LETNIK (VOL). XLVII.
1 1 , 1 . —
Proti v|nii dobičkarstvu - Angleža opozicija na tt
^ poslanski zbornici stavljen predlog, po katerem bi dobil ob času vojne predsednik diktatorsko oblast v roke, — Določeval bi lahko cene in odrejeval mobilizacijo moštva in virov. — Prekomerni dobički bi se vzeli s pomočjo davkov.
ODLOČNOST JTEHOV
Cehoslovaška pripravljena braniti svojo zemljo.
Praga, Cehoslovaška.— Meje Čehoslovaške so popolnoma nedotakljive in Čehi jih bodo znali braniti. V tem smislu se je izrazil zadnje dni v parlamentu min. predsednik Hodža in obenem povdaril, da se je Cehoslovaška sicer pripravljena pogajati z Nemčijo, toda na podlagi popolne enakosti ter ne bo dopustila, da bi ji ta diktirala kake pogoje. Cehoslovaška želi mir, je dejal minister, a pripravljena je, braniti se z vso svojo silo, ako bi jo razmere prisilile do tega koraka.
-o-
KONČNO STA VENDAR DOSTI ZBRALA
Logansport', Ind. — Neki Floyd Snoeberger in Miss Laura Randolp sta menda po centih zbirala denar, da bosta imela za poročno dovoljenje. Pretekli petek sta namreč plačala za dovoljenje s samimi centi; 300 sta jih iztresla iz vrečice pred uradnika.
-o-
Z LIRAMI SO TIHOTAPILI
Rim, Italija. — Vladno poročilo objavlja, da se je zadnji teden prišlo na sled neki "črni borzi", ki je tajno delovala v mestu Genoa; in se bavi-la s tihotapljenjem lir v inozemstvo. Na ta način je bilo spravljenih preko meje 20 milijonov lir, kar je povzročilo, da jc italijanski denar oslabel na tujezemskih borzah. Po poročilu so se tri tvrdke bavile s tem poslom in se jim je naložila denarna kazen šest milijonov lir.
-o-
TUDI DOBREMU VOZNIKU SE TO PRIPETI
Peru, Ind. — Neki cirkuški uslužbenec iz Emporia, Kans., se je zadnji petek hotel pripeljati v to mesto. Končno je res prispel semkaj, toda prej je imel na poti doživljaj, ki ga je odvedel daleč od njegovega cilja. Na ledeni cesti mu je med potjo avto spodrsnil in se prevrnil. Možu se je posrečilo, da je avto zopet spravil "na noge" in je nadaljeval vožnjo. Lahko pa si je misliti njegovo začudenje, ko je pripeljal v mesto Kokomo, namesto v Peru, kamor je bil namenjen Med nezgodo se mu je namreč avto zasukal, pri čemer je mož izgubil smer in odpeljal po isti poti nazaj.
Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove!
STALIN PO-STAL FAŠIST?
Mussolini pravi, da na Stalinu ni nič več komunističnega.
Rim, Italija. — V Mussoli-nijevem listu, Popolo d'ltalija, je zadnje dni izšel članek, o katerem se domneva, da ga je napisal Mussolini sam, in ki je vzbudil znatno pozornost po svoji nenavadni- razlagi o sedanjih dogodkih v Rusiji. Članek namreč trdi, da vsa znamenja kažejo, da Stalin sploh ni več komunist, namreč, navaden fašist in da tudi tajno uvaja fašizem v Rusijo. Politična sodna obravnava, ki se točasno vrši v Moskvi, in pa prejšnje podobne obravnave dokazujejo, pravi člankar, da se skuša Stalin docela iznebiti raznih osebnosti, ki so igrale vodilno vlogo tekom revolucije in ki so bile stebri komunizma, iz česar se more prav lahko sklepati, da je postal tajen fašist.
