TRST, torek 2- septembra 1958 Leto ' IV. . Št. 208 (4053) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini nad. — TELEFON 93-89* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej; četrtletna 1500.lir, poletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - o v ri __ rr« 1 11 UO nr. I ACI. evri O 10 1(1 iv, 1 K Aa 18______ TV.1 99Q rr\lP mr o T . .. v.Wv,,, in /t,n n.A.ItclrA MA vliv, mtrnlnn ‘jen HiV. ' Nfartoličlr', • lotnn »TVA nnlldtTin ^00 P.tTlO 195 din — POŠtnl teKOČl TaClin 1 ZalOZnlStVO OGUsoVr^Za"" Po, «elito» znanosti. odpVt?^0511 80 vče- Ul sicer i1 dve razstavi, OZN ter ro!0,0"1^0 razstavo toil> KonfS “Atomi za »jen prSenco je zacel delegat ^sednik francoski je prebrfi perrm, ki tdrave 7al, Planice in po-®isenhmvI°Scl'3 Predsednika ^‘"ana Mai.Hrušceva’Mac Gamia ’ ruJa in De .Govo . -VOril nlk švica l zat,em predse I-®°lenstein konfederacije “3e ,*?° bolj pra- (f°biva j, 'jev s'*e. ki se nri- sami sveta im,OV' rned drza" Prave kn Pripelj.ua J1?, do okren°fPOCarEKe blačb ?,r*avami :Epdve odnosov med krepitvi i” , 0 Prispevala ’: Glavni e ovnega miru. Sla; r Kjoeiri!a^.nilr . °ži-« rlam-i. JS‘«vo Jp,. izrekel zado-bterih , /aradl ' lpnopov ?Jnostl — -...-j ^l«H, da1*-?"8' Poudaril zaradi ukinitve ne-po Jinostr za izdvajana “rana. Poudaril je j^Rčga"zn ni nobenega ’ k> M 't B"St,Vede«a Področ-tako izrazito e°srpi1 ska ^narodl!'Y3al0 M............. Podrnr? spdelovanje ka -j 2at0 Je idrske energi-- , 0 nujno potrebni sporazumi, ker je i uP°raba jedrske tat a8irio 3.e,n'ske vaznosu dei° l*Ua?n clo-estva. Prav cii °Vlnie mednarodno sn- ter6 radioat("aSaiua piimina Vn s tem « o-taokov, r^0Rti P°vezana Vprašanih l 2rekei ■ h.^^renca36 Upan.ie> da bo ?le, lraA«L“ osvetlil l "v' kj ljerk;°. Prisn!LY0m.ska energija ta a vpiasa-Drie- “'ornska ene: ^ raPvn?la. k dvi«“ «v-, daj v,. J številnih dežel d °nžainimi f tekmovala JnLiPnter.il ■ energetskimi vi-h- ne drJa a sedaj tudi •e zneske n Ve tr°šijo ogrom-Vn?rgiie, ina.PodrodjU jedrske »£?° zamP bl- zato bilo zelo rzpol-*1*!6. ee bi vb an?j° ,reatistieno i- . Al .V?1*0!. v, ftudijo hie 0 j® je tjnas čakajo. ' »V1 i s°delova,I?!llarskjORl<1 ° jp V odb:)^.. zr»3nstveni v A . ‘•nansivciii 'atomih. k,, pi-°ufij' lri‘ konferenpmsk'Ra zarčenja, '"dal0 Se snoro °k0VnjakcV’ Sodu hadzn??^azumeli o me-da kUsov rP^nia jedrskih »LS6 bodo iiekeI upanje. dtu.V ln strolrn Stl- znanstve-50 K' strani °',njakov ter la ^dr^-dsrstveL1-. Politikov m Sovcih nn,kov v okviru kor, a,i ; Par°dov v bodoče bonf11 i® nni,rina?ak’RVa'i' *>itrlier*npf» v ,17'j da ie de’° *- 'vv-nt,: skladu s temelj- , Ktnotri 7 a °. ‘kin n da Združenih naro-"sša686 mir ,Jer!° de'° lobko ^3 , s seboi vi, J-' mir' ki Pl,‘ p£\«'ov .P^nosti »Jin.‘.n da mii p Vdir^tvmZnostl napre bcurtn ie"'V k°nfčrence prof “ °i- To vza. svoj nadaljnji 'Ipa ^8vo posebno za Si0««! ■"bajo lndi * V b%, in VuV°J !o e z» -.0b,i'"ajnih . ^i®r b!kave , , računu za 'etijijblihovi ,^ne Evrope, ^vauJe energi? it' Pr>-efJSh np-.r?'la- Prav v '®čjean Postaf’)a Prav v teh t,tabi? °bsegn nuJno v čim fSs.a^sss'jk te«:«:' sr"" - enl-^Kidobtvrjfi1 S p ?nt žSi2iranih' /vi visoko 'etg1i=A. in sz žavah, ka-pVlien, , 6 doin’ Pa etomska Nho J!ke vaii easa ne bo Nhj0 ‘“hko^^^b ker tu še iC‘ že eri^rgiVl*Caio proiz-L>h ^PO J£e:js katero lah- t1Žpli n° krnska V teh d>'-1?» 1, a°dnostf ,'inerS‘Ja v a n* A0^roeith ,koristna sa-virov ’♦ so °d(ia* ^0 ki m,o baipJe »oven ' morai° 'a ^fep„SpfulnVitia-sevno^ Vol atornskn kl Uta 'bil* J°o 0r k.° energijo ta °čh? raziskml Je' Pa so u'f'oSh .Jn dr*PJ? na tem CVapj. ,nzultate8e držlJ° v ih v i °Udari SVoJib pro- £. Sl* p^’uda ie taj-ta.Joda/ vsemu *, neyarna u-Oosti Perrip elovestvu,« *aUstie Padal'- “Posledica Vlja DOK Val' j- ^°d napred- ki. Druga posledica je, da so mnogi znanstveniki izločeni iz sektorja raziskovanj. Da navedem primer; rezultati raziskovanj na sektorju termonu-klearnega spajanja, ki se sicer ni tikalo vojaške tehnike so se lahko objavili samo deloma in z zakasnitvijo. Poli tikanti in časnikarji so se jih pelastili in jim dali lastno tolmačenje v propagandne namene.* Pripomnil je, da so bdi doseženi v zadnjih treh letih na tem področju čuuoviti u-spehi, čeprav so bile zadevne objavljene informacije nepopolne. Eden od uspehov tr konference bo ukinitev tajnosti o nadzorovan,u term nuklearnega spajanja in razsta va aparatur, ki omogočajo dvig temperature plina na več milijonov stopinj, ki so poti ebne za začetek termonu-klearnega spajanja atomov vodika. Poudaril je zatem, da je vprašanje radioaktivnih ostankov, ki so škodljivi za prebivalstvo, tesno povezano s tem. Zato je potrebno privadit, se novih nevarnosti modernega življenja in jih bolje spoznati, da se bo mogoče bolje branit,- pred njimi. Dalje je Perrin izjavil, da sd v zadnjih treh letih začele delovati prve jedrske centrale za proizvajanje energije in gradijo se številne druge. Naloga konference bo proučevati številne metode, ki se pri tem uporabljajo in možnost, da bi se uvedla enotna tehn.ka. Nato je Perr-n počastil spomin štirih velikih mož, ki so imeli zelo veliko vlogo pri razvoju jedrske fizike in ki so prezgodaj umrli. To so:* Enrico Fermi, Irene Joliot-Curie, Frederic Joliot-Curie in Ernest L,awrence. Predlagal je, naj bo konferenca posvečena spominu zadnjih dveh, ki sta nedavno umrla. Govoril je zatem ravnatelj mednarodne atomske agencije Sterling Cole, ki je poudaril cgromni napredek na področju atomske znanosti. Zadnji govornik je bil ravnatelj svetovne zdravstveni organizacije dr. Candau, ki je govoril o delovanju specializiranih ustanov Združenih narodov, kakor so UNESCO, FAO, mednarodna meteorološka orpanizacija itd. Poudaril ■» ,da vse te organizacije potrebujejo znanost, in predvsem atomsko znanost. Na popoldan tki seji so govorili delegati 15 držav, med katerimi tudi italijanski delegat profesor Basilio Focaccia, predsednik državnega odbora za jedrska raziskovanja. Govoril je o italijanskem progi amu na področju jedrske e-nergije. Danes piedlozena poročila givorijo predvsem o potrebah po energiji, o sedanjih in bo-ločrn programih ter o možnostih, ki jih jedrska energija nudi za kritje potreb po električni energiji v svetu. Te študije ugotavljajo, da postajajo viri običajne energije vedno redkejši in da bo razpoložljivost v prihodnosti oremajhna v sorazmerju : razvojem industrije in s potrebami privatnikov. Zato je potrebno razširiti raziskovanja na ta pesebni sektor jedrske znanosti in iskati ekonomično proizvodnjo. Potrebno je doseči, da bo cena energije, ki se p; dobiva s pomočjo jedrske energije, znašala vsaj 6 tisočink dolarja za kilovat. Ta cena bi omogočila konkurenco premogu, katerega cena je redaj 9 dolarjev za tono. Države, ki so bolj napredi vale pri jedrskih raziskovanjih, t. j. ZDA, SZ, Velika Britanija, Kanada in Francija, se strinjajo v tem, da je ir.vgoče zmanjšati proizvodne stroške za električno energijo v velikih centralah in zgraditi reaktorje, ki bodo rran.iši od. sedanjih velikih a-Umskih kotlov. Kar se tiče piihodnosti, pa posvečajo znanstveniki predvsem svojo pozornost nadzorovanemu spajanju vodika. Na splošno se sirinjajo s poudarjanjem, da bo mogoče to novo energijo uporabljati v industrijske namene šele čez 10 let v najboljšem primeru. Vsekakor pa je gotovo, da bo v bližnji prihodnosti svetovni potrebi pc energiji v celoti zadošče-ni Sovjetska zveza *pa je sporočila podrobnosti obširnega programa za razvoj atomske e. nergije in njeni delegati so sporočili, da je na področju uporabljanja jedrske energije v mirnodobske namene zelo napredovala. Voditelj sovjetske delegacija prof. Emeljanov je povedal, da v SZ gradijo dve jedrski nuklearne energije. Na tiskov-centrali, od katerih bo vsaka ni konferenci pa je potrdil, da lahko dobavljala energijo me-J so ukinili tajnost nad vsemi stu z milijonom prebivalstvg. Toda največji napredek so dosegli pri uporabljanju plutonija kot goriva namesto urana. Emeljanov je izjavil, da je letos začela delovati v Sovjetski zvezi vrsta strojev, kakršnih v Veliki Britaniji in ZDA še nimajo. Ni pa povedal drugrn podatkov vazen lega da gradijo okoli 12 naprav, od katerih dve z zmogljivostjo nad 400 tisoč kilovatov, in sicer eno v Uralu, drugo pa na področju Voroneža. Tretjo napravo enake vrste bodo zgradili v Leningradu. Slaba stran plutonija je. da gre za zelo strupen element in da ga je težko obdelovati. Njegova koristnost pa je v tem, da oddaja več nevtronov. Pred začetkom konference je Emeljanov izjavil, da je SZ pripravljena sporočiti skor j vse informacije o svojih raziskovanjih na področju terrno- dosedanjimi sovjetskimi uspehi na tem področju. Izvršilnemu odboru konference je sovjetska delegacija izročila štiri zvezke, ki vsebujejo nad 100 poročil o termonuklearnem spajanju. Poročila navajajo dosedanje študije in preizkušnje zavoda za atomsko energijo Sovjetske akademije znanosti od leta 1951 do danes. Prof. Emeljanov je izjavi! tudi. da bodo sovjetske centrale proizvajale električno e-nergijo po ceni, ki bo lahko konkurirala s ceno klasičnih central, t. j. po 10 kopejk za kilovatno uro (približno 5 lir po sedanji turistični izmenjavi). Ameriška delegata Kenneth Davis in Staeblen sta predložila-relativno zmeren program in poudarila, da je to zaradi tega, ker so potrebe v ZDA relativno manj nujne kakor v na virov klasične energije, ki jih sedaj ne primanjkuje, postaja vedno večja, in je nevarnost, da bodo v 50 letih ti viri zmanjkali. Dodala sta. da bodo v ZDA predvsem skrbeli za dolgoročni program, ki predvideva ne samo graditev atomskih central, pač pa tudi tovarn za izdelovanje motorjev za, letala, ladje in druga vozila. Zadnj' govornik, indijski predstavnik dr. Baba, je pobijal trditve prof. Perrina, češ da za manj razvite države ne bi bilo koristno graditi atomske centrale. Pripomnil je, da bi v nekaterih področjih Indije atomske centrale proizvajale po njegovem mnenju e-nergiio po konkurenčni ceni Na vsak način bi prihranek'na devizah, ki se uporabljajo za uvoz goriva, v kratkem amoi tiziral izdatke za gradnjo central. Indija misli namreč uporabljati samo atomsko gorivo. ki ga pridobiva doma, in Načrti alžirskih komandosov za sabotaže zajemajo tudi železniške proge v Franciji ■■ I II I. 18 I ■■ ■ " ■■■II—■■■ !■■■■■■■ ... Včeraj trije poizkusi subotaže na železniških progah - Novi atentati ■ Napoveduje se nov val napadov ■ Strankarsko življenje spet oživelo v pričakovanju referenduma drugih državah. Vendar pa ce-1 ga ne misli uvažati ... i.............mi.....m*.i............. i..imunimi.mm.m Spomenico o aferi Giuffre izročili glasilu PRI pripadniki Mandolfi je bil na zahtevo Andreottija odpuščen Tudi MSI za parlamentarno preiskavo PARIZ, 1. — Večerni listi javljajo, da so alžirski komandosi napravili poizkus sabotaže na železniški progi Pariz-Turin in Pariz-Bazel. Ni za sedaj drugih podatkov, toda iz poročil se da sklepati, da je bil prvi omenjenih poizkusov napravljen v bližini Modane ob fran-ccsko-italijanski meji. Te vesti skupno z vestjo o preizkušanem atentatu na progi Pariz-Toulouse potrjujejo domnevo o obstoju obsežnega načrta za sabotaže na francoskih železniških progah. V uradnih krogih so zelo rezervirani glede podatkov o teh poizkusih, ker nočejo preveč razburiti ljudstva Toda vse kažg, da se akcija alžirskih komandosov vedno bolj razvija, tako da resno ogroža vso francosko gospodarsko de-jevnost. Tudi na letališču Orly so preteklo noč presenetili tri o-sebe v bližini velikih hangarjev. Ob prihodu policije so o-menjeni trije izginili. Zaradi tega so tudi to največje francosko letališče močno zaslra-žili: Pole« tega so v Parizu zelo zaskrblieni, ker je voditelj alžirskih upornikov v Kairu napovedal drugo ofenzivo alžirskih komandosov v Franciji ih je pripomnil, da je 500.000 mož pripravljenih sprožiti ak- (Od našega dopisnika) RIM, 1. — Tudi današnji dan ni šel mimo brez ne samo zanimive, temveč celo senzacionalne novice v zvezi z afero «Anonima Banchieri* Giambattista Giuffreja. Dr. Antonio Landolfi, znani pripadnik socialdemokratske levice, je izjavil; «Na dan 25. avgusta zjutraj sem osebno poskrbel, da se časopisu «Vo-ce repubblicana« izroči besedilo spomenice o aferi Giuffre, da bi glasilo Italijanske republikanske stranke presodilo verodostojnost in možnost njene objave v celdti ali pa samo delno. Spomenico je bilo treba nujno izročiti uredniku «Voce repubblicana«, ker je bila nevarnost, da bi glasilo PSDI «La Giustizia« popolnoma pokopalo vprašanje «Anonima Banchieri«, ker je vedno bolj v rokah politične večine, ki ima nalogo prikrivati katoliški integralizem. Dogodki, ki so nato sledili, so v resnici pokazali, kako velika je ta nevarnost. Večina v vodstvu PSDI je ponovno klonila glavo pred reakcijo klerikalnih in konservativnih interesov, ki jih je škandal Giuffre prizadel. Kar se tiče verodostojnosti spomenice, pa se bo lahko dokazala z dejstvi samo med preiskavo parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo je zahtevala PRI.