a so bili vedno prisiljeni se umakniti. Rusi se neprestano utrjujejo v okolici Hanšan-taja. — General Saharov pa poroča z dne 14. t. m: Dne 10. t. m. zjutraj so tri japonske kompanije napadle naš lovski oddelek, pod poveljstvom stot nika Prograbnjkova pri Nanšimpu jugozapadno od Baniapuce. Po Iju-tem boju so bil Japonci odbiti in so pustili na bojišču mnogo mrtvecev, orožja in streljiva. Na naši strani je bil lahko ranjen samo eden Častnik. — »Novemu Vremenu« se javlja iz Mukdena: Japonci znnva obstreljujejo utrdbe pri vasi Zantan na skrajnem desnem krilu naše armade. Naši lovci, poslani na rt kognoscira-nje, so poizvedeli, da Japonci z veliko hitrostjo utrjujejo vasi pred svojo fronto in na krilu v smeri Tatajci-Huantan. Zadnje dni se opazuje na japon Bki strani živahno gibanje proti na- Tiho sta šla ob Gruberjsvem ka nalu mimo Westerjevsga, graščina imenovanega karnika. Angela je bila vesela in zgovorna, Mirko je bil • molčeš in nervozen. „Ali kaj ti je vendar", ga je vprašala gospa Angela, ko na različne pri-pomnje ie odgovora ni dobila. Ali nisi zadovoljen?" „Zadovoljen! Tako zadovoljen, da že bolj ne morem biti", je odgovoril Mirke, s tihim porogljivim posmehom, ki je Angelo vedno ranil in ki je izražal malo spoštovanja do nje in mnogo krivičnosti. „Ne razumem te! Zakaj se mi roga! ? Saj sem vendar tvoja, samo tvoja.4* „Tvoja", ae je Mirko srdito pačil tako, da je Aagela kar prebledela. „Ti si hudoben Človek", je šele čez nekaj časa zaihtela Angela, „da hudobo« si in ne ljubiš me več." Ali jo je Mirko še ljubil? V nje-goveaa srcn je pač še gorela iskrica ljubszai do Angele, ali moč te iskrice je bila majhna v primeri z Mirkovim samoljubljem. Da, ko bi se bila Angela odločila, da pride vsaj zdaj-nzdaj k njemu na stanovanje, Če bi bilo postalo njiju razmerje toliko intimnejše, kolikor je v očeh ljudi trpelo, ko bi bil Mirko odŠkodovan za to, kar je zdaj pogrešal, ker z Angelo ni mogel več tako obče- šemu desnemu krilu Tu se nahaja oddelek Nogi eve armade, ki je dospela izpred Port Arturja. Japonska armada energično utrjuje vasi Vandsjanopu, Jaozi-pao in Malandan, zapadno od Sandepa, in sela Tutojoi, Cuoa-hedza in Huantan na desnem bregu reke lian. Ruska armada v Mandžuriji. Iz Tokija se brzojavlja z dne 14 t. m.: Pu poročilih iz Liaojanga šteje vsa ruska armada med reko Sa in Harbinom 450 000 mož; od te armade se nahaja 280.000 mož ob fronti, dočim se za ostalih 170.000 mož ne ve natanko kje so poatirani. Sodi se, da ima ta armada nalogo, obiti japonske pozicije in Japonce prijeti za hrbtom, čim jih napade Kuropatkin. izpred Vlad vostoka. Kakor se poroča iz Petrograda, je začasni poveljnik v Vladivostoku sporočil vojnemu ministrstvu v Pe-trograd, da se ta trdnjava že nahaja v obsednem stanju. Iz trdnjave je že odšlo večinoma vse civilno prebivalstvo. Vladivostok je popolnoma pripravljen na obleganje. Vsi f jri so dograjeni in čim najbolje armirani, V trdnjavi se nahajajo naravnost ogromne zaloge orožja, streljiva in živil, da je posadka preskrbljena z vsem potrebnim, ako bi trajalo obleganje tudi več let. Rusko brodovje, obstoječe is treh oklopnih križark, 5 podmorskih čolnov in več nego 20 torp dovk, je usidrano v notranjem pristanišču Led na morju se je jel polagoma tajati, postalo je toplo, zato se pričakuje, da se v kratkem pojavi japonsko brodovje, da poskusi bombardirati mesto. Prihod brodovja admirala Rož-destvenskega se pričakuje šele meseca malega travna. Admiral Togo. Po poročilih iz Tokija je admiral Togo v ponedeljek 13. t. m. odpotoval iz Kure, da prevzame poveljstvo svojega brodovja. Kakor se sodi, se je odpravil na jug. Ali res odide Kuropatkin z bojišča? »Kolnische Zeitung« javlja iz Petrograda: Potrjuje se, ds je bil Kuropatkin obveščen, da se z ozirom na njegovo omajano zdravje v najkrajšem času odpokliče z bojišča. Po poročilih iz Londona pa je došla iz Mukdena vest, da se general Kuropatkin že pripravlja, da se povrne na Rusko. Tudi petrogradski dopisnik »Narodnih Listov« potrjuje to vest in pravi, da je v vojnem svetu veliki knez Vladimir Aieksandrovič prepričal ostale člane o tem da j« nujno potrebno, da se Kuropatkin takoj odpokliče. H Kuropatkinu gQ pošlje poseben sel, da ga pozove demisijo. Kupljene argentinske križarke. Vest, da je ruska vlada kupili od Argentinije sedem križark, je »Neue Freie Presse« dementi. rala pred nekaj dnevi. Z ozirom na to se brzojavlja iz Petrograda: »Neue Fr. Presa«« ni bila upravičena ono vest demontirat i. Iz najzanesljj. vejšega in najbolj poučenega vira se namreč kategorično zatrjuje, de je vlada kupi]t od Argentinije sedem križark in ae še dostavlja, da sose i * došlauradna poročila, da sose že od teh ladij štiri združil* z e s k a d r o admirala R o ž d e> stvenskega. Japonske izgube ladij pred Port Arturjem »Mosk o vski j a Vjedomosti« priobčujejo naknadno pismo nekegi pomorskega Častnika iz Port Arturja, datirano z dne 11. decembri 1904, v katerem pravi, da so Japonci do imenovanega dne izgubili v neposredni bližini Port Arturja 3 oklopnice, 1 kržarko, 22 parnikov, 1 top-ničarko in več nego 20 t o r p e-dovk; težkopošk odo van ih pa je bilo več nego 10 torpedovk, 2 oklopnioi in 2 križark i. »To amo videli s svojimi očmi — pravi častnik — prav gotovo pa je tudi, da smo Japoncem tudi ponoči in v megli povzročili maraikatere izgube in poškodbe, o katerih velikosti pa se nismo mogli prepričati. Vesti iz Japonske. »Daily Telegraphu« se poroča iz Tokija preko Šanghaja: Izvedelo se je, da je Japonska kupila od čilenske vlade oklopno križarko »Kapitan Prat« Japonci se z veliko energijo pripravljajo na sprejem baltiškega brodovja: zaliv Talienvan pri Daljnem so zaprli z minami, portarturski fori se z veliko hitrostjo popravljajo in na Angleškem so nar šili štiri nove oklopnice in za 12 milijonov kron streljiva. Sioer se v najbiižnejši bodo* nesti še ne di misliti napravo obleganje Vladivostoka, vendar pa pride skoro čas, ko bo obleganje Vladivostoka glavni oilj vseh japonskih operacij. Is zanesljivih virov se poroča, da so Japonci v tej vojni izgubili 140.000 mož. Dali«* av pniloai- vati, kakor poprej, potem bi se bil pač drugače vedel. Tako pa je njegova ažaljena nečimernoit, njegovo ponižano samoljublje nanj le slabo vplivalo in ksr je bil brutalno egoističen človek ni mogel prikrivati svojega nezadovoljstva. Da jo sploh se ljubi, se je kazalo samo v tem, da jo je trpinčil z najnestrpnejšo ljubosumnostjo, jo dolžil vseh mogočih nezveatob in jo obsipal z očitki, če je le slišal, da je kdo o njej ugodno govoril. Angela se jc resnično trudila, da ga pomiri, da se opraviči, da razžene vsak njega sum in vaak njega dvom ; dostikrat pa se je kakor ta dan tudi razjezila in mu povedala v obraz, da je nehvaležen, da je krivičen in hudoben. To je bil vzrok, da so skupni iz-prehodi namesto d* bi bili za obadva polni veselja in ljubezenske sreče, končali navadno z veliko disonanco. Gotovo se je to zgodilo, Če je Mirko začel napadati Iva Grebina. Tega Angela kar ni mogla trpeti. , Ivo je z menoj vseskoz obziren in nad vse galanten in jaz ne pustim, da bi kdorkoli vpričo mene slabo