SEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Liancibkanska ulica St. 8 iakatna 1 nadstr.). Uiadn.3 ure m stranke so od la do 11. rJoldne in od 5. do 6. pci oldne vsak dan razen nedelj m Mitkov. Rokopisi se nc vrafajo. RefrnnMrann pisma se ne sprejemajo	:	:	:
.ABOCN1KA : celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Ksfi o-Ottrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna IM® meceftia K 1-80, za Nemčijo celoletno Ii 2640; za ''ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K SO-—.
^ Posamezne številke po 8 vin.
Slev. 751.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .*	/	ob	pol	11.	dopoldne.	. \ •
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., iti nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 'i. do 7 zvonci I n sera ti: enostopnn petitvrsliea SOvin., pogojen prostor, poslana :::	in reklan e 40 vin. — Insernte sprejema upravništvo.
Nefrankirano ali premalo franlrirana pisma se ne sprejemata
 - -......... Reklamacije	lista	so poštnine prosle.	...
V Ljubljani, v četrtek dne 4. decembra 1913.
Leto III.
Klerikalci in balkanske simpatije.
Susteršičevi klerikalci so s političnega stanca jako zanimiva stranka, ki bi zaslužila en-rat prav temeljit študij. Pri tem bi se poka-aio da ni kmalu najti druge tako kameleonske Iranke in tla si nobena druga politična organi-acija ne more dovoljevati toliko nedoslednosti s neznača inosti, kolikot S. L. S., ne da bi jo za »doletela zaslužena politična kazen.
lako dobro se to opazuje v taktiki kleri-alne stranke napratn vprašanjem zunanje polile zlasti z ozirom na balkanske razmere. V Mate ril t rečeh zna biti dosledna. Se nikdar L pr ni bilo »katoliškega« shoda, nc da bi bili ierikalci zaropotali proti Italiji in zahtevali, aj sc vrne papežu posvetno gospodstvo. Zdi 0 t kakor da je Šušteršiču in njegovim ljudem eč ležeče na kraljestvu »svetega očeta« nego apežu samemu. Kajti po nekaterih verodostojni vesteh bi sc Pij X. prav rad pod nekimi po-oji sprijaznil z italijansko državo, kar bi bilo cveda le tako mogoče, da bi se definitivno drekel cerkveni državi.
Zaradi Italije prihajajo klerikalci sami s eboj venomer v nerodno navskrižje. Gospodje o seveda veliki avstrijski patriotje, ki bi naj-ajši neprenehoma igrali Radeckijevo korač-lico. Avstrijska oficielna politika pa je zasno-ana na podlagi trozveze, kateri pripada tudi talija. Črnorumeni junaki bi morali to seveda [joštevati, kajti lojalnost pač zahteva, da pod-lirajo politiko svoje države. Ali kadar sc pojavi e senca konflikta med državo in cerkvijo, ne vomijo klerikalci niti trenotek, na katero stran mi se postavijo. Ves patriotizem in vsa lojalnost izgine kakor kafra, če gre za vodilne ideje Jerikalizrna. Kjerkoli je kakšna hujskarija proti taliji, jo takoj podpirajo klerikalci. Kdor pa loče n (i eliti mir med Avstrijo in Italijo, odstra-liti tic.. iorazume in preprečiti spore, izgubi hitoma milost klerikalcev.
Grof Aebrenthal je bil pošten, spreten, mo-er, imel je sploh vse dobre lastnosti in kleri-alci so ga ovenčali s slavo, ko je anektiral losno in Hercegovino ter vodil proti Srbiji ti-to politiko, ki jo sedaj nadaljuje Berchtold. Ta-;oi pa jc Achrcnthal postal najslabši minister /seli dežel in vseh časov, ko se je postavil po obu vplivu neodgovornih elementov, ki so ho-
!:li zapeljati Avstrijo v vojno z Italijo. V štiri-idvajsetib urah se je izpremenila »Slovenčeva« is?!a, Aehrenthal je bil potegnjen z Olimpa
t nahnte*» v e-trkus.
v vsem tem bi človek slutil načelnost. Ali ki sodil, da je klerikalna stranka vedno in vseli rečeh tako načelna, bi se kruto zmotil, liena umetnost so »šahovske poteze«. Dobro so znane stevopisemske besede o volkovih, ki odijo v ovčjih kožuhih, pa ker vedo lisjaki, da ii maškarada le zabavna v predpustnem času, impak da včasi lahko praktično veliko koristi, ie preoblačijo, kolikor le morejo. Nikoli jih ne sme človek vzeti takih, kakršne se kažejo, ker iči za vsakim pogledom, za vsako kretnjo, za /sako besedo lahko kaj druzega, in kadar mi-iliš, da ti kažejo svoje najnaravnejše lice, je najbolj gotovo krinka na obrazu.
V dobi balkanske krize so bili klerikalci nenadoma zelo slovanski, zelo balkanski. Do-der je šlo le za nasprotje med krščanskimi državami in Turčijo, je bilo to razumljivo. Saj je bil Turek za klerikalnega katoličana od nekdaj poosebljen izraz vse strahote in grdobije. Dasi te tekom stoletij iz nekdanjih fatalističnih osmanskih vojakov, ki so še spali z orožjem, postalo flegmatično kmečko pleme, v katerem že davno ni nobene misli na osvojevanjc več, žive Turki vendar še vedno v klerikalni domišljiji kot požigajoča in moreča tolpa besnih naska-kovalcev kot strah in trepet krščanstva, kot ustvarjalci janjičarjev in verskili renegatov.
Rohnenje zoper Turke, ki so prišli do vojne z Balkanci, da sami niso vedeli, kdaj in kako, je bilo bolj smešno kakor hudobno. Simpatije do balkanskih narodov bi se bile lebko izražale tudi brez njega. Zlasti pa ni bilo nič plemenitega v divjanju zoper komaj sopečega in komaj se branečega nasprotnika. Ali vsakemu poznavalcu klerikalizma je bilo to razumljivo, zlasti ker se ie pri nevednežih s tako taktiko dosegel efekt.	„
Ali v razvoju krize smo opažali še druge reči. Naši klerikalci so se nam kazali kot prijatelje Srbije tudi tam, kjer niso prihajali Srbi le kot kristjani v nasprotju z mohamedanci v poštev. Celo simpatije do Črnogorcev je človek nahajal v »Slovencu«, in sicer ne samo na splošno, ampak tudi v tistih časih, ko je bila Berchtoldova politika koncentrirana v nasprotju do male Črne gore. Ko se je vse sukalo okrog Albanije in se je Srbija predstavljala kot za-
preka te Berchtoldove »velike ideje«, so naši klerikalci simpatizirali s — Srbijo. Kakor da je veleavstrijska, veteranska, za Flottenvereine vneta stranka nenadoma pozabila na svojo dušo in sc zapisala med »veleizdajnike«.
Tudi to je bila komedija, in sicer ena največjih, kar so jih klerikalci kdaj uprizorili. Dva momenta je treba upoštevati v tem: Staro, v praktičnih vprašanjih merodajno stališče klerikalcev napram Srbiji, in albanski problem.
Srbi niso imeli v naših klerikalcih nikdar resničnih prijateljev. Za pravega rimskega čr-nuha niso Srbi nič druzega kakor razkolniki. Odkod naj bi klerikalci vzeli simpatije do naroda, ki se nc klanja »svetemu očetu«, ampak ima svojo avtonomno vero? Daleč pred vsakim narodnim vprašanjem je klerikalcem cerkev. Mahničevi nauki še niso pozabljeni; njegove teorije imajo med našimi celoti še vedno veljavo. Zato so jim bili pravoslavni Srbi vedno zoprni. Zato so se družili s hrvaškimi pravaši, ki so naravnost tajili obstoj srbskega naroda. In ko je hladno preračunjeno sovraštvo do Srbov porodilo veliki »veleizdajniški« proces na Hrvaškem, je »Slovenec« z največjo slastjo po-natiskaval najostudnejše laži o Srbih; vsa Na-stičeva obrekovanja, vsi za dokaze predlagani falsifikati so bili v predalih pobožnega lista sveta resnica.