« Dr. Landolfi je urednik revije «Critica sociale« in so-trudnik dnevnika «La Giustizia«. V zadnjih dneh so ga odpustili na zahtevo ministra Andreottija skupaj z Matace-no, Landom DelTAmicom in Alfredom Melanijem. Kako kaže v parlamentu glede ustanovitve parlamen- tarne komisije? Poleg levičarskih strank, PL1, PSDI so se danes izrazili ia ustanovitev komisije tudi poslanec MSI, ki je izjavil, da se strinja z besedilom zakona, ki ga je priložil generalni tajnik PLI Malagodi. Vsi se vprašujejo, kaj bodo storili socialdemokrati; ali se bodo postavili ob strani opozicije, ali pa bodo trdno držali z demokristjani. Ves demokratični tisk v državi kritizira, da se vlada na sobotni seji m izrekla za ustanovitev preiskovalne komisije v parlamentu, ki bo uradno obveščen o Malagod:-jevem predlogu na prvi seji prihodnjega zasedanja po zaključenih počitnicah. Najprej bo zbornica glasovala, ali naj se predlog sploh postavi ni dnevni red. Predsednik Leone je verjetno že govoril o tem z načelniki posameznih parlamentarnih skupin. Ko zbornica sklene, da se nek: predlog vključi na dnevni red, pride najprej pred pristojno parlamentarno komisijo. Ta o predlogu razpravlja, določi poro- pa podobno komisijo ustanovil tudi senat, potem bosta obe komisiji delovali sporazumno in »k .,. ,a. Ki komisija sklene, da se preseli ali pa da pošlje svoje predstavnike na preiskavo izven parlamenta. mora imeti dovoljenje predsednika zbornice. Doslej je parlament imenoval samo trikrat preiskovalne komisije. Prva komisija je preiskovala bedo v letih 1951 do 1953. Druga komisija je proučevala vzroke nezaposle nosti v istih letih. Tretja komisija pa je proučevala življenjske pogoje italijanskega delavstva. Prvi dve komisiji sta objavili rezultate svojega dela ki so bili zelo zanimivi, in jih je objavilo vse časopisje Tretja komisija pa teh rezultatov se vedno ni objavila. Znani so samo nekateri splošni podatki. Pred enajstimi leti ;i poslanec Finocchiaro predlaga, ustanovitev komisije, ki hi preiskala neki škandal na borzi, o katerem se je takrat mnogo pisalo. Končno se postavlja še vprašanje, kdaj se bo parlament čevalca in nato pošlje predlog ] ron0vno sestal. Vse kaže, da zbornici, ki o niem razprav- 4a vnra5anip ne zbornici, ki o njem razprav lja in glasuje. Ce se bo vse to zgodilo z Malagodijevim predlogom in bo zbornica sklenila začeti preiskavo, bo preiskovalna komisija sestavljena sporazumno tako, da bodo v njej zastopane vse parlamentarne skupine. Imenovanje izvrši po pooblastilu zbornice tudi njen predsednik. Preiskovalna komisija nato vrši svoje delo na podlagi pravilnika zbornice z isto obla«!-; jo in istimi omejitvami, ki jih imajo sodne oblasti. Če bo odgovora na t° vprašanje ne bo do Leonovega povratka v Rim, kjer ga pričakujejo pojutrišnjem. Govori pa se še vedno o 16. septembru kot o najbolj verjetnem datumu, ieprav je poslanec KPI In-grao zahteval, naj se delo parlamenta začne nrej. Verjetno ta zahteva ne bo sprejeta. . . • Iz Florence poročajo, da je »Poli-zia Tributaria« ponovno izvršila preiskavo v Giuffre-jevi vili. v Ferrari pa je tamkajšnje- mu državnemu pravdniku poslal ovadbo neki odvetnik proti župniku iz Runca di Porto-maggiore. Odvetnik zastopa neko osebo, ki je pred enim letom izročila pol milijona lir Don Grandiju in ki kljub številnim zahtevam ni prejela ne kapitala ne obresti. Fina"nčni minister Preti pa se je sestal s polkovnikom Ber-nardijem, poveljnikom legije finančnih straž v Bologni. Novinarjem je po sestanku izja vil, da je sicer v rokah oblasti že mnogo elementov, toda da morajo oškodovani državljani škodo prijaviti. Na vprašanje novinarjev je povedal, da je za leto 1956-57 Giambattista Giuffre prijavil 6 ali 7 milijonov dohodkov. Preti ni hotel povedati kakšne dohodke je prijavil Giuffre na zadnji prijavi «Vanoni». Nato so ga vprašali, ali bo Giuffre kaznovan z dvema milijardama globe, kot so pisali časopisi. Odgovor; «Vse je odvisno od pravnega tolmače- nja.* A. P. ............................................................................ ••»milini...i....n....................................................... 'je n.(j se Velika 90. kongres Tradc Unionov LONDON, 1. — Davi se je v Bournemouthu začel 90. kongres britanskih Trade Unionov, v katerih je včlanjenih 3,340.000 članov. Predsednik Tom Yates je v otvoritvenem govoru obsojal gospodarsko politiko vlade. Poudaril je, da vlada namenoma ustvarja množico brezposelnih, ki je večja ko kdaj koli po vojni. V zvezi z jedrsko Yates izjavil cijo proti življenjskim centrom francoskega gospodarstva. V Le Ilavre pa je policija j.-esenetila ssupino Alžircev, ki so skušali zanetiti požar v nekem skladišču bencina. Prišlo je do medsebojnega stre' ljanja, pri čemer je bil en Al-žrrec ubit. Aretirali so sedem Alžircev. Nocoj sta v Parizu dva Al-žirca streljala na skupino ko-lor.jalnih padalcev, ki so na dopustu v francoski prestolnici. Fden od teh je bil zadet in so ga hudo ranjenega pripeljali v bolnišnico. Medtem pa se De Gaulle mrzlično pripravlja na’ referendum o svoji ustavi. Kampanja za referendum se bo U’adno začela 4. septembra, ko bo De Gaulle ■ govoril na Trgu republike. V naslednjih cir.eh se bodo stranke sestale, da določijo svoje stališče S tem v zvezi se zopet pojavljajo na straneh pariških listov imena, kakor na primer Mollet, Lacoste, Mendes-Fran-ee Mitterand, Pflimlin, Schu-rran, Gaillard, pineau itd., ki so po 13. maju stopila v o-zadje. Bitka za referendum se je pravzaprav že začela, zlasti v socialistični in rad'kalni stranki, od katerih bo v veliki meri odvisen končni izid. Dva socialistična voditelja, in sicer bivši zunanji minister Pineau in bivši minister za bivše bojevnike' Tangu.v - Iri-gmt, sta sprožila bitko, ko sta se odločno izrekla proti novi ustavi, medtem ko bivši minister za Alžirijo Lacoste .n tajnik stranke Mollet De Gaullovo ustavo zagovarjata. Prihodnji teden bo kongres stranke in tedaj se bodo moral' odločiti, pineau je predlagal, naj bi pustili volivce, da se izrečejo po svoji volji. Toda nekateri to stališče močno kritizirajo, poudarjajoč, da bi bilo nedopustno, da ne bi s*ranka bila Sposobna usmerjat' svojih članov prav v trenutku, ki je tako življenjske važnosti za državo. Podoben položaj je tudi v radikalni stranki. Bivši predsednik vlade Mendes-France je danes izjavil, da bo javno povedal svoje stališče 5. septembra, medtem ko se bivši llllllllllllltllllllllllII llllll Milili lllllllllllll MIHI ni izrekel. V glavnem je položaj sedaj naslednji: za novo ustavo so- večina ljudskih republikancev in skoraj vsi zmer- predsednik vlade Gaillard še poizkuse še pred 31. oklor brom. To je Fujijama storil v svojem govoru v japonslei spodnji zbornici. V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea izjavii, ni. Večji del odpadniških ra- • da sedaj podrobno proučuj'«- dikalov (razen Edgarja Fau- ......... ra). Ustavi pa nasprotujejo: komunisti in progresisti, med-tim ko se niso še odločili socialisti, radikali in poujadi-sti Japonski poziv ZDA in Angliji jo sovjetski odgovor na zahodni predlog. Dodal je, da se bo britanska vlada posvetovala z državami članicami NATO. «»-------- BEJRUT, 1. — Na seji libanonske vlade so danes odobrili imenovanje libanonske delegacije treh članov, ki se bo udeležila zasedanja Arabske lige. ki bo prihodnji teden v Kanu. Vlada je pripravila tudi poročilo, ki ga bo izročila taj- TOKIO, I. r-,' Japonski zunanji minister Fujijama je pozval ZDA in Veliko Brita- j nijo, naj ukinejo svoje jedrske niku OZN Hammarskjoeldu. •((II8IIIII Hllllllllllll 11 MIH MIH IIIIIIIIIIHI MM IIH9CTIIII1IIHIIIIIIIIIIIIII llllllll umnimi mimo tlim Komentar beograjske «Borbe> Hinavščina-vodilna teza v gonji proti Jugoslaviji Tisk v SZ in v državah njene skupine kaže prezir tudi do lastnih eitateljev, ker podcenjuje njih sposobnost presojanja Flaviji BEOGRAD. 1. — Jutri bo prispel na dvodnevni priva'-ni obisk v Beograd maršal Monlgomerv. V poučenih kiu-gih izjavljajo, da bo marsaia Montgomeryja sprejel tudi n-e :sednik republike marša Tito. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Tisk Sovjetske .zveze in Kitajske ter ostalih držav sovjetske skupine razen Poljske, nadaljuje gonjo, ki se je začela proti Jugoslaviji pred kongresom ZKJ pod krinko «ideološke kritike«. Ta gonja, ki je bila že od samega začetka vse, samo ne dobronamerna in ideološka kritika temelji na potvorbah in izmišljotinah in takih ((argumentih«, ki jih tisk omenjenih držav lahko servira svojemu javnemu mnenju samo zato, ker to nima možnosti, da bi iz drugih virov ugotovilo lažnost teh argumentov. Tisk držav sovjetske skupine, razen poljskega, skuša zadnje čase celo prepričati svojo javnost. da vodi Jugoslavija a-menško politiko, da ni nikdar dejansko pomagala Egiptu, Siriji. Indoneziji in Alžiriji in drugim državam v njihovi borbi proti imperializmu, temveč da je - - kakor je to napisal ntdavno pekinški »Mladinski list« — celo ni strani imperialistov v njihovi borbi proti o-menjenim narodom. Trdijo dalje, dz se v Jugoslaviji zadnje rase prodaja ameriško mleko, medtem ko se z domačim mlekom hranijo svinje, samo zato da bi I ilo jugoslovansko ljud stvo tem bolj deležno ZDA. Nocojšnja «Borba» omenja v daljšem članku glavnega ured- nika Viktoroviča vse te in druge izmišljotine in »utemeljevanja« ter poudarja, da tisk j iluzij,« zaključuje »borba«, držav sovjetske skupine, ra- b y zen poljskega, v svoji novi ft zi nenačelne in na lažeh sloneče gonje proti Jugoslaviji neposredno napada jugoslovansko zunanje m notranjo politiko in nositelje te politike. V tej gonji, ki temelji na izmišljotinah in notvorbah, se vporablja slovar, ki mu ni para v zgodovini uelavskega tiska. tako da je to pisanje slab. še od pisanja Hearstovega tiska. z množično uporabo dezinformacij in neresnice kaže ta tisi: prezir do lastnih čita-tcliev in podcenjuje njihovo sposobnost samostojnega presojanj« Vodilna teza te gonje pa je, ugotavlja »Borba«, hinavščina. Moskovski radio in glasuo CK KP SZ »Komunist« sta namreč nedavno trdila, da se proti Jugoslaviji in njenim narodom ne vodi nobena gonja, aa ima ljudstvo Sovjetske zveze. K'taj«ke in drugih držav najbrl., prijateljske občutke do jugoslovanskih narodov ter da gre samo za kritiko »revizionističnih pogledov jugoslovanskih voditeljev«. — »Nihče ni tako neumen,« ugotavlja «Borba», «da bi javno vodil uorbo proti ljudstvu. Toda popolnoma drugačna je stvar, kar se tiče prakse odnosov do drugih narodov. O tem 'e nemalo nauke j iz bližnje in dalj-nj > preteklosti. Naj si torej nihče ne dela utvar, da bo ta hinavska fn.mula naletela na odziv jugoslovanskih delovnih ljudi. Dobro bi bilo. če v tem pogledi ne bi imeli nobenih Angleški tisk poziva ZDA naj se umaknejo s K vemo j a Medlem pa angleška vlada diplomatsko podpira ameriško - I Wasliinglonu pričakujejo kitajsko izkrcanje na otokih Talan in Erlan Vojne ladje okoli Islandije se izogibajo vsem incidentom Islandske vojne ladje samo ugotavljajo kršitve - Seja NATO 10. septembra Belgijska vlada svetuje «začasno» spoštovanje nove meje PARIZ, 1. — Stalni svet i zorujejo premike angleškin NATO bo razpravljal 10. sep-1 ribiških čolnov, dobile ukaz tembra o danski zahtevi za sklicanje posebne seje v zvezi z »ribiško vojno« okol: Islandije. To je sporočil predstavnik NATO in dodal da so bile države članice NATO obveščene o danski zahtevi konec prejšnjega tedna. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena vsak trenutek na razgovore z ministri ali strokovnjaki, ki bi imeli namen rešiti spor zaradi »ibo-lova. Dodal je, da so angleškim ladjam, ki ščitijo angleške ribiške čolne okoli Islan dije, dali ukaz. naj se strogo držijo dobljenih navodil. 111 da do sedaj niso dobili vesti o incidentih. Britanski ribiški čolni ribarijo pod zaščito treh angleških vojnih ladij in imajo ukaz, naj bodo vedno v določeni razdalji od teh ladij V islandski prestolnici se je islandski zunanji minister razgovarjal danes s poslaniki Velike Britanije, Zahodne Nemčije in ZDA. Danes je bila tudi posebna seja islandske vlade. Kakor poročajo nekar teri islandski funkcionarji, so islandske vojne ladje, ki nad- naj ne streljajo, pač pa naj samo zbirajo dokaze o kršitvi islandskih teritorialnih voda, katerih meje so od danes dalje razširili na 12 milj od obale. Islandska letala in vojne ladje so namreč fotografirale vse angleške ribiške čolne, ki so prekoračili mejo 12 milj. V islandski prestolnici pripominjajo, da za sedaj ne bodo intervenirali, pač pa tedaj, ko bodo angleški ribiški čolni prisiljeni zateči se v islandske fjorde zaradi neviht. Tedaj bodo te čolne blokirali, kapitane ali lastnike pa bodo postavili pred sodišče zaradi kršitve teritorialnih voda. Danes so se v vodah okoli Islandije večkrat srečale angleške in islandske vojne ladje. vendar pa se niso približale druge drugim, tako da ni prišlo do incidentov. Ko so islandske vojne ladje skušale ustaviti nelci angleški ribiški čoln. je takoj posredovala britanska vojna ladja »Palisser«, ki je naperila topove pro': islandski vojni ladji. Nato sta se obe ladji umaknili. Islandski poslanik v Wa--shingtonu je dobil noto svoje vlade z nalogo, naj jo izroči a-meriški vladi. Poslanik je izjavil, da *je njegova vlada deset let skušala dopovedati drugim državam, da je meja 12 milj življenjske važnosti za interese in za blaginjo Islandije. Islandski zunanji minister je danes izročil protestno noio britanskemu poslaniku zaradi navzočnosti britanskih vojnih ladij v islandskih teritorialnih vodah. Po radiu pa je nocoj izjavil: «Danes so angleške vojne ladje ovirale islandske obalne ladje pri izpolnjevanju njihove naloge in so tako s silo ščitile nezakonit ribolov angleških ribiških čolnov y islandskih teritorialnih vodah. Pozivam vse Islandce, naj bodo združeni v cbrambi pravic in časti dežele v sedanjih okoliščinah.« V Bruslju je belgijski minister za kmetijstvo sporočil združenju lastnikov ladij, da vlada ne more zaščititi z vojno mornarico ribiških čolnov, ki ribarijo v islandskih vodah. Pripomnil je. da se v NATO sedaj pogajajo s tem v zvez: in je svetovai ribi cm, naj začasno spoštujejo mejo 12 milj. | Britanija ne odpove tej obo-I rožitvi. Toda laburist Tom Driberg je napadel vlado in poudaril, da ni bila sposobna dati pobudo za prekinitev jedrskih poizkusov preden je to storila Sovjetska zveza Obsodil je vlado tudi zaradi tega, ker se je dolgo obotavljala, preden je privolila v prekinitev teh poizkusov. Prav tako je ostro napadal sklep o postavitvi oporišč za rakete v Veliki Britaniji. Tajnik sindikata transportnih delavcev Cousins je predložil resolucijo, ki zavrača poziv vlade, naj sindikati omejijo zahteve po zvišanju mezd. «»-------------------- Danes v Grčiji protest zaradi Cipra ATENE. 1. — V vsej Grč'j: bodo jutri ustavili sleherno dejavnost od 11. do 11.30 zaradi protesta proti sklepu Velike Britanije, da začne izvajati svoj načrt o Cipru. V tem času bo nadškof Makarios govoril po radiu ter požval grško in mednarodno javnost na solidarnost z borbo ciprskega ljudstva. V Nikoziji je bil danes ubit en britanski vojak. Gre za visokega funkcionarja angleških varnostnih sil. «»------- BEOGRAD, 1. — Na beograjskem sejmu tennike in tehničnih pridobitev, ki bo jutri zvečer zaključen^ je bilo po še nepopolnih podat k 'i ■ k'enjenili za okrog 100 mili jard dinarjev kupčij. LONDON, 1. — Predstavnik i izjava ZDA razjasnila ozračje. Dodal je da njuna opozorila Foreign Officea je danes v , t-da lailko bi tudi vsa zade- «ne bosta ostala mrtva stvar« zve/h., .