KOMUNISTIČNI OSUMLJENEC OBGLAVLJEN
Berlin, Nemčija,. — V kakem nervoznem strahu žive evropske države druga pred drugo, se more razvideti iz njih blaznega preganjanja vohunskih osumljencev. Med tem, ko se je v Moskvi vodila obravnava proti 21 obtožencem pod obdolžbo, da so skušali Nemčiji "prodati" Rusijo, je bil pa nasprotno v petek obglavljen tukaj neki E. Funk, obtožen, da se je stal v zvezi s komunisti iz Rusije.
-o-
PERSHING UGODNO OKREVA
Tucson, Ariz. — General Pershing, ki je poveljeval a-meriški armadi med svetovno vojno v Franciji, je šel zadnje dni skozi težko bolezen. Kakor pa so izjavili zdravniki koncem tedna, se njegovo stanje stalno izboljšuje in bo mož okreval, dasi bo moral v bodočih letih skrajno paziti na svoje zdravje in omejiti svojo aktivnost.
AEROPLANI USTAVILI OPERNO PREDSTAVO
Barcelona, Španija. — V tukajšnjem mestu se je zadnji petek vprizorila operna predstava, ki je bila prva, odkar traja civilna vojna. Niso pa imeli sreče z njo. Nacionalistični aeroplani so namreč napadli mesto, vsled česar so se vse luči pogasile, tudi v gledališču, seveda, in tako je se je morala predstava ukiniti.
PO KALSVETV
—	Ljubljana, Jugoslavija. — Na povabilo zveze slovenskih katoliških dijakov bo imela v tem mestu meseca avgusta svoje zborovanje mednarodna katoliška mladinska organizacija za pospeševanje miru, "Pax Romana," na katerem se bodo razmotrivale tudi praktične metode za pobijanje komunizma.
—	Amsterdam. — Pred kratkim je prestopil v katoliško cerkev znanstvenik dr. F. J. Buitendyk, profesor na državni univerzi v Groningrenu. Kakor pravi, so vplivali nanj njegovi prijateilji-znanstveni-ki.
—	Tokio, Japonska. — Tukajšnja katoliška univerza je pričela izdajati, novo. revijo pod naslovom ' "Monumenta Nipponica". Prva številka se bavi predvsem s krščansko dobo japonske zgodovine:
—	Seattle, Wash. . — Tukaj so se zadnje 'čase vršila predavanja, ,ki jih' je. vodila Catholic Truth Society, katerim je prisostvovalo tudi 100 nekatoličanov.. Uspeh predavanj je bil, da bo 40 od njih prestopilo h katolieanstvu.
POLJSKA SE RAZGOVARJA Z ITALIJO
Varšava, Poljska. — Kakor kaže, hoče poljska vlada v resnici priti v najbolj iskrene odnošaje s fašističnima državama. Kakor je bilo že poro-čano, se je pred nekaj dnevi utrdila zveza med Poljsko in Nemčijo, ko je bil tukaj na obisku nazijski minister Goer-
PROTI CHAM-BERLAINU
Angleška delavska stranka podvzela intenzivno kampanjo proti politiki min. predsednika Chamberlaina.
London, Anglija. — Z zadnjo nedeljo je otvorila angleška delavska stranka laboritov sirom cele dežele veliko kampanjo proti min. predsedniku Chamberlainu in njegovi politiki za pogajanja in združevanje s fašističnimi diktatorji. Okrog 500 političnih zborovanj se je vršilo ta dan in za ta teden je napovedanih še nadaljnjih 500 podobnih shodov. Istočasno so se razdeljevali med prebivalstvo razni pamfle-ti, ki so napadali in obsojali zunanjo politiko vlade.
V kampanjo so pritegnjeni vsi člani laboritične stranke .v parlamentu. Pridružili pa so se jim tudi skrajni radikalci ter nekateri člani liberalne stranke in celo tudi nekateri konservativci.