o njem govoril", tako je Angela vselej zavrnila Mirka. Potem je Mirko umolknil, Angela se je razjokala in potem sta se razšla oba nezadovoljna in jezna drug na drugega. Prišlo je celo tako daleč, da je Angela večkrat sama sebi rekla: ,Ravno tisti vzroki, iz katerih sem se Časih odvračala od svojega moža in se zaljubila v Mirka, ravno tisti vzroki govore zdaj za to, da sc odvrnem od Mirka in so zaljubim v svojega moža." Sicer se je Angela tej misli vedno le smejala, ali enega si ni mogla pri krivati, da njeno razmerje z Mirkom m voč tako kakor jo bilo nekdaj. In v« u dar Bi nikdar mialila niti v aanjab, da bi ga zapustila. Njeno žensko poštenje ji je branilo misliti, da Mirko pravza prav ni vreden njene ljubezni. Zanjo Mirko ni bil navaden ljubimec; bil je zanjo utelešena ljubezen, tista strast po kateri je koprnela od svojega osemnajstega leta. A v tem, ko je še tako mislila, se je bila že začela v njej reakcija, dasi se tega sama ni zavedala, še je sama pred seboj opravičevala Mirka, še j« samo sebe prepričevala, da ima Mirko res dosti vzrokov, da je melanholičen in potrt in da se Čuti nesrečaegs, ali dasi je bila odločena storiti kar mogoče, da postane zopet srečen in vesel, je bila tudi odločena, da ne stori ničesar, kar bi moglo njenega moža ponižati ali žaliti. Celo pa je bila sklenila, da s« Mirku ne vda — niti za ves svet. lo to je bil tudi vzrok, da ji niti skupm izprehodi ob Gruberjevem kanalu niso več ugajali. Bala sc je, da bi zanje izvedel Ivo in bal se je tega tudi Mirko Priloga „Slovenskomu Narodu" St 37, dn6 15, februarja 1905 Na potu za admiralom Rožde-stvenskim. Kakor se poroda >z A'giera, sta v soboto odpluli od tamkaj ruski tcrpsdovki »Prozorljivi« in »Praint-: ni«, ki sta se že dva meseca popravljali v francoski ladjedelnici Obe ladji plujete preko Rdečega morja na Madagaskar, da se tam idruiita s brodovjem admirala R> idestvenskega. Državni zbor. D a naj, 14. februarja. Trgovinski minister je predložil pojasnila k vladni predlogi o spremembi obrtnega reda. — Posl. B e n n a t i je interpe-iiral želez, ministra zaradi prometnik pomanjkljivosti na progi Trst —Poreč. — Potem se je nadaljevalo prvo ranje proračuna. Govorili so posl. Hag en ho fer, Prašek in K i n k, nakar je povzel besedo baron Gautscb, ki je z veseljem pozdravljal, da je bornica prišla do prvega branja proračuna ter zapostavila nujne predloge. Na pritožbo nekega poslanca, da se v Galiciji ne spoštuje pravica zborovanja, je odgovarjal ministerski predsednik, da je policija pustila govoriti najbrezobzirnejše govornike. Nastopila sele tedaj, ko so hoteli zborovalci AŽgati sliko nam prijateljskega vladarja. — Potem je razpravljal ministrski predsednik o državnih financah ter je pozdravil shod deželnih d borov, da ukrenejo potrebno za sa .□je deželnih financ. — Glede n a-rodnostnega vprašanja je izjavil, se vedno ni izgubil nade v Češko-nemško spravno akcijo. Končno je govoril o razmerju z Ogrsko ter izjavil: „Ako bi nastale take razmere, da bi se nagodbi iz leta 1867 delale ovire, ali da bi se razvilo vprašanje o skupnosti, potem, gospoda moja, bo avstrijska vlada v popolnem sporazum-1 jenja s parlamentom in z javnim mnenjem Avstrije mirno pa neomajno znala arovati avstrijske interese. Zbornica .aj bo prepričana, da se v tem pogledu ne bomo omejili samo na besede." — Vodja justičnega ministrstva dr. Klein je nato odgovarjal posl. dr. Tavčarju na njegov zadnji govor. — Glede delegacije mariborskega porotnega sodišča je izjavil minister, da je bil vzrok edinole ta, ker imajo tožitelji (Ornig i dr.) ves materijal za dokazovanje v ptujskem okraju, da vseh 17 tožiteljev stanuje na Ptuju. Dokazovanje pri ljubljanskem sodišču bi provzročalo posebne stroške. Posl. dr. Tavčar: „Stroške vendar plača tisti, ki pravdo izgubi !") Iz teh nagibov je nadsodi-Š5e v interesu olajšave procesa delegiralo okrožno sodišče v Mariboru mesto ljubljanskega deželnega sodišča. Nadalje je povedal dr. Klein, da bo sploh kasacijski dvor razsodil o delegiranju, ker se je toženec pritožil proti delegiranju. Konec opravičevanja je bila izjava justičnega ministra: „Zmo t s ae lahko pripete.* — Posl. dr. Kr ama? je govoril o proračunu in o primanjkljajih zadnjih let ter predlagal, naj se uvede monopol na žganje. — Posl. M e n g e r je govoril o kultu-elnih vprašanjih ter zahteval ustanovitev naro d nos t nega zakona. — Ob koncu seje so uprizorili socialni de mokratje malo škandala s prostestira--"em, da se je načrt o spremembi opra-vilnika, kakršnega je sprejela gosposka zbornica, izročil poslanski zbornici. Iz odsekov in klubov. Dunaj, 14. februarja. Češki klub je sklenil v današnji seji, naprositi predsednika posl. zbornice, da spravi čimpTeje na dnevni red vladno pred iogo o vojaški pripregi in Sa se izroči novela o nedeljskem počitku, kakor jo je sklenila gosposka zbornica, brez prvega branja socialno političnemu odseku. Z ozirom na sedanji politični položaj se je sklenilo, da noben klnbov (Un ne prevzame kakega referata v proračunskem odseku. — B r a m b n i odsek je danes zvečer nadaljeval razpravo o rekrutnem kontingentu. Posl. V a s i 1 k o je izjavil, da bodo Malorusi glasovali proti predlogi. Poslanca Reichstatter in Pospišil 'ta predlagala resolucijo, ■ katero se ▼Uda poživlja, da v novem brambnera t&koan prepusti poslanski zbornici pra- vico, da si izvoli izmed poslancev nadzornike, ki as j stopijo v svezo s Častniki in vojaki, da zaslišijo njihove želje in pritožbe ter o tem od časa do časa poročajo poslanski zbornici. — Posl. dr. P1 o j je zahteval, naj se mladeniči, ki 80 se pred d o s 1 u ženo vojaško dobo izselili, p o m i 1 o s t e, da se jim bo mogočo vrniti v Avstrijo. Nadalje je zahteval, da realei, ki so pred maturo dosegli 21. leto ter morajo k vojakom, sla žijo le kot enoletni prostovoljci. Končno je zahteval, da as kazensko leto za enoletne prostovoljce odpravi. — Govorili so še Tacberaig, Pogačnik, Schuhmeicr in dr. Sohreiner. Iz Tirolska. Inomost, 14. februarja. Zadnje dni so se vršila pogajanja med odločilnimi nemškimi in italijanskimi poslanci zaradi sporazumljenja, da se skliče deželni zbor. Pogajanja so se razbila. Italijani so namreč stavili pogoj, da nemško-radikalna skupina ne spravi na dnevni red zbora znanih izgredov v Ino-mostu. Nemški radikalci pa tega niso hoteli obljubiti. Nadalje pa se tudi niso marali sporazumeti zaradi nameravane volilne reforme za deželni zbor. Italijani namreč zahtevajo, da se odpravi takozvana prelatska klop, ki šteje se dem Članov v deželnem zboru. Ino m os t; 14. februarja. Preiskava zoper italijanske in nemške dijake zaradi znanih izgredov v mesecu novembru l. 1. se je ustavila. Namestnik baron S ch w artz e n a u se umaknekranj-skemu deželnemu predsedniku baronu Heinu. Vse to se zgodi, da se pripravi deželni zbor za delo sposobnega. Kriza na Ogrskem Budimpešta, 14. februarja. V 9. in 10. okraju je bil izvoljen za državnega poslanca Kosauthovec Ala-dar Ba llagi Budimpešta, 14. februarja. Uradni list rszglasi najbrže ie jutri cesarjevo lastnoročno pismo, da se demisija Tiszovega ministrstva sprejme, a se mu