« položajem okoli For- . va zavzela večji obseg ter I i'„h, moze izjavil: 1. britanska Via- 1 prisilila ameriške zaveznike, j h., £ glavnega s da je zaskrbljena zaradi po- sodelovanja pri sovražnostih, L t.,",6 636 se ,je dar •ležaja.in je mnenja, da bi se ki bi lahko zavzele neomejen LSP^hll/‘Y:govor]al * c.a' 2Ve*fc Eor ; va zavzela vecj, ouseg le. , Tudl naeelnik glavnega šu. danes kljub zmanjšanju vojaških o- obseg«. »Britansko ljudstvo. ■ '!a3'sko!!!' Medl®m pa poročajo, beračij utegnila vojaška ae-: dodaja list. da se izrazimo v ! “d 'T ,opov: pb* javnost Kitajcev obnoviti. 2. s zmerni obliki, ne bi z nobe- . eURva!i otoka Amoj in Vu- Velika Britanija zelo skrbno ! nim navdušenjem gledalo na : Ju' Cangkajskovo obrambno -sledi "tamkajšnjemu razvoju i vojno za rešitev ugleda Cang- n?.,n‘?trstVo pravl- da so um- in posvetuje z ZDA. j kajška». j Cl*J motornih eoJnov, 3 top* Predstavnik je pripomnil: | ior,„„-i,i ■ . ! nlčarke. nekatere utrdbe ter »Mi obsojamo psihološko voj- | f tiskovn i Y so [Joškodoval1 5 topmčark. no, ki jo sedaj vodi kitajska ; P,, /. i-n' k£ f f i 36 1av,ia omenjeno mini- vlada v zvezi z obalnimi oto- i mia zelo a 1“ 1 strstvo- da ie bil° v Kvemoju ki. To n. v skladu z zatrje- ' b,1.“ ZB}° zask'b‘J®"a- « b> j ubitih al: ranjenih od 28. do pri- ! do spopada v Formoški 31. avgusta drugih 113 voja- ! ožini, in da bi to bila zanjo | kov. Od začetka bombardira- vanji pekinške vlade o vrženosti svetovnemu miru«., , ■ -,i - - -------- — ».a,.- Na nekatera vprašanja je : o velika nevarnost. Omenil j nja znaša število žrtev okoli IIP n ti i o f\ntv o le o n »vi i\Mic-l»ti «*■■*< Pon predstavnik izjayil7 Sa je pro- j j*’ da iaP°nsko-amer:ška var- ; 700. tibritanska kgmpanja, ki jo je i os*na pogodba ne predvide-zečela pekinška vlada, druga 1 Va Posvetovanje z Japonsko stran psihološke vojne kitaj-i v zvezi z ameriškimi akcija-ske vlade. Končno je pred- ! I?11 b.a Daljnem vzhodu. Toda stavnik izjavil, da položaj v !Re b' razpravljali o reviziji Formoški ožini ustvarja ne- j Japonska zahtevala spre-varnost širšega spopada. i memno te določbe. Se prej V diplomatskih krogih po- ! ie zunanji minister v zunanje-udarjajo, da namerava britan ’ politldn: komisiji parlamenta ska vlada, s tem da je opu- i ’ziavd- da ie japonsko stali-stila svojo dosedanjo rezervi- j šče do Kitajske «seveda raz-ranost, verjetno podpreti a- j l/čno« od ameriškega stališča, meriško vlado na diplomat- Ameriški tajnik za vojsko skem področju in hkrati izra- ! Brucker. ki se je v Tajpehu zit: nezadovoljstvo zaradi pro- ! razgovarjal s Cangkajškom, je tibritanske kampanje, ki so jo prišel danes v Hong Kong. začeli na Kitajskem. Angleški liberalni list »Manchester Guardian« roti ameriško vlado, naj prepriča Cangkajška, da se umakne z obalnih otokov. Konservativni list «Da:ly Mail« pa trdi. da je Kvemoj življenjske strateške važnosti za ZDA ter da bi morala ameriška vlada jasno povedati, kaj misli. Pri Tu je izjavil, da bodo ZDA podpirale Cangkajskovo vlado. Zanikal je, da so ameriški svetovalci zapustil: Kve-moj. V Tajpehu je Brucker pred svojim odhodom izjavil, da bi za Kitajce bilo »malo prpudarno«, če bi podcenjevali opozorila, ki sta jih prejšnji teden izrekla E:senhower Dulles v zvez. z napadi tem pa dodaja, da bi «jasna ' na otoke ob kitajski obali Kitajsko topništvo je tudi danes od časa do časa-obstreljevalo Kvemoj ter manjša o-toka Tatan m Li Hiu. V filipinskih krogih v Manili zatrjujejo, da je ameriška vlada sporočila filipinski vladi, da bodo ZDA branile tudi Kvemoj, če bi ga Kitajci napadli. V zvezi s tem je filipinski predsednik Garcia sklical za četrtek državni svet za varnost. Ameriški državni tajnik Dulles, ki se je vrnil z oddiha v Washington, je na vprašanje časnikarjev, ali bodo ZDA branile Kvemoj in Macu. odgovoril, da mora o tem odločati Eisenhower. V ivashingtonskih krogih prevladuje mnenje, da bodo Kitajci v kratkem skušali zavzeti manjša oteka Tatan in Ertan, ki sta blizu otoka Amoja. Na ta dva otoka so v preteklem tednu izstrelili okoli 20.000 topovskih granat. Vreme 1.9.1958- Najvišja tempe, ratura 27.9, najreižja 20.5, zračni tlak 1011,5 stanoviten, veter 20 tal na uro severovzhodnik, vlaga 45-odstotna, nebo dve desetini oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 24,7. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 2. septembra Stefan, Branislav ^ Sence vzide ob 5.26 in z a 18.43. Dolžina dneva 12*'. -31 vzide ob 20.27 in zatone Jutri, SREDA, 3. septembra Doroteja, Darja nedeljski sknpščini Neodvisne socialistične zveze Člani IttSZ odobrili kandidatno listo in osnovna načela volilnega programa Listi načelujeta dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio - Sprejeti dve resoluciji: 1. D občinskih volitvah in 2. D osnovnih vprašanjih delavskega gibanja V nedeljo dopoldne je bila na sedežu Neodvisne socialistične zveze v Ulici sv. Frančiška št. 20 skupščina članov, na kateri je bila predložena v odobritev kandidatna lista NSZ za prihodnje občinske volitve v Trstu. Poleg tega so na skupščini razpravljali o volilnem programu in o političnem položaju. Skupščina je potrdila predloženo kandidatno listo, ki vsebuje 30 imen in kateri načelujeta bivša občinska svetovalca dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio. Za njima je ostalih 28 kandidatov vpisanih po abecednem redu. Nato je skupščina odobrila dve resoluciji. Prva resolucija obravnava stališče NSZ do občinskih volitev in se glasi: Skupščina članov Neodvisne socialistične zveze izraža svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da so bile končno razpisane u-pravne volitve in da se bo zato — p od pritiskom javnega mnenja — končala protidemokratična komisarska uprava tržaške občine. Pri tem pa je treba vendarle poudariti, da bodo te volitve z zamudo skoraj enega leta, kar ni le neupravičeno, amvak predstavlja kršitev zakonskih določb, ki predpisujejo, da se morajo izvesti Jutri Ipisova liste NSZ Neodvisna socialistična zveza poziva svoje pristaše, naj se zglasijo jutri, v sredo 3. t. m., med 18. in 20.30 uro, na sede žu NSZ v Ulici sv. Frančiška št. 20, prvo nadstropje, tla podpišejo v prisotnosti notarja kandidatno listo NSZ. Podpisniki naj prinesejo s seboj osebno izkaznico. Obenem pa se opozarjajo vsi podpisniki kandidatne liste, da smejo podpisati samo eno kandidatno listo, ker je v primeru, da podpišejo dve ali več kandidatnih list, njihov podpis raz-veljaven. v roku treh mesecev od razpustitve občinskega sveta. V zvezi z volitvami, ki bodo 12. oktobra, skupščina Neodvisno socialistične zveze zatrjuje, da škoda, ki izhaja iz slabih splošnih gospodarskih pogojev Trsta, katere spremljajo težke protidemokratične diskriminacije, ki še vedno težijo nad precejšnjim delom tržaškega slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, politične, socialne in nacionalne diskriminacije v tovarnah, na delovnih mestih in v javni upravi, kar vse skupaj spravlja demokratično življenje v Žalosten položaj, ne bo mogla biti odstranjena, če ne bodo v bodočem občinskem svetu imeli večine- taki predstavniki, ki bodo voljni in odločni boriti se za rešitev osnovnih problemov Trsta, za dvig njegovega gospodarstvu, za izboljšanje materialnih in moralnih pogojev delovnega ljudstva in za to, da se v vso občinsko upravo in v vse. mestno življenje uvede demokratična enakopravnost državljanov, kamor spada tudi spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev. Monopol, ki so ga imele v zadnjih desetih letih v tržaški občini nazadnjaške sile * krščansko demokracijo na čelu, je bil stalna in trajna ovira, da bi bili priznani interesi mržačanov in se je izku-zal icot sredstvo egoistične, centralistične in protidemokratične politike finančnih monopolov in kapitalističnih privilegiranih krogov, Tudi tedaj, ko so bili predstavniki krajevne krščanske demokracije in drugih desničarskih in sredinskih strank —■ pod pritiskom očitnih dejstev — primorani priznati težak položaj in vrsto nerešenih tržaških vprašanj, so redno klonili glavo pod pritiskom in ukazi, ki so prihajali od-najviijih državnih predstavnikov njihovih strank, — ki ščitijo interese privilegiranih skupin velikega krpitala in financ. Skupščina Neodvisne socialistične zveze uaotavlja, da so pri zadnjih upravnih volitvah v Trstu demokrščanski monopol in z njim nazadnjaške sile občine utrpele prvi delni udarec po letu 1948 in da je v tem treba iskati vzrok za uvedbo komisarske uprave. Dejstvo je, da se protiljudski ukrepi v občinski politiki niso mogli več izvajati po normalni poti, ker v občinskem svetu niso imeli več trdne pečine. Zato morajo tržaški potivci letos dati svoj delež, I. . -da *e ta prvi poraz nazadnja- \ tatvine. ikih sil poveča, da bi v bo-' n dočem občinskem svetu imela večino levica, torej predstavniki in ljudje, katerim bodo pri srcu predvsem potrebe tržaških ljudskih množic. Da bi se dosegel ta tako važen cilj, s pomočjo katerega se bodo mogli Tržačani, de-lovno ljudstvo Trsta, bolj u-činkopito boriti za dejansko rešitev osnovnih tržaških problemov, je neobhodno potreb- no, da se prenehajo spori med strankami, ki tvorijo lev.co in ki predstavljajo delovne ljudi Trsta. Skupščina Neodvisne socialistične zveze smatra, da so ideološke razlike med levičarskimi strankami v toliko upravičene, v kolikor se nunašajo na zapletenost Vprašanj socialnega napredka v sedanji dobi in da so lahko ter morajo biti predmet plodnih med sebojnib razprav, toda z druge strani ni upravičeno razprtje med temi strankami niti medsebojna borba, ki jo nekateri še vedno vplivni e-lementi zagovarjajo in se pri tem sklicuje jo na te razlike. Res je, da ni mogoče iti mimo ideoloških razlik, toda z druge strani mora vsakdo priznati bistveno enotnost interesov vseh delovn-h ljudi, vseh socialnih skupin, ki žive od svojega dela. Skupščina Neodvisne socialistične zveze poziva levičarske stranke in posebno delavske stranke KPl in DSI, naj se berijo za dosego akcijske enotnosti med levičarskimi silami brez kakršnih koli diskriminacij, da se omogoči jutrišnja dejanska uresničitev gesla »Občinsko upravo tržaškemu delovnemu ljudstvu!« Druga resolucija pa zadeva vprašanje mednarodnega delavskega gibanja v zvezi z negativnimi pojavi v politiki KP-SZ In v nekaterih drugih komunističnih partijah zaradi zapuščanja stališč dvajsetega kongresa KP-SZ v zadnjem letu. Resolucija se glasi; Tržaška NSZ, ki je nastala ob krizi, v kateri se je tukajšnje komunistična gibanic znašlo zaradi resoluc je komin-forma leta 1948, smatra, da je temeljno važna razčiščeval-na dejavnost o načelih glede sedanjih pogojev borbe in socialistične akcije. NSZ je pozdravila XX. kongres KPSZ, ocenjujoč ga kot začetek preroda, ki naj bi dal odločilen polet mednarodnemu delavskemu gibanju, socialističnim in narodnoosvobodilnim gibanjem v borbi proti imperializmu. NSZ je še posebej pozdravila VIII. kongres KPl, prav tako je pozdravila kongres PSI v Benetkah in na nacionalnem sindikalnem področju IV. kongres CG/L, ker so se na teh velikih skupščinah italijanskih delavcev uveljavili dragoceni elementi nove politike socialističnega pihanja v Italiji sposobni razgibati široko področje narodnih naprednih sil za dosego vlade delovnega ljudstva. Zaradi tega NSZ obsoja in-volucijski proces, ki se opaža v zadnjih časih v KPSZ in pri večini komunističnih partij. Proces, ki je posledica od-por d in pritiska močnih ostankov birokratizma, dogmatizma in konservatizma v KPSZ in v drugih komunističnih par. tijah. To vračanje na preživele pozicije predstavlja resen prelom z načeli, ki so bila slavnostno proglašena na XX. kongresu KPSZ in sedanja praktična ak. cija mnogih komunističnih partij je ze škodila naporom svetovnih naprednih sil za ohranitev miru ter hkrati šibi po- ložaj, ki ga je dosegel delavski razred v mnogih državah, NSZ poudarja, da bo borba socialističnega gibanja t posameznih državah in na mednarodnem torišču dokončno prevladala nad omenjenimi negativnimi pojavi, ki se objektivno istovetijo z dogmatičnim in konservativnim delovanjem so. cialdemokratske desnice in s tem ovirajo nadaljnje uveljavljanje socializma. Vsak zaveden pristaš delavskega gibanja se mora danes zavzemati za premostitev teh negativnih faktorjev. Prisiaši NSZ se obvezujejo, da bodo po svojih močeh in v posebnem položaju, v katerem delujeio, pomagali, da se doseže razčiščen j e v delavskem gibanju, da se v vseh osnovnih vprašanjih spodbudi diskusija. Obenem bodo obsodili metode obreko- vanja in se povsod zavzemali za načelo da razprava ne sme oškodovati stvarne enotnosti med strankami delavsuegu gibanja. Končno se bodo zavzeli za bratsko in konstruktivno sodelovanje v vsakdanji kot tudi v splošni borbi za osnovne interese socializn.a, demokracije in miru. «»------- Požrtvovalno dejanje tržaškega stražnika V Gradežu opravlja službo tudi skupina tržaških mestnih stražnikov, ki pomaga tamkajšnji občini urejati promet v poletnem času, io prihaja nmogo turistov. M-d temi stražniki je bil tudi Ca-nune Rtggeri, ki je pred ne- kaj di ev bil usluzben ::a " lici v ma, ko je zag edal kolesarja k' je z vso brzino vozil. jk picjjovedapi smeri. Kolesar pa je razpolagal s* prepričljivim opravičilom, saj je šel obiskat bolnega sorodnika, zaradi česar ga je stražnik izpustil ,n mu ni naložil globe. Dan kasneje je stražnik zopet srečal tega kolesarja in ga vprašal kako gre z zdravjem sorodnika. Kolesar — Giuseppe Censi, pa je odgovoril, da se je stanje poslabšalo, ker krvna banka ne razpolaga s krvjo potrebne skupine, tako da ne morejo napraviti transfuzije. Stražnik Ruggeri je že v Trstu dajalec 'krvi in je vedel, da je njegova skupina odgovarjala skupini, katero potrebuje bolnik. Odpravila sta se v bolnišnico, kjer so takoj naredili transfuzijo. V industrijskem pristanišču bodo gradili električno centralo Snia Viscosa je rezervirala dve obsežni zemljišči lllll lili II IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHIilllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIII MII lllllllll Hill llllllllliailllllllllllilllllllllHIIIIIIlrilliailH Živahne priprave strank za občinske volitve Vodstvu KO se toži po monopolu v občini Včeraj so namestili prve table za volilne plakate, volilna komisija pa je potrdila listo KPl in KI) . Skupščina PSI Poleg