Kar jc hudobnost nabrala v Zagrebu, da bi z enim mahom uničila vse srbstvo v monarhiji in kompromitirala srbstvo izven monarhije, se Je zdelo našim klerikalcem še premalo, čisto v duhu Rauchovega režima so hoteli fabricirati falsificirano velesrbsko zaroto celo — v Ljubljani. Načrt se je ponesrečil, ali to ni bila krivda klerikalcev, kajti izdelali so ga s tistim mefistovskim talentom, ki odlikuje vse njihove hudobije.
Praktično pomembno pa je bilo srbsko vprašanje v gospodarskem oziru. Po aneksiji Bosne in Hercegovine je bila Avstrija moralno zavezana, da bi bila podala Srbiji gospodarske po-godnosti, ki so bile tudi v interesu avstrijskega prebivalstva. Mi smo potrebovali srbsko meso in Srbija nam ga je hotela dajati. Ali takrat ni bilo nobenega »slovanskega« čuta v klerikalnih srcih. Po receptu Hohenbluma so tudi naši klerikalci zahtevali, da ostanejo meje za uvoz srbskega mesa zaprte in s svojimi glasovi so pomagali preprečiti, da bi bilo avstrijsko ljudstvo prišlo do cenejšega mesa in da bi bila Srbija dobila gospodarske zveze, ki jih je želela.
V času balkanske vojne so bile shnpatiie zelo po ceni. Takrat se je vse opravilo s frazami, in ker so bili balkanski narodi pri nas popularni, so tudi klerikalci zabrenkali na te strune in peli pesem jugoslovanstva.
Kar se tiče Albanije, pa klerikalci celo preveč špekulirajo s kratkim spominom ljudstva. Tako kmalu vendar ne more biti pozabljeno, da so klerikalci v času, ko še ni bilo nobene vojne s Turčijo, v državnem zboru interpelirali zaradi Albanije in posredno zahtevali, naj mar-šira Avstrija tjadol. Tudi to je bilo razumljivo prav s klerikalnega stališča, čeprav je bilo absurdno v vsakem oziru. V njihovih krogih živi namreč utopija, da bi se dala Albanija pokato-ličaniti. Frančiškani, ki v Albaniji večinoma zastopajo katoliško idejo, hrepene že davno po zunanjem vplivu; toliko jim je pač jasno, da iz dežele same ne more priti velika prekrstitev, pa se zanašajo na Avstrijo. Ampak ne le na Avstrijo, temveč tudi na Italijo. Oni propagirajo i avstrijsko misel, pa tudi italijansko misel, kajti eno in drugo je zanje — katoliška misel. Utopija pa je to, zakaj v Albaniji je komaj petnajst odstotkov prebivalstva katoliške vere; deset odstotkov jih je pravoslavnih, petinsedemdeset odstotkov pa mohamedanccv. Iti Bosna je zadosten dokaz, da je tako prekrščevanje, kakor si ga žele klerikalci, račun brez krčmarja. Sarajevski Stadler je dovelj fanatičen in postavlja svoje cerkvene interese brezobzirno nad državne zakone, pa jc bil ves njegov trud vendar brezuspešen. "V Albaniji, kjer je mohamedanska večina tako ogromna, jc pa misel pokatoliča-njenja naravnost blazna.
Ali kjer gre za klerikalne interese, ne ovira črne gospode nobena blaznost. Zato so se zaljubili v albansko idejo, in grof Berchtold je resnično delal niihovo politiko. Če so se naši klerikalci pri tem namrdavali pa hvalili Srbe in Črnogorce, je bil to navaden liumbug, ki vnovič dokazuje, da sc ne sme nikdar verjeti klerikalnim besedam. Do virtuoznosti je pri njih izvršeno jezuitsko načelo, da se imajo z besedami — prikrivati misli.
kor če bi na dan glavne volitve ostal doma. Treba jc torej, da greste na volišče.
Deželno zastopstvo jugoslovanske socialno demokratične stranke se je na svoji snočnji seji vsestransko bavilo s to zadevo in prišlo soglasno do sledečega rezultata:
Socialno demokratična stranka ne more na noben način pomagati, da bf se povečala klerikalna moč v deželi. To je stranka v sedanji volilni agitaciji tako vsestransko obrazložila da ni treba nobenega posebnega utemeljevanja. Razlika med številom liberalnih in klerikalnih glasov pa je tako velika, da bi mogel biti klerikalni kandidat izvoljen le z direktno pomočjo obeh manjšinskih strank: Socialne demokracije in Nemcev.
Od socialno demokratične strani seveda ne more bifi govora o taki pomoči, Ker pa je izvolitev gospoda Kregarja nemogoča, čim naši volilci ne glasujejo zanj, je tudi nepotrebno, da bi se naša stranka posebno potrudila za izvolitev gospoda Turka, kateremu pomagajo njegovi lastni pristaši lahko do zmage.
Po soglasnem mnenju zaupnikov je tak napor od naše strani nepotreben in nepriporočljiv, ker ne uživa liberalni kandidat med zavednim delavstvom nobenih simpatij in je javna tajnost, da ga je volil velik del liberalnih pristašev le z ozirom na strankarsko disciplino, in še ne soglasno, kajti bele glasovnice liberalnih volileev so bile razumljiv protest proti kandidaturi, ki je bila izsiljena.
Če ta kandidatura liberalcem samim ni bila simpatična, imajo socialni demokratje še manj povoda, da bi se gnali zanjo. Delavstvo ne more od delovanja gospoda Turka v deželnem zboru ničesar pričakovati. Prijatelj delavcev ni bil nikdar, in kar se tiče njegovega dosedanjega poslančevanja, ne kaže, da prinese v
prihodnji zakonodajni dobi kaj iniciative v kranjski deželni zbor.
Tudi agitatorji gospoda Turka niso ravnali tako, da bi se mogli naši volilci zdaj navduševati za njegovo kandidaturo. Kljub zakonu o čistosti volitev je bilo v tej agitaciji dosti nečistega; lovili so se glasovi na grd način, bilo je tudi izsiljevanja, in dasi so gospodje vedeli, da pride lahko do tega, da bodo socialni demokratje odločevali, so vendar brez sramu obrekovali socialno demokracijo.
Z ozirom na to ne more deželno zastopstvo sodrugom volilcem nalagati, da naj glasujejo zanj, ampak jim prepušča popolno svobodo, da oddajo glasovnice prazne, neveljavne ali pa z njegovim imenom. Efekt bo v vsakem slučaju enak. Gospod Turk bo izvoljen, gre pa naj v deželni zbor kot poslanec liberalne stranke in naj ne čuti niti najmanjše moralne obveznosti do socialne demokracije.
Absolutno načelo za ožjo volitev je torej
to:
NE ZA KLERIKALNO STRANKO!
Sicer pa si vsak volilec lahko izbere način, ki se mu zdi najprimernejši. Če zapiše gospoda Turka na glasovnico, ne bo nesreče. Ako noče tega, lahko odda prazno glasovnico, lahko pa nanjo napiše karkoli razun Kregarje-vega imena, tako da bo neveljavna.
Gospod Turk pa naj bo prepričan, da ne bo socialna demokracija ničesar zahtevala od njega v dežel, zboru. Pač pa nas bo zanimalo kakšno bo njegovo delo, o katerem misli, da ga ne bi znal nihče bolje opravljati od njega.
V Ljubljani, 4. decembra 1913.
Deželno zastopstvo jugoslovanske soc. dem. stranke.
Sodrugi volilci v Ljubljani!
Volitev iz splošne kurije v Ljubljani se je v pondeljek izvršila brez definitivnega rezultata. Ker ni nobeden izmed štirih kandidatov dobil absolutne večine, je potrebna ožja volitev in sicer izmed onih dveh kandidatov, ki sta dobila relativno največ glasov, t. j. izmed
turka in Kregarja.
Tudi za to ožjo volitev velja na Kranjskem volilna dolžnost.
V tej zahtevi sicer ni nič zmisla, kajti ta ožja volitev zanima le še tisti dve stranki, ki sta neposredno prizadeti; za druge volilce je glasovanje le izguba časa. Toda zakon je zakon. Kdor bi se vzdržal volitve in ne bi mogel opravičiti tega, bi bil prav tako kaznovan, ka-
Dnevne beležke.