Organizatorji proglašajo, da se ta kampanja vrši v imenu miru in varnosti. Chamberlaina in njegovo politiko namreč žigosajo, da vodi Evropo v vojno. Obsojajo ga zlasti, da je izdajsko zapustil Ligo narodov in da se popolnoma vdaja pod vpliv fašističnih držav. Potom pamfletov nagovarjajo angleške volilce, naj glasujejo proti vladi. Edfen takih pamfletov nosi sliko malega otroka s plinsko masko na obrazu in z napisom: "Preprečite vojno, glasujte za laborite."
Kakor znano, je Chamberlai-nov cilj, da privede k evropski spravi na ta način) da se sklene nenapadalni pakt med štirimi velesilami, Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo; ne ve se pa, kaj namerava za to obljubiti fašistom.
ing, zdaj se pa vodijo še z
Italijo podobni razgovori in je
v ta namen odpotoval zadnji teden v Rim poljski zim. minister J. Beck.
UNIČEVALNO DELO VIHARJA
Tako se je izrazil zadnji petek župan Kelly in omenil, da ipa, da bosta tudi okraj in država prispevala k temu programu.	. _
Iz Jugoslavije
Velika ponarejevalna afera pred celjskim senatom, kjei* so bili ponarejevalci obsojeni na več let zapora. — Strašna nesreča mladega posestniškega sina iz Selnice. — Druge nezgode in vesti.	^ . .. ^
Razdejane hiše in 30 oseb mrtvih ter nad sto poškodovanih je zapustil za seboj nenadni orkan, ki je pred kratkim zadivjal nad mestom Rodessa, La. Uničevalno delo se je raztezalo na širočino 200 jardov in v dolžino poldruge milje.
Obsojeni ponarejevalci denarja
Celje, 15. febr. — Pred tukajšnjim malim senatom kazenskega sodišča se je vršila danes zanimiva razprava proti 50 letnemu posestniku Juriju Plevniku iz Verač pri Bučah, Antonu Arzenšku in Antonu Oprešniku, ki so v dogovorjenem sporazumu delali sto — in tisoč-dinarske bankovce že v letih 1933, 34, in 35. — Posestnik Plevnik se je dogovoril 1. 1933 z Arzenškom in Oprešnikom za izdelavo 100 in 1000 dinarskih bankovcev ter prevzel nase risarska dela, Oprešnik pa litografska, dočim je Arzenšek prevzel nabavo potrebnega orodja in ma-terijala. V Ljubljani so nakupili razen risarski materijal, nato v Zavodni pri Celju najeli neko sobo, a se je risar Plevnik, ki se ni počutil preveč varnega, že po preteku 6. dni preselil k mizarju Mihaelu Boštjančiču v Gaberje, od tam pa na svoj dom v Ve-rače. Stvar se mu ni posebno posrečila in so bili bankovci samo na eni strani dobi'i, zato se je potem vadil celo zimo, da bi mu uspelo ponarediti če drugo strani, kar mu pa ni fisoelo. Zato mu je Arzenšek vzel opalograf. Pozneje se je Plevnik dogovoril z neko Marijo Kladnik, in sinovi, katera mu je kupila nov opaloijraf hi druge potrebščine ter je nekaj časa delal poskuse pri njej, nato se pa preselil v Ferličev vinograd v Buče, pa se mu stvar ni posebno posrečila in tako do izdelave bankovcev ni prišlo niti v prvem, niti v drugem primeru. Sodišče se pa na ta ponesrečen poizkus ni posebno oziralo in je kljub temu vse tri strogo sodilo.
