List 13. Tečaj XLVI. i i Izh aj a j o sako sredo po celi poli. Veljaj tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 28 marca 1888. Obseg: Državna podp za napravo kalov ali napajališč živinskih. — Vprašanj * „ , V TT 1 • _ j* odg drevja s konj naj sade naši Nasledki gospodarj Vrtnarske reci. Kako vzrejati žrebeta Katere vrste jabolčnega Poglavitna pravila za trženje šnopsa u Iz deželnega zbora štajarskega Iz državnega zbora Naši dopi Noviear Gospodarske stvari. Državna podpora za napravo kalov ali na kalov posebno zaradi uspešne živinoreje mnogokrat pre-»otrebna, zdi se nam potrebno prijaviti, kaj mora prošnja v sebi imeti. pajališč živinskih Država da vsako leto deželni vladi v Ljublj Prej smo uže rekli, da je prošnjo uložiti pri okraj nem glavarstvu. Prošnja pa more to le vse v po Kraj vse v sebi imeti, hoče občina napraviti napajališče ali več sto goldinarj da jih porabi v podporo onim ob činam, ki menijo napraviti živinska napajališča. Žalibog mora deželna vlada skoraj vsako leto vrniti velik del te Ravno podpore, ker se nobena občina ne oglasi zanjo, te dni nam je pravil dotični vladni referent, da podpore kal živini. Ta kraj naj bode popisan, na kratko zaznamovana njegova lega, in povedano, katere vasi bi rabile kal, koliko je živine, in v katerem času bi kal rabili. . Vzroke, zaradi katerih je kal potreben. Te vzroke mora potrditi dotična podružnica c. kr. kmetijske družbe. za Dalj čaji pripravlj 1887. sploh niso mogli porabiti. Znani so nam slu da ie bilo v nekaterih dolenjskih občinah uže vse ob svojih stroških napraviti. V « « a « ^ m ^ • • m •% • mora biti razloženo, zakaj občina ni zmozna kala da narede napajališča; zagotovlj je bila Prošnji bodi pridejan majhen načrt namerava državna podpora v znesku 200 do 400 gold., a nazadnje nega Kala, s popisom in z razjasnilom, kako bode kal se je skujal župan, češ, kedo se bode tem ukvarjal, narediti. Srd mora človeka prijeti ako kaj takega sliši. Vidite 4. gospoda, to so vzroki slabemu gaspodarskemu stanju po prošnji mora biti naveden znesek, za katerega bi se dal napraviti kal, in pa vsota, katere prosi občina, Dolenjskem! Malo manj vpitja a več dejanja, to bi po- Povedati je, s katero vsoto bi izhajali ako občina magalo našemu kmetu Namen temu članku pa je, da delavce in vožnjo preskrbela občine opozori državne podp Da pa bodo vedeli ravnati re, katero morejo dobiti, pouče se lah^o z nasled- čelnika. Prošnja mora biti podpisana od občinskega na- njimi vrstami, ako hočejo pravo živinskih napajališč dobiti državne podpo Ker c. kr. vlada ne usliši vsake prošnje, hočemo navesti pogoje s katerimi ona priznava podporo » zato » Prošnj za državno podporo za kal je vložiti pri okrajnem glavarstv Okrajno glavarstvo odda potem to prošnj osrednji vladi v Ljubljani, katera potem določi podporo z ozirom na pomočke, ki jih ima na razpo- da se bodo potem občine vedele ravnati in ne vlagale nepotrebnih prošenj. Pogoji so ti le: 1. Nameravan kal mora biti od državnih tehničnih laganj Vlada usliši pa le one prošnje, ki so prav na- organov namenu primeren spoznan rejene, ki imajo vse potrebne priloge in ki resnici do- Predno občina dobi podpore, mora se po svojem kažejo potrebo subvencij za kal. Večina prosečih občin postavnem zastop zavezati s pravno veljavnim izrekom ne zna take prošnje narediti in tako čas trati ali pa še da bode napravila v določenem času kal in vzdrževala celo slednjič ničesar ne doseže v ta namen mnogo denarja akoravno je v Ljubljani ga v dobrem in namenu primernem stanu na polaganje želna vlada ie uže o svojem času poučila občine kr. de- kako 3. Prvo polovico dovolj podpore dobi občina takoj od začetka dela, drugo polovico pa kadar je delo ie take prošnje delati, pa dotična naznanila so se gotovo gotovo ako je državni tehnični organ pripoznal uže vsa pogubila. Iz tega vzroka, in ker je naprava stavba prav zvršena 98 Ako bi občina ali vas brez opravičenega vzroka ne bila dovršila dela v določenem času Vprašanje 26. nekem nemškem listu seai bral mora prejeti nekoč o detelji znesek s 5% obrestimi vrniti politični oblasti w a M Boghara Riesenhonigklee boljša od lucerne. Kaj je v V.) V a ki j mnenje o njej? neki (F. G. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 23. Ali je dobro gnojiti travnike samo s pepelom, in kateri čas je zato najboljši? (E. F. v Metliki.) Odgovor: Rastlina, ki jo menite, z vrst je medene in se imenuje latinski melilotus albus. Ta de-3 res veliko pridelka, uspeva dobro na vsaki daje emlji in kljubuj mrazu, ali je zelo slaba krma Odgovor: Travnik morete prav dobro pognojiti ter je ž i sejati ne mara jesti lz tega vzroka jo kaže na slabi peščeni zemlji, koder kaj drugega samo s pepelom, ker pepel nima v sebi samo zelo re- boljšega noče rasti. Sem morete dobiti pri vsaki dilne ampak pomaga tudi, da snovi hitrej emeljske redilne kroj in tako narede da trava bujnej tvrdki, katera kupčuje s semenom, na pr. pri E. Balsenu v Vršovicah pri Pragi. raste. Pepel tudi pokonča mah na travniku. Na toliko in toliko let treba je pa seveda travniku še drugih gnojil ki imajo v sebi snovi, katere se ne nahajajo v Katere Ne pepelu. S pepelom morete gnojiti zgodaj spomladi, kateri trosijo pepel celo po snegu, da se prej raztaja vrste jabolčnega drevja v naj sade nasi gospodarji. ne To je pa le tedaj dobro, ako gre vsa snežnica v tla, pa, ako se odteka s travnika. Vprašanje 24. Imam primerne lege na dvorišči in na vrtu za latnik. Katera trta bi bila najboljša za naše Dovolite mi, gospod urednik, da dam sadni trgo našim gospodarjem c daj i jaz ko se bliža kot čas sajenju, svoje nasvete o tej reči. Minulo leto sem čital članek jako izkušenega strokovnjaka, v katerem podnebje, in kje jo je dobiti? (A. V. v S. pri Košani.) Odgo Za latnik vzemite najzgodnj trte ki dajejo ob enem dobro namizno grozdje. Najzgodnejša avguštana; ima belo grozdje, a ni za nič za vino. Prav zgodnj vrsti ki dajeta belo grozdje ter ob enem izvr stno za vino, sta rum in rudeči španjol. Črni taki priporoča saditi le fiue jabolčne vrste. Jaz pa po svojih pri trgovini pridobljenih izkušnjah ne morem povsem temu pritrditi. Ako sadimo sama namizna jabolka, pridelovali jih bodemo toliko, da jih ne bo mogoče prodajati, in drugače je s kislimi in sočna- leto vrsti sta modra Portugalka in zgodnji črni burgundec Ukoreninjenih sajenic (bilf) ne doboste ikj cena jim bo padla. tirni jabolki srednje vrste. Le teh uvažajo vsako na Virtemberško in Badensko na tisoče vagonov. Kakor posnemam iz statističnih podatkov, uvozili so na kupčija ž njimi prepovedana. Količe (rezanice) pa mo rete dobiti pri tem ali onem posestniku na Slapu v Vi- V Ji ' £Xr Ifii • sSTft ^ v/ !f tpil, v grajščinskem oskrbništvu ker je temberško leta 1885. nič manj nego 13.852 vagonov goldinarjev. pavski dolini ravno tam. ali pa pri Vprašanje 25. Imam 9 let staro kobilo, kate se je sedemkrat ožrebila, a ohranila so se samo prva štiri Dogodilo se je pa dosedaj uže tri leta zapore- žrebeta oma jabolk, ki so bila vredna nad 10 milijonov Ta jabolka pa so uporabili zgol za jabolčnik (mošt), ki ga nenavadno veliko použijejo v tej blagodarjeni deželi, v kateri poznajo žganje konjaj po imenu. Srečna dežela! Po mojem mnenji bi morali naši sadjarji saditi tudi finejše sorte, kakor n. pr. mašancsarje, tofeljne. voščenke, kosmače i. t. d., toda največ le eno tretjino vsega drevja. da se je žrebe nasesalo pri kobili mleka, potem drugo drevje naj bo pa takih vrst pa poginilo. Od kod prihaj J. v Sp. G.) so priklad za to ? in kako pomagati? (V kupčijo. Le take vrste so: Čebularj rdeči tofelj Odgovor: Povedali niste, čez koliko dni potem Štajarskem), debeli zelenci, liberne ko laške trdike itd., sploh jabolka, Ki so kisla in ne premajh Sladka se je ožrebila kobila, da pogine mlado Ako pogine » jabolka pa sploh niso za nobeno rabo, niti za mošt niti kadar prvikrat sesa, kaže, da niste breje kobile prav ne za kupčijo. V. R. krmili in ravnali a pa ni dobilo žrebe t mlezve (skute). Ako se pa to čez dlj prvega 3 časa mleka zgodi, morejo pa biti vzroki različni. Prvih 14 dni mora žrebe vedno biti s kobilo skupaj v hlevu, in šele potem je ko- Vrtnarske v ■ reci. bila zopet rabna za lah&o delo Nikdar ne sme biti kobila ločena toliko časa od žrebeta, da postane lačno, ker tedaj se napije tako mleka, da mu škoduje, in da pogine. Ravno tako škodljivo je mleko spehane ali pre- (jfospod Ogorevc, posestnik drevesnice v Brežic o a ? mražene in prehlaj kobile, in tudi ali užalj Vsekakor Vam če je žival jezna nam je sporočil, da daje rad zastonj cepiče najboljših jabolčnih in