poverijo še nadalje vladni posli, dokler se ne imenuje ntvo ministrstvo. — Med odločilnimi faktorji se je doseglo spo ratumljenje, da se državni zbor otvori 17. t. m. ter se izvolijo predsedstvo in odseki, ako tudi še ne ho nove vlade. Državnega zbora pa skoraj gotovo ne otvori kraljev komisar s prestolnim govorom Iz srbske skupščine. Bel grad, 14 februarja. V da našoji seji je izjavil ministrski predsednik Pašić na svoječasno interpe lacijo Ribar ca, da kralj vztraja na stališču stroge ustavnosti. Za kralje-o izjavo v privatnem razgovoru glede potrebe poskusov z novimi topovi ne more biti odgovorna vlada. Med kraljem in vlado ni d-f^renc Glede nabave novih topov je dokazoval Pašić, da je nakup potreben z ozirom na kritični položajna Balkanu in z ozirom na to, da so sosednje armado oborožene z brzo-atrelntmi topovi. Vlada se je izrekla za primerjalne poskuse s novimi topovi ter je nakazala v ta namen vojnemu ministrstvu 300000 dinarjev. — Posl. Riba rac ni bil zadovoljen z odgovorom ter je izjavil, da ugled Srbije trpi saradi poniževalne bolgarofilne vlidne politike. Vojni minister Putnik je zavračal očitanja ter je izjavil, dane more trpeti v armadi častnikov, ki niso zadovoljnis preobratom 11. junija 1903. Kdor je nezadovoljen, naj izstopi. Ministrski predsednik P a š i 6 se je pridružil vojnemu ministru ter izjavil: »Kdor zahteva, da se zarotniki postavijo pred sodišče, sahteva, da se Srbija obsodil« Nemiri na Ruskem. Krakov, 14 februarja. VČeaaj so v trdnjavi v Varšavi obesili 40 upornikov (?) V osli Ruski Poljski so dosedanji nemiri zahtevali sa žrtve 1600 (?) mrtvih in 6000 (?) ranjenih. Vrhovni gubernator Cer tko v je pre pustil armadi popolnoma proste roke. V Katoficu to vojski oropali mrtve. Ljudstvo je aelo razburjeno. Petrograd, 14. februarja. Ma ksisa Gor k i ae prepelje prihodnjo soboto v R'go, kjer bo sojen. Petrograd, 14. februarja. Ministrski svet so je bavil v dveh sejah a vprašanji o zakonitih odredbah f tovarnah. Sklenilo se je, da se vodstvo industfijatva prepusti finančnemu ministrstvu. Dnevne vesti V Liubljeni, 15. februarja. mm „Slovanec" je nastopu dr. Tavčarja proti grofa GLeispachu in ministru Kleiau posvetil veliko pozornost. Z njegovimi izvajanji se bomo še bavili. Za danes omenimo le eno. „Slov.a je sinoči pisal: ,Po našem mnenju in prepričanju je beda in trpljenje obmejnih Slovencev tisto radikalno in celo uspešno sredstvo, s kojim se zamorejo nasprotja na Kranjskem, če ne premostiti, pa saj ublažiti. To jo prvi korak k zbližavanju ia osebnemu obsevanja, ki naposled omogoči stvarno delo in povoljen uspeh* — Vprašamo samo: Ali ni to brezstidno lice saerstvo — saj je „Slov.u pred nekaj meseci slovesno izjevil, da je izključeno vsako zbliževanje in skupno delovanje, dokler se ne podvržemo klerikalcem in njih načelom — ali pa so prišli klerikalci po 151etnem boju k spoznanju, da nas ne morejo in da nas ne bodo premagali, da se morajo torej odpovedati svoji lole t ni nadi in iskati novih potov, če hočejo doseči novih razmer. — Poljedelsko ministrstvo je pripoznalo, da je tudi na Kranjskem leta 1904. bilo pomanjkanje krme in je vsled t* ga tudi Kranjsko uvrstilo med tiste dežele, ki naj bodo deležne državne pomoči. Država na merava iz kredita sa pomoč prizadetim okrajem dovoliti podpore v tej obliki, da se iz državnega kredita zaleži tovornina za dovažanje krme in da se olajša obrestovsnje tega iz datka. Ustanovi se poseben deželni kom.te ki bo imel to stvar urediti. — Repertoar slov. gledališča. Jutri, v četrtek, dne 16. t. m, nastopi diugič in po slednjič kot gost na slovenskem odru gosp Ernesto vitez Camarotta, in sicer v vlogi Don Jofća v B zetovi operi »Karmen«. Naslovno vlogo poje gdč. Stol zova, Micaelo gdč. K le m en -sova, Eioamilla pa g. Oufednik. Predstava se vrši v abonementu, in sicer na »nepar«. — V soboto, dne 18. t m, se ponavlja na »par« nova predpustna burka »Na pomoč Rusom« z gosp. Verovškom v glavni vlogi. — Slovensko gledališče. Vest, da nastopi na našem odru kot gost g Ernesto vitez Camarotta je slovensko občinstvo resnično oveselila in z veliko radovednostjo je pohitelo k včerajšnji predstavi r Trubadurja". Čislani gost je pel v tej operi partijo Manrica in dosegel v nji velikanski uspeh. Gosp. vitez Camarotta je vseskoz distioguiran umetnik, ki si hipoma pridobi vse simpatije. V igri in v petju se pozna njegov živi temperament, a v igri in v petju je vse do zadnje nijanse premišljeno in dosledno, situaciji primerno izvedeno. Nikjer cenenih pretiravanj, nikjer banalnih efektov. Gla sovni materijal, s katerim razpolaga g. vitez Camarotta, je izredno lep in skrbno izšolan. Glas ima čudovito visoČino, je obsežen in mehak in zveni prelepo, tako da je g. vitez Gamarotta enako kvalificiran za junaške kakor za lirske partije. Kako prelestno je pel g. Camarotta na pr. v 1. dejanju lepo ro manco, a kar čudovito je pel kavatino v 3. dejanju in s sledečo jej stretto obudil tako navdušenje, da je v gledališču kar grmelo vsled frenetičnega aplavza. In potem zopet v prizoru v ječi. S kakim čustvom, s kako izrazitostjo je tu pel g. vitez Camarotta veliko arijo nParlar nonvuoi", se ne da popisati. Iflto fiuoat, izrazitost in ču stvenost, tisto umetniško dovršenost in ukus v prednaŠanju kakor v posameznih arijah je kazal g. vitez Camarotta pri različnih recitativih. Videlo se, je da je čislani gost mojster „bel canto". Nepopisno viharni aplavzi so pričali, kak vtis je g. vitez Camarotta napravil na občinstvo in kako izredno se je občinstvu prikupil. Imeli smo res nenavaden umetniški užitek in se veselimo, da bomo imeli če enkrat priliko, slišati g. viteza Camarotto. Vlogo Leonore je pela gospa S kalo v a. Brez dvoma spada ta vloga med tiste, ki jej najbolje „leže", to se pravi, ki so najbolj primerne njenemu glasu in njenemu temperamentu. Gospa Skalova 10 izvedla svojo vlogo z veliko ljubeznijo in tudi z naj lepšim uspehom. Pela je res krasno, Kavatino v 1. dtjauju n. pr. je pela tako graci jozao, da bolje ni mogoče. Obsežnost in izdatnost njenega glasu se je pokazala pri finalu pred samostanom. Jako lepo jo pela tudi duet z L ono v 4. dejanju, uprav krasno pa veliko arijo v prizora S Manrikom v ječi. Izkratka: gospa Skalova jo imela jako lep uspeh. Vloga staro ciganke Azucene je bila v rokah gdč. S t o 1 z o v e. Mlada umetnica je v tej vlogi novic pokazala, da je res ne navadno lep talent. Partija Azucene je lepa in hvaležna ali tudi težka. Ta je treba pokazati n tranji ogenj, tu je treba temperamenta in poleta, sicer se ničesar ne opravi. V Azuceni so zdru Žene vse strasti in izraziti te mogočne strasti, to ni lahka stvar. Gdč. Stolzova je dala vsi ti skali vsakovrstnih elemen tarnih čustev pregnanten izraz. Žo prva pasem „ Stri de la vampa* (če se ne motimo: „Plamen žareči spenja se kviško) je vsakogar presenetila, moč in ener-žija, s katero je izrazila gdč. Stolzova sovraštvo in os veto želje ost, ki vodi Azaceno. Bila je živahna izrazita v veliki otroški pripovedki, ko razkrije Man-nku, da je svojega lastnega otroka vrgla v ogenj, in mila, skrbna ter než aočutna, ko skuša v daettu Manrika