— Prihodnja seja ljubljanskega občinskega
sveta bo 18. t. m. ob 6. zvečer. Na dnevnem redu bo med drugim proračun za leto 1914.
— Odlikovanje sodruga Vandervelda. Socialno demokratični voditelj v Belgiji, sodrug Vandcrvelde, je bil izvoljen za člana kraljevske belgijske akademije.
— Izpor delavcev na Reki. V kovaškem oddelku tovarne za torpede White so demonstrirali v pondeljek delavci proti delovodji in inženirju. Obmetavali so ju tudi s premogom. Nato je ravnateljstvo izprlo 1300 delavcev in ustavilo obrat ter razglasilo, da ostane obrat zaprt dd srede januarja. A že prihodnji dan se je dosegel sporazum med delavci in ravnateljstvom ih včeraj so zopet pričeli z delom.
— 3000 delavk stavka. V Castelloni na Španskem je zastavkalo v pondeljek 3000 delavk, ki so zaposlene pri odpošiljanju pomaranč
— Ihanski župnik si je na vso moč brusil pete za klerikalnega kandidata Lavrenčiča. Ce so povsod delali fajmoštri in kaplani tako kakor naš župnik, potem se prav nič ni čuditi klerikalni »zmagi«. Nekaj dni pred volitvami je hodil ihanski župnik po vsej fari od hiše do hiše in je agitiral za Lavrenčiča. Ljudem je pripovedoval, da so socialisti in liberalci sami brezverci, da hočejo sveto vero »dol spravit« (v Krekovem volilnem okraju!!), da bodo porušili vse cerkve in hiše božje in pomorili vse duhovnike! Taki argumenti so seveda učinkovali in kmetje so mu dajali glasovnice, na katere je seveda napisal Lavrcnčičevo ime; Lavrenčič bo seveda že poskrbel, da nc bodo socialisti poklali in podavili božjih namestnikov. Strogo je kmetom prepovedoval, brati »Zarjo« in »Slovenski Narod«, zlasti naj se pa varujejo čtiva o Vodiški Johanci Torej povsod so zgradili klerikalci svojo »zmago« na nevednosti kmečkega prebivalstva. Tako zmago jim res od srca privoščimo!
— Žiri nad Idrijo. V nedeljo je bil pri nas volilni shod. Poročal je naš kandidat, sodrug Ivan Štravs, župan iz Idrije. Orisal je deželno gospodarstvo in pokazal, da bi bilo potreba drugače gospodariti, ne pa samo deliti »dobrote«, ker klerikalnih dobrot, mislim, da so že povsod siti. Na klerikalnih shodih (bili so trije v Žireh) smo lsišali samo, kaj vse se je storilo dobrega za ljudstvo. Kako bi pa vsak iz ljudstva odgovoril, ako bi ga vprašali, kaj ima dobrega od sedanjega zistema v deželi, pa mislim, da bi bili odgovori vse prej, kakor veseli. Žirovci so večinoma zadovoljni, to so pokazali v pondeljek z glasovnicami v rokah. Ta edina naša moč je vržena proč! Kdo je zmagal v Žireh? — Nevednost! Opazujem žirovsko politično življenje že dvajset let. Včasih so bile stranke trdne, delalo se je tudi v Žireh in tudi naredilo Precej so delali liberalci, zdaj pa uživajo njih trud klerikalci. Na volilni dan je tudi neka ženska proglasila svojo hišo za katoliško, ker so v nji popisovali klerikalne glasovnice in ker je nekdo prosil, da bi mu napisala na glasovnico soc. dem. kandidata. — Opazovalec.
— Sodrug, organiziran železničar, nam piše: Gospoda na ljubljanskem magistratu je gluha, kadar pride k njej s prošnjo proletarec. Od leta 1901. sem nepretrgoma v Ljubljani. V tein času sem bil 16 mesecev hlapec. Izučen sem mesarske obrti in sem bil pomočnik pri različnih mojstrih. Osem let sem pa že pri državni železnici in pet let kot sprevodnik. Ali na magistratu sem še vedno vpisan kot hlapec. Dvakrat sem že bil na magistratu in prosil, da prav
vpišejo moj poklic. Kako lehko bi se prigodilo, da bi me zaradi napačne označbe, kdo izrekla-miral iz volilnega, imenika! Na državni polieji so takoj ugodili moji prošnji, gospoda na magistratu pa seveda nima časa, da bi ustregla delavčevi prošnji. — F. T.
— Sodrugi Iz Gornjih Ležeč, občina Vreme, nam pišejo: Pri pondeljkovi volitvi za deželni zbor je dobil sodrug Tokan 60 glasov, Ga-špari 103, d.r Pegan 50, Vodiška Jolianca 1 glas.
V poročilu v »Zarji« od torka niso prave šte-"Y vilke, in prosimo, da to popravite.
— k poštne prometne službe. Cvetlične pošiljatve se bodo sprejemale odslej ob nedeljah in praznikih od šestili do sedmih zvečer na ~ tukajšnjem glavnem poštnem uradu. Sprejemale pa se bodo samo tako pošiljatve, ki so namenjene za kako pogrebno slavnost.
.— »Ljubljanski društveni orkester« koncertira danes v četrtek, pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Cernyja v kavarni Krapš, Škofja ulica. Začetek koncerta ob 9. zvečer, vstopnina 40 vinarjev. Za mnogo-brojno udeležbo se priporoča odbor.
— Kranjec, zmrznil na Tirolskem. Iz Ino-mosta poročajo: Na Jauchenskem prelazu so našli zmrznjenega 531etnega mizarja Mihaela Mandelja, doma iz Smartna na Kranjskem.
— »Gledališko društvo« na Jesenicah s tem naznanja, da se je društvu posrečilo pridobiti gostovanje gospe Dragutinovičeve v »Vstajenju« tudi za ponedeljek 8. t. m. na praznik. Z ozirom na vnanje udeležence se uprizori kot popoldanska predstava. Da se lahko vračajo s šestim vlakom, bo začetek točno ob pol 3. popoldne.
— Otroci so zažgali. Iz Kočevja poročajo, da je pred kratkim začelo goreti v kozolcu občinskega predstojnika Ivana Muhiča. Ogenj se je hitro razširil in uničil štiri hiše z gospodarskimi poslopji, živili in poljskimi pridelki. Ogenj sta dve požarni brambi omejili. Škoda znaša približno 38.000 K, zavarovalnina pa le 16.000 kron. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
— Kinematograf »Ideal«. Valdemar Psy-lander igra jutri v sijajni veseloigri »Nelina zaroka«. Danes zadnji dan krasne drame »Nebeški ogenj«. V soboto »Vojvodinja Crevetska«, ki bo vzbujala salve smeha. V torek Asta Niel-sen. Drugi teden 6 dni »Kriv«, kriminalni roman, 5 delov, in sijajna veseloigra »Mesečniki«.
Idrija.
— Idrija ostane rdeča. Kdor je prihajal zadnji teden pred volitvami v splošni kuriji v Idrijo, je moral dobiti vtisk, da je Idrija popolnoma nacionalno rdeče mesto. Kajti na vogalu vsake hiše so bili nalepljeni najmanje trije rdeči lepaki za neodvisnega kandidata Majdiča. Gotovi ljudje pa so pripovedovali po gostilnah in kavarnah, da dobi topot soc. dem. kandidat samo par sto glasov. Tega so se nadejali menda zato, ker se od naše strani razven par shodov ni prav nič več delalo in pa zato, ker so v nasprotnih strankah najvplivnejši veljaki posegli v podrobno volilno agitacijo. Na dan volitve pa Je bilo pri teh optimistih razočaranje, kajti naš kandidat sodrug 1. Štravs je dobil 570 glasov. Klerikalni 314 (ne pa 413 kot je »Zarja« pomotoma poročala) in Majdič 282 glasov. Oba nasprotnika torej samo 26 glasov več kot naš kandidat. Zraven pa sta dobila še sodruga Anton in Etbin Kristan po 2 glasova. Torej le 24 glasov razlike. To je pa znamenje, da je Idrija bila in še ostane rdeče mesto.