skupščine NSZ je bile v nedeljo v Miljah tudi zborovanje aktivistov Krščanske demokracije. Predmet zborovanja so bile prihodnje občinske volitve, čeprav je bi-io zborovanje pod geslom «E-r.oletni obračun«. Na zborovanju le imel glavno besedo nckreUpski tajnik Belci, ki je že sedaj zagrozil z novim komisarjem na občini, če ne bole KO in njeni bivši zavezniki dobili »absolutne večine«. Demokristjanom se zelo toži po starem monopolu v občin-sk' upravi. Zato se tudi bojijo, da bi napredne sile ponovno pridobile glasove in da bi morali zaradi tega spremeniti svojo nazadnjaško in o-kostenelo občinsko politiko. Obenem pa je demokristjan-ski tajnik izraz.il svoje zadovoljstvo z nenapadalno politiko nekaterih strank proti KD. (Mislil je zlasti na PSDI in na PRI). Iz njegovega govora in tudi iz zaključne resolucije je razvidno, da namerava KD ponuditi socialdemokratom in republikancem sodelovanje v bodočem občinskem odboru. V resoluciji je med drugim rečeno, da KD stremi za dosego stalne večine v tržaškem cbčinskem svetu, ki naj bi v sodelovanju z drugimi demokratično navdahnjenimi političnimi silami omogočila uresničitev »upravnega in socialnega programa«. Poleg tega pa se resolucija zavzema za uiesničitev deželne avtonomije, kot si jo zamišlja KD, za tržaško zastopstvo v republiškem senatu, za dok-ončno u-reditev vprašanja bivših u-službencev ZVU in seveda za «izvedbo zakona« o znanih 45 milijardah za nekatera večja javna dela v Trstu in v bližjih pokrajinah, kot tudi za u-resničitev še drugih vladnih ukrepov za razvoj industrije m občega mestnega gospodarstva po »programu tukajšnje KD«. To so v bistvu glavne točke- demokristjanskega volilnega programa za občinske volitve, ki slonijo predvsem na nekaterih že določenih gospodarskih ukrepih. Toda KD pozablja na vprašanje tržaških ladjedelnic železarn ILVA in drugih podjetij IRI, ki preživljajo veliko krizo in katerim ■grozi zmanjšanje obratovanja z zaporo raznih oddelkov, pozablja na zahtevo po okrepitvi tržaške trgovinske mornarice, kot tudi na učinkovite ukrepe za zagotovitev in razvoj blagovnega prometa z za-' lednimi državami. Demokristjane najbolj skrbi «stalna večina«, ki naj bi jim omogočila, da bi na tržaški občini ponovno uveljavili svojo neomejeno oblast in jo uporabljali iako kot v »zlatih časih«, ko je bil v veljavi sleparski volilni zakon o povezavah. Na zborovanju so do-kenčno odpravili iz tržaške občine bivšega »stalnega« župana Bartolija, ki niti ne kandidira na letošnji demokrist-janski listi. Za »priznanje« za njegovo »dolgoletno delovanje v' korist našega mesta« so mu izročili spominsko kolajno. Poleg strank imajo sedaj mnogo dela tudi razni občinski uradi. Včeraj so občinski delavci nameščali prve velike table, na katerih bodo stranke in razne organizacije lepile volilne lepake. Za sedaj se delijo mesta raznim organizacijam, ki bodo s svojo propagando podprle eno ali drugi. kandidatno listo. . Te organizacije imajo samo še danes cas, da vložijo na občini prošnjo, da jim dodelijo zadevno mesto za lepljenje lepakov. Strankam, ki se bodo udeležile volitev, bodo določili mesta na posebnih oglasnih deskah potem ko bodo vložene vse kandidatne liste, in sicer po 12. septembru. Županstvo pa je že začelo tiskati volilna potrdila, ki' jih bodo občinski uslužbenci morali razdeliti volivcem najkasneje do 7. oktobra. Kot smo že pisali, je v tržaški občini 209.706 volivcev, in sicer 115.432 žensk in 94.274 moških. Toda občinski volilni u-rad bo 27. t. m. izvedel zadnjo revizijo volilnih imenikov da črta iz seznamov volivcev osebe, ki so umrle, ali pa ki so na kateri koli drug način zgubile volilno pravico po zadnji reviziji volilnih imenikov. Okrajna volilna komisija je že v soboto potrdila kandi- datno listo KPl, včeraj pa je petrdila listo KD, danes pa bc pregledala listo PSDI. Kot terej vidimo, je sedaj zače! delovati ves volilni stroj, ki se bo nenehno vrtel do uradne proglasitve bodočih izve-Tunih občinskih svetovalcev. Na sedežu PSI je bila sinoči skupščina članov in so razpravljali o sestavi kandidatne liste. Novi direktor za javna dela Prefekturni komisar dr. Mat-tucci je včeraj sprejel ob 12.45 novega direktorja oddelka za javna dela dr. Paola Caborina. Izvedelo se je, da je izvršni odbor ustanove žaveljskega industrijskega pristanišča predložil vladnemu generalnemu komisarju vlogo v zvezi z dvema projektiranima podjetjema družbe JJnia Viscosa. Ta družba iz Lombardije je rezervirala dve obsežni zemljišči: Na prvem, ki ima 140.000 kvadratnih metrov, nameravajo zgraditi tekstilno tovarno. Na drugem ki ima 35.000 kvadratnih metrov, pa termoelektric-no centralo. Za upravljanje tega drugega podjetja so že u-stanovili družbo »Elettrica Triestina« V okviru industrijskega pristanišča so sedaj napravili nekatere 'korake za obnovo tren podjetij, ki so napovedala stečaj. Podjetje »Sbochelli«, ki je izdelovalo moderno pohištvo, je kupila neka finančna milanska skupina, ki je ustanovila družbo «Cantrjsa». Vdrli so v stanovanje in našli ženo bolno Ze od pretekle srede ni bilo več iz stanovanja 55-letne Erneste Serzan vd. Mian, zaradi česar je hišnica, ki jo je njena odsotnost presenetila, poklicala policijske organe. Vrata Mianinega stanovanja so bila zaprta in tako so morali poklicati tudi gasilce, ki so jih vlomili. Stanovalko so agenti našli na postelji bolno. Zdravnik Rdečega križa, ki je tudi prišel na kraj ji je ugotovil -delni mrtvoud ter odredil, da se jo odpelje v bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravniškem oddelku. Živčni napad Zaradi živčnega napada je 71-letna Filomena Pauluzzi vd Gradenio stanujoča s hčerke v Ul. sv. Marka skočila včeraj popoldne s postelje,_ pri čemer se je udarila pc ušesih in drugih delih telesa. ' Zensko so zdravniki v bolnišnic; poslali na II. zdravniški oddelek, kjer menijo, da bo okrevala v 8 ali 10 dneh. <( » V delavnico so vlomili Predvčerajšnjim je 43-letni Giacinto Orlando iz Ul. Gam-birv prijavil policijskim organom, da so neznanci v nočnem času vlomili v delavnico »Colautti« v Ul. Lazzaretto vecchio in odnesli iz nekega predala 16 tisočakov in nekaj drobiža. Policija je uvedla preiskavo. «» Nesrečen padec Kljub svojim 73 letom je hotel upokojenec Ettore Pa-scottini z Drevoreda XX. septembra sam urediti zavese in je stopil na dvojno lestev. Nepričakovano pa se je verižica, ki drži oba dela lestve strgala in mož je padel s poldrugega metra višine na trdi tlak. Pri padcu si je zlomil stegnenico leve noge, zaradi česar so si zdravniki, ki so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, pridržali prognozo. .—-«»— Z motorjem je padel 24-letni Egidij Pobega doma iz Pobegov št. 92 pri Kopru se je včeraj pripeljal s svojim lažjim motornim kolesom v Trst, a že pri bivši miljski železniški postaji je iz neznanih razlogov padel skupno z vozilom. • Številne praske in rane po obrazu ter predvsem možgan-sk; pretres so prisilile zdravnike v bolnišnici, kamor so ranjenca pripeljali z rešilnim avtom, da so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku. Če ne bo komplikacij, bi moral Pobega okrevati v 10 dneh. «»--- NA PROSEKU Z avtom podrl staro ženo Najmanj 40 dni bo morala ostati pod skrbno zdravniško nego na ortopedskem oddelku 72-letna Elisa Cappon: vd. Cibic s Proseka št. 96, katero je včeraj spremil njen sin v bolnišnico. Sin je tudi povedal, da je mati v jutranjih urah 16 avgusta prekoračila cesto Prosek -Križ v bližini begunskega zdravilišča, ko se je z avtom zaletel vanjo :n jo podrl na tla Danilo Pertot iz Križa št. 132. Po nezgodi je mater pregledal neki krajevni zdravnik, ki je potrdilo b poškodbah izročil karabinjerski postaji. «»—— O Občina sporoča, da je od ponedeljka 1. septembra zaprta za prontet Ulica del Mon-te, kjer bodo popravljali e-lektrične kable visoke napetosti. PROSVETNO DRUŠTVO «VALENTIN V0DNIK> ... _ v Dolini vljudno vabi prihodnjo nedeljo na proslavo in Pia stenske® laitora na JfflM ^ Nastopali bodo pevski zbori iz Brega in 0'c<"1(i®'reai. linski tamburaški zbor. duet Dario in Darko ob P ljavi dolinskega tria. plesna skupina iz B°)a domača godba. Začetek proslave ob 15.30 Po končanem sporedu PLES od 20. do 24. ure-Ples bo tuai v ponedeljek. V NEDELJO 1. SEPTEMBRA bo ob 15. uri na kraju ustrelitve pri spomeniku na strelišču pod Kokošjo pri Bazovici svečana PROSLAVA bazoviških junakov Na proslavi bodo govori in zapeli bodo pevski zbori. V SOBOTO 6. SEPT. pa bo polaganje vencev na grobove mučenikov pri Sv. Ani. tljski nasveti; 13.45 Iz ^ 14.40 sveta: 14.30 Okno v Filmska glasba; 15-10 [(), giasba, vmes reklame, • rJznji rodne pesmi in P*4®* krajev; 15.40-17.00 Pr* gtrauss* 17.00 Melodije Johanna Jjliarias; izvaja orkester Helmut ^ 17.25 Glasbeni mozaik,1* jg.lO nike v filmu in gl<^’usSi*IJ*i Glasba iz vseh dezei ^jjijije. 18.30 Od melodije do m KoWu-18.50 VII. kongres Zve« ^jlo mstov Jugoslavije; w Bb oikestri; 19.30-22.15 P . 22.15 Ritme izvaja kvartet ^ Jackson; 22.40 Glasba noč. slcvENHA pran- 8.40 Potopisi in spom' 'vjiito-ce Bevk: V konfinadji na^jl teni; 9.00 Popularna V* glasba; 9.45 Poje Pai7 itaUPj lente; 10.10 Odlomki « i(»e. skih oper; 11.00 Za dom ^ofjej 11.15 Skladbe slovenskiri^rj igri, Mariborski "j-* e ansambel; 11.35 Dyt- dije: 12.00 Joseph HWd timento v G-duru; .] ctrrfti-",, ski nasveti — Ludvlk - 0 si bomo zagotovili Pr.' Slovenska prosvetna zveza v Trstu priredi dne 4.9.1958 ob 20.30 uri l v dvorani na stadionu ( «Prvi maj« - Trst Vrdel-( ska cesta 7 t Koncert meškega pevskega zbora ..SLAVA KLAVORA" (iz Maribora) Zbor se vrača z mednarodnega tekmovanja v Arezzu. Vstopnice bodo v prodaji v Tržaški knjigarni od ponedeljka dalje in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. ft llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Izpred sodišča Rot v peklu je bilo za mornarje na „Eridanu Materi je «prodajala» zelenjavo bolj cpoceni» - Tudi policija se zmoti in obdolži gostilničarja pijanosti IIIIIIMlIllllMIIIHIMMHimiiMHHflllMIIIMIlMIIIIIIIMMMMIIIIItllllMMMIIMHIIIimilllllimiMmillHI*«*** Tatinski podvigi izprijene mladine Šli so na izlet v Mili e in tam okradli tobakarno Predrzne tatiče so odkrili komaj po dobrem letu Policija zaslišuje razne fante, med katerimi ni po njihovem mnenju težko najti «teddy boyse», izprijeno mladino, ki hodi ob robu 'kršitve zakona. Večkrat ne pride nič novega na dan, mnogokrat pa se policiji posreči odkriti avtorje tatvin, ki so šle že v pozabo. V preteklih dneh smo navedli nekaj primerov sedaj pa so končno ugotovili tudi, 'kdo je bil predrznež, oziroma bolje rečeno, predrzneži, ki so julija lani skoraj izpraznili tobakarno v notranjosti avto-filobusne postaje v Miljah, 28. avgusta so agenti priprli 19-letnega Luigija Giacuzza iz Ul. Commerciale. Ta fant je priznal tatvino v škodo Marije Paoli vd. Spagnoletti ter je tudi pojasnil, kako je prišlo do Tistega julijskega popoldneva je Giacuzzo srečal v nekem baru v Videmski ulici svoja dva znanca, 19-letnega Giorgia Cfereticha iz Videmske ulice in 22-letnega Giovannija Cerviat-tija iz Ul. Ovidio. Po kratkem razgovoru so se domenili, da bi šli na kratek izlet v Milje-Rečeno storjeno, in tako so se vsi trije vkrcali na oarnik in se odpeljali. V Miljah so obiskali številne gostilne in jim je vino stopilo nekoliko v glavo. Okoli 4. ure žjutraj naslednjega dne so bili že nekoliko utrujeni, Vsedli so se na klopico blizu avtobusne postaje, vendar pa se Giacuzzo ni umiril. Z metlo, ki jo je našel v bližini, je razbil nekaj šip na prednji strani postaje. Pot je bila odprta in fant ni hotel zamuditi prilike. V notranjosti je takoj zatem za-žvenketalo steklo; Giacuzzo je z brco razbil šipo na vratih tobakarne in vstopil. Kar je bilo denarja, približno trije tisočaki je izginilo v njegove žepe, ki jih je nato napolnil s cigaretami vseh vrst. Ukradeno blago je nesel prijateljema in se nato povrnil v tobakarno, od koder se je zopet vrnil s polnimi žepi. Danilo »e je že in kmalu bo odpeljal prvi filobus. Nevarnost je bila, da bi kdo videl fante, katerih obleke so komaj zakrivale plen. Zato so se odpravili domov peš. Brž ko so prišli iz Milj, so skrili cigarete v jamo in se tudi domenili, da se vrnejo po nje proti večeru. Denar so si seveda že prej razdelili. Giacuzzo ni čakal pajdašev. Popoldne je srečal svojega znanca Ennija Sossija iz Ul. del Friuli, s katerim sta šla po cigarete in jih prenesla v znančevo klet. Vsak sta si vzela po pet zavojev, ostale pa bi moral Sossi prodati in dati nekaj izkupička Giacuzzu. Vesel, da je vse uredil, se je zvečer sestal z Okretichem in s Cerviattijem, ki sta bila že pripravljena na odhod. Bila sta prepričana, da ju cigarete še čakajo v skrivališču. Giacuzzo pa ju je razočaral. Povedal jima je da je že bil v Miljah in da ukradenega blaga ni več našel. Giacuzzo je povedal agentom, da mu je Sossi teden dni kasneje izročil 2000 lir in nič več. Fant je tudi priznal, da je ukradel iz neke drogerije na Stari istrski cesti denarnico z 10 tisočaki. Isto je zagrešil v drugi trgovini na Trgu C. Alberto, a tokrat z manjšo srečo, ker v ukradeni denarnici ni bilo več kot 1000 lir. Okretich je več ali manj priznal vse, Cerviattija in Sossija pa niso mogli zaslišati, kjer je prvi vkrcan na neki panamski parnik, drugi pa je v zaporu v Jugoslaviji. Tatinsko trojico so prijavili sodišču, kamor so prijavili tudi Sossija pod obtožbo posesti ukradenega blaga. Življenje mornarjev ni prijetno, pa čeprav daje včasih tudi zadoščenje. Biti mornar na ladji «Eridano» last neke genovske družbe, pa je pomenilo toliko kot biti v peklu. Ladja je plula pod žgočim soncem Perzijskega zaliva in še dalje proti Indiji, mornar-, ji pa niso imeli niti tropskih čelad, ki bi jih obvarovale prepeke. 