hruškovih vrst, s pravilnim imeuom zaznamovane. Drobnjak (šnitlih) ljubi na pol senčen kraj in rahlo sredstvo pravilno ravnanje s kobilo in z žrebetom ločno bi se pa mogel izjaviti le živinski zdravnik pregledal žrebe, ki je poginilo. priporočamo kot najboljše zemljo. Najboljši gnoj mu je kompost; v tem gnoji se Do jako širi, da ga lahko z razdelitvijo pomnožiš. Takega j rast i J - > kadar raztrgavanja pa nič kaj ne mara, ker ljubi miruo i . t. ..... v. J da more ves prostor pod seboj zalediniti. Cim večkrat 99 mu porežeš listje, toliko bujneje poganja. Ako je po graje za preskočiti morajo sprva nizke biti in zatem zimi pokrit, požene tem hitreje pomladi. Meseca septembra zmiraj večj in višje, toda vse naj se vrši previd in ga lahko vsadiš v lonec kraj, katerega postavi na hladen polagoma. ti raste vso zimo Ribezel (Ivanovo lahko prodaš v mestu grozdičje) je sad ki ga egdar Koliko je takih prostorov ob stenah, ki niso ni za trto ni za sadne špalirj Povsod Tako navadimo žrebeta na marsikaj, česar bi se sicer pozneje ustrašila. Konj pripada sploh živalim, ki se jako rade učijo. Posestnik mora vsaj nekoliko potrpljenja in ljubezni do svojih živali imeti ter i j ih tako ondod moreš saditi ribezel. Sadeč take ribezlove špalirj marsikaj nauči. So li dotična žrebeta v to sposobna ali ob stenah peljavaj sllino kolikor le mogeče visoko ne, to opazi se itak kmalu. Vej in poganjk ker daje potem toliko veči pridelek, pa privezuj, kakor pri drugih špalirjib. Katran ali ter je drevesnim ranam škodljiv. Pri poročali so dostikrat drevesne rane mazati s katranom Poglavitna pravila za trženje konji. Skuš du so nas pa sedaj poučile ? da katran močno ško j kemu drevesu Kedar ljudje konje kupujejo, goljufajo, prevarajo drug drugega, zatem se pravdajo in denarje zapravljajo ki jih v ta namen rabij hrastu ne. Tudi oljnate barve, ranam bolj škodujejo nego pa čemur je večinoma kriva nevednost in pomanjkanje koristij previdnosti. Pokončevanje krvne uši. Za pokončevanje krvne Na prvi in edini pogled se ne more nihče do dobra v • usi je ajboljša karbol ki in čudovito je neki, prepričati, da bode konj za vse sposoben, kar se bode kako dobrodejen je njen vpliv škropijo z vodo, v kateri Dotične rastline se po- od njega tirjalo. Dostikrat o prvem ogledovanji še 50/ o karbelne kisli To vinozdravnike, strokovnjake prevarijo. Marsikateri živi- rastlinam prav nič ne škodi polno Letošnja sadna letina obeta biti dobra. rodnega lesa, a tudi polno mrčesne zalege Drevj je Skrb nozdravnik konja kot dobrega priporoči, ko ga je prvo-krat ogledoval. Toda pozneje so spoznali, da je krivo sodil. Sicer pa živinozdravnikov nimamo povsod vselej bodi vsakega umnega sadjarja, da očisti drevje zalege na Gg učitelji moi mnogo storiti da se dotična razpolaganje. Zato naj vsak konjerejec sam skuša prisvojiti si znanje najpotrebnejših pravil konjske kupčije. deželna postava, ki zapoveduje županstvom se pokončavajo gosenice in njih zalega. krbeti 5 da Konj potrebujemo čne svrhe, za ježo, vpre tovor itd. Temu primerna mora biti nanjost, velikost, pleme itd. tudi k o n j zu Zatem treba konja natančno pregledovati 5 da iz Kako vzrejati žrebeta. Znano sploh je, da treba žrebetom prirediti ogra vemo zelo gotovo, kako star uže je. Nadalje ozirati se je, kako ima dlako, kako drž glavo kako hodi in dirja, diše, je li pazlj kako stoji na v ali neobčuten jeno tekališče kd morejo prosto gibati se in letati živahen na svojih čutilih dalj če rad zoblj ogah, sploh e ali kolikor najbolj hočejo in morejo. Tako se jim udi krepijo ter gibčni in prožni postanejo. Manje znano pa utegne biti, da jih v mladosti moremo privaditi rečem, pred katerimi bi se sicer po- ne, kakšno blato, kakšna voda gre od njega in kako se poti to svrho pazimo na konja kedar mir stoj v hlevu, zatem dajmo ga napreči in postaviti proti dvurim hlevovim in pregledimo očesa usta jezik, sline in pene zneje konji strašili in plašili, kar je lehko vzrok hudim če se peni nesrečam. Temu se lehko v okom prihaja uže pri žre betih, kedar se po tekališčih sprehajajo. Na večih prostorih se nastavijo predmeti, o katerih je znano, da se viti Zatem dajmo ga iz hleva na raven prostor posta da ondi sprva mirno stoji, naj ga hlapec rahlo pri konj njih rado ustraši. Na primer nastavijo se listki na