— Volilna shoda v Žlreh in na Razpotju,
ki sta se vršila v nedeljo dne 30. m. m., sta bila dobro obiskana. V 2ireh so bili prostori pri Kavčiču nabito polni. Istotako tudi na Razpotju v gostilni g. Kosa. Poročal je na obeh shodih sodrug Ivan Štravs iz Idrije. Voltlci so bili na obeh shodih mirni in so odobravali izvajanja govornika. Pri ponedeljkovi volitvi pa se je pokazalo, da ljudje le toliko časa ostanejo navdušeni in značajni, dokler jih fajmošter ali pa kaplan ne dobita v roke. Ce ne bi moralo biti v Žireh najmanj 300 protiklerikalnih glasov.
— Izjava. Glede bivšega rudniškega gledališča. ki je sedaj na več kot dveletne prošnje idrijskega delavstva prenovljeno ter bilo prvotno izročeno delavstvu v porabo, so zadnje čase nastale med delavstvom in »Dramatičnim« društvom v Idriji nesporazumljenja, ker so se v dveh slučajih delavstvu prostori odklonili. Izjavljam vsled tega tem potom, da dokler ne dobi delavstvo, katerega zaupnik sem jaz, prepisa tozadevne pogodbe, podpisane baje od dveh elanov rud. zadruge in »Dramatičnega društva«, ostanem še vedno pri trditvi, da se delavstvu v tem oziru krivica godi, ter da se je proti njemu delovalo po ovinkih. Takoj pa, ko se v tem oziru doprinese prenis pogodbe, ki je tudi za delavstvo sprejemljiva, sem pripravljen javno preklicati vse dosedanje trditve. Toliko na znanje vsem onim, ki trdijo, da sem jih žalil, ter da izrabljam ta nesporazum v prilog volilne agitacije proti narodno napredni stranki. — V Idriji, dne 3. decembra 1913. — Ivan Štravs, zaupnik soc. dem. delavstva v Idriji.
— Za volilni sklad so darovali žirovski so-drugi na shodu v nedeljo K 16. Hvala jim.
Volitve v ljubljanski okolici.
Podajamo natančno statistiko o pravkar izvršenih volitvah v ljubljanski okolici. Oddanih je bilo 7590 glasov.
Ptcjeti so:
A. Kristan (soc. dem.) 965 A. Knez (liberalec)	1917
M. Dimnik (kler.)	4626
Razcepljenih	82
Skupaj 7590
Zmagal je klerikalec z večino 1652 glasov.
Za nas je rezultat zadovoljiv', ker je jasen! Sedaj so prvič za soc. demokratično stranko glasovali le socialni demokratje, to je tisti, ki so po prepričanju naši sodrugi. Vsi tisti, ki niso čisti sodrugi, so odleteli med volilcc »neodvisnega® kandidata. Prav je tako — saj vemo, pri čem smo.
Pribito pa bodi: Še en naskok, pa iztrgamo klerikalcem ljubljansko okolico iz rok! 1652 glasov absolutne večine — tudi to se da še z delom pridobiti.
v Sodrugi v ljubljanski na delo! Sedaj veino: Kako in kaj. Podvojimo in potrojimo naše somišljenike.
V	kratkem se bo vršila konferenca za ljubljansko okolico, kjer se bodo napravili toza-dcvili sklepi za sinotreno delo. Prt prihodnjih volitvah mora klerikalec pasti. Preskrbimo, da bo zastopal delavsko ljubljansko okolico socialni demokrat!
Brezovica Studenec Dobrova Dobr uiije Lipoglav Sent Jur Grosuplje Iška vas Ježica Lipljenjc
Šmarje Šmartno Dev. Marija Polje 453 Moste Podgorica Račna Rudnik Zgornja Šiška Spodnja Šiška Siivnlca Tomišcij Črnuče Št. Vid Vič
Želinlje Medvode
pa pravi:				
S		«4	c	
M		a 1<	5	S ►
• ■a	'c	F •	£	<4 	1 O
-a -a	E	c		>■
O	a		-t	£
262	248	39	19	7
156	103	S3			l
343	271	6S	5	16
528	319	171	33	14
93	92	1		—
170	170	.				2
300	250	44	2	16
83	79	4		1
310	216	47	45	17
85	75	10			—
104	73	27 .	t	1
207	128	79	_	3
28«	223	47	8	14
453	328	85	38	6
471	218	140	107	10
122	88	31		4
121	121			—	1
112	78	33		6
285	99	115	69	16
885	8S	337	417	_
126	115	9		3
273	214	57			6
134	105	20	7	10
369	269	88	12	15
679	246	230	202	17
262	1*2	73	.M.	3
399	328	65			4
7§90	4626 '	1617	"75S5—	iift
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichtef. (Dalje.)
Pred kazenskim sodiščem se je nabralo občinstva, bliskala so sc bodala pomnoženih straž.
I	v ostalih ulicah so postajale kopice radovednežev.
Ivan se Je predrenjal skozi gnječo do vhoda poslopja. Na hodnikih je vrvelo nenavadno življenje, sluge so tekali, občinstvo z listki je hitelo v dvorano.
V	sprednji sobi se je jedva preriL Tu so stale skupine v živem razgovoru, odmevali so pozdravi, smeh, Ivan ni niti razločeval obrazov v šumu, ko je vstopil. A precej se je skupilo okolo njega nekaj znancev, med njimi Mikyška in Otokar.
»Hruby,« je klical Mikyška, »ali se vam ne zdi. da Je nekako slavnosten dan? Ali ste se naspali dobro? Ali se vam ne zdi, da nam vlada s to obravnavo pravzaprav napravlja triumf? Ze davno sem to pravil — boste videli, da se izpolnijo moje besede.«
►To bo nekaj prekrasnega!« se je oglasil Otokar. »Celo iz Londona Je baje poročevalec tu.«
Sodrugi voiilci v kmečki kuriji!
Deželno zastopstvo jugoslovanske socialno dem. stranke Vas vabi. da oddaste svoje glasove pri deželnozborski volitvi iz kmečkih občin dne 9. decembra
-	v ljubljanski okolici
z?. sodruga: Anton Kristan, ravnatelj v Spodnji Šiški, iti Ivan Miinar, korektor v Ljubljani;
v okraju Radovliica-Kranjska gora za sodruga Antona Kristana, ravnatelja v Spodnji Šiški;
v okraju Idrija-Vjpa\a
za sodruga Ivana Štravsa, župana v Idriji.
V	vseli ostalih okrajih Vas poziva, da ne glasujete za klerikalne kandidate.
Trst.
Žepni koledar
za delavce in prometne uslužbence je izšel.
— Tamburaški zbor ima vajo vsak torek v svojih prostorih v ulici Appiari (Rojan) št. 12.
— Mladeniška organizacija priredi v petek 5. t. m. Miklavžev večer v novih prostorih via Apiari 12, I. nadstr. (Rojan.) Začetek ob pol 8. zvečer. Starši, ki obdarujejo svoje malčke, naj prineso darove v društvene prostore, via Apiari 12, vsak večer od 7. do 10. — Odbor.
— Naznanilo. Mladeniška organizacija, pevski zbor, podružnica Ljudskega odra, okr. politična organizacija II. vol. okraj in železničarska organ, skupina I. imajo od L t. m. svoj sedež v novih prostorih via Apiari 12. I. nadst. (Rojan), kjer se nahaja tudi jako prostrana dvorana za shode in veselice. Prostori so odprti vsak večer od 7. do 10 — Upravna komisija.