2. aprila je ladja prispela v majhno pristanišče, ki ne zasluži tega imena, Mormugao v portugalskem ozemlju ob indijski obali Goa in ker ni bilo tovora, se je morala ustaviti 19 dni. Od teh je bila 10 dni v zalivu in mornarji niso mogli niti na kopno, ker niso imeli nobenega motornega čolna. Ladja ga je sicer imela, vendar je bil v takem stanju, da se ni nihče upal nanj. Na srečo jim je neka pomorska agencija posodila čoln tako, da so lahko šli za Veliko noč v mesto med ljudi. Ko je dospela pošiljka so morali mornarji nakladati in seveda še vedno brez čelad. Eden je moral celo v bolnišnico zaradi sončarice. Ko je ladja odplula, se je življenje na krovu še poslabšalo. Vodo so racionirali in vsak je dobil le po 1 steklenico pitne vode in kakih 8 litrov vode za umivanje. O prhah pa ni bilo niti govora. Nadalje so jim dali le po 1 limono in namesto mleka samo 250 do 300 g kondenziranega, ki bi moral trajati 4 dni. Seveda so se mornarji pritožili 61-letnemu poveljniku Francescu Pataneju iz Catanie, ki je mora! zamenjati obolelega kapitana ladje Luigija Oneta iz Camogli pri Genovi. Toda mož je samo stisnil ramena in dejal, naj se v Trstu, ko bodo seveda prispeli tja, pritožijo na pristaniško poveljstvo. Mornarji so ves cas trpeli in tudi pretrpeli, pa čeprav so nekateri oboleli, ko se je med plovbo pokvaril tud; hladilnik in kasneje razn,- deli motorja, ter so se v našem mestu res pritožili. Patane je moral polagati račune, a mož se je kaj kmalu rešil. Krivda za vse pade na kapitana, je dejal, a s tem se ni rešil obtožbe kršitve člena 1159 plovnega zakonika in prijave sodišču. Aprila lani pa so ga popol-r oma oprostili, medtem ko so akte poslali državnemu prav-dništvu za obtožbo Gnete. Včeraj je bila razprava proti Oneti in tudi ta se zaključila z njegovo oprostitvijo. Sodnik; D’Amato, zaplsn., Scelzo. Giuseppu Cozzolinu, lastniku trgovine s sadjem in ze-lenjevo v Ul. F. Venezian, se je zdelo, da njegova prodajalka Bruna Plisco ne računa materi prodano zelenjavo po trgovski ceni. Zato jo je začel nadzorovati in je ugotovil, da je bil njegov sum u-pravičen. Mlado dekle naj bi 13. avgusta 1955. leta prodalo za 416 lir blaga in zaračunalo le 200. Nekaj dni kasneje se je isto ponovilo in sicer namesto 328, 361 in 400 lir je zapisala v knjigo za vpis prodaje 115, 100 in 145 lir. Nadalje so jo tudi zasačili, da si je 20. avgusta spravila v žep nekaj denarja, s čimer je bilo jasno, da je začela tudi krasti. Seveda jo je gospodar nemudoma odpustil in tudi vložil prijavo sodišču tako proti njej k*t proti materi Ani Staver por. Plisco s Trga Skorklja. Obe sta se morali zagovai^ jati in medtem ko je sodnik oprostil Bruno Plisco, ki je sedaj že poročena, zaradi njene tedanje mladoletnosti, je mater obsodil zaradi prevare na 3 mesece zapora in na 3.500 lir globe. 29-letni Silvano Viscovich iz Ul. Gozzi je imel že enkrat opravka z družino pomorščaka Tullia Fonde iz Ul. Ma-donnina m je bil tudi obsojen. Sedaj pa je moral ponovno na zatožno klop pod obtožbo groženj in kaljenja miru, ker je v prvih dneh januarja lani tolkel na vrarih . Fondovega stanovanja ter kot I obseden kričal, naj mu odpro, ker bo drugače vse razbil in tudi vse pobil. Sele kasneje se je vroče-krvhež pomiril, vendar je bilo že propozno. Za svoje neumno vedenje je sedaj dobil G mesecev zapora in 5.000 lir denarne kazni ter bo mora! vrhu ysega še plačati zasebni stranki 18,OQ0 lir. NEDELJSKE NESREČE Z motorjem se je ubil S skuterjem se je zaletel v motor policijskega agenla Kuda prometna nesreJa je prekinila nit življenja 31-let-nemu Aldu Turcu iz Istrske ulice 15, ki je šel v nedeljena izlet s 25-letno zaročenko Silvano Ceglar iz Ul. Molin a vento proti Trbižu. Nedaleč od prelaza Kokau se je Turcg -a neznanih razlogov zaletel s svojim skuterjem v motor agenta prometne policije Guida \igna-rellia. Zaradi silovitega trčenja so vsi trije odleteli nekaj metrov stran . od vozil in medtem ko se je dekle le malo ranilo v nogo take da j,- bo zadostovalo 20 dni zdravljenja, je njen zaročenec v trbiški bolnišnici, kamor so ga odpeljali skupno z ranjenim prometnikom, podlegel hudim poškodbam. A gent bo okreval v naj slabšem primeru v mesecu dni. * * * Tudi V našem mestu in o-kolici so zabeležili nekaj prometnih nezgod, vendar na srečo nobene s smrtnimi žrtvami. Eden od ponesrečenih je 22-letni Lucijan Perce iz Ko-ludrovce pri Zgoniku, k: je nedaleč od Bazovice z motornim kolesom treščil v obcestni kamen in odletel na tla. Zaradi številnih poškodb po telesu, od katerih je najhujša zlom kolka, bo moral mladi fant ostati pod nadzorstvom zdravnikov ortopedskega oddelka približno 40 dn, 6-letno Nadjo Cuk s Proseka št. 75 pa je na trgu pred cerkvijo podrl na tla mlad kolesar. Dekletce se je pr' padcu ranilo na glavo, in ker so možne tudi druge, čeprav ne preveč nevarne poškodbe, so jo pridržali s prognozo o- Nekega dne so prinesli 52-letnemu gostilničarju Salvato-ru Ugu iz Ul. Capitelli sodni dekret, s katerim je bil zaradi pijanosti obsojen na plačilo 1.000 lir globe. Ugo je seveda nemudoma vložil priziv, ker njega ni nihče še videl pijanega in tako je prišla na dan kaj čudna zgodba. Policija je med preiskavo o nekem ropu našla 43-letnega Giordana Minco iz Milj pijanega na tleh pred Ugovo gostilno. Na vprašanje kje je pil, je mož pokazal na bližnjo gostilno, s čimer je dal možnost policijskim organom, da bi gostilničarja obtožili, da je postregel pijanega človeka. Namesto te obtožbe, pa so ga obtožili... pijanosti. Seveda so tedaj moža opfo-stili obtožbe, a sedaj je moral ponovno pred sodnika, tokrat pod pravilno obtožbo. Toda mož se je otepal tudi te češ, da ni Minci z ničemer postregel. Tistega večera, je pojasnil, je z nekim pleskari jem belil lokal. Minca je vstopil, vendar ni bil niti najmanj pijan. Dejstvo pa je, da on ni postregel možu, ker je bila pri točilni mizi njegova sostanovalka, ‘ki je že umrla. Ce je kdo postregel možu, tedaj je bila lahko edino sostanovalka. S tem se je gostilničar ponovno rešil sitnosti, ker ga je moral sodnik oprostiti češ krevanja v tednu dni na I. da dejanje sploh na obstaja. ' kirurškem oddelku. ■ A D I O Ludvik Sh' ^itt ______ ozimnih žit; 12.25 Pdie ^oVi Pj vokalni kvintet; 12-*? AV*e ? snetki kvinteta brstov jj 13.15 Zabavna 8\fbs, vestila; 13.30 MeM0|^ske Cvetka Souček Pple J‘lod[j< hovne pesmi; 14.00 tu in tam; 14.30. ZanC(t6 znanost; in tehnike; ‘mbi<,iH " ure z narodnim anaa gRjS solisti; 15 15 Zab .Jlaine; ]L. vmes obves.ila in rek tr3^o, Pi slc-venski planin* vopr> , zah od Maribora do XI Od Mojstrane do, gaprljL dc.ma; 15.50 Wal-Berg- 16 00 IB za klavir in orkester. . M u, za klavir in or- Za J’u(. ritmov in popevk; u ,8.00 5 | b'tel je in poznavalce. jla'.. turni pregled; 18.15 ^Vjual1'0* basisti; 18.45 Domače » a A 19 PO Zabavna vestila in reklame, -malega zbora Radl?in 20.30 Charles Martin^ Spomini iz detinstva: • an: , ska igra - VVil.liam SagJ. « veška komedija, r^t..,»i: S*!,,j. Tcry; 21.53 E. Mac Dg l5 Z» fjjd be o morju op. 55, amer jfstelje jazza; 22.35 plesni orkester Ra? -A.n ester TELEVIZIJA ^(t, ’ za otroke. VAj film; 18 -u- Pj; 17.00 TV za otroke rietž, risani «)!»:**£*; 18.45 Umetnost in zna &t Italijanski muzeji; *8'VjO 'fj, življenje; 20.30 Vesti, pijf.ji; sello; 2100 Ljubezen^ Q'l TOREK, 2. septembra 1958 RADIO TRST A 11.30 B-rezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Auriana Bernonija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester «Teleiunken», dirigira Max Greger; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Pregled dnevne, ga tiska; 17.30 Plesna glasba; 18.OO Roussel; Pajkova pojedina balet; 18.30 Glasbena lantazija; 18.55 Poje sopranistka Ileana Bra. tuževa; 19.15 Sirimo obzorja!: »Mladi državljan«, nato Pestra glasba; 20.00 Šport: 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna: «Tridešet let Briand-Kellogovega nenapadalnega pakia«; 21.20 Trio Harmonie; 2i.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharrho-riije dirigira Sergiu Celibidache: Rezniček: Uvertura k operi »Dona Diana«; Debussy: «Iberia», suita iz skladlje »Podobe«; 22 00 Literatura v Sovjeiski zvezi; «So. lohov, vrhunec sovjetske litera-tuie«; 22.15 Orkester Andrč Ko-steiane z; 22.30 Romantična glasba; 23.00 Sekstet Benny Goodman; 23.30 Polnočna glasba. RADIU 1'RST 14.30 Kulturne vesti; 16.30 Poezija Sisinia Zuecha; 17.30 Koncert. RADIU KOPER 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 12 50 G.asba po željah; 13.40 Kme. Illltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN PUROKt Dne 1. septembra 1958 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 8. POROČILI SO SE: inženir Fo-retih Bonaventura in učiteljica Ragher Vanda, trgovec Calzi E-dcardo in gospodinja Zupancich Edda, mehanik Cocolo G.ovanni in gospodinja Plocar Noemi, geometer Gruden Giordano in uradnica Lozei Annamaria, šofer Iskra Bruno jn prodajalka in Batič Luciana, zdravnik Mazzuchin Fran-cesco in gospodinja Cioppi Lidia, uradnik Cucci Fulvlo in uradni-ca Zaccaria Iolanda, pravni zastopnik Naidon Tarcisio in učiteljica Garbin Maria Antonietta. UMRLI SO: 73-letni Ferluga Antonio, 20-!etna Fiasson Adriana 5 dni star Castarina Paolo, 25-1 et ni Stubel Bruno, 79-letna Zanier, vd. Balbi Pasqua, 66-let-ni Marcolin Luigi, 69-letni Mi-cheli Vittorio, 56-letna Simonič, poi Sbisa Erminia, 79-letna Ar-tusl, vd. Sussa Caterina, 5(i-leini hudim Čarlo. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovanni 5: doti. Praxmacer, Trg Unitž 4; Prendlni Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. «»------- ENALOTTO XXI 111 1XX X X 2 Pet zmagovalce ■ z 12 točkami dobi po 7.040.661 lir, 98 z 11 točkami po 269.413 lir in 1009 z 10 tečkami po 26 J66 lir. 12 so zmagale: 2 v Genovi, 1 v Milanu, 1 v Rimu in 1 v Florenci. 22.00 Toto 22.50 Vesti. klub; ______ K I W L_,— -16.00: a V K EvceUior. 16.00: »Vod« „airf Rictnrd Todid, An ^ Herbert La™ pfLrfrf Fenice. 16.00: »Dvoboj ^ Bravo«, Vera Ralston, Narionaie. 16.00: »ResnicoA, ba Linna Stuarta«, e- . Astra Roiano. 15.00: «K.ff in ske legije«, FernaP0 j, Gray. ,, narvi.„ stom«, C. Vanel, B- gl" Moulondi. Prepovedal letnim. , ... K,«, Aldebnran 16.00:, &c pulti«, John Payn«, , j Arlston, Glej letni kin-- *MV,. Aurora. 16.30, 18.20, lAj) lec .e pustil podpis«,.frijoie* Kriminalni film. M , Mi kaj posebnega«, B°Burt S‘r , Areua Diana. 20.00: P poljubi me«, Doris Anston. 20.00; »Pil°l Moore. f? Garibaldi. Kot zgoraj. Ljjl3»' Marconi. 20.00: »Okraj ne Clair. ,,.v\ n° Paiadiso. 20 00: «Kra;J.vo. „ ^ Danny Kaye, V Ponziana. 20.00: »M,1 v lat«. Stan Laurel Hardy. ,„iK “ Roiano. 19.45: »Carovn Burt Lancaster, K« -gisrf burn. Secolo Sv. Ivan. 20.06- pod^f) Silvana , Mangano, ."spro1 Stadto. 19.45: »Okno "aSp (Krt Bardot. ,„rt,na .t Valmaura. 19.45: Hf*' Rock Hudso.,, NlarW KINO MILjE » Europa: «Pod grožnjo«-^ ju Roma: »Najlcitša pese‘ Palma. ,„ira* Verdi; »Zasebna t«Jn emancipacija ^NEODVISNI TUNIZIJI *«'Xsj*;*»* Sladko kakor b • oisliti. Nedavno l°i mo^li | 20.000) in v sezonskih kmečkih “!uen!k naslovila na nekftu- dtl-ih' Računaj°’ da >e na ,em V. neod- < Sre tako Večje število žena moremo najti y raznih obrtih (okrog niški nst pismo, V katerem po- vij o nipj j *cm Pismu nie: Nednd„ruglm tud' n mn Km n0ilm° feredže, želi- pra-tudi nasled- ^w nffioderne' zahajati naš: starti 86 2abavatl KaJ nai „.naS ne razuniejo. nato ie ; .Prav‘*o?» Kmalu v toda »dgovor nf >S0P's objavil sam in t0 pismo. »Oče mem 'morit*"1 hčerko- Razumem da f1"6- case’ toda ho-nas.’ M; otroci. razumejo tudi 01 druga/eareJS1 Smo vzS°je-1» treba 2a,radl tesa bi bi-111 Postnn ‘ko pazljivostjo It, ki pn° odpravljati običa- kreokn Sm° 2 niimi še tako V T Povezani,i. ko “opažen1"13*0 tudi vis°- ®ancipiran- - m evroPsko e- manogo deklet'?6' Imamo adpraviie f ' So za vedno teredžo. Nekatere nos.jo feredžo, koketnosti, prozor- iei dske feredžo. . sicer “ le ‘z K0- Pod p°gleda, hk/jf111 ne skrivajo i° obris- - a 1 Pa P°udaria- ” “orise -u Poudarja- !* ženska oh??' Tradicional-Ka obleka je doživela modernizacijo. Ven- iiv, i nemajhno število mid y6dn° v popolni lea H,rimi zidovi. določeno aar Pa še Žena ie tuniška d?j neodvisnosti ?nog0 d vtada napravila *ivWje o 1 olajšala ženi Prepoved-iP0Sebn° tireubo ^‘.Prastar 1P0hgamij0 Postonn. ne dob * je mJ° pravico, po ka-kadar , m°geI zapoditi k°n ip a mu zdelo. ? to lori°V0^en samo če a kandid-?6ta oba zak°n-)e možna i a’ razPorcka pa Po sodni poti. ivajo tako ‘majo mot? Pravice kakršne ^ntejo Kiti *• 9ne vonjo in “ke svete L Vofivene v občm-ust« Pričakovanju, da Ptlzna ‘3Vodaj"a skupšč ima p°5lanskn 6 uPravice tudi u zbornico v ketiam 4 naPredovan1tala dost°Pna m 2a seda? 1 2aP0Slit’ trčeno .2avzemajo žene b! Vidnejših stevil° Položajev 'nega žiJ? Področjih diuž- S ‘f« dv -enja dežele. Tu-v?Jrlt- ion 2drsvnic>. 50 bol-^iiten učiteljic >S1C: Jon^a h?*15* polo° Ž6na’ °d česar Cna^dtnžno V"Ca . na delavke vnetjih osebje. V raznih n ?6 n * •5000 žena- o- k°t Drna* 3 lkl Je zaposle- Prodajalke in 150 uprava in šivilje. ,,,,,iiiniii,llu|,lllllllll|l| ... w .Giotto - Restavra-V «loren„-b?Zil&i Sv. Kri- v ">*ir j kažejo, da bo- «ihčeria Giotta ° ,italji“"skeg“ *Uka°dkrili strm vedel a?r2?. katero ni a- kovpj , °dj a skupine ^nike ? ‘Skrbništva za r-j ' Rrocacci je iz- mVi': fia?0vi*1 sHt preSiedovanjem k? di» se ""k v kapeli «Dei 1:kei v Neki Nie1 >»1: ' stoletj resje umetnik, ki JU popravljal tV^Je freski Posebno še ^ n:Ska>*? 