Sodišče je obsodilo Plevnika Jurija na 4 in pol leta robije, Oprešnika Antona na 4 leta robije, Arzenška pa na tri mesece strogega zapora. Opro
vu. Ko je čez nekaj časa prišel oče v gozd, je zaman iskal sina. Na klicanje se mu ni odzval, pa je zaslutil nesrečo ter ga začel iskati. Našel ga je v strašnem položaju. Nanj se je podrl debel hrast ter ga čisto prignječil k tlom. Oče je hitel, kolikor so ga nesle noge, po pomoč v soseščino ter se je vrnil z več možmi, ki so z veliko težavo dvignili posekano deblo ter spravili nezavestnega nesrečneža domov. Silna teža mu je zdrobila ves spodnji del života, tako da je Čez nekaj časa umrl. Nesrečo je zakrivil mladi Gornik sam, ker se je spravil, ne da bi bil počakal na očeta, na težko hra-« stovo drevo,ki je posekano na strmini obviselo v krošnji so« sednega drevesa.
—;—o—— Novomašniki ljubljanske škofije
V	mašnike bodo letos posvečeni ti le ljubljanski bogoslov-ci: Albin Avguštin, Radeče, Edmund Boehem, Tržič, Franc Dolinar, Ljubljana,Franc Gni-.dovec, Ajdovec, Ivan Janez, Sodražica, Ivan Javornik, Št. Vid nad Ljubljano, Ivan Kopač, Škofja Loka, Henrik Novak, Žužemberk, Ciril Oblak, Sv, Gregor, Ivan Sitar, Ježica, Alojzij Sterle, Stari trg pri Ložu in Viktor Schweiger iz Črnomlja; vsi so iz 5. letnika! bogoslovja.
-o-
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Marija Dovč, rojena Bui'gstaller, stara 86 let. — V Kranjski gori" je umrl Ignac Prosen, pekovski mojster. — V mariborski bolnici je umrla Štefka Toplak, tovarniška delavka stara 25 -
-o-
Eksplozija patrone
V	Breznem pri Vitanju se je pripetila huda nesreča 21 letnemu posestniškemu sinu Jožefu Pesjaku. Ko je nekaj
",čena sta bila vsake krivde oba Kladnika. Obsojeni bodo morali plačati 2000 din pov-prečnine razdeljeno. Sodišče je upoštevalo pri Plevniku,da je oče deveterih nepreskrbljenih otrok in njegovo priznanje. Oprešniku se pri kazni všteje tudi tri leta in pol robije, na katero je bil obsojen zaradi številnih vlomov že lansko leto.
Posekano drevo ga je ubilo
Maribor, 15. febr. —- O tragični smrtni nesreči nam poročajo iz Selnice ob Muri: Pri delu v gozdu se je ponesrečil 24 letni posestniški sin Jožef Gornik, na katerega je padlo hrastovo deblo ter ga ubilo. Mladi Gornik se je domenil s svojim očetom, da gresta v gozd spravljat posekano drevje k poti, od koder ga bosta potem s konji spravljala domov. Sin je šel naprej, ker je imel oče še opravka v hle-
brskal na podstresju je našel patrono, katero je tako neprevidno obračal, da mu je v roki eksplodirala in mu odtrgala prst na desni roki ter mu prizadela tudi hude poškodbe na glavi in obeh rokah.
-o-
Ogenj
Pri posestniku Francu Na« pastu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je nedavno neke noči nastal požar in mu uničil gospodarsko poslopje, sestoječe iz skednja, dveh parm, ena kolarnice, ene drvarnice in hlevov za konje, goved in svinje. Zgorelo je tudi mnogo sena, slame, ena mlatilnica, dve slamoreznici, ena kočija, dva vozova, dva pluga, dve brani in številno drugo gospodarsko orodje. Vzrok požara ni znan.
Katoličan brez jkatoliikega časopisja je kakor vojak brez puške.	_ l ,,
A MIhDII^AMCFI Qf	»™sil
\ urr * •	/-% w i nic i sv rvr^iv i r^is t v	v r^ x itl, **
ifgsg. *	mlI 1 ILJL^Jt^JLJL^jrjLJL 14J1VI A^^JL-^V^	T i IL^V priljubljen
(JklT^Z	1	SLOVENSKA
!I £54. r:	PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI	list V
10 C 40 mučennev	__ f	*
n p Kv.-Koieta +	Geslo : Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	ZDRUŽENIH
12_ S Kv.-Gregor +	_
i4 5 lir ~	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V	državah '
3 s ŽŠ 6p0k. *	CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	ameriških,
~	(Official Grgan of four Slovenian Organizations)
ŠTEV. (NO.) 46.__CHICAGO, ILL., TOREK, 8. MARCA — TUESDAY, MARCH 8, 1938	~ LETNIK (VOL). XLVII.