— Za deželno konferenco jugoslovanske soc. deni. stranke v Trstu, ki bo v nedeljo 7. t. m., je sestavil politični odbor bogat in zanimiv dnevni red. Ni čuda torej, da se sodrugi zanimajo za to konferenco bolj kakor za katerokoli doslej in da volijo naše inštitucije na konferenco svoje najboljše sodruge. Vse kaže, da se je politični odbor zavedal potreb in položaja, v katerem se stranka v Trstu nahaja, da se je za konferenco pridno pripravil in da niso sodrugi nič zaostali za njim. Deželna konferenca po volilnem boju. kakršnega smo imeli pri letošnjih volitvah, naravno ne more biti nekaj vsakdanjega. Politični odbor se nahaja v srečnem položaju, da bo imel priliko podati o svojem delu bogato in kaj zanimivo poročilo. Po zadnji konferenci, na kateri je bil izvoljen sedanji politični obdor, se je marsikaj izpreme-nilo, marsikaj se je obrninlo na bolje in pa polju njegovega delaje zrastla marsikatera nova inštitucija, o kateri se lahko sodi, kakor se pač hoče, ki je pa vendar pomogla k lepšemu strankinemu razvoju in bogatejši agitaciji v krajih in krogih, ki so nam bili do včeraj zaprti s sedmerimi ključi. Seveda bo dajal politični odbor tudi odgovor in pojasnilo o marsikaterih rečeh, ki bi se bile lahko bolje zaključile. Mnogo bo med delegati sodrugov, ki se bodo oprijeli kritičnega dela za neizvršene sklepe in za slabo zadete pozicije v mnogoterih rečeh. Mnogo jih pa bo tudi takih, ki žele izvedeti, zakaj je bilo tako in ne drugače, po kateri poti pojdemo naprej in kaj nam bo pol. odbor glede tega priporočal ali predlagal. Kar se mene tiče, povem, da bi rad že sedaj, t. j. pred konferenco vedel, kakšni predlogi bodo predloženi konferenci od političnega odbora. Zato bom izrecno hvaležen poslednjemu, ako te predloge — ako jih ima — objavi pred konferenco v »Zarji». Zdi se mi, da to ne bi bilo napačno in se mi celo zdi, da bi moral pol. odbor to storiti vsled tozadevne določbe v strankinem poslovniku za tržaško deželno organizacijo, ki je bil pred leti predložen in od konference sklenjen. Lažja bi bila v tem slučaju tudi razprava po listih pred konferenco in veliko dela bi se tako konferenca prihranila. Do tega mnenja sem prišel, ker imam sam za konferenco poseben predlog, in sicer, kar se tiče prispevka pol. organizacije. Sedaj plačujemo v organizacijo 20 vin. mesečno. To je tako mala svotica, da se nabero človeku ustnice v pomilovalen nasmeh, kadar pomisli nanjo in pa na ogromne potrebe pol. organiza-
cije in na zahteve, ki se stavijo do nje. Število politično organiziranih sodrugov bi moralo biti pač idealno veliko, da bi se prišlo s takim prispevkom do potrebnih sredstev. Tudi je resnica, da je politična organizacija omalovaževana od mnogih sodrugov ravno zaradi tega nizkega prispevka, ki jim vsiljuje misel, da je vsa stvar premalo resna. Zato predlagam, naj konferenca sklene povišati mesečni prispevek na 40 ah' še celo na 50 vin. Tako povišan prispevek bi pač malo obtežil finance sodrugov in prepričan sem, da sc ne bo našel niti en delegat, ki bi glasoval proti temu mojemu predlogu.
Delegat.
—	Občni zbor tržaških konsumnih zadrug
se je vršil pretečeno nedeljo ves dan v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnimi. Navzočih je bilo iz vseh krajev, kjer so naše zadruge ustanovile svoja skladišča, 68 delegatov in vse polno članov kot poslušalcev. Občni zbor je otvoril predsednik nadzorovalnega sveta sodrug Planisch. V predsedstvo so bili nato izvoljeni sodrugi Tonet, Mingati, Zerving in Zuc-cali. Sodrug Tonet se je najprej spomnil umrlih članov in delegatje so ob čitanju njihovih imen vstali v znak spoštovanja. Zatem je bila izvoljena komisija za pregledovanje mandatov ir. pa predložitev novega nadzorovalnega sveta.
Ker je sodrug Valentin Pittoni v postelji bolan, je podal poročilo vodstva sodrug Brum-lik, član vodstva in načelnik računskega oddelka pri zadrugah. Lc-ta je takoj povedal vzroke, zaradi katerih je bil sklican kongres šele sedaj. Vzrok je bila likvidacija starih avtonomnih zadrug v Fari, Korminu in Muši na Furlanskem in pa sprejem dotienih skladišč in članov v našo zadrugo. Nemalo je povzročilo zakasnitev tudi narastlo delo pri zadrugah v vseh skladiščih. Delo v tem letu je zares narastlo nad vsako pričakovanje. V dobi 1912 do 1913 so zadruge otvorile 10 novih skladišč, med temi tudi skladišče oblek, ki nalaga ogromnega dela, in pa tri mesnice. Kongres daje vsled tega rado-voljno vodstvu absolutorij. (Obširno poročilo, ki so ga izdale zadruge tudi letos tiskano v treh jezikih, objavimo po možnosti v eni prihodnjih številk.) Na predlog skoro vseh zborovanj, na katerih so bili izvoljeni delegati, s katerim se zahteva, naj prevzamejo zadruge v svojo režijo nedeljske izlete socialističnih strok, odgovarja sodrug Brumlik, da je to nemogoče za sedaj. Poročilo vodstva in bilance je kongres nato soglasno odobril na predlog člana kontrole sodruga Crismana. Predlog o razdelitvi čistega dobička, ki znaša 90.980 K 65 v, je tudi soglasno odobren. Čisti dobiček se razdeli tako: 45.056 K v dividende članom (2 % od svote potom znamk nakuljencga blaga). 22.528 K v podporni sklad; 9011 K 20 vin. v rezervni sklad; 4505 K 60 vin. v podporni sklad uslužbencev in 9011 K 20 vin. na razpolago vodstvu, da jih razdeli med izobraževalna društva.
Na predlog sodruga Brumlika se sklene, da naj se skliče redni občni zbor ne 3, ampak 4 mesece po končanem zadružnem letu. Na popoldanskem zborovanju kongresa se je razvila zanimiva in obširna razprava o nadaljnem delu zadrug. Vsi delegatje bi radi imeli še v mnogih krajih mnogo novih skladišč, novih mesnic in druge. Vsem odgovarjajo posamezni člani nadzorstva in vodstva.
V	novo nadzorstvo so nato na predlog sodruga Podgornika (ki poroča v imenu komisije) izvoljeni sledeči: Avgust Gaspari (predsednik). Leopold Hafner. Albert Mingotti. Fran Zipponi, Josip Platiiš. Josip Kreševič, Josip Micor in Alojzij Tonet. Po dolgi razpravi o posameznih predlogih, določenih za točko slučajnosti, je sodrug Tonet zaključil ta redni občni zbor naših procvitajočih zadrug ter v imenu zbora poslal sodrugu Pittoniju pozdrav, v nadi da skoraj okreva in se zopet poprime dragocenega dela pri zadrugah.
Goriško.
— Samomorilni poizkus. V ječi v Gorici sc je skušal obesiti Evgen Annic, ki je bil te dni zaprt, ker se je izdajal za barona Levetzova (moža grofice Lantieri) in na pošli s tem imenom dvigal pisma, ki so na barona dohajala. Jetničar je moža še pravočasno odpel in so ga prepeljali v bolnico. Preiskava bo dognala, kakšen namen je zasledoval s svojo goljufijo.
— Iz učiteljskih krogov. Tu in tam bereš slavospeve na »velezaslužno demokratično« slovensko politično društvo vGorici, zopet elegijo na učitelje, za narod izgubljene, — kršilce vedno negovane lojalnosti napram »izkušenim političnim voditeljem«, ponovno bruhanje na
povzročitelje disakordov v blaženi harmoniM.^ ponižnosti, o tem, da bi klonili tilnike pred oi ~ mi, ki rešujejo narod, to se razume s fraza«: le v gotovih ekstazah itd. Strah je lepa reč. !. ne da? Sedaj bi nas marsikdo rad poznal, i »ii prepozno ste začeli. Izprevidel je že marsik* ^ teri, da se smotreno stopanje z duhom časa, ka-em tero smo do sedaj pogrešali, vendarle razlikuj od rogoviljenja.
C
—	Samomor častnika. V Gradišču ob SoS
“	~	ian
se je ustreli! nadporočnik Fran Grmac iz Se-gedina. Star je bil 31 let. Zakaj se je pravza-prav usmrtil, se ne ve.
—	Trojčke je povila te dni soproga zidarjjfa1 Prinčiča v Sovodnjali, enega otroka ženskega in dva otroka moškega spola. Novorojenčki so sicer prišli živi na svet. a so kmalu potent umrli.