5e "fPt°vanje Sv. Prvnt°Vem restn pokvaril. " *• Kili la v vsem področju zaposlenih okrog 120.000 žena. Ločitev med spoli, ki je za žene tako žaljiva, počasi izginja na raznih zborovanjih. Med fanti in dekleti se vzpostavlja iskreno tovarištvo. Vendar pa so tu tradicije najmočnejše. Za pretežni del tuniških mladeničev in deklet je ljubezen nekaj meglenega dalj. nega, nejasnega, poroka pa je odvisna od staršev. In kaj jim preostane? Domišljija. Filmi z erotično vsebino doživljajo velik uspeh, mlada, v glavnem moška publika pa ves cas prikazanja vzdihuje ali kriči. Zakonski ukrepi morejo seveda zajeti le najosnovnejše stvari, in zaradi tega je bila in bo še vedno cela vrsta osebnih tragedij, ki izvirajo .z zaostalosti posameznih družin ali krajev. Proti tej zaostalosti se bori s precejšnjim uspehom močna organizacija namreč Nacionalna unija tuniških žena. Na čelu te organizacije je agilna in povsem en.ancipirana predsednica Rad. hia Haddad. — Naš nacionalni problem poudarja Radhia, je revščina Tudi mi v Uniji moremo glede tega napraviti mnogo. Naša želja je, da bi čim bolj pomagali revnim ženam, ne da bi pri tem ranili njihovo dostojanstvo. Ne sme se dogoditi, dg bi te žene razumele to kot miloščino. One same morajo sodelovati pri tej pomoči. Po naseljih jim dajemo volno za delo, namesto že izdelanih stvari; kmečkim družinam, ki so se preselile na periferijo glavnih mest pa dajemo kakšno kokoš ali zajca, da jih redijo. Vzgoja, pa naj si bo še tako omejena, more biti dostopna vsem. To so sicer malenkostne rešitve, ki jfa morejo vendarle mnogo koristiti Predsednica tega združenja je mnenja, — kar je za Tunis popolnoma novo — da mora poročena žena delati, če to ne gre na škodo ravnotežja v družini. Zanimivi so odgovori Radhie Haddad še na nekatera vprašanja. — Ali se morejo mladi ljudje poznati pred poroko — jo je vprašal neki novinari — Vsekakor; obstaja seveda tudi riziko, toda tudi tu morajo starši odigrati glavno vlogo. Oni morajo mlademu deklletu dati potrebno vzgojo in ustvariti v njej zavest o lastni odgovornosti. Tako je za dekleta, ki imajo šolane starše; za ostale pa bo, kakor upam, to dolinost v kratkem prevzela Unija. Na kakšen način bi tuniško dekle moglo najbolje prebiti svoj prosti čas? — V glavnem v športu in v skavtskih društvih. Šport prinaša zdravje in zadovoljstvo. Pa tudi kino — v kolikor imajo starši zadostno mero odgovornosti in znajo o-rientirati svoje hčerke. Tako življenje počasi odpravlja stoletni mrak. Utegne se celo dogoditi da bodo nove šolane generacije prekoračile nekoliko bojazljive okvire te sicer simpatične predsednice Nacionalne unije tuniških žena. H!:i: "V P' OBRAČUN^ O LETOŠNJEM^FESTIVALU Prodoren uspeh slovenske pesmi: «V. Vodopivec» zasedel prvo mesto Zbor «Slava Klavora» is Maribora si je zaslužil boljše mesto, kot bi tudi Sarajevčani bili še boljši, če bi popravili program Pevska zbora «Vinko Vodopivec* (zgoraj) in »Slava Klavora* (spodaj) Primorski akademski | zbor aVinko Vodopivec« je pod vodstvom Antona Nanuta dpsegel prvo mesto v tretji kategoriji z najvišjim številom točk vseh sodelujočih zborov. Dirigent pa prejel umetniško nagrado za priznanje kot najboljša od vseh dirigentov. Jugoslavija je odnesla tri nagrade. Veliki uspeh Sarajevčanov v prvi kategoriji in tretji kategoriji. Nastop Mariborčanov in Primor cev v drugi kategoriji. Arezzo, 31. avgusta 1953 Ni dvoma, da je primorski akademski zbor sVinko Vodopivec» edini zbor, ki je imel s sabo samo tri ljudi, ki niso peli. Srečen sem, da sem bil med to trojico tudi podpisani. Vsi ostali zbori pa so namreč pripeljali v Arezzo večji ali manjši roj ljudi, ki so jim uglajevali pot. Pravzaprav pa je tudi skupina «Vinko Vodopivec» nekoliko narasla, ko smo na trčaški postaji z veseljem sprejeli medse dirigenta proj. Oskarja Kjudra. V Arezzu pa nas je pričakal prijatelj zbora in eden izmed njenih duhovnih ustanoviteljev, skladatelj Alojz Srebotnjak. Prvič v Arezzu Ze no pbti smo ugotavljali, da bo borba za prvo mesto izredno težka. Čeprav smo se zavedali, da smo vendarle tako pripravljeni, kot še nikoli, nas je skrbelo in razumljivo je, kako težko bi nam bilo ob vrnitvi, da bi razočarali Slovence in pa naše tržaške prijatelje, ki so nas prišli pozdravit na postajo in nam želeli uspeh, ki so ga pa tudi zares pričakovali. Kot je znano, je bilo Jugoslavija s svojimi tremi zbori tudi letos močno zastopana. Mariborčani (DPD Svoboda sSlava Klavora») so odšli pred nami s svojim osebnim avtobusom, medtem ko smo Sarajevčane (KUD sProletem Sarajeva) dohiteli v Florenci. Jugoslovani so prišli v Arezzo, kar so zabeležili tudi italijanski časopisi. Tekmovanje se je začelo že v četrtek 2S. avgusta dopoldne z Gregorjanskim petjem, kjer Jugoslovani niso sodelovali. Zmagali so domačini Scuola Corale Anghiari (A-rezzo). Popoldne smo u drugi kategoriji nastopili akademski pevski zbor «Vinko Vodopi- A i 't J i ■ J -v -t v *- ■ -j VELIKI NAČRTI VZ. NEMČIJE. POLJSKE IN ČEŠKOSLOVAŠKE S prekopi in rekam Baltsko morje s Dela bi terjala velikanske stroške, zato se ne da reči, kdaj se bodo začela Zelo pogosto se najavljajo večji ali manjši načrti o gradnji novih mednarodnih prometnih arterij, kar pa ni nič čudnega, ko se svetovni promet tako naglo veča, pa naj gre to na suhozemski ali pomorski promet. Načrti pred-idevajo gradnjo velikih čez-ceiinskib železniških magistral, nove avtomobilske ceste, ki vežejo eno državo z drugo, predore pod Alpami, nove prekope, ki spajajo rečne sisteme in tudi velike naftovode, ki naj dovajajo velikanske količine goriva od vrtin do pristanišč. Pri vsem napredku tehnike pa se, kot vidimo, še vedno uporabljajo večinoma kla-s.čna prometna sredstva in čeprav se letalski promet naglo tča, se še vedno veliko go-■ ori o izboljševanju, razširjanju ali razčlenjevanju že ob- stoječih prometnih poti. Kljub temu se v nekaterih deželah posveča vedno večja pozornost novim rečnim plovnim potem in prekopom, ker imajo ti veliko prednosti pred ostalimi prometnimi sredstvi, posebno ko gre za prevažanje velikih tovorov na velike razdalje. Res je sicer, da je po prekopih in rekah prevoz nekoliko počasnejši, zato pa j? veliko cenejši. V nekaterih vzhodnoevropskih deželah se v zadnjem času veliko govori o gradnji pir.vne poti, ki bi povezovala dve doslej povsem ločeni morji. Ta načrt predvideva v-sto prekopov, ki bi spajali nekaj večjih evropskih rek in preko njih povezovali Baltik s Črnim morjem. V Vzhodni Nemčiji se že g.adi eden izmed prekopov, ki spadajo v ta načrt. Gre za '''aiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiimiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiirm&iiiiiiiiiiiMiiiiiiimtiiiiitimiuiiit sto leti v barkovljanskih krčmah... •bero' kM?e sta Pila ‘ ' b°ter Mireu ™ Miček pa "aj J'n -Snj?0 Barkovlje I* n'dela?e Bark°<*ne, STedah ,U“?e P^eJ°. k, , 0 se Pjane«, ^0 o Aebl^hi, dl\Kontovelci in bark? p zafrkavali« 8:asii!m se je ne PUance. 'i j Povsem jV PriEinalu« nie je "l dru6ače, kaj-Je ‘bajalo, da ^ ^^IkahlT Pijej0’ Mi >. zaspane» ^ V ’“m' ^ j, Ve’ilca razli-6 ^°vek v sre- ?afpan- Zato "je satno pone- aVa Kf v j*te» 8.6 odst. manj kot ^ mesecu Pretek'ega,„v,i,> v telS IllCbCCU JJIV.VV..-K , . y sedemmesečno razdoDJ in lanskem letu kaze , dec prodaje rib, « lanske prvih sedmih rne5a 526 stote' ga leta Prodall,__2 en jih 1 20.526 sW rib, medtem ko so istem razdobju let 508 stotov manj. Na sadni in P na debelo so v let0*« v t* liju pripeljali 26-M tel lenjave in krermP ^5,: 18,153 stotov sadja U“ * ,t 24.480 stotov »len z ter 23.22 J(. sadja m. krompirja sadja). Potrošnja -.- - sg, , lenjave se je dvign ^.h (c prvih "sedmih kočega leta prvpelJ „ j2o sip -lir]* ško tržnico skupno - p,pi tov zelenjave in ter 108.617 stotov sa0J 'dpbg tem, ko so v istem lanskega leta prip1e •L-ptapiri* stotov zelenjave U* ,. ter 90.260 stotov saa. ^ Iz mesečnega P°r°f'i je luške trgovinske zborIl:ie v 'r di razvidno, da so . c rar tošnjem juliju podI .j]j $ mere normalne. "3 te®' 82.2 mm padavin Pa !na, t*- peratura je bila n°r -jpji zen če izvzamemo nadp<1'' den, ko je dosegla prečno raven. Ugod je vplivalo na rast r^ dih tur, medtem ko se J®“ 0(j!/r polju in v vinograd jalo normalno. je bi' je treba poudariti. njfca»l občutiti močno_ P°" jp# sena in druge živin ^ Končno naj še °*e”, zif je bilo 31. julija et0\,, slenih skupno 88.361 t 3J pomeni 135 oseb mav pri®?., junija istega leta. jul') javi s položajem 'n;ž»® 1957 pa so zabelezdi števila zaposlenih za^ 'gtev - Povečalo pa se _)e . \>i[ brezposelnih, ki J1" _,edte 31. julija letos 15.213- ® j5f ko jih je bilo 30 J1* DOn®®j ga leta le 14.316, ka u 89 da je bilo v tem m brezposelnih vec. v r jjo ‘ vi z 31. julijem pas' bilo 16.369 brezposeln 1'{0 p je v letošnjem ju«J zjro® vilo znižalo za M56 ° 7.1 odst. Skupina jamarjev društva «K. Debeljak« v polni opremi lo Debeljak dosegli največjo globino in kolikšna je bila. Naj vam povemo, da je bilo to v Alpah na meji med Francijo in Italijo, kjer so prišli v globino 463 metrov. Gre torej za mlado, a zelo požrtvovalno društvo, ki zasluži za svoje resno delovanje na področju' speleologije res vse priznanje. Kolo lambrete je zdrsnilo V nedeljo, morda uro po polnoči, se je 21-letn, Lurnano Licata z Lonjerske ceste vračal z lambreto proti domu. a prišel je le do mitnice pri Zavljah, ko je zadnje kolo Zdrsnilo in se je šofer znašel precej potolčen na tleh. Odšel je v bolnišnico, kjer so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili, pa čeprav so mu ugotovili kostne poškodbe, ki se bodo zacelile šele po 20 ali 30 dneh zdravljenja v domači oskrbi. V jutranjih urah pa je moral slediti Licatu v bolnišnico tudi Romano Orzan 'z Križa št. 139. ker se mu je med vežnjo z motornim kolesom odklopilo stojalo, k, je povzročilo ravno pred delavnicami Acegata v Ul. Broleto njegov padec. Ker se je ranil po čelu ter se odrgnil po kolenih in no su, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Nesreči pri delu Zidar Antonio Zanin iz Vi-eolo Ospeda.le Militare je imel eno oko pokvarjeno in včeraj mu je apno, s katerim je belil steno hiše v gradnji, ka-11 ic v zdravo. Na srečo pa poškodba ni nevarna in mož bo okreval v 8 dneh. Ves ta čas pa bo moral ostati na 0-kulističnem oddelku. Aldu Sibeliju s Trga Liber-ta pa je med delom padel na roko težak valj stroja, ki ga je razstavljal. Valj mu je zmečkal dva prsta, zaradi česar bo moral ponesrečenec 0-stati na ortopedskem oddelku 26 do 30 dni. horoskop ZA DANES. ■„ 1,6. OVEN (od 21. 3. o°ob IjtF Harmonija in sreča Ijeni osebi. Večer Pre . domačem krogu. 20. BIK (od 21. 4. do da o Ne nasprotujte tez",ltv3 .1 delali doma. Vaša cu■ o«*" do zelo cenili predv : ki z njimi živite. io DVOJČKA (od 21; ada s® 6.) Velike možnosti, gji ■ čate ljudi, ki bi j' gje'0'-. pridom pritegniti k r.ju. Ne zanemarjaj . spondence. jj. . RAK (od 23. 6. d°oame® Upravljali boste ^jje vrednote, ki so varn Popolno raz upane najbližjimi. LEV (od 23 d°0 >V Bclje boste spoznal' ‘‘"j y: svoje prijatelje. P® „.jlo v bo sreča mila. Presene bc neko darilo. jo DEVICA (od 23. :»boste " 9.) Z uslužnostjo si ." stvarili nova prijatelj p. močne simpatije. Jasn jetno razpoloženje „ skero krogu. „ 9 1 TEHTNICA (od rjte0L 23. 10.) Skušali bodoJio y» ti vaso pozornost. J" i 0 « bo skušal dvoriti s ^ opazno. , lO.j ŠKORPIJON (od {-t- ,val' 22 11.) V poslovnih u* se bo vaš sloves P° xustvC,i dil Tudi kar zadeva jeii Življenje je dan u“ ^ trajnejše odločitve. 8° U STRELEC (od 23. l1' r«s, 12.) Dober nos vas g koraka zaradi k3'1a g6gti’ ij se utegnili kasneje K j2 KOZOROG (od 21. vZt®. 1.) Na mestu Je._ v«„ 20. 1.1 na mesi« . -e y.. rest glede posla, k! po*' kega pomena za vas življenje. . do |i VODNAR (od 21. K0 i> 2.' Prijatelji vam a.0 0^ rove dokaze za sVJudi ?i,i bično naklonjenost. v«** de zdravja je odveč zaskrbljenost. V d 20. z. do Znašli se boste pre“,ega ... RIBE (od 20. 2 e 1 vprašanjem od kat re*i0tr ie * maI-,i -... .... r- j za bi utegnili zamenja'* vprašanjem uu " ng s ,j boste imeli pričakov ^pi: sti. Ne bodite preskr _ c car.je. predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob '*■ ur‘ in na prostem ob 29. uri film: «Puščavske miši Igrajo: RICHARD BURTON in JAMES MASO* PRIMORSKI dnevnik I septembra 1958 J onu ra lili jo ®,"5&* *"•“as skega i1 mediteran- ?alno aT?fa > ^or- bejrutski tr„ ■ venc*ar so dne nenalfVC1 okroš Pol-tr?ovine -CeU ?a Primer Za vsak Je ravno L sftrahu- Včeraj plodirala vL J?1 casu eks' pred tr- steklo in u frčalo ku rta i£{?Va P'^ni- Nove žrtvek ? mrtva- mirov. bejrutskih ne- se eksPlozij ker Sličn° W, Pe vedo, k1e^?heCel ljudje Gredo na kul caka smrt-Rubijo žh>n nje in iz-borb 2a časa zijo je Tiad0 ^ opozi-i°da sedai čfa Precej več, n'irje in Uj praX ie Pre-skoraj ni rti vejenje“ Lih^ da Jeno, da r,A onu ni ure' Ciso (jo w še vedno Trgovci ja razčiščeni. Jazljfvo oktol^ tega b°-rajo železni ure odpi' Poldne jih hftrnSe’ a °krog VJt do zapirajo, Zf:°di se ‘,,,1"'"njeSa jutra. Plozije ?p j pnde do eks- treh minut« Čp0ldne in v ZaPrte tro E0 trS°vine ča nri’rtl g0Vci pa gledajo, Bejrut živi Pirnprei domov. r-t neeotni,^ ,ozrabiu sPlQš-Pr. ncKlaio ° “: Taksiji na voziti v določeni General *>l?'lse(inilfUidfc s«hab, novi 1 letos --*nona’ ki b0 Prevzel oblast smeri iam ]e ^nekatere ulice — ,el> ki i0 ’ mestni pre-t^e’ a L v. r°kah opozi-rga v “^drugem koncu S* vert^šcu mesta vo-č*gne tPo bliskovito po- ^i° nevLSe na trgu kri' ?r°ž.ia vlldne uprte cevi ^Pozicije vojske in , rbami' i / Pre.i šnjimi e frčal0 nV tem Predelu Prehh, , . vse strani. Najbolj *? tega nekdaj ^ Levam,! hnega mesta Ppt mesao p 80 1 rudni. 2e rt6trtino iH° samo s n-rstv0 le n!-enja- GosP°-?t ljudje Prrzadeto, števil- }a* Uimain ostali brez de- r'&nJe. n^nred?tev ^ živ‘ jirtvo, ti 0 življenje je d«iajo. nematografi ne k° sre^n° Pričakujejo ne-„ ®eJrutu _ak° vsaj upajo ^rniritev po prinesla liega Jutra ol6 minute ra-ja. dan ča>o- sePtembra: Ptršei no kaj°- kot da bo prvi sončndolgi hudi zimi dan. ncni spomladanski šlek‘2aclovek Serb° preselil Kk°raj neiioi .. majhne, k- beJrutiki ve hiše v ti' g io S ,^ i'.. iz hiše, do 2oh 1 stražijo tanki t°bski voi0°iborozeni hba-i>atere so i u1'. iz sob, v rt^tkim s«a ajali do pred h?' Pa nenon castniki, se-jb °dhaiain ,° Prihajajo a človek J „ P° tiki. se bo >i8ko pSU1 v pred’ P°epOr\Se FUad Sehab’ je iz ene od 8kth maron t ,?ih Ubanon-Vr6 življenje rodbin in j. jski. CeliS Je Posvetil n i čerka frQ nleS°va žena hr a' Postal fBCOskega čast-M ytii ko^ i? general, vrhi v°jskpa ^nt hbanon-u bogo vrv.’ - nikdar se ni kC' S ve^rtaval v Politi S*1, se fedar-.Pred krat-r^ iibanovi^11 v sredi- r'“. samo ^?h6 Mittke; m mu je ban°nske- Mo-ml0 Prav to v P°ma-? Ukvaricii J, er se prej m\čePriv trrt?tl S politi' u! h°tei sedaj, da s anonsk^ Predsednik s°t8a le r! republike, da m Ue in Se,re na to prilil. Prijatelji nagovo- ^k^hnemr04 ga ves Li' k?k 2 st!!le' je tih člo-k' je S? ~ Pravijo -v;rJu ali diru11 prei Profe- v&' «On°rtu kot. Pa žh»Uje za 4ih~ Pripo r?av&lec inf a a neki po-mer hbanonsklh raz- n?t Poveljnik dvanajst let s!