' '".'■• '	' , ■ ' V-'. '- ■ —■■■■ I — . M , , .	..............''	'I I	■	■	.	■ ■
Washington, D. C. — O d
kongresnega odbora za vojake zadeve je bil zadnji teden odobren z veliko večino glasov ikonski predlog, katerega glavni namen, kakor se trdi, te ta, da se v slučaju vojne odvzame vsaka možnost vojnim dobičkarjem, da bi se bogatih 2 neprimernim navijanjem Cen. Predlog nameravajo njegovi zagovorniki spraviti skozi Kongres še tekom tega zaseda-^Ja> a pričakovati je hude oorbe glede njega, kajti od ri)ge strani se ga žigosa, da
0	dal popolno diktatorsko Pravico predsedniku, in sicer ■
vsaki vojni, ne glede na ftJen obseg. Med zagovorniki ' Podloga je tudi organizacija ; vojnih veteranov, ameriška le-Sija.
Po določbah predloga bi bila 1 Predsedniku poverjena pravica, a takoj po napovedbi vojne "ko določi najvišje cene bla-A Najemninam in podobnemu,
1	bi mogel te cene nato zvišati • . 1 znižati vsak čas. Dalje bi i
tudi polno moč, da postavi 1 P°d vladno kontrolo vse mate- ' 'Jalne vire, vse industrijske • ^ ganizacjje^ javne naprave, ka- 1 Jj.tudi borze. Od privatnih 1
"J etij bi lahko zahteval, da si Ce0raJo preskrbeti federalno li-z predno smejo nadaljevati ]j j at°m. Izvzeti od tega bi bi-cijee casoPisi i« druge publika- '
ljePredl°e daje Predsedniku da-eas,PraVico' da lahko v vojnem J bo u mobilizira v vojaško služ-
osebe med 21. in 31. le- ' Jt0 prosti in bi tudi le on lah- j od ta'al dovoljenja za izvzetja ( služh SluŽbe- V civiIno vojaško , vSe bi lahko mobiliziral tudi ,
skiJ,V°dllno osobje v industrij- i
Th Podjetjih.	!
1'edb°ZKdeVne Predsednikove od- ' vi] * •1 kongres lahko razvelja-oL. 0 z veČino dveh tretjin v ■ tev zbornicah. Kazen za krši-
*ftašai dnikovih odredb bi Zapoi, "ajveč $100,000, ali pa j i
Prof 6nega leta' a11 Pa °boje. j voj^j } Pretiranemu dobičku v : kon&rf v Predlogu določeno, da V'aivja 8 sestavi sistem obdavče-d°biČkiP0 katerem bi se vzeli vsi določene meje.
^ložiia , u tajniku bi se *asedan °ga' da Pribodnjemu °snutek',U kongresa predloži
k°n- ki h*a tozadevni davčni za-&0vedh; Stopil v veljavo ob na-
VlVOjne-
°dbora , 7anJ§ina omenjenega U Predl0 'a je kovala pro-^ DiJ,U) Priznava- da je na-nJ\ V*C 7a vreden odobrava-Je- in 8i ar Pa »u nasprotu-&a> kei> i61 predvsem zaradi te-k v 2 »Jim dobil predsed-°blast POpoln°ma diktator-
CESTE
1°	11 ~ V osnutku
5st«ih L* jih izdelujejo
^a v f ,irji' po katerih f^odniju ajšnjem mestu v .'ti ^desetih letih pora-
1ŽHšav • °nov dolarjev za, 0 111 graditev cest.
Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
_$5.00 _ 2.S0 1.50
Za celo leto Za pol let« .
Za četrt leta __,__________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_________$6.00
Za pol leta_____3.00
Za četrt leta__________1.75
Posamezna številka_________3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
je pa le prazna kikenkokarija, ki bega in ne hasne. Svo bodno vam, če tratite čas, papir in moči, kakor pravilno trdijo tam pri "Napreju", ako filozofija ni nobena filozofija.
Torek, 8. marca 1938
Subscription:
For one year__
For half a year____
For three months
_$5.00 _ 2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe
For one year___$6.00
For half a year___3.00
For three months___1.75
Single copy_______3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:	i
Absolutne resnice
Naneslo je pred časom, da sem moral nekaj povedati o absolutnih ali objektivnih in o relativnih ali subjektivnih resnicah. Nihče ne more pričakovati, da bi imel kdo jasnih pojmov v zadevah, pri katerih je treba študij, pa ni bilo študij, kakor jaz nimam pravih pojmov o kitajski ali japonski pisavi, dasi io poznam in lahko eno ali drugo o taki pisavi rečem. Ali bom zadel? O filozofiji govori lahko tudi delavec, morda bo govoril celo vrlo modro, dasi filozofije kot vede, znanstvenega sestava ne pozna, ampak brez temeljitih študij nihče ne bo pričakoval od delavca, priprostega človeka, da bi bil na jasnem v pojmih, ki so ostro okroženi, se gibajo na ostrini britve.
Pot v neko filozofiranje je vsem odprta. Za absolutne resnice je šlo, in filozofiral je nekaj Ivan Molek. Tako tako je bilo, vrlo slabo pač, ker videl je le "resnico", pa ni znal ločiti objektivne resnice od subjektivne. Potem so zafiiozofirali tam pri "Napreju" in rekli in dejali, da je to kikenkoken, mlatenje slame, tratenje časa in moči, ker človek mora jesti, imeti kruh, in oni so le za kruh, boljši in obilnejši kruh, kakih absolutnih resnic ne potrebujejo, niti jih nihče ne potrebuje, ker jih ne more jesti, se z njimi nasititi. Bojim se, da so mnogi kimali in prikimali, saj so absolutne resnice prav neprijeten šment, n. pr. resnica, da je Bog, absolutna resnica, da je duša, odgovornost, bo sodba, plačilo ali kazen. Kdo bi ne kimal, da se teh sitnosti iznebi? Tega ni treba, so rekli pri "Napreju". K mizi je prisedel tudi "Napredek", bržkone urednik sam, in je rekel eno o absolutnih resnicah. Pravi in reče, da je potrebno, dobro, da se malo pomarnja o absolutnih resnicah, in tako-le je rekel:
"TO JE ŽIVLJENJE
V naših časopisih se pojavljajo razmotrivanja o "absolutnih resnicah". To je dobro znamenje ter pokazuje, da se standard in nivo naše miselnosti poglablja. Vsekakor je ta način dobrodošla sprememba od one stare metode argumentiranja, ko so svobodomiselci dokazovali, da je vera zato humbug, ker ima fajmošter ljubico, dočim*je druga stran z grozo kazala na svobodomiselce in ateiste, ki so morda tepli svoje žene.
Toda pred nami ie vprašanje absolutne resnice. Kje je, kdo jo ima? Nočemo biti banalni, ampak po našem mnenju jo ima vsakdo, in vsaka je malo drugačna, ampak ee njemu dobro služi in če družbi kot celoti ne škodil je, zakaj naj bi se pritoževali? Trunk v Coloradi ima svojo absolutno resnico, Molek v Chicagu svojo, vi prav tako in jaz tudi."