:e
krni
Jev
ieq
Državni zbor.
'.eš
ih
m.
ran
Ca
str:
Dunaj, 3. decembra.
Danes je zbornica dospela v razpravi 0^.“ osebni dohodarini do poročevalčevega zaključ- ,er nega govora, ki pa pride šele v sredo, 10. t. m, ra do besede. Do tega dne mora državni zbor16 čakati, da more gališki deželni zbor rešiti volilno reformo. Če se Poljaki in Rusini tam pobo-tajo, sc pričakuje v državnem zboru, kjer Rfc ^ sini ne bodo imeli več povoda za obstrukcijo, mirna in gladka rešitev finančnega načrti Vpraša se le, če ne prekrižajo tega upanja fco ški radikalci, ki že žugajo, da nastopijo po rešitvi finančnega načrta zaradi komisariata na Češkem in zaradi splošnega vladnega zistcmi z »najostrejšimi sredstvi«, kar pomeni zopet obstrukcijo.	i|
V	zbornici je danes govoril vodja finančnega ministrstva baron F n g e I. ki odklanja vsako izpreinembo finančnega zakona, ker mora biti na vsak način najboljše to, kar predlaga vlada. Oba generalna govornika, Poljak dr. L6wenstein in nemški liberalec G a n s er da’ sta se branila vpogleda v knjige; prvi pran da bo ta določba ugonobila trgovce, drugi pa misli, da bo male obrtnike prisilila, da nastavijo posebne knjigovodje.
Kot poročevalec manjšine je prišel sodrug dr. D i a m a n d do besede.
Seja.
na<
da'
le
nif
ne:
ter
ho<
bo
sta
mc
br;
bi
srt
Hi
de
Predsednik dr. S y 1 v e s t e r otvarja seji) ob 11. dopoldne. Nadaljuje se specialna debata,
o
osebni dohodarini.
Vodja finančnega ministrstva baron En-g e 1 pravi, da se mora postaviti proti vsem manjšinskim izpreminjevalnim predlogom. Tiste poslance, ki se še vedno boje vpogleda v knjige, mora potolažiti; zakonska določba o tej stvari je popolnoma jasna. Vpogled v knjige in druge podatke je smatrati le za izjemen pripo- j* moček. Tudi amnestija se bo izvrševala brez** pridržka.
Posl. A b r a h a m o w i c z (Poljak) protestira proti izrazu, da so agrarci davčni dcfrav-L« danti. Nove določbe zakona o osebni dohoda-rini prinašajo najnižjim razredom različne no- L godnosti, ampak kmetje jih ne bodo uŽfvali. •
Posl. F i n k (kršč. soc.) brani svojo stratu & ko proti očitanju, da se je po njeni krivdi 7a^p-vlekel finančni načrt.
Debata se zaključuje in besedo dobita ge- j? neralna govornika.
Dr. L o w e n s t e i n (pro) pravi, da bo u vpogled v knjigo pravi »kmečki in meščanski n strah«. 2e s svojo eksistenco bo ta določba pla- L šila ljudi, ne le da ne bodo napačno, ampak da « bodo celo na svojo škodo fatirali (?!). Vkljub jE temu bo Poljsko kolo glasovalo za to določbo,
G a n s e r (kontra) zahteva, naj se vsaj ustanovi poseben status knjižnih pregledovalcev.
Nato slede štirje »stvarni popravki«. Potem govorita manjšinska poročevalca K r a f t iti dr. Gross.
Posl. dr. Diamand (soc. dem.):
Kdor pomisli, kako funkcionira politična uprava zlasti v Galiciji, kjer si dovoljujejo n. pr. davčni uradniki kot volilni komisarji največje nezakonitosti, ne more verjeti ministrovim besedam, da se bodo v praksi ublažile krutosti davčnega zakona. Malenkostna zboljšanja, ki so bila sprejeta v zakonu, so v primeri s krutimi določbami brez pomena. Medtem ko tlači na eni strani
armada prebivalstvo, kakor mora.
se ne najde dovolj obzirnosti napram bogatinom. Naravnost humoristično mora učinkovati.
m
vi
at
»Skratka, naj kdo pravi, kar hoče,« je začel zopet Mikyška, »ta proces pomenja za našo stranko in za ves narod velik uspeli. To bode tisto gorčično zrno, iz katerega postane stoteren sad. Hruby — če vas obsodijo ali pa ne — za veliko in sveto stvar se bojujete, in to naj vas le krepča z navdušenjem.«
»Kaj ropoče Janko?« je vprašal Beneš, ki se je prikazal za Mikyškinim hrbtom. »Hruby, po pravici — kako vam je pri srcu?«
»Jako dobro, imenitno!«
»Kačerovsky. Kačcrovsky!« je nekdo opozarjal.
Mikyška Je zamahnil z roko. Toda Kače-rovsky je pristopil k skupini in dejal, da tudi prihaja gledat.
»Samo gledat?« je rekel Mikyška irouično in dodal, polagaje roko na Ivanovo ramo: »Ti bodo v dvorani sedaj izpregovorili svojo besedo in ta beseda se razleti na vse kraje. Kače-rovsky. ali ne mislite, da nam vlada pomaga fanatizirati, da je to vse voda na naš mlin in da se s takim procesom stokrat bolj približamo cilju nego z vašimi teorijami?«
Kačerovsky je skomizgnil. Baš se je začelo vse vsipati v porotno dvorano. Ni več utegnil odgovoriti.
Ivan je tudi vstopil v dvorano in precej podal roko Humarju, kateri je že sedel ondi. Potem se k ozrl za bariero in zapazil glavo ob glavi. Zagovorniki so sedali za svoje mizice,
| le zatožene bi bili še morali pripeljati, kateri niso v božiču dobili prostosti kakor on. Nad 30 jih je bilo.
Pa isti so že prihajali v dvorano. Bili so praznično oblečeni. Njih obledeli obrazi so se žarili od radosti. V dvorani jih je vse pozdravljalo.
Vnelo se je živahnejše življenje in šum govorečih glasov. Dasi se obravnava Še ni začenjala. je bilo tu že soparno.
Kar se je polegel šum. V porotno dvorano je prišel Šestčlanski senat. Sedel je na podiju za dolgo, zeleno mizo.
V	tem hipu je nastopila v dvorani globoka tišina.
XLVI.
In spomina vredna obravnava se je začela. Otvorili so jo neki protesti braniteljev in obtožencev ter čitanje ogromnega obtožnega spisa.
Ko so tretjega dne začeli zaslišavanje, se je vsestransko zanimanje, katero je javnost že od začetka napenjalo, povečalo in vzrastlo do skrajnosti. V sodni dvorani se ni ganil nihče. Kakor so pisali časopisi, je zavladal v nij nenavaden duh. »Vse je nenavadno v ti obravnavi. To ni sodna dvorana, to je parlament. Toliko šuma Je v nji. hrupa, prihajanja fn odhajanja. Obtoženci napravliaio neobično ugoden vtisek. Večinoma so v čamarah, nekateri imajo bete
kravate, škripce ali naočnike. Obrazi so večji-del inteligentni nekateri jako lepi.«
In te obtožence je občinstvo napeto pregledovalo in iskalo nestrpno onega Izmed njih, kateri bi moral priti prvi na vrsto. Bil je devetnajstleten, bled, golobrad mladenič. Študiral je tri realne razrede, trgovsko šolo in državno računovodstvo na univerzi. Ko ga je predsednik sodnega dvora poklical, je vstal, jasno se ozrl in si pogladil lase. Govoril je z mirnim, donečim glasom.
Predsednik sodnega dvora je naznanil bledemu mladeniču, kakšnih zločinov ga dolže. Omenil je zapiske, ki so se našli pri njem. »Lahko se branite v daljšem govoru ali pa odgovarjate na vprašanja, katera vam zastavim. Ali se smatrate krivim?«
Obtoženec je proglasil, da je v zapiskih skica za roman. Roman bi bil utopističen. Podlaga bi bila poljska revolucija z leta 1863. Podatke sem črpal iz zgodovine in tedanjih Narodnih Listov. Kratice imen sem si načrtal, ker sem hotel vstvariti osebe svojega romana po gotovih osebah. To je nujno tako.«
V	avditoriju je Mikyška zašepetal Benešul »Dobro se izrezava.«
»Malo otročje,* je odgovoril Beneš.