dopovedati, da je vendarle njegova prava mati. Gapč. Stolzova je tako-rekoč rasla od prizora do prizora. Pretresljivo Čuvstveno je pela arijo („Le pri meni tu ostani"), s katero skuša Manrika zadržati, mogočna je bila v pri zoru v bojnem taboru, ko poje arijo „Bridke dneve sem živela**, a do vrhunca se je povzpela v recitativnem prizoru v ječi, ko jo obidejo slutnje, da se bliža smrt, ko vidi v duhu žareti grmado in potem ko je vleče Luna k oknu, ko zagleda Manrika na grmadi in spozna, da je maščevana. GospdČ. Stolzova je pa ne le v igralskem nego tudi v pevskem oziru svojo partijo izborno absolvirala, kakor še nobena pevka, kar smo jih doslej v tej vlogi videli na slovenskem odru. Gosp. 0 u f e d n i k je pel grofa Luna. Čeprav g. O urednik še ni popolnoma ozdravel od svoje influence, vender je, če odate jemo nekaj malih trenotkov, zmagovito ovladal svojo veliko in lepo partijo. Predstavljal je prav izvrstno mogočnega velikaša. Jako lepo je pel zlasti veliko arijo pred samostanom „11 balen del tuo sorriso" in v 4. dejanju v prizoru z Leonoro. Gosp. Onfednik ima vse, kar je treba za to partijo: postavo, krasni glas, dobro igro, izvrstno šolo. Res, žal nam je bilo, da ni bil sinoči popolnoma zdrav. Prav toplo moramo pohvaliti tudi gosp. Bete 11 a. Igral je Ferranda vseskoz dobro in ga tudi izvrstno pel. Naravnost izborno je zla sti pel pesem v 1. dejanju. Le tako naprej, g. Betetto. Tudi zbor se je vrlo dobro držal in je dobil še specijalen aplavz. Sploh je bila predstava taka, da smo bili ž njo vsestransko zadovoljni. — Zveza jugoslovanskih novinarjev/ in U n liže vrni k o v. Na poziv pisatelja Šandorja Gjalskega se ta teden skliče v Zagreb sbod hrvatskih novinarjev in književnikov, da se posvetujejo o ustanovitvi zveze jugoslovanskih književnikov in novinarjev. Za tako zvezo so se načelno Že izrekli srbski in bolgarski književniki. Kaj pa Slovenci? — Umrl je sinoči v starosti 81 let Častni kanonik in bivši kancelar knezoškt iiiakeffa ordioariata, g. Martin PogaČar. Pokojnik je bil vseskoz častivreden duhovnik, pra vičen, razumen in izobražen mož. Na korarskem ringu so proti pokojniku vedno intrigirali, ker je Pogačar brez ovinkov priznava!, da je sedanja politika katoliške duhovščine pogubna za narod in za o^rkev. — ilovi deseti* ronak i bankovci izidejo itn- 25 t. m. Obenem se vzamejo iz premeta deset kronski bankovci z datume m 31. marca 1900. — Maskarada tsmbups-skega in petakega kluba „ši&Ka". Dffcoz-ac je za to maska-rado so skoro dogotovljene. Vsakemu, kdor vstopi v veliki salon, sa nudi čaroben pogled v krasni podzemski raj. Kakor že naznanjeno se vršila bo maskarada v nedeljo 19 .svečana v K alerjevi zimski pivarni Ziče-U k ob polu osmih zvečer. V .-t >p nina za maske 20 novč, za n^niaske 30 novo Za zabavo je skrbljeno. — Občinski zastou v Notr* Gorici je popiijel inicijativo, da se ustanovi v Notr. Gorici Železniška po staja, kjer naj bi se ustavljala vsaj dva vlaka. Najbližja želez, postaja Notr. Gorice je postaja Prcser. Akoravno je ta kraj le slabe pol ure od Notr. Gorice oddaljen, se vendar ljudje železnice ne morejo posluževati. Pred postajo je Ljubljanica, radi katere se ob železniški Škarpi ne more do nje, po močvirju pa drugega pota ni, kakor pot skozi Pod-peč, ki se vleče poldrugo uro hoda. Ta edina pot pa se dostikrat ne mpre uporabljati. Radi pogostih povodenj je namreč velikokrat pod vodo. Ljudje, ki imajo vedno veliko opravkov pri c. kr. okr. glavarstvu in c. kr. sodniji v takih slučajih le z velikimi gmotnimi težavami zamorejo svoje dolžnosti opravljati. Pred ustanovitvijo postaj Brezovice in Pre serja jc bila sploh Notr. Gorica odločena za žel. postajališče. Tam bi bil najnmestnejši prostor, odkoder bi se speljala potem tudi vrhniška železnica. Vložiti bi se bilo moralo 400 K kavcije. V tem pa se je za postajo potegovala občina Preser; ponujala je veliko ugodnosti in veliko kavcijo ter svoj načrt tudi izpeljala. Ustanovila se je postaja eno uro od vasi, ter ob zniževanju proge, torej na zelo neumestnem prostoru. Koliko se bode sedaj v potegovanju za prepotrebno malo postajo doseglo, bomo objavili. — Samomor. 25 e t na Ivanka M--a k se ie v Ć rčičah pri Kranju "b-s U. Dakle bi se bilo meralo 15 t. m- cm >žiti, pravijo ps, da je tmela razmerje z nekim drugim fantom — Železniški uslužbenci v Dolenjem Logatcu pnred* v nedeJ;o dne 19 t. rn. plesni venČek v gost lni »Virant« pri kolodvoru. Svira tamburaške društvo »Sloga«, začetek ob 7 uri zvečer. — Godbeno društvo v Idriji priredi v n*?del|o dne 19 svečana v pivarni pri Črnem orlu veselico z godbo, prosto zabavo in plesom. — Prostovoljno gasilno društvo v Vipavi priredi v nedeljo dne 19. svečana v prostorih hotela »Adria« plesa*) vesslioo. S?ira vojaška godba iz Gorio«. — Narod i** čitalnica v Novem mestu. Dne 18 t. m. bo dranaatičaa predstava, kateri sledi plesni venČek. Uprizore* se »Legi-jo nar j;«. Pri predstavi sodeluje pevski zbor »Dolenjskega pevskfga društva«. — Prostovoljno gasilno dru&tvo v Kostanjevici pr.r^di v nedeljo, dne 19 svečana t. 1. v dvorani gosp Lavoslava Bučarja svoj I. gasilski ples. G^dba c. kr. privileg. meščanske garde kostanjevičke. Začetek tečno cb 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 vin. PrepiaČiia ae hvaležno sprejemajo sa gasilno orodje. — Dva uboja na en dan. Dne 12 t. m. je bilo v Trbovijah izplačevanje zaslužka premogarjem. Ljudje so take dni navadno močno »veseli«. Tako se je zgodilo, da sta se stepla posestnikov sin Do r ni k iz Gaberska in pramogar Tro tež. Dornik je bil smrtno ranjan in bo težko okreva), Trotež pa je obležal mr.ev na mestu. Skoro ob istem času |e nastal v prodajalni Frana Belibarja prepir med Beliharjem in premogarjem P/aprotmkom, in sicer zaradi — venca fi$. Belihar je zagrabil než in je Praprotnika zaklal. Praprotnik je umrl čez nekaj trenotkov. Behharja so uklenienpga odtrnali v Laško. — Uboj. V R gozn ci pri Mariboru je 22 etni kmetski fact Avg. Friedl z vozno rečoo brez vzroka ubil kmetskepa fanta J S ca iz so sednje vasi. Porotno sodišče ga je obsodilo v triletno j*6o. — Požar. VM»riboru je pogorela skor*)'nova usn arija V. Starka. — Umrl je v Gradcu bivši finančni ravnatelj Josip vit. Weia-Ostborn v visoki starosti 98 let. — Slovensko akad. društvo „Slovenija," priredi povodom 60 c-imce častnega Člana, slovenskega pesnika g. Simona Gregorčiča dne 2 marca t. 1. v veliki dvorani hotela »Savr y«, VI, Mariah Iferstrasse 81, slavnostno akademijo, I« posebne prijaznosti sodelujejo: »S ovansko pevsko društvo« pod vodstvom g. A. Archangelskega in »Prvi jugoslovanski godnem kvartet« (trg. K. Jeraj M. Lenarčič, A. Santel, J Szarbaš) Po akademiji plesni venČek. — btrajfc v Nabrežini. V ponedeljek se je pndruŽ> o atavku-jočim klesarjem okoli 500 kamne-lomcev. Torej je smoter sedai, splošni štrajk. — Veliki ples v tržaškem „Narodnem domu" na aorist družbe Sv. Cirila In Metoda I Naval, ki pritiska avstrijske Jugoslovane tako od severa kakor od juga; jc postal Že tako drzen, tako silovit, da danes ne bojujemo več boja za zmago, temveč boj za življenje, boj za obstoj Jugoslovanov. Naš sovražnik