Še nekaj več je rekel in povedal, pa je že navedeno dosti slabo. Tudi on nima iasnih pojmov, toraj se ne more pričakovati, da bi bila roba le količkaj pravilna, ko ne ve, kaj ie absolutna, in kaj subjektivna resnica. Ali naj zopet razlagam ? Bojim se, da bo trdil svoje, in kvečemu mene štoknil pod nos. Ali res mislite, da služite napredku ali prosveti, ko objektivno sami tavate v temi, skačete v meglo ? Objektivno ste v zmoti, in zmota ne more nikomur hasniti. Tudi filozofija je veda, trdijo celo, da veda vseh ved, kraljica vseh znanosti, na katere hudo prisegate. Vzemite v roke dr. Vebrovo "Knjigo o Bogu" Ni se vam treba bati nobenega bogoslovja, je gola in pristna filozofija in le filozofija. Meni je jasna ta filozofija kakor gorski kristal. Ako bo tudi vam, ko morda prečita te in še preštudirate desetkrat, potem ne bo več prerekanja o absolutnih rcsnicah, in še o marsičem ne. Tolle, lege — to čitaite in še marsikaj, saj Slovenci nismo tako od nič v filozofiji. In če vam Slovenec Veber ni dosti, vzemite Kanta, saj ga celo citirate, pa prečitajte ali preštudirajte njegov spis: "Antinomiie človeškega razuma", in če bodo vam vsaj filozofični pojmi jasni; snamem klobuk pred vami. Omenim, da ne gre za pravilnost ali nepravilnost filozofiranja in sklepanja, le za pojme/gre, za pojme absolutno, relativno, objektivno, subjektivno. Do prave iilozofije je dolgu pol, ampak filozofije ne more biti, kjer niti pojmi niso pravilni, bo precej besed, vse skupaj
KAJ NOVEGA V LA SALLE
La Salle, III.
Delavske razmere so tu ja. ko slabe. Namesto da bi se delo izboljšalo, se slabša in delavce odpuščajo od dela. Ne kateri delajo pri WPA in ta ko vsaj nekaj zaslužijo za živ-Ijene. Rojaki, ne svetujem vam, da bi si hodili sem delo iskat, bolje je da vsak ostane tam kjer je, dokler se stvari na bolje ne obrnejo. — J Priporočati bi bilo rojakom, da kateri še nimajo državljanskih pravic, da si iste čimprej pridobe, bo bolje za vas.
Bolnikov imamo precej v naselbini. Gori v "Jamrovcih" sta že dalje časa bolna rojaka in dobra farana Mr. Jot Lušina in Mr. Fr. Jaklič, kateri se >je moral podvreči operaciji in jo je tudi srečno prestal. — Že dolgo časa je bolar stari mežnar Mr. Matevž Basal. — Vsem bolnikom želim, ljubega zdravja.
Znano mi je, da so dne 27. februarja s suprajz partyjem lepo počastili Mr. in Mrs. Antona Piletiča. Presenečenje so pripravljali njih otroci na do mu na 6 cesti 1107 in sicer za njihovo 33 letnico zakonskega življenja. To je jako lepo, da se ob takih prilikah otroci spomnijo na svoje starše, ter jim tako z ljubeznijo skušajo p »vrniti njihovo skrb in delo do njih. Mr. in Mrs. Piletič imata lepo in odlično družino, in se med seboj prav lepo razumejo. Slavljenca sta naša stara pijonlrja, ki že 35 let živita tukaj v La Salle. Tudi jaz jima želim,, cla bi ju spremljalo zdravje in sreča vse dni njihovega življenja. Katoliška zavest naj vaju vnema kakor vaju je dosedaj in Bog naj vaju ohrani med nami še dolga leta.
Našega župnika č. Fathra Jožefa smo slišali, preteklo nedeljo, da bomo imeli pri nas v cerkvi sv. Roka, sv. misijon v angleškem jeziku in sicer 3. aprila. Meseca maja pa bo v slovenskem jeziku. Torej rojaki, lepa prilika se vam nu di, da v tem času opravite svojo krščansko dolžnost. Ti ■ti ki tc berete in ste slišali o-manilo, povejte to tudi takim, ki morda še tega ne vedo, da bomo imeli v slovenski cerkvi sv. misijon.