Potem je bil klican osemnajstleten golobrad mizarski pomočnik. Temno je govoril, sem ter tja z roko se obrnil proti ostalim obtožencem, kakor da naj bi mu potrdili odgovore.
»elo in zabava
‘'!ias ue smeta nikoli toliko zaposliti, da bi pri em nam ne preostajolo nikakega časa za ne-(a- 0vanje našega zdravja. Na ohranitev našega U|c dravi-i moramo vedno paziti že z ozirom na , iašo družino in naše službene dolžnosti. Kot lam ie lahko že iz skušenj znano, ni ravno tako
težko, ostati vedno zdrav, če imamo za vsa nenadna obolenja vedno pri roki tako odlično domače sredstvo, kot je Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elsafluid«.
Pri bolečinah v vratu, goltancu, hripavosti, influenci, zaslizenju, se je isti izkaza! kot slez razkrajoče, kašelj zmanjša joče in protikatara-lično sredstvo. Tudi sicer po drugih bolečinah izvrstno pomaga. Gosp. Matija Polsterer, Grubbach-Scharenstein, piše o tem: »Glavobol,
protin in bodenje in tudi druge bolečine, kratko-malo vsaka bo! izgine, če se uporablja »Elsafluid«, če se ti vzdiguje, če si hripav in ne moreš govoriti, po vporabi »Elsafiuida« ti takoj odleže.« — To ni samo izvrstno povedano, ampak tudi kot se da dokazati, resnično. Fellerjev fluid naj bi naši bralci imeli vedno pripravljen, saj stane 12 steklenic samo 5 kron poštnine prosto.
Tudi naša prebavila, naš želodec in čreva
moramo vedno zdrava ohraniti, in nam pri pomanjkanju teka, gorečici, zaprtju, bljuvanju in napenjanju izvrstno služijo Fcllerjeve odvajalne rabarbara-krogljice z znamko »Elsakrog-Ijice«. 0 škatlic stane samo 4 krone poštnine prosto in so istotako, kakor fluid. pristne dobiti samo liri dvornemu lekarnarju E. V. Fellerju, Stubica, Elzatrg št. 252 (Hrvaško). Bralcem je nujno priporočati, da jih imajo vedno pri roki,
—be.
-ie se poteguje vitez Abrahamou icz za reveže, [ar priporoča ta gospod, je smešna malenkost, e se pomisli, da ima v Galiciji včasi cela •mečka družina en sam kožuh in en sam par v|jev Če se pa zahteva zvišanje eksistenčna min ima, izgine mahoma ta dobrotnik človeštva. Govornik zahteva, naj se odpravi
davčna prostost oficirjev:
e so oficirji izključeni od materialnih dač, ki ih plačuje vse prebivalstvo državi, so s tem vendar degradirani. Častniki se ne smejo sina-ratj za tujo snov v državnem telesu. Ce bi se med častniki glasovalo, bi se gotovo dobila večina zato. da naj plačujejo davek. (Posl. Ku-'aada- Z volilno pravico.) Mi smo stoletja pla-evali*davke, ne da bi bili dobili volilno pravico. Wniki imajo v tej državi naloge, ki sc slabo strfnjajo z volilno pravico.
Zahtevati se mora tudi, da se odpravi
davčna prostost članov cesarskega doma. Finančni minister nima pooblastila, da bi nadvojvodom branil pravico, da plačujejo davke. (Veselost.) Predlagali smo tudi, naj se ie uvede le vpogled v knjige, ampak tudi obligatorično vodstvo knjig.
Tega pa nočete. Kot zagovorniki indirektnih davkov ne boste nikdar prijatelji pravičnega znanstveno utemeljenega direktnega Javka Osebna dohodarina bi morala biti hrb-;,j teniCa’ državnih dohodkov. Ampak osebna do-ia hodarina ne sme biti varstveni inštrument za bogataše in izsiljevalno sredstvo za srednje tanove. Obdačenje brezdelnih dohodkov se mora izvesti z brezobzirno doslednostjo. (Odo-
iravanje.)	.	x	.
Ostali manjšinski porocevalci se odreko.
V razpravi o Pacherjevem nujnem predlogu govori Čeli K o n e č n y.
Konec seje ob 6. zvečer. Prihodnja seja v sredo, 10. t. m., ob 11. dopoldne.
Zadnje vesti.
>Q
AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Mornariški odsek.
Dunaj, 4. Včeraj je imel avstrijski morna-^iiški odsek sejo. Mornariški poveljnik admiral 1 a u s je podal enak ekspozč kakor v ogrski
tenaciji.	/v	„	.	,
Del. Nemec (čes. soc.) vprašuje z ozirom a poziv posl. sodr. L i e b e r m a n n a od stra-i zbornega poveljnika v PFeinislu na dvoboj, a) misli vojna uprava ukreniti, da se bo re-oektivala imuniteta poslancev. Ali je vojna 'vjnr«v» pripravljena npozorfti generala, ki sta a' kuLla pozidat na dvoboj, da nista bila opravila pozivati poslanca na odgovornost in za-Mipviti koga na kršenje zakona? — Iz izva-mornariškega poveljnika — pravi govornik lalte — ni razvidno, kako si morn. uprava miki li razvoj mornarice za bodočnost in čemu prav a nrav potrebujemo veliko mornarico. Zakaj £ L zgradbe plavajočega doka oddala v tu-ino, namesto da bi se jemal obzir na domačo
ndustrijo?	..
Potem je pravil knez S c h o n b u r g, da bi bilo lahko dosegli internacionaliziran je Soluna, •e bi bili imeli tako močno mornarico, da bi >ili imponirali Grkom.
Del. Leu t line r (soc. dem.) pravi: Ce moremo posegati v balkanske razmere, ni odvisno od naših razmer do balkanskih držav, ampak od našega razmerja do Rusije in do vzajemne trojice. Pri tem ne gre vprašanje, če imamo več pomorskih enot, nobene vloge. Svojo trgovino na Balkanu moremo razširiti le s pametno trgovsko politiko in tako, da j)ostaue naša industrija sposobna za konkurenco z nemško. Za varstvo Jadranskega morja nimajo dridnoti nobene svrhe. Če noče Avstrija nič drugega, ne potrebuje ne ene bojne ladje. Če torej gradimo velike ladje, hočemo imeti veliko besedo v Sredozemskem morju, ali pa mečemo denar skozi okno.
S svojimi dridnoti smo si napravili Francoze za nasprotnike in smo razdražili Anglijo. Popoldne je govornik nadaljeval.
Del. Neumann pravi, da potrebujemo močno mornarico kot člani tiozveze!
Adm. H a u s pravi, da ne more odgovoriti na Nemčevo vprašanje, zakaj da se je mornarica mobilizirala, ker je - Politično.
Večina je sprejela mornariški kredit. (Kajpada!)
SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunaj, 4. Včeraj je imel odsek, ki je bil izvoljen zaradi izjemnih določb za Galicijo in Bukovino v zakonu o socialnem zavarovanju, sejo. Oovorilo Je več poslancev in sekcijski načelnik Wolf. Šodr. H u d e c je izjavil, da nasprotujejo poljski socialni demokratje vsakim izjemnim določbam za Galicijo. Sodr. Wld-holz predlaga, naj se skliče odsek za social-oo zavarovanje in naj se načrt dogotovl brez obzira na stališče poljskih meščanskih strank Za četrtek 11. dec. se skliče pododsek, da izvrši priprave za razprave v odseku
TISKARSKO GIBANJE.
Dunaj, 4. Trgovinski minister Schuster je včeraj neki deputaciji nemškega demokratičnega kluba izjavil, da je pripravljen posredovati v tiskarskem sporu.
DOGODKI V ZABERNU V DRŽAVNEM ZBORU.