črnem dnu, ali črni predmeti na belem beli dnu, ajetih drži. Konj se tako na noge postavi, kakor mu ajbolje ugaja, in kupec ga sedaj laži opazuje. roko se mu šku potisne, s palico ko dalje predmeti, s katerimi se veter igra, majhne iu večje lena potipajo, naj bi konj ravno stal. Sedaj pregledujejo cunje z vožinci na drevesa privezane in katere na nitki se posamezni deli konjevega života: ušesa, šinjak, prsi pritegujemo, da simotamo mahajo. Časih kaže jih tako noge, katere treba vzdignoti na njih opita s trdnim nastaviti, da se naglo od tal vzdignejo in zopet tlam lesom pokljukati ali s klešami ščipati, da se izve, kako padejo. Služi v to svrho primerno razpeljani drat. Tudi se obnaša konj mej podkovanjem. Ce je sumljivega kaj treba podkove s kopit stare konje privadimo dirjajočim vlakom železniškim. Vendar dobro storimo, ako žrebe z materjo večkrat železnici spravimo, da vidi, kako vlaki prihajajo in od hajajo, ter ob enem navadimo, kako šrange padajo ali ne vselej zelo blizu strgati in bolnega roga nekaj narezati, se ve, previdno. Sedaj dajmo konju hoditi po trdej stezi, v koraku, pa tudi dirja naj nekoliko; vendar pred o ledovalcem, ampak tudi se vzdigujejo. dalje proč. Posebno paziti je na trenutek, ko se mora Na tekališčih kaže prirediti jame, katere sčasoma konj obrniti; ker takrat se da slaba hoja, slabo kora podaljšamo. Stara debla lahko tako položimo, da morajo kanj konj najmanje zakriti. Potem skušajo konje za žrebeta čez nja skočiti, ako hočejo do hrane priti. Za- ježo jezdeci vsaj pol ure ali dokler ne začnejo potiti se. "> ' . v 100 Tako najbolj zanesljivo izvemo > Je konj za namen pati, a novinca se pa se spretnima plesalcema nevkretno dober, v kateri ga nameravamo kupiti, ali ne. Ob enem okolo vrteti. Šlo je iz početka vse nekako neredno ? se prikažejo na dan bolezni in napake, ki bi sicer tajne a novinca sta uže pri prvej vaji nekoliko takta si pod ostale, na primer: piskanje v goltanci, nadušljivost > no- pete vbrala. Pri drugi in tretji poskušnji šlo pa uže rost ali tiščavka, opornost, brsenje in skakanje čez oje vse nekako srednje dobro. Po tem sporedu prihajali so in štrange Naposled se postavi konj zopet v hlev > v posledici tudi drugi mladeniči in dekleta zaleska glede Plahtačema v kremplje, kar se je v kjer mu jesti položijo in zopet opazujejo. Da je zdrav plesa na vrsto spoznamo tukaj, če z ušesi živahno maha, rad zoblje, teku prvega tedna, „plesne šole" v Zalesji izvršilo. Pr bolehavost pa. če glavo pobeša, sedaj na to, sedaj na venci bili so tako za strast plesa uže pridobljeni. Ti so drugo nogo prestopa in se opira; vse to kaže, da je polagoma tudi druge za „novo žival bolestna in spehana. telovadbo" pridobivali pripovedovaje jim kako jim ples dobro de in kako pri-Tako natanjčno ogledovanje vselej ni mogoče, zlasti jetno se je po taktu Naduharjeve godbe v kolobaru vrteti, na sejmih ne. Zato naj se kupi konj pogojno, namreč Ni še celi mesec dui preteklo, in uže je bilo Zalesji do tako, da kupčija velja, ako ima žival vse te in te dobre 40 parov v „valjčeku u ? » polki u J „mazurki" in „sedem- lastnosti, ali ako nima teh in teh napak. Oboje mora se stopu" izur;enih plesalcev in plesalk. Izvzemši le petek določno izreči, na primer: konj mora se rad in saboto zvečer vsakega tedna, vršila se je vsak drugi podkovati, ali on je miren in pohleven vojaški konj za dan skoz celi mesec pri Plahtaču ob večerih: plesna ježo, za gospe, ali konj je popolnem za jezdenje izurjen, šola. Vse je pa zviti Plahtač tako si vedel in znal vrav-ali izvežban za vprego pred kočije, za vprego pred voz nati, da mu od tega celomesečnega plesa ni bilo treba z jednim konjem, ali dober kot tovarš k drugemu, stori z njim par, da toraj ne grize, ne bije itd. da za občinsko blagajnico uiti solda na „taksah" od godbe in plačati Sa Vse te lastnosti morajo v 3 dneh dokazane biti, dohodke; precejšnjo sicer mora prodajalec konja vzeti nazaj; če konj ima n imel je pa pri tem prav mastne posodo „Sternovca" se „šnopsom" pomešanega so mu njegovi plesni učenci in učenke med res določno zahtevane lastnosti, mora kupec konja pri- tem časom spraznili, katere so se tako privauili, da jim držati. Sleharno kupčijo konjsko bi pa naj sklepali pred je prav potreben postal in so ga tudi pozneje ob raznih pričami ali pismeno, zlasti velja to zastran jako dragih prilikah kaj pridno in požrešno cukali. konj in je osobito važno za prodajalca, ker se mu je _ bati, da bi vkljub dokazanim dobrim lastnostim konja, ta zatem skušal konja poslati ne zgrevalo kupca in nazaj in kupčijo razdreti. Na novo kupljene konje ne smemo precej vpregati, naglo jezditi, sploh mnogo in silno težko rabiti, marveč previdno z njimi ravnati, dobro streči in zvesto opazovati, da še o pravem časi zasledimo nevarno bolezen ali napako. Dobro je poklicati živinozdravnika in to, ako treba, prodajalcu naznaniti. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J a r o s 1 a v. Nosil se je mirno, dostojno, spremstvo njegovo pa je peš in skoro polugolo šlo za njim, dudlalo, na velik to je boben tolklo in plesalo. Ali to ni bil pravi j bilo besno zvijanje, skakanje in premetavanje. Kedar Podučile stvari. ■ godba iu ples Harnduše razdražita, tedaj besne kot zverina. Napadejo vsako žival, ki jo srečajo, razpraskajo jo z nohtovi, ogrizejo z zobmi, in kar jim ostane med zobmi, tudi požro. Ako ne nalete na žival, tedaj se lotijo Juda, moč ako ga le v pest dobijo. Zato se čuvajo na v80 Nasledki v 77 snopsa u Judj ob takih svečanostih. Kakor hitro dudla zadudla ali boben zapoje, mahoma se poskrije deca Izraelova, in tudi kristjan najpametnejše učini, če gre s pota tem Povabljena in po zavžitej omenjeni pijači razvneta razgrajalcem. Včasih jih mora močna straža vojašsa za- (Dalje.) mladina se kar načuditi ne more urnemu vrtenji, kre- jeziti, da jih tako vsaj nekoliko brzda. Ukljub temu tanji in zvijanji Plahtačev; vname in zbudi se želja v tišči ljudstvo k mukademu, ter mu spoštljivo poljubja Zvitim in prekanjenim koleni. Prav tega dne kakor jaz, došel je s svojim sprem- e napravil še več njej za tako „umetno gibčnost očesom opazila sta oba utis, kojega sta s prvim po-' stvom v Tandžo, in tistega večera skusnim plesom navzoče napravila. Začetek bil je toraj sprevodov po mestu z čakljado in s streljanjem. storjen novej strasti v Zalesji in nadaljevanju ni bilo Mirnejši od Hamdušev pa so Santoni so neka nobene težave več ker pod petami je vsakega na- \r>t i pustinjakov. Stanujejo večinoma v pustinji, kedaj zočih nekaj zasrbelo. Prvi v plesno vajo podati se pa pa kedaj tudi v mestu. Eni pustinjaki so blazni, eni še nobeden izmed zaleških mladeničev in deklet upal topi, ali Marokanci jih česte kot svetce; ni. ostali Santoni Temu zopet Plahtač in spridena Beta njegova hitro so fanatiki, ali sleparji. Santou sme uganjati kar hoče, sama odduška najdeta. Prvi pograbi lepo Podlipnjikovo streči more sleharnej strasti, in vse kar govori ali dela, Mino, druga pa najkrepkejšega in čvrstega Prilesnikovega vse se mu jemlje za dobro. Najhujše psovke od takega Štefana. Naduhar prične priprosti valjček počasno škri- pustinjaka sprejema prosti narod kot osobite milosti in 101 počastitve. V Tandži se srečal vsak dan starega, popolnoma topega Santona. V roki je nosil babuše, grdo je tulil po ulicah, in to je uganjal uže 20 let brez vse zapreke. Ljudje so kar tiščali k njemu, vzlasti ženske. Kdor je mogel, poljubil mu je umazano, suho roko, ali pa obleko, da si je zamahoval z debelo palilo okoli sebe. Čudno, da je palica zadevala le Jude. En pot sem tudi jaz homaj se umeknil palici, zato je meni namenjani udarec priletel na glavo nekemu Judu. Ker je mož malo zaklel, pograbili so ga pri tistej priči ter tirali na policijo, kjer so mu jih nabrisali ee vem koliko na podplate. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Iz državnega zbora. Minuli petek imela je zbornica poslancev zadnjo Mi sejo pred Velikonočjo in seja pričela se je, da bi bila pred končana že ob 10. zjutraj. Ob 12. zborovala je tudi gosposka zbornica. V zbornici poslancev ni bilo pomenljivih stvari na dnevnem redu, razun poročila komisije za državne dolgove za leto 1885. To poročilo bilo je levičarjem, izrekoma onim, kateri v sebi čutijo tiho ali glasno željo postati ministri, — dobro došla kost, katero so v tej seji glodali skoraj štiri ure. Dogodba v kontrolni komisiji, po kateri so levičarji tako hlastno segli, bila je sledeča: dvorni svetovalec Langhammer, pristaš levičarjev, opravljal je v komisiji posel prvega uradnika ter je imel tudi sestavljati zapisnike in