razpolaga z ogromno močjo od ekonomične in politične strani, med tem ko so nase uporne sile le slabe in neznatne in nas more rešiti le Čvrsta narodna zavest, zavest, da smo vsi sinovi Slovanstva; ne smemo si pustiti odtujiti niti ene-a uda, ki nam pripada po rojstvu, ker sicer zginemo prav gotovo sčasoma v morju nemštva in italijanstva. Naši sovragi to dobro vedo in zato hočejo nam odtujiti Že našo mladino ne samo ob meji, Še celo vsredi nas preplavljajo vse s svojimi učnimi zavodi, a upirajo se tudi Še tako skromni naši zahtevi po lastnih Šolah, in kakor izkušnja uči, le Žaiibog vedno z uspehom. Vlada niaia oči za nas. navezani smo na lastno moč. Ta naša moč se kristaliznje v naši Šolski družbi aSv. Cirila in Metoda", katera spolnjuje najvažnejše misijo slovanstva in kulture s tem, da ohranja našo deco slovanstva in tako zagotavlja narodovo bodočnosti Uvaže-vaje vse to se je letošnji predpust strnila slovenska in hrvatska mladež tržaškega mesta in postavila si nalogo, prirediti na korist družbe „Sv. Cirila in Metoda" velik narodni ples, katerega Čisti dobiček se bode razpolovil med istrsko in slovensko družbo sv. Cirila in Metoda. Sestavil se je odbor, v katerem je združen ves inteligenten naraščaj tržaškega Slovanstva, kateri si je med seboj razdelil delo, da si tembolj gotovo zagotovi uspeh. Razvila se je velikanska reklama ter se pripravlja plesna zabava s tako živahno eneržijo in v tako velikem obsegu, da take zabavne prireditve še ni videl slovanski Trst. Zraven materijalnega cilja podpreti gmotno družbo „Sv. Cirila in Metoda", ki se ravno dandanes nahaja v nekako kritičnem stadiju, ker se tuintam zanjo požrtovalna navdušenost ohlaja, hoče odbor slovenske in hrvatske mladeži doseči še drugi idealni namen. Ta prireditev naj bode obenem najsijajnejša manifestacija slovenske vzajemnosti, združitve stremljenja dveh narodov slovenskega in hrvatskega v to, kar sta že enkrat bila poprej nego sta bila umetno razcepljeua, njiju spojitev v duševno celoto. Na veselico bo dobro došel gospod in prostak, ples ne bo le za nteligenco, priredi se vobče za vse dostojne ljudi. Vršil se bode veliki narodni ples v korist družbe sv. Cirila in Metoda dne 25. svečana 1905. v koncertni in sokolski dvorani „Na-rodoega doma" v Trstu ter bo svirala vojaška godba c. kr. pešpolka št. 97. v dveh oddelkih. Začne se plesna vese lica ob 9. uri zvečer in neha ob 4. uri v jutro. Ustopnina 1 K za vsako osebo. Dostojnim maskam je dovoljen vstop. Kakor je posneti iz velikega zanimanja za to veselico po celem Primorskem in iz dejstva, da občinstvo že danes pridao sega po vstopnicah, obeta biti udeležba velikanska. Natančnejša poročila o pripravah prinaša tržaški slovenski dnevnik „Edinost", ki je prepustil odboru brezplačno svoje predale za reklamo. Slovani! Podpisani odbor slovenske in hrvatske mladeži v Trstu Vas ob tej priliki vabi, da pristopite vsi in prinesete svoj dar na oltar naše skupne domovine, da otmete svoje otroke svo jemu narodu in da pokažete sovragom, da smo tudi mi kulturen narod, kateri hoče svoji deci dati priliko do omike in jo pripeljati do sreče in prosvete! — Trst, due 10. februarja 1905. Za odbor za veliki Ciril Metodov ples: dr. Fran Brnčić, predsednik; Z v on i m i r K u n d i ć, tajnik ; dr. F e r d o Č e r n e, blagajnik. — Nos mu je odgriznil. V gostilni »Aila Rosa« v Trata, v nI oi Artist« sta sa stepla dva delavca 25 letni Kari Salviatti je vzrl nož in je ranil Bvojega nasprotnika Antona Ra-nalla; ta se je maščeval s tem, da je planil na Salviatiija in mu — odgriznil nos — Ogenj v delavnici, D*nes zjutraj onrOi< 4 ure |e iap»z i želez n ŠKi Ui'uibenes Gašper Hvala, da gori v Jr-nkovh ulicah in je takoj tjkel domov. Ko je pr šel v Jenkov*-ulice, je videl, da gori v delavnici mizarskega mojstra S mona Prapmt-n>ka in je poklical tako] ljudi. O na zraku ter preveč sede v malih in gorkih prost rib. Vselej pa je pri glevobolih najprej opustiti take zu- nanje vzroke, predoo se jemljejo zdravila, ki navadno ne pomagajo. * Nemške tole v inozemstvu. Kdnik, kateri je sodil o njenih nogovioah in čevljih, svoje razsodbe ni utemeljeval, kajti brezdvomno si je mislil; »Uoogi soprog dobro ve, kje ga tišči čevelj« * Za jezikovno vajo. USenka Lujiza Schmidt v neki beroliriBki i u taki Š >li je imela grdo razvado v govorjenja, da je naglo govorila ter k nčnice poŽ rala. Ker je vs^ dobrohotno učiteljevo prizadevanje ni ozdravilo, kaznoval jo je s tem, da *e je morala na pamet učiti sledeča ? rijevnaimena iz V*hodne Pruske Na-rut?oh»tachent G rr^tisobken, Spierg Mu lohengrebien, Kekorisohken, K "i Suti s h n, Kumw t-^han, Ju kuiachken, Karszaru^ioben J ndkund-kiempen, Aug«tu, o it-n, Wtstautkeh u\.n, Isohdagen in Beradritten. — Ii teh imen vidimo, kako neukusni so Nemci v pačenju sgodovinskih slovanskih krajevnih imen. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 15 februarja. Po slanska zbornica nadaljuje s proračunsko razpravo. Naravnest nesramno je govoril dr. Riz z i. Osmelil se je trditi, da je za slo vensko šolstvo v Trstu tako izborno preskrbljeno, da bolje ne more biti, da postopajo Italijani dobrolrtao in objektivno, Slovenci in Hrvatje pa nasilno. V imenu čeških veleposestnikov je govoril grof SylvaTaroucca, ki se je izrekel za takojšnjo carinsko ločitev Cislitvanske in Ogrske. Najbrž bo še danes govoril fiaančni minister dr. Kozel. Dunaj 15 februarja. Danes so Derschatta in tovariši podali predle g, naj izvoli zbornica odsek 48 članov, ki se naj bavi z ločitvijo Cislitvanske od Ogrske. Zaradi tega predloga je nastal med nemškimi strankami razpor Nemški veleposestniki so sploh proti predlogu, nemški libe ralci so razdeljeni, kršćanski socijalisti istotako. Vse nemške stranke pa so neveljne, da je spre žil Derscbatta to stvar, ne da bi bil druge stranke vprašal. Dunaj 15 februarja. Čuje se, da nameravajo vsenemci v današnji seji vojnega cdseka zaradi nekega formalnega konflikta ob-struir^ti rekrutni zakon Luna] 15. f bruarja Klub poljskih poslancev je sklenil obelodaniti re3no svarilo zastran so cialnodemokratičaih nemirov v ruski Poljski. Dunaj 15. februarja. Šef generalnega štaba, fem baron Beck, je odredil, da se objavijo poročila v ruskem in v japonskem taboru nahajajoč h se odposlancev avstrijskega generalnega štaba o rusko-japonski vojni. Budimpešta 15 februarja. Izvrševalni odbor koalirane opo zicije je sklenil kandidirati za mesto predsednika poslanske zbornice grof ji Apponvija Florenca 15. februarja. Saksonski kralj je ustavil grofici M.ntignoso vsa dohodke. IVIonakovo 15 februarja. Danes bi moral biti obglavljen neki človek, ki je b»l radi umora ob sojen na smrt Tik pred usmrče-njem je pršb naročilo, da se ob gavljenje ne sme izvršiti, ker je obsojence skoro gotovo nedolžen. LJUBLJANSKI Rusko-japonska vojna, Petrograd 15. februarja. Zatrjuje se, da je Rusija razen od Argent;nije kupila tudi od čilenske vlade šest vojnih ladij, ki se pridružijo brodovju admirala Kcž destvenskega. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,Molluvega Seidlitz-praftka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebav ljenja. Originalna skatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan b varnostno znamko in podpisom. 