°tu in rInik vojske na r L V*b^av2 strani ’ in* "se “ni i y Politične borbe hfb° vnL??azoval Polh !?ado banonu, držal ar na politično in spletke. In prav to ga je sedaj pripeljalo v polil iko; izvoljen je bil za predsednika in upa, da bo v naslednjih šestih letih, kolikor mu traja mandat, uspel držati Libanon sku-kaj, kot je več kot deset let branil enotnost armade m da bo svojo državo držal ob strani, nevtralno,, tako kot so bili nevtralni bataljoni libanonske vojske pred nedavnimi borba mi.» Camille šamun, ki mu odstopa mesto, ga sovraži iz dna duše — tako vsaj pripovedujejo v Bejrutu. Predvsem zaradi tega, ker mu ni pomagal, šamun namreč meni, da bi ob pomoči armade lahko obdržal svoje pozicije, ki jih sedaj nerad prepušča, ker so bile precej donosne. Tisto, kar bo šehab podedoval po šamunu ni zavidanja vredno. Ravno nasprotno. Libanon je razdeljen, tisoči pristašev opozicije so oboroženi. Ameriške čete so v državi. Mednarodni položaj Libanona zaradi šamunove zapad-njaške politike je precej zrahljan. Notranje razmere so neurejene, gospodarstvo hudo oškodovano, država je pretrpela precej škode tudi med borbami. Od Puada šehaba pričakujejo, da bo Libanonu vrnil varnost. Da bi to dosegel pa je najvažnejše, da jasno določi smer ladje libanonske politike na razburkanih sredozemskih in srednjevzhodnih valovih. Kot vojak čuti šehab, da si bo moral najprej zavarovati hrbet in mobilizirati zaveznike. Zato že od trenutka, ko' je bil izvoljen za predsednika, išče skupni jezik z opozicijo, toda hkrati tudi takšen jezik, ki ne bo prestrašil Ma-ronitov, kristjanov, h katerim tudi on pripada. Novi poglavar države zaradi tega ne ruši znane tradicije, da je v Libanonu, kjer je polovica prebivalstva arabska, muslimanska, polovica pa maronitska, krščanska, predsednik republike vedno Maronit. šehab razen tega točno ve, da v Libanonu ne more biti podlaga za pomiritev nobena, politika, k* ne stoji' na stališču takojšnjega umika ameriških čet iz države. V tem pogledu je šehab precej jasen in smatra umik ameriških vojakov za svojo najbolj nujno nalogo, takoj ko stopi na čelo države. Pričakuje se, da bo upravo države zaupal zmerni m ljudem iz opozicije, takim, ki bodo zopet lahko računali na podporo bolj treznih ljudi kot so bili tisti, ki so prej podpi-lali šamuna. Torej — srednja pot v razpletu notranjega libanonskega političnega vprašanja. Isto je — pripovedujejo Bejrutu — stališče novega predsednika do zunanjepolitičnih vprašanj. On ve, da so ga Američani podpirali, čeprav baje izvolitve za predsednika sploh ni želel. Prav tako ve, da so ameriške čete še vedno v državi, toda da je po dru-strani prav odkrita za-padnjaška politika šamu-a pripeljala do krize in prelivanja krvi, ker je globoko pokvarila libanonske odnose z arabskimi sosedi. Zaradi tega menije v Libanonu, bo Fuad šehab poskušal vrniti državo v tradicionalni tir nevtralnosti — odprta vrata proti Zahodu kakor tudi proti Arabcem, predvsem v Združeno arabsko republiko. Prijateljstva z Zahodom, z ZDA, novi predsednik nikakor ne bo rušil, toda njegova politika ne bo odkrito zapadnjaška in tudi ne protinaserska. Po drugi strani bo poskušal hitro urediti odnose z neodvisnimi arabskimi državami, predvsem s Kairom, toda nikakor ne bo vodil politike, ki bo istovetna z usmeritvijo Kaira in Bagdada. .. V družbi novinarjev se je ameriški fotoreporter hvalil, da je on edini, ki je slikal prvega ameriškega «marina», ki se je izkrcal v Libanonu. To sliko je celo kazal. Njegov libanonski kolega pa je pripomnil, da bi mnogo raje slikal hrbet zadnjega ameriškega vojaka, ki se bo vkrcal z libanonske obale na ameriško ladjo. Vsi so se smejali. Libanon bo s šehabom, kot kaže, to upošteval. Zar radi tega, v pričakovanju razvoja, so'sedaj bejrutske perspektive vendarle svetlejše. Toda za sedaj se še vedno čaka: 24. september m še več — vkrcanje zelenih uniform na ladje s kljunom uprtim v smeri Zahoda. Nato bo Libanon ponov no našel samega sebe. D. J. Sl s . •••• •- v ' ^ •, ' Deveti mednarodni filmski festival v Benetkah „iJsta resnice^ z Alecom Guinnessom vrhunska stvaritev filmske umetnosti Popularna Maria Schell pa se v lilmu cNjeno življenjei vendarle precej ponavlja - Silvana Pampanini je v hallu hotela Sophia Loren prispela jutri v Benetke na mednarodni filmski festival. Njen mož Carlo Ponti je ne bo spremljal, ostal bo v Saint Tropezu. Transfuzija krvi na višini 2780 metrov Iz Cortine d’Ampezzo poročajo, da je vojaški zdravnik, po činu stotnik, ki je bil slučajno na izletu v gorah »Ca-mini« di Misurina, izvršil na višini 2780 metrov transfuzijo krvi podoficirju Georgu Gradu iz Mittenwalda iz Nemčije, ki je bil gost alpinistične šole v Aosti. Podificir je padel 150 globoko s tako imenovanega «Vraž-jega stolpa« med plezanjem. Ranil si je glavo in hrbtenico ter bi izkrvavel,, če mu ne bi pomagal na kraju samem požrtvovalni zdravnik. Slikarka na konju iz Italije v Francijo Francoska slikarka Mo-na Christie je 27. avgusta začela na konju tako imenovani «raid» v Francijo. Danes je prispela v Santa Margheri-ta Ligure, kjer so jo domačini in turisti občudovali, ker je slikarka na konju naletela na nevihto in se je ni ustrašila, temveč je junaško jahala dalje. Jutri bo razstavila svoje slike — samih konj — v «Covo di nord-est«. Nato bo nadaljevala na konju v Sanremo, Mentone in v Nico. Za dediščino pokojnega iraškega premiera Pred sodiščem v Tel Avivu je Nadja Mazliah izjavila, da se je poročila s Sabah El Saidom, sinom bivšega iraškega predsednika vlade Nuri El Saida, ki je izgubi) življenje v nedavni revoluciji. Zahtevala je, naj sodišče prizna njegovega sina za dediča i-metja bivšega predsednika. Sin je bil sicer že prej poročen, toda iraški zakon dovoljuje vsakemu muslimanu štiri žene in ne prepoveduje poroke s kristjanko ali Židinjo. (Nadja je namreč Židinja.) Ločila se je od Sabaha leta 1945, poročila pa leta 1939. Razprava se nadaljuje. Na meji obeh Berknov Na meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom je vzhodnonemški policaj hotel aretirati ameriškega vojaka, ki pa se je uprl in policaja udaril v obraz ter ga potegnil za 10 metrov v zahodni Berlin. Policaj je s samokresom prisilil vojaka, da je izročil fotografski aparat, kar je ta tudi storil. Ves prizor sta opazovala dva carinika in neki policaj iz zahodnega Berlina. Vojak je hotel na meji fotografirati. Ne zbiraj 560-iirskih kovancev Spretni tat je ukradel švicarskemu turistu Hun-tringu dva tisoč 500-lir-ških kovancev ali 2 milijona lir, ki jih je strastni zbiratelj nabral med svojim potovanjem po I-taliji in jih čuval v posebni vrečici v svojem kovčku. Kraja se je zgodila na nekem trgu v Genovi, kamor se je turist pripeljal z avtobusom. Poleg tega mu je izginilo 1200 švicarskih frankov in fotografski aparat. Svetovno kolesarsko prvenstvo v Reimsu Ercole Baldini - svetovni prvak v cestni vožnji profesionalcev Z vztrajnostjo lokomotive je dosegel cilj sam po več kot 50 km solo-vožnje - Bobet - častni drugi - Poraz Belgijcev Jugoslovansko nogometno prvenstvo Tipanja pred začetkom nogometnega prvenstva REIMS, 1. — Ercole Baldini je novi profesionalni svetovni prvak v cestni vožnji. Njegova včerajšnja zmaga v Reimsu Je bila nesporna, saj je vse svoie tekmece pustil daleč za seboi in le stari Francoz Louison Bobet mu je bil do neke mere kos. Startalo je 67 dirkačev iz 14 držav. Proga je b'la is*a kot za diletante, je da so jo morali profesionalci prevoziti 14-krat v skuDni dolžini 276,794 km. Na startu so bili najboljši cestni dirkači na svetu in med njimi kompletna 6-članska ekipa Italije. Takoj po startu je stopila v akcijo španska ekipa in Loreno je prvi začel napad na Calvario. Potem so izmenoma napadali Marigil, Maresch, Ro. bmson, Favero in Hollenstein, k: so končali prvi krog 13” pred Adriaenssensom, Raina-chom, Graszikom, Ituratom in Coppijem in 18” pred glavnino. Povprečna hitrost prvega krega je bila le 35,820 km, kar je znatno manj kot povprečna hitrost diletantov dan prej V drugem krogu je kakih 20 kolesarjev ušlo na vzponih, teda v spustih so bili spet vsi skupaj po zaslugi Voor-tinga, Bobeta in Nencimja, ki so povsem nepričakovano sprožili napad in se odtrgali cd ostalih. Dober kilometer pozneje se jim je pridružil še Baldini. To se je zgodilo 263 km od cilja. Na polovici diUgega kroga je imela ta če-tvorica že 1'5” prednosti pred Utsetom, ki je nato odstopil v 8. krogu ,pred Ituratom, Geminiani jem in jMoserjem, ki so vozili 100 m pred glavnino O Belgijcih Van Looyu, Van Steenbergenu in drugih, ni bilo nobenega sledu, glavnino pa je vodit Darrigade, katerega je .nadzoroval Pam-b.anco. V naslednjih dveh krogih je zaostanek glavnine nara-štel na 4’10”, na koncu 5. kro. g p pa je znašal že 5’29". Vo-d.lna četvorica je medtem vozila v najlepši slogi in s pospešenim tempom 37,280 km na uro. V 6. krogu je povpreč. čna hitrost spet padla, kljub temu pa je prednost ubežnikov narastla na 6'3'’ pred glavnino, katero je sedaj vodil Van Looy. V tem krogu je odstopil Francoz Anque-tii, ki je bil že od vsega začetka v težavah zaradi poškodovanega kolena. Njegov odstop je nekaj 100.000 gledalcev sprejelo z žvižganjem. Na koncu 7. kroga je vodilni četvorici načeloval Baldini, glavnina z De Bruynom na čelu pa je zaostajala za 6’1”. V 8. krogu se je ubežnikom začela poznavati utrujenost ,kar so izkoristili zasledovalci, ki so zmanjšali zaostanek na 4T2”. Vodil jih je Belgijec Aerenhouts. V naslednjem krogu, 100 km pred ciljem, se je zaostanek zasledovalcev ponovno zmanjšal Skupina, v kateri so bili Piankaert, Pommer, Schils, Elliot in Aerentouts je zaostajala le za 2’20”, Darrigade za 2’27” in glavnina s pobletom na čelu za 2’30”. Kmalu pa se je spremenil tudi položaj v vodstvu. Voor-ting je zaradi utrujenosti začel izgubljati stik z ostalimi spremljevalci v pobegu in jim je končno tudi moral dati slovo. Zaostajati je ponovno začela tudi glavnina, tako da je na koncu 11. kroga znašal njen zaostanek spet o'3o”. Toda tudi ta položaj ni trajal dolgo. Žrtev utrujenosti je postal najprej Bobet, ki je začel zaostajati in nato še Nencini, ki je moral celo odstopiti. Tako je ostal v vod- kot lokomotiva ,je imel že 1 13” naskoka pred Bobetom, glavnina pa se je razdrobila. Vodila sta jo kot predstraža Darrigade in Elliot z zaostankom 5T8”. Med tistimi, ki so odstopili, je bil tudi Italijan Moser. 13. krog je bil najtežji za vse. Bobet je vztrajal in Bal- dini je preživljal malo krizo, ki pa jo je kmalu prebolel. Precej sta napredovala Darrigade in Elliot, ki sta zmanjšala zaostanek na 2’39”, sledili pa so z zaostankom 4’44” Forrestier, Favero, Huot, Van Looy in Junkermann. Sabba-diri in Pambianco sta odstopila Do konca je manjkalo še 20 km. Na dveh vzponih je Bobet pridobil nekaj sekund in zmanjšal zaostanek na 1 '35”, toda na ravnini je Italijan potrdil svojo premoč in spet povečal razliko. Cilj je dosegel sam, do smrti izmučen toda presrečen, da je sebi in Italiji priboril ponosni naslov svetovnega prvaka. Nič manjšega priznanja kot Baldini je bil na cilju deležen tudi miljenec francoske publike Bobet, ki je kljub starim letom dosegel nadvse častno drugo mesto. V sprintu naslednje skupine, je Favero osvojil četrto mesto v splošnem vrstnem redu. VRSTNI RED: 1. Baldini (It.) 7.29’32” s povprečno hitrostjo 37,575 km. 2. L. Bobet (Fr.) 7.3L41”, 3. Darrigade (Fr.) 7.33T9”, 4. Favero (It.), 5. Forestier (Fr.), 6. Huot (Fr.), 7. Junkermann (Nem.) vsi s časom Darriga-da. 8. Van den Borgii (Niz.) 7.33’57”, 9. Aerenhouts (Be1.) 7.34T2”, 10. Bugdalil (Nem.) 7.34T2’, 11. Poblet (Sp.) 7.34 17", 12. Schils (Bel.), 13. An-dres (Angl.), 14. Delilippis (It.), 15. Geniiniani (Fr.), 16. Damen (Niz.), 17. Coppi (It.), 1*. Scodeller (Fr.), 19. Piankaert (Bel ), 20. Adriaenssen (Bel.), vsi s časom Pobleta 21. Eljiot (Irs.) 7.36'3»”, 22. Robinson (Angl.) 7.38T0”, 23. Graczyk (Fr.) 7.40’24”, 24. Driedrich (Nem.), 25. Loder (Nem.). «»-------- Stolpec TOTIP 1 X, X 1, X 1. 1 2, 2 X, X 1 Kvote: 12 točk — 7.500.000 lir, 11 točk — 80.214 lir, 10 točk — 7.772 lir. ATLETIKA Italijanski juniorji premagali francoske CIjNEO, 1. — V atletskem dvoboju juniorskih reprezentanc Italije in Francije je zmagala Italija s 120:70. Prvega dne dvoboja je Berrutti dosegel s časom 10”3 na 100 m nov državni rekord, Mazza pa je s časom 14”3 izenačil italijanski rekord. Doseženih je bilo tudi več novih juniorskih rekordov. Za uvod-presenečenja 5 golov Triestine proti CRDA Santelli - prijetno presenečenje Zmagi Rijeke in ^ eleža na tujem - Poraz Partizana proti Vojvodini BEOGRAD, 1. — Jugoslovansko nogometno prvenstvo se je letos začelo z znatno časovno prednostjo pred prvenstvi v ostalih državah. Tekmovanja so se začela v vseh kategorijah istočasno. Že v 1. kolu je bilo posebno v A ligi doseženih več presenetljivih rezultatov. Med taka je treba predvsem šteti zmagi Veleža in novega ligaša Rijeke na tujih igriščih. Prvi je porazil v Splitu Hajduka, druga pa je odnesla obe točki iz Beograda proti Radničkemu. Nič manjše presenečenje je tudi poraz Partizana v Novem Sadu proti Vojvodini. Realne so zmage Dinama nad Sarajevom. Crvene zvezde nad Vardarjem in Željezničarja nad Buduč-nostjo. Seveda pa si po eni tekmi še ni mogoče ustvariti točne slike o dejanski vrednosti po- sameznih klubov, ker pač še niso vsi vigrani. V drugi zahodni ligi, v ka teri nastopa tudi slovenski predstavnik Odred, so odigrali tri tekme, ker še ni bilo urejeno sporno vprašanje regularnosti igrišč nekaterih novih članov lige. 