iz njih poročila. V neki seji komisije vrtil se je razgovor tudi v onih malih državnih dolgovih, katere so sklepali posamezni ministri za svoje oddelke, navadno za zgradbo uradniških poslopij tako, da so se stroški takih zgradb plačevali v 40 letnih obrokih. Ker se je pri budgetnih razpravah že večkrat ugovarjalo takim dolgovom, sprožil je tudi v kontrolni komisiji, to stvar član, sedaj umrli Smarževski, rekoč, da bi se vsi taki dolgovi smeli sklepati še le po pritrjenju finančnega ministra. Langhammer napravil pa ]e iz te opazke vse drugače in to tako, da se je iz nje lahko čitala ojstra nezaupnica proti finančnemu ministru. — Predsednik komisije vitez Šrom ni posebno pazljivo čital onega zapisnika in tudi ne po njem posnetega poročila komisije do državnega zbora tako, da je v njem ostala omenjena nezaupnica Lang-hammerjeva do finančnega ministra. v Členi komisije zapazili so to že, ko so levičarji sami to staknili in na veliki zvon obesili. V novo sklicani seji komisije popravil se je oni zapisnik tako, kakor je razprava v resnici tekla ; — poročilo za državni zbor pa se ni moglo popraviti in da bi be iz tega skovalo levičarjem povoljnejše orožje zoper vlado, izstopili so levičarski členi iz kontrolne komisije rekoč da se je Langhammer-ju krivica godila itd. Sedaj toraj v kontrolni komisiji levičarji niso zastopani in po- ■ r jh ■ Mp^ i rabiti so hoteli to priliko, da bi udrihali po vladi in večini, ter so pričakovali, da jih bode vlada lepo prosila, da naj zopet vstopijo v kontrolno komisijo. Prvo se je sicer zgodilo v najobilnejši meri. Pred vsem govoril je z levico bivši član kontrolne komisije baron Dobelhoff, ki je s stališča svoje stranke opisaval dogodbe v kontrolni komisiji. Za njim pa začne govoriti Plener ter čveka skoraj 1% ure toliko praznih čenč, tu in tam zasoljenih z zabavljicaini na komisijo in na finančnega ministra tako, — da so mu celo lastni pristaši popihali iz zbornice. Za njim popravlja dr. Fuchs, podpredsednik kontrolne komisije vse dogodbe s prečitanjem zapisnikov tako, kakor so se godile. Potem govori še enkrat zopet obširno Plener, za njim finaučni minister Dunaj evski, dalje pašeNeuwirth, Herbst in Sturm, kateri so pa že prav v oni obliki govoriti proti vladi^ kakor kmečki fantje, kader že po kolih segajo. Še le poročevalec dr. Matuš govoril je zopet mirno in stvarno tako, da ie pač vsak poslušalec lahko storil sodbo o tem grozovitem ropotu levičarjev, rekoč: „ veliko vpitja in malo vžitja". — Tako je zadnja predvelikonočna seja, o kateri se je pričakovalo, da bodo končana ob 1. ali vsaj ob 2., — trajala od 10 do 724 popoludne. Drugi dan pa je žalostno tarnala „N. Fr. Presse", da je levičarjem zopet po vodi splavala nada, da bi jih finančni minister prav lepo prosil, naj zopet vstopijo v kontrolno komisijo. Iz deželnega zbora štajarskega. V zadevi slovenskih zemljiških uknjižeb. Govor deželnega poslanca dr. Jos. Serneca v deželnem zboru šta- jarskem dne 17. januarija 1888. (Dalje.) Vsi ti pomisleki kažejo, da nikakor n e m or e določevati deželni zbor, v katerem jeziku naj se v zemljiške knjige upisuje, nego da mora biti jezik, ki velja po postavi pri sodniji kot navaden in v katerem se ulagajo uloge, isti, v katerem se tudi upisujejo v zemljiške knjige; kajti vsebina tega. kar se v zemljiške knjige upiše, je bistven del sodnjiskega odloka, ter ne spada k notranji ureditvi zemljiških knjig. Zatorej pa ne more biti gorora o tem, da bi naredba visokega pravosodnega ministerstva segala v kompetenco dežel- nega zbora. Poslanec g. dr. Wannisch navaja neredbo od leta 1862. o rabi slovenskega jezika pri sodujinah. V letu 1862 se je res samo izreklo; da se smejo uloge v slovenskemu jeziku ulagati in reševati „p o mogočnosti tudi v tem jeziku. Pa to je bilo leta 1862 in to je bilo za takratne čase umestno; kajti takrat je bilo le malo sodnikov, ki so bili popolnem vešči slovenskega jezika. Danes smo pa Slovenci že na boljšem mestu. Od takrat smo Slovenci dobili časnike in knjige v svojem jeziku, nesmo ostali taka uboga čreda, ki ni imela nikogar, ki Pri vsakem naboru se kateri ali sam pobije, ali bi jo poučil in bi dal berila. Dandanes imamo Slo- pa pretepe svojega tovarša. Ravno letos se je nek fant venci že dovolj duševne hrane v svojem jeziku. No, ali