1 7—3 j,£e arijjon' 18 najboljši cigaretni papir. 50 Dobiva se povsod. 671 Zahtevajte ilustrovani cenovnik podjetja za žarnice „Ideal"34 Hugo follaK DUNAJ, VI, fftlpm 31. Cena lepa svetloba brez inStalac je I in nevarosti. Poraba kr na 1 uro. v- ■ ■ i-i->-> i .--->■ -i-i-ii ■ ■ i.«r»~-i->->-^. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXX. (1906). Izhaja po 4 polo obeofoa v voliki oamerki po odan pot na mesec v zvookih tor stoji vsa loto g K so h, pol leta 4 K 60 h, cetn lota a K jo h. Za vse noavstrijake delale 11 K so b na leto. Posamezni zvezki 00 dobivajo po So h. »Narodna Tiskarna14 v Ljubljani. Protin revmatske 3497-n bolečine m Zoltinovo mazilo priznano tako dober lek sa vdrgnenje bi dobiva v vsaki lekarni steklenica sa 2 K Po posti razpošilja lekarna ZOLTAN, Budapešta, V. Szabadsagter. Na tisoče zahval- nih pisem iz vseg« sv a obsega pojasne valna in pod učna knjiga kot 0. mačl avetovaleo o let nana A. Ttilrrr^ja balzamu In eenilf. moftltu kot nenado-mestnem aredotvu Po sprejetja 36 vin (tod f Jj $ i? IA znamka h) se knjiga posije flf|p franko Naročniki balzam« »H dobe kmigo zastonj 18 LjgH_D>£Ml mah h ali 6 dvojnatih ste-9 klenic balzama stane K 5, malih ali 3"> d?ojn. steklenic K 1R- -franko z zaboičkom itd. 2 lončka centife lijskega mazila franko z zabojčkom K 3 c Lekarnar A. THIERRY v Pregradi pri Koga» k I Slatini. Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-16 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Taanfl-cnjuin Mtnra katera oUrepruJe laslsee, odstranjuje luslte in preprečuje lapa-dan e las. f steklenlea s navodom 1 K Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdra ii, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lenste.u i Ljubljani, Rešljiva cista it. 1 poleg novozgrajenega Pran Jozefeve?« jabiL mosta. 2 Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskin nadzorstvom Destilerija Gamis 1 Stock Trst-Barkov: e V. ittklnlca I , ', m Hlaotci X 2 60. - Ia prrfiU' Milili trasTlBUL it Darila. 0pravni6tvn našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila Matoda 0^ Ema Schmit v Metliki 6 K nabrala v druib veselin gospodov. — Ia Šiške: 11 K 12 t Mislilo se je, da b> MkomarH dal šišenskim dnilttom vefiji aar A le dobitki na dražbi prodani so vrgli znesek tukaj poslani, in sicer kron enajst in vinarjev dvanajst. — Skupaj 17 K 18 vin. — Živeli darovalci! Za učiteljski konvikt Neimenovan Metliki 10 K — »Nemenovana- Istotai 1 » vin. — Skopaj lu K in v. Lepa h»al» Svoto amo iarocili g J Dimniku 1 ^mrli so v Ljubljani: Dne 1^ februara: Franja Kociao, d' lavka let, Valvaiorjev trg jotika. -Frauja Hoffma», aodaikova vdova. 74 !• Breg 20, PneumoD's — Ma-ija Dobrav* kajžarjeva žena, 55 let, Rjideckega cea> 11, jettka. Dne 14.. februarji: Ivan Hidw uradnega slu^e sin, U mss., Hraaove al*< 17, p^uciuđsv Borzna poročila. Ljubljanska ^Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kura dan. borze 14. februarja 1905. Deuar 4c i lc i 4% * o 4«/s0/« 44/8ft/ it c/ * i a i c Walošbeni gmptrjl. majeva renta . . . • • srebrna renta..... avstr. kronska renta . . . zlata „ . . ogrska kronska „ . . . „ zlata „ . . . posojilo dežele Kranhke . 0 posojilo mesta Sp.Ut . „ Zadar . i ' bos.-herc. žel. pos. 1902 češka dež. banka k. o. ■ n n Ž. O- sst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z. 10°/0 pr....... t1 9°/o zast' Pisma Innerst. hr. „ _ ogrske cen. dež. hr.......|| 100-50 z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. eeske ind. banke . prior. Tret-Poreč lok. žel. 0 prior. doL. žel..... juž. žel. kup. V, */, . i1 10025 100 20 100-25 119-85 98- 15 118-80 99- 50 100 — 100-101'30i 100 15 100-15 10140 10760 10010 100ki5 Al 01 * s /o 48 Srečke Srečke od L 1860v, . . . , . «1864. . . • r tizske ..... „ zem. kred. 1. emisije „ ogr. hip. banke . . „ srbske a frs. 100 — . turške..... 3asilika srečke . . . Kreditne „ , . . inomoške n • • • Krakovske „ . . . ljubljanske * . . . Avst rud. križa „ . . . Ogr. „ » n Sadolfove a . . . SalcborSke „ . . . Dunajske kom. , I>eIulo« Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice ivstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . živnostenske „ Premogokop v Mosta (Brux) Alpinske motan .... Praške žel. in dr. dr. . . . ^ima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigna...... jlarke....... . Lahki bankovci ..... 2ubUi........ Dolarji........ Blago 10045 10040 100*45 12(1-05 9835 119 — 101 — 101*— too-~ 102-30 100 65 100- 50 102-20 108*50 101- — 10120 10125 101 — 101*75 100-— 100-75 99-—I 99-5o! 100-— 318 751 320-75 100501 lUl-50 2439 — 249» — 187 — 276 -170 — 808 — i 800*— 274 — 98 — 133 35 22--476 — 79 — 88 — 66--54 — 32 — 65*— 77 — 538 — 89 20 651 50 1633— 67750 77* 50 250 — 67SJ — 522 60 189 60 281 — 17 t 60 318 — 310 -280 - -102 — 134 35 24-487-— 84 — 92 — 70 — 66 — 34 — 69-81 — 648 — 90 2vi 652 50 164-4 — 678 60 777 50 251 — 679 — 623 60 631 76 802 — 669 — 182 — 11-33 19 11 23*50 23*94 117-35 95-50 253 75 4-84 632-75 310 — 571 10 186 — 11-37 1»-13 23-68 2401 117-55 9570 254-60 6-- Žitne cena v Budimpešti. Dne 15. februarja 1905. Termin. Pšenica za april .... za 100 kg. K Pšenica „ maj . . . . „ 100 m m Pšenica „ oktober . . . „ 100 , „ Rž „ april ..... 100 „ _ Koruza „ maj . . . . „ 100 Oves „ april ..... 100 Efelttlv. Trdno vzdržno. 19-88 1970 17-36 15-40 1494 1418 ffieteoraiogičiio poročilo Višira nad morjem 306-3 »rodnjl mračni tlak 7Sh-o m -F* x> JO Čas opazovanja Stanje £9 baro- ' o > metra a es v mm p a Vetrovi Nebo 14. 9. zv. 74Ž-0 — 5 5 ar. j vzhod jasno 15. 7. 7j. 740 9 j—12 4 brezvetr. jasno 19 2 pop 7412 — 17 al. jng oblačno Srednja včerajšnja temperatura: —68 Padavina o'U mm t Dragim sorodnikom, prijateljem in zeaccem potnim srcem javiva, da je naju iskreno ljubljeni edini sinko danes 14 fetmarja 1996 ob 1 4 6 uri zjutraj po kratki mučni bolezni star 2 leti, umrl. Pogreb bode v četrtek dne 16. februarja ob poln 10. uri zjutraj iz tukajšnje mrtvaSčnice. 515 Cerknica, 14. februarja 1905. Adolf Harmel, učitelj; Karolina Harmel, stariSi. Išče se s s pri vrli rodbini za gospodično, ki je čez dan malo doma. 511—1 Ponudbe s ceno je poslati pod .Marec" uprav. r81ov. Naroda". Hiša -nadstropna, v sredi mesta, s podstrešjem, v dobrem stanu na najboljšem prostom, v kateri se nahajajo lepi prostori za vsako trgovino, se zaradi preselitve takoj proda* — Ponudbe pod ..Nanos št. 51" na ^npravništvo »Slovenskega Naroda.44 462-2 Učenec za špecerijsko trgovino se takoj sprejme. Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda44. 510-1 Pekarija na dobrem kraju, z vso opravo, se odda za maj. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 514—1 Pes prepeličar nemški, kratkodlak, v četrtem leto, dober sledilec za jerebice in perutnino sploh ter za zajce, se takoj proda po nizki ceni. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda*. 510-1 +Higienski X predmeti. 1 Diskretno razpošiljanje vzorcev, tucat po K 250, K 3--, K 4* , K 6 . 