Berlin, 3. Danes je vsa zbornica, ki je bila izredno dobro obiskana, tudi galerije so bile natlačeno polne, z veliko napetostjo pričakovala razpravo o dogodkih v Zabernu. Vložene so bile tozadevno tri interpelacije. Prvi je govoril po-slanec Ros er od napredne ljudske stranke. Govoril je ob glasnem pritrjevanju levice. Za interpelacijo napredne ljudske stranke je prišla na vrsto socialno demokratična interpelacija. Utemeljeval jo je sodrug P e i r o t e s, ki je dolžil vojnega ministra sokrivde dogodkov v Zabernu, ker je opravičeval drzen nastop lajtuanta Forstnerja z njegovo mladostjo. V Alzaciji vlada vojaštvo, prebivalstvo ne pomeuja nič. Vsa zbornica je napeto poslušala njegov govor in levica mu je glasno pritrjevala. Tretji inter-pelaut je bil alzaški poslanec H a u s. Nato je govoril državni kancelar B e t h m a n n - H o 11-w e g, ki je najprej pojasnjeval dogodke v Zabernu in skušal opravičevati postopanje lajt-nanta Forstnerja, češ, da se je lajtnant le nepravilno obnašal v vojašnici. Pojasnjeval je izraz »VVackes« in dejal med drugim, da so Alzačani preveč občutljivi. Priznal je, da je bilo res aretiranih 30 oseb, med njimi nekaj nedolžnih *in da so bili zaprti čez noč v kleti vojašnice. Ali so zakrivile vse dogodke civilne ali vojaške oblasti in katere oblasti so postopale pravično, tega ni mogoče še sedaj razsoditi in če bo mogoče to razsoditi v bodočnosti, tega ne more povedati. Poslanec sodrug L e d e b o u r zakliče na to izjavo: S tem ste priznali svoj bankrot. Ves čas, ko je govoril kancelar, so poslanci levice z medklici izražali svojo nezadovoljnost z njegovimi izvajanji in hrup je bil med njegovim govorom silen. Za Bethmanuom je govoril vojni minister Falkenhainin tudi njegova izvajanja so zbujala splošno nezadovoljnost med poslanci levice.
Nezaupnica državnemu kancelarjti.
Poslanci ljudske napredne stranke so vložili predlog, da naj sklene državni zbor: Obravnava zabernske zadeve, kakor jo je bil izvršil državni kancelar, ne odgovarja nazlranju državnega zbora. Ta predlog je bil, sprejet z veliko večiuo, nasprotovala mu je le desnica.
Nato se je debata prekinila in se nadaljuje jutri._____________________
Stafersko.
— Smrtna žrtev vsled neprevidnosti. 27.
novembra je skladal rudar Franc Frankovič
Delavci!
Vi najbojje občutite draginjo, zatorej bodite previdni pri nakupu vaših potrebščin.
Ako rabite dobre črevlje, obrnile se zaupno na znano tvrdko
A. Sehweitzer
Ljubljana, Prešernova ul. 48.
Zaloga slovitih Mnihovograških črevljev.
Veliko organiziranih delavcev kupuje pri nas in imamo mnogo pohvalnih priznanj. Solidno blago.	Nizke cene.
Palma feavčvilsro-v-i pcd.petni3ri-
Tipežni in ceni otroški čevlji.
3Pxistni a,naeril^axi3ls;i črevlji.
Trpežni črevlji za delavnice.
Zakaj pač
je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ?
Le zaradi svojih prednosti I 'krepak okus,
zlatorujava barva,
nedosežna izdatnost.
Tovarniška znamka:
Kavin mlinček.
. em mia.ua
na Progi Trbovlje - Loke prazne sode od bencina. Sedemletni Franc Ravnikar in osemletni Alojz Kunšek sta prišla do teh sodov. Kunšek je odprl sod, prižgal vžigalico in jo držal v sod. Bencinovi plini so se vneli in z velikanskim pokom je eksplodirala železna tona. Kunšek je dobil strašne opekline in je čez nekaj minut umri, drugemu dečku se ni nič zgodilo in se je le močno prestrašil.
— Kmečki strah na Pohorju. Iz Šinartna na Pohorju poročajo, da je pes gostilničarja Korena raztrgal devet ovac, od katerih jih je 7 takoj poginilo, dalje eno svinjo in eno lisico. Sedaj se pes potepa okolo po gozdovih.
Odgovorni urednik Etbin Kristan, izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska > l Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Večja partija delavcev
(težakov) eventualno akordno partija, približno 50—60 mož, se sprejme takoj pri Kranjski stavbinski družbi na Jesenicah za povečanje postaje. Oglasi se naj na kolodvoru na Jesenicah.
Moderci v vseh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
rokavice, pariumerija, nogavice,
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuku, pajčolani, torbice itd, vse v največji izbiri v modni trgovini zaa dame
P. Magdič, Ljubljana
-—  ---- nasproti	glavne	pošte.	...
ammmmmm ■■■■n« mm®
izma
M(iOKE!SISI«n
PETER hoZIK^Ko.
r 44UBM&K& *
"SffiSST" M BRElid 20.
Cene za gospode . . .
„	„ dame .	. , .
„	„ dečke 36|39 . .
*	„	otroke št. 22—25
26—28 29—31 32—35
20— !&•—»
K 5 —,	5--	7	-,	8'—.
Cexiejž(e vrste cd. J3Z i-SO naprej,
Garantirana kakov^nt.
C
4
*
H?
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, “,PLS|,,?,S'T». SSS+SSZ
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodni; pogoje ln prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljene za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so nnjccncjši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojini članom. Zivljenske police banke .Slavlje* so neizpodbitne in nezapadljlve Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva In organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva.' Ogromni rezervni fondi rad K 68 milijonov jamčijo za popolno varnost, tistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapltalij in Sltod pa je do sedaj izplačala K 123,257606 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GFNFRAI NI ZASTOR „cl AVIJF“ VZAeJFMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI .
LAVIJA
——M
| Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke ze I OZOF 1 pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „ArbeiterwiHe“.
Naroča se jih pri upravi „ZAR.JE“ v Ljubljani.
3:
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
= ■■ = = po najnizji ceni. =====
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-
kih do 40 kron.	:::
Načelstvo.
□
□
:£3B E
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-:::	ložbi	»ZARJE44.	:::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako	leto K 1*—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
o
Občno konsumno društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter	jih	obrestuje	po	--------
m
.S 2L
.
NASI ZA PISK
a
m
□
B
■
P
B
m
Socialistična revija.
«
Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5'80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3‘60 K. Celi letniki Jeta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov44 v Gorici.
te
v
I
\C3/	\C£>/
m
ZENSKI LIST
glasilo socialist ičnega ženstva
Urednica: Alojzijfc Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
®SiŠS
m
‘Ul
Je 'i 1
■0(y
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi
' s®*-■mh
v
Pripovedni spisi:
Elbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin.	.
S. Machar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatortv II. del. Cena 2 K.
P. Mihalek: Iz nižin življenja. Cena 1 K, M. Gor ki j: Mati. Cera 4 K-H. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan.
Znanstveni spisi:
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje Slovencev.
Dr. Drag Lončar: Dr. Janez Bleiwcis in njegova doba. Cena 1 K.
Dr. Ivan Prijatelj: Prešernov spomenik.
Cena 80 vin.
D r. 1 v a n P r i j a te I j: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin.
Abditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
—•—Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin.
— •— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
—•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin,Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —Razprava VII rednega zbora jugoslovanske sc c. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
Cena 6 vin.
_•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin.
Knjižica časopisa »Naprej44.
Ant. Kristan: Socializem.I.zvezek. Druga izdaj«. Cena 20 vin.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin.
K. Marx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
Karl Kautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin.
Karl Ka utsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl K a u t s k y: Razredni boj. Cena 40 v. Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena
50 vin.	.
EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin.	^
Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsummh društvih.
Cena 20 vin.
E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
(a
ič l IT
7 ti ir
>aj kr lo “a ■n
\ tn ia oi Dr ed a tli t, tn
a
m
h
I
i
ic
m
m
•si
t:
k
:ii
i
til
H
BBBBBBBBflHflBBB
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K.	V	zalogi	so	tudi še letniki 1912, 1911.
Družinski'koledar za 'eto 1913. Cena 1 K- 1910 in starejsi.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30\in.
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
„Zaria“:
letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron.
“MT Založbo,Zarje* v Ljubljani.
10
jn
t<
r
3
O
IC
n
e
re