pri vojaškem naboru v Škofji Loki tako napil, da je 16. pa hočete Vi naš narod omikati ali poučevati, Vi ki dne t. m celi dan skozi več vasi razsajal. ne morete ž njim niti govoriti, niti za njega kaj pisati? Kaj ste storili Vi do zdaj za izomiko našega naroda ? Slovenci smo, hvala Bogu, tako daleč, da lahko gledamo s pomilovanjem na tako govoričenje, o novo-slovenskem in „vindiškem" jeziku! Konečno moram še tudi spregovoriti o korakih visokega deželnega odbora. Proti večeru je imel iti čez most na Sori, ker sta ga radi žganja vid in moč zapuščala, ko je namerjal ravno na most stopiti, stopil je na stran ceste, padel pod most gla ob kobilo (mostovo nogo) butil in si s tem čepino na glavi ubil in v vodo padel. Ljudje so videli in ga izvlekli na suhu, ter ga zanesli v neko knjigo Naši dopisi. Kranjskega okraja 1-8. marca. — Prekoristno V „Zganju slovo, vojsko" bi moral vsak Kranjec podstrešje na prosto, kjer je celo noč ves moker in pijan ležal v nezavesti. Drugi dan prilezel je od mraza premrt v domačo vas Godišče. Tožil je da ga zebe. Šel je ležat Žalosten konec mladenča ! Toda kakoršno življenje taka smrt. Teden prej pa so Podrečanje za Savo zapazili, da za peč in sledeče jutro dobili so mrtvega. nekega dar j je sam sta v celi hiši in ki je- na kmetih, da ne rečem vsak Slovenec večkrat čitati. vsaki dan se z grenkim zalival, kakor z vodo, da ga Vsak pravim, ker jih je jako malo, ki niso udani že 3 dni ni bilo iz hiše. Odprli so hišo s silo in strupeni uničevalki duha in telesa našega, nekdaj tako njar ležal je mrtev v nji. Naši kmetje pravijo: „Žganje žga zdravega nadarjenega in čvrstega naroda katerega ni Se je v njem unelo." Pa ti smrti vsled Jeruša" nista ugonobila sužnost pasjeglavih Obrov, niti madjarsko sami v 14 dneh v našem okraju. Ta teden napil se je niti frankovsko nasilje, narod, ob katerega se je za- 281etni škoporezec, po domače T) Norn u » iz Trboj doma. stonj zaganjal mogočni beniški lev, junaški narod, ki v Stražišču tako, da je komaj v nek hlev pritaval, je kakih 300 let odbijal uspešno napade divjih Turkov „Žganje se mu je unelo.u Zjutraj dobili so mrtveca, in tako bil škit zadej ležečim nemškim deželam, narod, kako bi se mu ne! ID Na staro leseno slamoreznico na katerega v tem oziru smemo ponosno primerjati starim rezal več škopov, kakor kdo drugi na najboljši fabriški Grkom o navalih azijskih Perzijancev, naš narod, čegar železni stroj. Zaslužil je na teden po 3 gl. in hrano, a hrabri sinovi so po neštevilnih bojnih poljanah v prvih v nedeljo in še par dni potem je vse zapil ! vrstah avstrijskih armad srčno kri prelivali, ta narod v nevarnosti, da ga v njegovem jedru, v kmečkemu stanu, strupeno špiritovo žganje pokvari popolnoma! Take nesreče uzročuje nesrečno žganje dan dnevom po naši domovini. Koliko moralnega pohujšanja! za Sedaj pije vse to brlozgo i staro in mlado, bogati in Žganje zamori vsak blagi čut v človeku, uniči vero ali revni. Oče gre v žganjarsko krčmo, seboj pelje otroka, časih komaj triletnega, in že mu ponuja strupa, da bi ne jokal in ga domu ne silil, in s tem ga uči prej spoznavati strup kakor Boga, mori, ubija mu mlado dušo in telo. Tako delajo starši sami s svojimi otroci, tako sejejo v nežna srca trnje in osat, kar bo v malo letih najbolj bodlo in peklo nje same. Otroci izpolnijo komaj saj oslabi, in s to pade vsa poštenost neolikanca. In ni čuda, saj še pri olikanih ljudeh opazujemo, da so brez vere za vse hudobije sposobni. Žganju slovo jv-^O VOJSKO l„ JO Ta knjiga je zelo pošla. Jako potreba bi bilo, da natisnili drugič in ako je na Kakem mestu kaj spreme niti, da bi se popravilo. Nadejam se, da mi ne bo nihče zameril, kdor pozna knjigo in silno kvaro, ki jo dela 12 let 5 že bodo staršem denar kradli, na paši pili grenko njih šibka telesa morilno žganje in revnega žganje Kranjcem, Slovencem, ako priporočam, da bi to knjigo izdala razširjena in slavna „Družba sv. Mohora." popotnega rokodelca ali sploh vsakega tujca s kamenjem drvili, ako ga pot mimo njih vodi. Dal Bog, da bi ne bil ta glas „glas upijočega v puščavi I 5 t" Glejte za žganje skrbni očetje, to je šele zače sim tek vašega sadu! Ko imajo ti dečaki kakih 16 let bodo že vse noči pili, če so mogli kaj žita skrivaj pro- dati, razsajali in kričali bodo po vasi, da ne