3 velefiai vzorci s cenovnikom, če se pošlje K 1 20 v pisemskib znamkah 4 3271—6 VI. RITX OB A14IX, DunsrJ IX I, Llechtensteinstrasse št. 23. prijatelji, le pijmo ga — Gvekov brinovec iz Kamnika!! 4 22—6 20 stanovanj srednjih in velikih, opremljenih z vsem komfortom, največjim luksniom, električno razsvetljavo, kopalnimi sobami itd. se odda v najem. Učenca sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Viljem Požgaj 492-2 k njigoveski mojster v Kranju. Hiša na prodaj Krakovske ulice št. 20. Natančneje se poizve pri lastniku Opekarska cesta Na mivki 4. 476 -2 Močan in priden iz poštene hiše, se takoj sprejme kot vajenec pri mesarni 488—2 Jagrovih dedičev. liče se izurjena natakarica z dobrimi spričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika ter dobrega in lepega vedenja. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 5C4-2 Modni salon gersin nahaja se 409-4 Mestni trg št. 3. 464—3 427—1 Poizve se v zalogi I. kranjske cdlikovane tovarne glasovirjev, Ljubljana, Dunajska cesta št. 11, ali pa Šelenburgove ulice št. 6, vrata št. 16. m m m B * i * m m C i t v*************************** Mednarodna panorama. Ljubl.ana, Pogačarjer trg. 512 I. potovanje po slikoviti Koroški. Sprejme sa več samostojnih kuharic in več deklet za vsaka opravila. Pojasnila daje posredovalnica za službe Katarina Egy na Sv. Petra cesti štev. 35. Tam se dobi tudi izvrsten kruh iz parne pekarne. Manufakturna trgovina z novo opravo in popolno knrentno zalogo, na dobrem prostoru, se zaradi prevzetja drugega podjetja, pod ugodnimi pogoji takoj proda. 463—2 Ponudbe pod .Prihodnjost Št. 105* na upravništvo „Slov. Naroda". V Cesare )Y(enardi rojena perečene. -e^— Ljubljana, dne t5. svečana t905. ]Y[esto v$acega posebnega naznanila. 606 Ernest Hammerschmidta nasledniki trgovina zelfznlii In ko«In v 2LJaa3»lfanl, Wal«azor|ev &*tew Vela zaloga kuhinjskega orodja in hišne oprare. Vaem sorodnikom prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno veut, da je umrla naša dobra mati, oziroma stara mati, taSča in sestra, gospa Reza Zaje dne 12. februarja ob polu 4. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v 70. lecu svoje dobe, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb -irsil se je 13 t. m. ob 4. uri popoldne. Svete ma&e zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Sv. Petra. Drago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, 14. februarja 1906. Žčlujoči todbini Zaje in Črnko. Zahvala. Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za sočutje in tolažbo, povodom smrti nafie dobre mat-re, stare matere, tašče in sestre gospe; Reze Zaje najiskrenejSo zahvalo. Osobito se fie zal valjujemo gospodu župniku Martin Malen&ku za tolažbo v bridkih urah in častiti duhovščini za spremstvo. Bog plati! 513 V L j u b lj a n i, 14. februarja 1906. Žalujoči ostali. Pasti za podgane, dihurje, krte, miši itd. patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 2653—25 STREL v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene Jako nizke. pri MT Mnogo prihranite novih zgradbah in prezidavah te rabite palenloiane malčevocementne stene in strope. Prednosti: varno pred ognjem in gobami, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz ni treba. Uvedeno že po vseh večjih mestih. ■ V Ljubljani pri hotelu „Union" ' (okoli 4000 m"). Na razpolago so svedočbe vis. kr. deže'ne vlade. kr. ogrskega drž stavbnega urada, mest nega magistrata zagrebškega in zagreb&kega kr gozdoega ravnateljstva. ■ magistrata zagreDSKega m zagreosKega ar gozaoega ravnatelji Zaradi pojasnil in preiačunov se obračajte na imetnika patenta arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH c. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu. 861-8 Stev. 192. Razpis. boi—a Mestno županstvo v Črnomlju razpisuje sporazumno z visokim deželnim odborom službo monterja za vodovod Črnomelj—Semič—Kot—Petrova vas. Letna plača 1440 kron. Prosilci naj svoje prošnje vložijo do I. marca 1905 pri mestnem županstvo v Črnomlju. Priložiti je sposobnostna spričevala in krstni list. ^2Iestra.o županstvo tt Črnomlju dne 12. februarja 1905. Janko Puhek, župan. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod Iz voznega xed.su. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobo vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auaaea, Solnogcad, čes Rlein-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m 2jutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Daoaj, 6ea Sebcthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine rara, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastem, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, eez Klem-Reifiing v Steyr, Line, Bud€y9vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, direktni voz I. in II razr., Lipsko, na Dnnai čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆE V JE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in H. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Du-n»ja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var*, Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, inomofit, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubuo, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Oh 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta. Pontabla. — Ob S. uri 44 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, £mohorja, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz Inomosta, Solnotrrada čez Klein-Reiding, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ia Kočevja, ob 2. uri 3*2 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. nn fi m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri »6 uj pouoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen do srednjeevropskem času. ki *» za 2 min. ured krajevnim časom v Ljubljani 1 KI Dražba vina. Na prostovoljno javno dražbo pride dne 23. februarja ob 10. uri dopoldne v kleti vinogradniškega zemljišča „VViesberg, Sausal" (40 minut oddaljeno od Železniške postaje Lipnica) okoli 400 hektolitrov vina lastnega pridelka: mali rizling, traminec, laški rizling letnikov 1900 do 1904; vvildbaški šilner, damaš i muškatelec, jabolčni mošt samo od 1 1904. pod nastopnimi pogoji: Polovico kupnine je plačati takoj, ostanek pa ob prevzetju blaga, kar se ima zgoditi najpozneje v 14 dneh. Vina se dostavijo na železnico brezplačno. Vse, ki se zanimajo za izvrstna prirodna, diSavna vina, vljudno vabi in daje pojasnila ajajj J. B. SEREDINSKY v Lipnici lastnik vinogradov VViesberg, Kogelberg, Sausalsko pogorje na Štajerskem. £ aaaaaaaaaaaaaaaaaaVaVaaaVaV » 29 37 09 Stenografa oziroma hitrega pisarja x lepo ■lovensKO in nemško pisavo, sprejmem takoj. Plača po dogovora. Dr. Janko Jamšek 499- 2 odvetnik v Litiji. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt a rananjSujočiini se vplačili. Vaak član ima po preteka petih tet pravico do dividende. V 25 a* 1 m na, zavarcvalna banica Pragri. Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapital »je: 73,324.623-17 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a v«tfMi»07.l MloTMimk« • narodna u|ir>« %... 