'Toda to vprašanje so medtem že rešili jgoa no za vse prizadete klube. V na svojem igrišču kljub teren-prvi tekmi je Odred moral ski premoči deliti točki s Pro-leterjem. REZULTATI: I. liga: Dinamo - Sarajevo 3:1, Crv. zvezda - Vardar 3:2, Hajduk - Ve-lež 0:2, Vojvodina - Partizan 2:0, Radnički - Rijeka 2:3, ze-ljezničar - Budučnost 2:1. II. zahodna liga: Odred Proleter 2:2, Borovo - Lokomotiva 1:3, Sloboda - Treš-njevka 1:2. Odlikoval se je tudi Massei, manj pa Tortul, Bernardin in Brunazzi. Cazzaniga še nima vloge GRADEŽ, 1. — Triestina se je iz svojega «vežbališča» v Cervignanu podala na prvo trening - tekmo v Gradež, kjer je imela za nasprotnika soha no enajstorico CRDA iz Tržiča. Zanimanje za ta prvi nastop obnovljenega in novope čenega tržaškega ligaša je b'-lo veliko in tudi razumljivo, saj bi moral pokazati v kakšni meri so bili .posrečeni nakup' novih igralcev, ki naj bi zamenjali prodane, za katerimi je bilo potočenih že toliko «solz». V mislih imamo predvsem Petrisa, Milanija, Var-gliena in Ma-zeoa. pa tudi O-livierija in Renosta. Ce ocenjujemo včerajšnjo tekmo s tega zornega kota Evropsko prvenstvo v plavanju in vaterpolu Pucci zmagal na Lazzari drugi na 100 m prosto 200 m Lep uspeh Jugoslovanke Jerieevičeve na 200 m prsno V vaterpolu zmagujejo favoriti BUDIMPEŠTA, 1. — Včeraj se je v Budimpešti začelo evropsko prvenstvo v plavanju, v vaterpolu in v skokih z deske in stolpa za moške in ženske. Ze prvi dan tekmovanja, ko so bile na programu samo kvalifikacije, je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatpv^ med 'Katerimi je bil najboljši nov evropski rekord Italijana Piiccij a na 100 m prosto s časom 56”1, ki ga je dosegel v polfinalu, potem ko je v svoji kvalifikacijski skupini s časom 56”3 izboljšal italijanski rekord. Nov italijanski rekord je postavil v polfinalu tudi Lazzari na 200 m prsno s časom 2’42”, Masperi pa je bil zadnji in se ni kvalificiral HiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniuMiiiimiiiiMiiHMiiiMiiMiuiiiiiiitmiiiiiiimiiiiniiiiimiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiinimiMMiiiiii Evropsko veslaško prvenstvo zaključeno Italijanski osmerec «Guzzi» osvojil evropsko prvenstvo Bronasta kolajna za jugoslovanski četverec s krmarjem • Nemci tudi letos najuspešnejši POZNANJ, 1. — Vperaj se je na jezeru Malta pri Pozna-pju zaključilo evropsko veslaško prvenstvo s finalnfmi tekmovanji v vseh disciplinah. Največ čolnov v finalu so imeli lanski ekipni zmagovalci Nemci, za njimi Poljaki, Švicarji in Rusi. nato Čehoslcva-ki in Italijani itd. Jugoslavijo je zastopal samo četverec s krmarjem Največ prvih mest so- tudi letos pobrali Nemci, ki so zmagali v dvojcu e krmarjem v četvercu brez krmarja in v četvercu ,s krmarjejii.,; Pa, eno zmago pa so odnesli Avstralija v skiffu (MadjenzieJ. finska v dvojcu brez krmarja, SZ v double - scullu in Italija v osmercu. Glede na to, da je v skiffu zmagal Avstralec, je evropski prvak seveda stvil Baldini sam, pred njim ■ drugoplasirani Nemec von Fer-pa je bilo do cilja še 60 km ) fen naporne poti. j Italijanski čolni so rčzen o- Povprečna hitrost je sedaj - hranitve evropskega naslova znatno narastla in dosegla I v osmercu dosegli še čartno 38,555 km. Baldini, ki je vozil I drugo mesto v dvojcu s kr- marjem ter manj častno mesto v četvercu s krmarjem, kjer so bili šele četrti za Jugoslavijo. Edini jugoslovanski čoln v finalu je bil še kar dober saj je po evropskem naslovu Vlasiča pred štirimi leti, prvi prinesel domov kolajno za tretje mesto v četvercu s krmarjem. Za primerjavo naj navedemo. da je bil lani v Duisburgu jugoslovanski double -scull šesti, Vlasič pa peti V skiffu. Sredi proge je bil jugoslovanski čoln zadnji. 500 metrov pred ciljem pa je nenadoma povečal število zavesljajev_ in po vrsti prehitel najprej švicarskega. nato poljskega in končno še italijanskega, medtem ko mu je romunski le za desetinko sekunde odvzel srebrno kolajno. Skiff: 1. Mackenzie (Avstralija) 7’58”7, 2. Von Fersen (Nem.) 8’06”, 3. Ivanov (SZ) 8’11”, 4. Kozak (CSR) 8’12"fi, 5. Redele (Niz.) 8T8”6, 6. Ra- beder (Avst) 8’22”1. Dvojec brez krmarja: 1. Finska 7.52"4. 2. Nemčija 7’53”8, 3. Romunija 8’2”5, 4. Velika Britanija 8’2"7, 5. Sovjetska zveza 8T2"6, 6. Poljska 8’ in 30”7. Dvojec s krmarjem: i. Nemčija 8T1”8. 2. Italija 8'17”9, 3. Švica 8'22”7. Double - scull: 1. Sovjetska zveza 7T0”7. 2. Francija 7’ in 13”2, 3. Nemčija 7T6”5, 4. Švica 7’23”8, 5. Belgija 7’25”3, (i. Poljska 7’31”7. Četverec brez krmarja: 1. Nemčija 7’0”8. 2. Romunija 7’ m 7”, 3. Češkoslovaška 7’8'5, 4. Danfka 7’11”4, 5. Velika Britanija 7’12’T, 6. Poljska 7’ m !7”9. Četverec s krmarjem: L Nemčija 7'29"3. 2. Romunija 7'34’T. 3. Jugoslavija 7’34”2. 4. Italija 7’37”8, 5. Poljska 7’ in 39”2, 6. Švica 7’40"6. Osmerec: 1. Italija fi'19”5, 2. ZDA 6’22"7, 3. SZ 6'25"6, 4. CSR 6'27”5, 5. Nemčija 6'29'L 6. Švica 6’31”4. 2’41”1, 2. Lazzari (It.) 2’41”3 (nov it. rekord). 3. Bodinger (Zah. Nem.) 2'41”4, 4. Antoni-nan (SZ) 2’41”9, 5. Malu (Vzh. Nem.) 2'41”9, 6. Enke (Vzh. Nem.) 2’42”0. 100 m PROSTO ZENSKE — FINALE: 1. Obson (Sved.) 1'04”7 (izenačen rekord prvenstev), 2. Gastelaars (Niz.) 1’ 05’0. 3. Grinham (V.B.) 1’0S”4, 4. Kraan (Niz.) )’06”0, 5. Wil-kinson (V.B.) 1’06”1. 6. Stef fin (Vzh. Nem.) 1’06”2. VATERPOLO za finale. Od obeh Italijank, ki sta nastopili prvega dne. se nobena ni kvalificirala za nadaljnje tekmovanje. Martinelli je bila v svoji skupini na 100 metrov prosto zadnja, Valle pa tretja. Včeraj se je začel tudi vaterpolo turnir in pa skoki za ženske z deske (3 m). Danes so bili na programu poleg kvalifikacijskih tekmovanj tudi finali na 100 metrov prosto in na 200 metrov prsno za moške ter na 100 metrov , prosto in pa v skokih za ženske. Novi evropski prvak na 100 metrov prosto za moške je postal Italijan Pucci s časom 56”3 ki je imel najresnejšega tekmeca v Rusu Polevoiu. Novi prvak na 200 m prsno je Rus Kolesnikov s časom 2’41”1, Italijan Lazzari pa je z drugim mestom in časom 2’41”3 dosegel nov državni re’kord. V finalu na 100 m prosto za ženske je nepričakovano zmagala Svedinja Kate Obson s časom 1’04”7, ki predstavlja izenačen rekord prvenstev. V skokih z deske (3 m) je v končni klasifikaciji zmagala Rusinja Krutova. Rezultat: 200 m PRSNO ZENSKE (KVALIFIKACIJE) 1. skup. (prve tri v polfinale): 1. Urselmann (Zah. Nem.) 2’56”6, 2. Usmess (SZ) 2’57'T, 3. Leghmann Vzh. Nem.) 3’ 00”7, 4. Goossens (Bel.) 3’01”7, 5. Zennaro (It.) 3’08:”». 2. skup. (prvi dve v polfinale): 1. Lonsrough (V.B ) 3'00”0, 2. Jeričevič (Jug.) 3: 01”0, 3. Dy..-on (VB.) 3’01”7, 4. Uzdi (Madž.) 3’07”8. 3. skup. (prve tri v polfinale): 1. Dan Haagan (Niz.) 2’54”9, 2. Walter (Vzh. Nem.) 2'57”3. 3. Kovalenko (SZ) 2’ 57”4 4. Filipovits (Avst.) 3' 02”8. SKOKI MOŠKI (DESKA 3 m) — IZLOČITVE: 1. Ujvavi (Madž.) 56,16 točk, 2. Pophal (Vzh. Nem.) 55.31. 3. Brener (SZ) 54,64, 4. Rosenfeld (Zah. Nem.) 53.57 , 5. Mari (It.) 50,70, 6. Hefter (Zah. Nem.) 50.11. 7. Collinn (V.B.) 48,27, 8. Cer-nišev (SZ) 48.20, 9. Tarsey (V., B.) 46,82. 19. Giovauruscio j (It.) .38.81. SKOKI ZENSKE (3 m) — FINALE: t. Krutova (SZ) 124 22, 2. Welsh (V.B.) 123,*2, 3. Gjedova (SZ) 12275. 4. Kramer (Vzh. Nem.) 119.43, 5. Zsa-»ot (Madž.) 117,09, 5. Ferris j R ADONJIC, eden (V.B.) 115,40. ' jugoslovanskih SABLJANJE 100 m MOŠKI — FINALE: 1. Pucci (It.) 56”3, 2. Polevoj1 (SZ) 56”9, 3. Dobay (Madž) j 57”5. 4. Hoohveld (Niz.) 75”7. 5. Sorokin (SZ) 57”7, 6. Voe- gei (zah. Nem.) 57’9. | f$Z) prvak v sablji 200 PRSNO MOŠKI — F1' NALE: 1. Kolesnikov (SZ) i V odsotnosti Madžarov I FILADELFIJA, 1. — Rus Rilski je osvojil svetovno prvenstvo v sablji, potem ko je v ponovnem srečanju premagal rojaka Tihlerja. Italijan Calarese je osvojil 7. mesto. Vrstni red: 1. Rilski (SZ) 5 - 2. 2. Tihlei (SZ 5 - 2, 3. Twardokens (Polj.) 4 - 3. 4. Lefevre (Fr.) 4 - 3, 5. Paw-lowski (Polj.) 4- 3. 6. Ochvra (Polj.) 3 - 4. 7. Calarese (It.) 3 - 4. 8. Blum (ZDA) 0 - 7. Dve zmagi Jugoslavije Izid dosedanjih srečanj v vaterpolu: Skup. A: Nizozemska - V. Britanija 4:2, V. Britanija Belgija 4:4, Madžarska - Nizozemska 5:1. Skup. B: Jugoslavija - Bolgarija 8:1, Zah. Nemčija - Bolgarija 8:1, Jugoslavija - Poljska 4:0. Skup. C: SZ - Vzh. Nemčija 5:2, Vzh. Nemčija - Avstrija 4:1. Skup. D: Italija - Francija 7:3, Francija - Španija 7:5. potem moramo reči. da nas ni •razočarala, čepiav nas tudi ni mogla povsem zadovoljiti, kar pa je do neke mere razumljivo in tudi opravičljivo. Prijetno sta nas presenetila predvsem Massei in še bolj Samei-li, posebno zato, ker je bil ravno Santeili največja neznanka nove Triestine. Santelli je na krilu pokazal tolika vrlin, da smo kar ostrmeli. Bil je vedno na mestu, prodoren, iznajdljiv, oster, spreten in celo akrobatski. Ce bo igral vedno tako. potem utegne biti udarna realizatorska «ila napada. Massei je ze povsem pripravljen in je vsekakor i-gralec precejšnjega formata. Njegova največja odlika je v realizatorskih sposobnostih. Kaj podobnega bi za sedaj še ne mogli reči za Tortula, kar pa je verjetno pripisati še nezadovoljivi kondiciji. Od ostalih v napadu ni kaj prida zapisati. Cazzaniga je precej plaval, Puia in Attilli pa sta itak rezervi, ki sta bili vključeni v moštvo zaradi odsotnosti Szokeja, ki je zaradi finančnega spora z vodstvom Triestine. ostal na tribunah. Krilska vrsta je v novem sestavu delovala dobro. Bernardin sicer še ni pokazal vsega kar zna in zmore, ven-d?r je že tako predstavljal čvr sto kolono. Od obeh stranskih krilcev je bil De Grassi boljši, vsi trije pa sc se odlikovali predvsem v gradnji igre, ki oi jo moral nato nadalje razvijati Cazzaniga. Obrambe ni mogoče v celo ti oceniti, ker je bila zaposlena le v začetnih minutah. Vsekakor je bil Brach bolj prizadeven in tudi bolj zanesljiv kot Brunazzi, medtem ko je Simoni potrdil, da bo kar dobra rezerva. Ce so novi člani z izjemo Cazzanige zadovoljili, pa seveda to ne velja tudi za mo-što kot celoto. Enajstorica še ni vigrana in tudi njen sistem igre še ni dokončno izdelan. Očitno je namreč, da si sam trener Olivier: še ni povsem na jasnem katera funkcija ji najbolj odgovarjala Cazzanigi, od česar pa je odvisna tudi vloga krilske vrste. Toda v preostalem času do začetka oi- venstva bo lahko ta P.oma^ao ljivost odstranjena, ce Ijivost odstranjen«, — seveda igralci kot posamezn ki v celoti odgovarjati- ^ O kroniki samo gleae seženih golov: Prvi goi so dosegli T j v 14’ po daljši premoči, ga je centerfor Fogar ^ strani. 4. kasneje je 1 akcijo Triestina preko .. vj la, Masseia in De 9'ra«-i,telli' je podaljšal žogo do ®aI\e # ja. Njegov precizen st ..j, voleja Je..obtičal dosegel vo v m rezi. V 26 je u vodstvo Massei na Pre Tortula. . Tretji gol za Trl,estl"° 1%ol-segel v začetku dra®?Rt,,i i časa Santelli. V 9. je To peto podal Masseiu, “i J® j„ igral nekaj nasprotnik ^ realiziral. Zaradi prekrs ^ sprotne obrambe je sodni to odredil ll-metrovko, ^ Tortul je streljal mimo. ^ pa je Triestina po lep' 3 .„j celotnega napada dosegla peti gol. Attilli je po.331/, je Tortulu. ta pa MasselU, z leve strani zatresel mr Strelci: v prvem P°*j,a?eaIi 14' Fogar (CRDA). v v telli (T). v 26' Massei N,, drugem polčasu v 2’ Sa (T), v 9’ in v 35' Masseii , Triestina je igrala v na nji postavi: « '} Bandini (Ruinich); BrU.nJ,,i); (Simoni), Brach niso bili, ker bi jih drugače poznal iz «arije*. Po obrazih sodeč so bili Hrvati. Nisem se motil: Bili so iz sušaškega okrožja, v zadnjem'času so bili nekoliko (!) mesecev v kaznilnici v Kopru; po zanimivem naključju so bili sedaj istotako na poti v Corropoli kakor jaz. Bili so to: učitelj Milan Jandrič, pravoslavec, ki je iz Srbskih Moravic pobegnil pred ustaši na Sušak; Maračič Josip, posestnik in gostilničar iz Krka; Klepač Ivan, mal posestnik iz Gerova pri Sušaku in Božo Rajnovič, mehanik s Sušaka. Ni moj namen, da bi v bodoče našteval imena, ampak ti štirje naj mi bodo dovoljeni, ker so bili prvi tovariši v internaciji, ki sem jih srečal. Trije so še danes z menoj, Jandrič je nekam premeščen. Odvetniška «žilca» mi ni dala miru in*s previdno taktiko sem izposloval pri - njihovih spremljevalcih, da so jih razve zali. Tako smo si lahko podali roke, kar smo storili tem raje in prisrčneje, ker smo vsi enako vedeli, ali bolje ne vedeli, zakaj gremo v svet. (Nadaljevanje sledi) i PETROSJAN prvi poraz Partizan zmagovalec štafete «Coppa Wair« GENOVA, 1. - EkiP3 „e- grajskima Partizana .ie v . deljo že šestič zmagala v b'0- tr*' dicionalnem štafetnem je *!;et: nokai Mairano N)en' -.Vtof Pavlovič, Subotič in ° re-so 16 km dolgo Pr0^°_^ev tekli v času 48’51”. Najre- m ti- še nasprotnike so imeli Vgea-štvu Crvene zvezde iz. f(jje. grada, ki je v sestavi DJ01 jjj vič-Jerenrč-Stojanovič z«q>59"-drugo mesto s časom 4 pfO Tretja je bila štafeta .j. Victoria iz Calolziocorte. ^ trta štafeta Muenchen jiiu- ta pa štafeta Atletskega ,jj» ba iz Ljubljane, ki je P tet tet za seboj še 3 italijanske^.][() po eno frageosko in štafeto. Rekord proge ima ne1’’5 Partizana, v kateri Jejpjg * tudi Mihalič, časom 47’57”. leta AVTOMOBILIZEM vo kapitulacijo. Larsen je za zmago požel obilen .aplavz. Malanovič si je danes precej pokvaril izglede, da se uvrsti za nadaljnje tekmovanje. Proti Rosettu je igral vseskozi pasivno, izgubil dva kmeta in bo prav težko rešil pol točke V senci ostalih pa se je prebil v ospredje dr. Filip. Najprej je prekinil z Neikirhem v dobljeni poziciji, potem pa je premagal Fuster ja in se namah znašel med kandidati za Bled. Partije 16. kola so se končale takole: Neiktrh - Cardosso 1:1. Fue-ster - dr. Filip 0:1, Hosetto Malanovič prek., Benkoe Pachman remi, Fisher - Szabo remi, Bronstein - De Greiff prek., Averbah Shervin prek., Larsen - Petroslan 1:0, Sanguinetti - Tali remi, Pan-no - Olaffsan remi. # * • Danes so igrali prek. partije 15. in 16. kola, povrhu pa še prek. partijo iz 14. kola med Fisherjem in Sherwinom. Fisher je dosegel celo točko po napaki Shervvina. S to zmago se je plasiral zelo dobro in postal resen kandidat za prvo šestorico in tudi za velemojstrski naslov. OSTALE PARTIJE: Bron- stein - De Greiff remi. Roset-to - Malanovič remi, dr. Filip - Neikirh 1:0, Fisher - Sher-win 1:0 Averbah - Shersvin prek (partija v času poročanja še traja). Stanje Talj 11 ( + ), Petrosjan 10.5 ( + ), Olaffson 10 (j-), Matanovič 10,5, Benkoe, Gli-gorič, Pachman. Bronstein, Fisher 9, Averbah 1,5 (1), dr. Filip, Panno, Szabo 1,5, Larsen 7, Neikirh 7 ( + ), San guinetti 6,5. Shervvin 5,5, Ro-setto 4,5, Cardosso 4, De Greiff 2,5, Fuester 2 ( +). S. BOŽIC Sovjetski piloti I. 1959 v Silverstonu? MILAN, I. — Podprt^ nik avtomobilskega kldD (ell-Leonid Afanasjev je °a njiii:' niku «Tempo» nekaj 1 3^\cr vih izjav o sovjetskem . je. mobilskem športu. GeJ.. tv-da v SZ nimajo dirka'11 jjer tomobilov formule št. sovjetski avtomobilisti ,jb jo. da ti avtomobili n bodočnosti. Dejal je, “a„r3 mobil sHarkoh 6» ni .n Ijen za velike nagrade, več le za hitrostne ^ jl Afanasjev je tudi dejal* vjcf zelo verjetno, da bodo ■ -jeli, r‘“ ski avtomobilisti spreJ vabilo iz Anglije in m3ia, nastopili v Šilverstonu- ort-tako bodo tudi sovjetske ^od-ne oblasti organizirale P Janje leto v SZ dirkalisen .„(> ke in rallye z medn udeležbo. ODBOJKA Evropsko prvenstvo v odbojki v Prs& ,e PRAGA, 1. — V PragLSV v soboto začelo evroPs jjgtF venstvo v odbojki. P3 ^ fi rem sodeluje 32 yf) A? ženskih reprezentanc 'z žav. Rezultati prvega (|ne'il,ur}i- Moški: Jugoslavija - ja 3:0. Vzh. Nemčija ' Nemčija 3:0. Francija ' »ib3' 3:0 ZAR - Dan ka 3:0. sj(» nija - Avstrija 3:0, Ma° - Italija 3:0. g3*)' Zenske: Jugoslavija ’ . t*'" Nemčija 3:0, Madžarska _ ,Vč zozemska 3:0. RomuniJ3 strija 3:0. Rezultati drugega