bo nihče v stanu spati, na cesto bodo kolov nametali in vozove obdrževali za samo nagajanje, in kolikrat ni to uzrok najhujih pretepov! Drugi dan pa, ako so odnesli zdravo betico, bodo dremaje vsako delo upravljali. In ko je vojaški nabor, prihajajo mladenči, ki so izpolnili 19 let, centa ne tehtajo, teže, brez katere pred 501eti ni nihče po noči smel na vas. In kdor je slabeje postave Mislili smo kmetje, da bo malo bolje od 1. febr. , odkar je deželni davek povišal ceno litru žganja od 32 na 40 kr., a motili smo se. Vsi želimo, da bi na-merjani državni davek povišal ceno na 80 Kr. Le pri porabi špirita za barvanje in e lake potrebe bilo bi treba nekaj izjem. Še nekaj. Galiciji in Ameriki imajo- postavne kazni zoper pijančevanje. Ali niso morda pri nas ravno tako potrebne? Toliko jeremijade za danes. Ako bote blagovolili sprejeti te vrstice v Vaš priljubljeni list, bom o priliki bledih in upadlih lic, suhi in veliko jih je, ki še še kaj poročal. Pozabljivec. ali Prosimo prilično zopet oglasiti s b ; zet t si dopis lepa hvala bolje rečeno, kdor je večji žganjar, bolj ti razsaja Postava zoper pijančevanje obravnava v državnem zboru Vred 103 Iz Ljubljane Praznik vstajenja Kristuso- vega se bliža in po širokem svetu odmevala bode ve sela n Aleluja!" Iz srca želimo, da bi se ta klic enako veselo razlegal po vsi slovenski zemlji, da bi se prav prav kmalu odstranile vse hude zapreke, ki še neprestano trajajo v nekaterih slovenskih pokrajinah v veliko škodo in nevarnost narodnega našega razvoja. Tudi v sredini slovenske zemlje so sedaj nekateri znani nasprotniki naši začeli nekako pogumnejše kazati svoje roge. To naj bode vsim zavednim narodnjakom, izrekoma pa političnim topnikom našim opominj in se borijo vsi odločno zavedno in složno, pa se tudi Slovenci smemo zaupno pridružiti da stoje potem selemu klicu n prošnj Ljublj ar Aleluja!" Za konfesijonalno šolo z maternini učnim je/ikoni e doposlala je družba sv. Cirila in Metoda v pa podružnice: Škofj a loka, Metlik Bov > E i b n i c i Begune p. Cirk Kranjska G Y i p a v a, L i t Selce, Cerkljanski okraj, G > j Aj dovšč 1 V uhred (Štajersko) Bled, Ternovo-Bistrica, Šentjakob-T K rop a-Kamna gorica, Dobrova in Navedene prošnje došle so v državni takoj izročile novo, Senožeč zbor dne 23. marca med sejo in so po dotičnem poslancu. se Povoden]. Vsled hudega deževja in južnega vremena nastala je krog praznika sv. Jožefa velika povodenj, ki je izrekoma ljubljansko močvirje tako silno preplavila, kakor že zdavnej ne. Na polji in pri cestah napravila je povodenj veliko škodo. Tudi z Ogerske, Češke in Gališke dohajajo naznanila o velikih povodnjih, ki so uničile mnogo polja in porušile brez števila poslopij. — Glede ljubljanskega močvirja je bil to glasni klic: Ne odlašajte dalje osuševalnih del! Računski sklep „kmetske posojilnice" ljubljanske okolice za leto 1887 kaže nam lepo napredovanje tega zavoda. Denarni promet znašal je 180.215 gl. 83 kr., dobiček pa 2393 gl. 48 kr. Za dobrodelne namene Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Že zadnje dni minulega tedna imeli so skupni ministri z predsednikoma in brambovskima mimistroma avstrijske in ogerske, pod predsedstvom cesarjevim posvetovanje o predlogih, ki se imajo staviti delegacijama. Glede izredne potrebščine za vojno čula se ja. v časnikih številka 60 milijonov. — Cesarjevih Rudolf imenovan je za nadzornika pešcev vse državne vojne. Prihodna seja državnega zbora bode v torek po beli nedelji dne 10. aprila. Političen položaj, ali po domače govoriti: upanje da se ohrani mir i zboljšalo se je za toliko, da na miroljubnosti novega nemškega cesarja nihče ne dvomi. Ker je pa zdravje njegovo prenegotovo, zato se tudi nada na trajnost miru ne more vkoreniniti in izrekoma borsa" to je: Trg za obligacije, kaže nam s svojimi nizkimi cenami, prav negotovo nestanovitno politično ^flJuF^V - fH/-' Bj* vftjHK. i^J^^SS T^ITHM^Ji vreme. Preiskava zoper poslanca Schonerer-ja pričela se ii je minuli petek, bode kmalu do 1? „ 40 „ za 1? M 1 * 70 5 9 za ? 5 Udje c kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold. ceneje 9 ako 90 „ ne preje majo Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj tiskarne v Ljubljani. se po • v • najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.