5- Vsa poj*aml» d»j0 Generalni sestop v Ljubljani, ceirar pisarne so v lastnej ban6nej h ši šssvi 19 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj i*i najkalantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljaje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Gospodu 12. Januarja 1905. lekarnarju PICCOLl Prosim, pošljite mi 12 ikatfjie nojih preizvrstnih aalmijakovih pasti/. 8 »poštovanjem 309—6 Julija Milischka Dunaj, XlV.il, Goldschlagstr. 1. i a kožo, kilo po 1 gld, * brez kosti po gld 110, plečeta bres kosti po 90 kr.t slanina in suho meso po 80 kr., preSičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. Celomo dunajske po 80 kr, alakra-OdldlllO kovake, fine po 1 g d , iz sanke zelo priljubljene po gld. IDO, i Iz ogerake, trde po gld. 150. ogrske fine po gld. 1*80 kilo. — velik« klobase ena 20 kr. VC icla rana kiI° P° 7 kr • od 50 kil INISld rupd naprej. 266 3 Qliw/Milra ^rtnetet, pristen, liter OMVUVrdj po giđ i 20, — To priznano dobro blago pošilja po povzetja od 5 kil naprej prekajevakc in razpošiljale c živil Janko Ev. Sire v Kranju. Izvežbana šivilja za perilo in obleke želi priti k debri samostojni Šivilji. Naslov pove upr. „S1. N.- 466—3 Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje ter pritiklin, v bližini 9odnijskega poslopja, se odda s 1. majem. 400_9 Več se izve Cigaletove ulice št. 3. I I6če so na de±eli na račun ali pa v najem filijalka z mešanim blagom. Položi se lahko takoj primerna varščina. Ponndbe pod ,,800", poste restante, glavna posta, Ljubljana. 404 3 Jamajka ^rum ziia: „Santa 3683-12 E brez vsakorenega umetnega aroma ali parfuma. Dobiva se po boljših špecerijskih In delikatesnih trgovinah In drogerijah. — - Pariški svetovna razstava 1900. £4U BENTIFRltt yi]D0CIEUR ^ PARIŠ ^2 Swetovnoslawna ustna voda. Dobiva se povsod. 2921—3« Vsak cian sveže pustne krofe priporoča nlaieltams Jakob Zalaznik Stari trg št 21 Glava! trg it. 6 78 17 S«, petra cesta it. 27. ■8U30 a^zjH '03e|q oupnos ojued }oy\u\ ni O|oq 'eoi.aeSou o^sui t p u| e*,soui 'eojABifOj 40^u; ui e6e|8 'eoideo e^suiep '|oqoj judoz 'edjes '(^{usedpejd 'B\uy\ efupods '©znjg •tnoqrati3 mioofspvds udauiz z e 6 o [ e z e u i p 3 UJBAO; qiUBJ|UUOU8J f|oq(eu zi epodsoS ui euiep ez e§B|q eSoupoui o§0|bz o>|j|9a g—ZLI voojodud SI '*s 3i| uejs o)iN]S3fJioona *3niAoS.i4 impojAE Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Oovekar Fr.: Rok ovit jači, nglasbil Viktor« Parma, kompletno K 10*70. Posamezno: 1. (»uvertura za klavir . . 3. Kuplet za mo&ki glas z klavirjem...... 3. Zora vstaja, za sopran a klavirjem...... 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-Ijevanjo klavirja . . . 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje .... 6. a Oj zlata vinska kaplja j ti, samospev z moškim I zborom. J „ 3"— b) Povsod me poznajo, samospev iz „Zdravic'* i Govekar Fr.: Legi jonar ji, nglasbil Viktor Parma, kompletno K II 20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem K 2-50 „ t— 1 — 2-1-20 3 pomanjkanje slasti, gorečico, slabo prebavljanje m druge neprilike želodca se rabijo z najboljšim uspehom Brady|eve želodčne kapljice (preje Marijaceljske) zaradi svojega tek pospešujočesa in želodec ojaćujočega učinka. Steklenica z navodilom vred K —-80, — dvojnata steklenica K 1*40. Pozor! Da dobite pri nakupu res samo te, pri občinstvu že desetletja kot »Marijaceljske« znane Želodčne kapljice in ne kakih ponaredb, zahtevajte izrecno samo Bradvjeve želodčne kapljice v rdečih vpognjenih fikatljicah, in imajo sliko Matere božje kot varstveno znamko tudi Se podpis 3142—4 Naprodaj v vseh lekarnah. Kjer ni v zalogi, tja pošilja centralni depot C. Brady, lekarna Dunaj I., Fleiseh-markt proti povzetju ah če se posije denar naprej K 5 — gest malih, K 405 tri velike steklenice franko. Gojitev las: Zvečer predno gremo spat in zjutraj ko vstanemo, si glavo dobro umijmo z Brazavevim Francovim žganjem. Pri rabi Brazavevega Francovega žganja pa dobro pazimo, da se ne izpostavimo prepihu. Znameniti vsenčiliški profesor dr. Tanhofter pravi v svojem delu ..Anatomie und Mode": ,,lzmi-vanje las je važno. Nos in lasje vode ne ljubijo posebno. Nos je treba gojiti z oljem ali s sčiščenim lojem; prav-tako tudi lase. Lasem je treba oljnatih snovi, ker imajo sami le malo tol&če. Za čiščenje las so z Jajci pripravljene lugaste ali alkoholaste tekočine prav pripravne. Japonske dame si umivajo lase z vodo, prav gotovo pa bi storile boljše, da bi Ji primešavale nekoliko FRANCOVEGA ŽGANJA. 495-1 za sopran s klavirjem 2. V petju oglasimo, mo&ki zbor s klavirjem . . . 3 Kuplet za moški glas s klavirjem...... 4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom cb spremljevanju klavirja . 5. Ptička, pesem za sopran s klavirjem..... 6. Skoz vas, koračn:ca. Po besedah J Stritarja. Za Klavir (s petjem ad libitum) 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moSkim zborom. Za petje in klavir iz ,.Zdra#ici4..... K 1 20 180 1- 180 120 1-20 3- Dalje: 3268-15 Viktor Parma: Mladi vojaki, korač niča s petjem ad libitum. Že 3 izdaja .........K 1*20 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre . . - . „ 1' — Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po alo-7-anssih napevih . . . . „ 250 Viktor Parma: Triglavske rože, valčefc po slovanskih rapevih.......„ 25U Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.....„ 3'— Žirovnik Janko: Narodne pesm1 z napevi, I. zvezek K 1 20, po poŠti K 130. Žirovnik Janko : Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K V -, po posti K 110. Največja zaloga muzikalij v Izubijan: Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 Številk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na zunaj Oton Fischer trgovina z muzikalijami v Ljubljani, Prostovoljna prodaja zemljišča se bode vsled sodnega sklepa vršila dne 20. februarja t. I. ob 10. uri dopoldne v pisarni dr. Frana Voka, c. kr. notarja v Ljubljaui kot sodnega komisarja. Prodalo se bode dražbenim potom zemljišče vložna štev. 42 kat. obč. Gradišče, biša št. 19 na Rimski cesti v Ljubljani, gospodarsko poslopje in vrt. Dražbeni pogoji so pri sodnem komisarju dr. Voku na vpogled. Dr. Fran Vok c- kr. notar kQt sodni komisar. mm * ■: i i* ■ r" • - ■ • • m ■ ■ Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvor-nic za okna in prodajalnice. G. SKRBIC Zagreb, Ilica 40 priporoča 505—1 svoje priznano solidne, točno in csnene proizvode. Ceniki zastonj in franko. Vođa! "e) <5? ~d> S" lnz.iMiir in vodni toliuilc ACH1TIZ stavbeni pod|eti Fran Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4 prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezbibno izvršitev takib naprav po zmernih cenah. = Tehnične izjave so brezplačne. = Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdko, so vsakočasno na razpolago. 3356—16 ^Cigietiiško 4«-razpraševatije stanovanj, tovar-niških lokalitet »d. -ZZ Telefon štev. 185. r Uacuitm Cleaner ^>«tcr ^atclić zouod za snaženje 5tanouonj Skofl« ulice št. 14. 3443-24 Liii preproge* pohištvo se sprejema za snaženje in shranjevanje. Telefon itev. 155. IsfejaUeli in edfOTom irodnik: Dr. It*. Tavi.r. Irirr*-4— ta bik ,N4rodn« tukjui>«*. 47712