Meseca februarja smo izročili materi zemlji telesne o-stanke mladega kcmaj šestletnega fantička, sina Mr. in Mrs. Wiljem Mali. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudi prijateljev Slovencev, ki so darovali malemu v pozdrav in slovo lepe vence, za tri kare jih je bilo. Kaj enakega že davno ni bilo med nami. Fantek je pokopan na katoliškem pokopališču. — V imenu Ma-
letove družine se na tem mestu vse rojakom zahvalim za izražano sožalje, družini pa moje sožalje.
Kakor je že bilo enkrat po~ ročano v Amerikanskem Slovencu, priredi društvo "Soča" velik koncert v nedeljo 24. aprila. To omenjam, da se ne pozabi. Koncert bo v Slov narodnem domu in se bo pričel omenjeno nedeljo popoldne. Pevci se jako trudijo, da vam bodo podali lepe slovenske pesmi. Pevovodkinja Mrs. Mary Banko-Mavser pridno uči pevce in pevke, da bodo zares lepo zapeli. — Naj živi naša lepa slovenska pesem.
Vsem,, kateri te vrstice berete, bi priporočal, da bi pri-iobili za list Amerikanski Slo-'enec kaj novih naročnikov v etošnji kampanji. Seveda, naočniki se ne dobe kar tako, reba' se je nekoliko potruditi a tu pa tam zastaviti kako Jesedo. Pa, ]e poskusite in prepričan sem da bote uspeli. Glave pokoncu in na delo za razširjanje dobrega lista. — Pozdrav vsem tukaj, kakor tudi tam claleč v mili domovini.
Poročevalec
-o-
SPOMINI SLOVENSKEGA PIJONIRJA
Loekpcrt, 111.
Zadnjič sem nehal s svojimi spomini v vlaku, ki je vozil proti Chicagi in danes nadaljujem.
—	Zavirač ali "brakeman", nas je odložil z vagona. Kam naj se sedaj obrnemo? Tedaj se oglasi Matija Gradišer: Kar po tej le cesti jo mahnimo proti Chicagi.
—	Menim, da je bila nekako četrta ura popoldne, ko smo naložili vsak svoj kovčeg na rame in stopamo naprej. Luči so že gorele po ulicah in tudi ljudi ni ailo opaziti veliko od zunaj. Kmalu nas je ustavil policaj, ki nas je vprašal, kam gremo. — V Chicago, odgovori Gradišer. Po-icaj je bil menda Ceh in nam je rekel, da je že ura enajst ponoči in da naj gremo v kak hotel spat, mi mu pa odgovorimo, da nimamo denarja. Potem nas je vprašal, če. imamo kak naslov, kam smo namenjeni, mi mu pa odgovorimo, da nimamo ničesar Potem nam je rekel, da nas bo vodil na policijsko stražnico, kar je tudi napravil in nas vodil na stražnico na 21. ulici, kjer smo prespali noč na mehki postelji. To, da sem prespal na policijski postaji, mi je ostalo še sedaj dobro v spominu in mi bo do konca mojega življenja, kajti v vsem svojem življenju sem se skrbno ogibal policijskih postaj in si vedno želel, da bi te hiše nikoli ne videl od znotraj, toda slučaj je pač tako nanesel in v tem slučaju, je nam policijska hiša še prav prišla.
Drugo jutro smo vstali in šli
na "lov", če bomo kje zagledali, oziroma srečali kakega Slovenca, pa nam ni tako hitro uspelo. Naveličal sem se že hoditi, ko sem okolu pete ure popoldne na 18. cesti in Central zagledal enega, ki sva se pa gledala kot prikazni. On je ogledoval, mene, jaz pa njega in pazil sem, da bi kam ne izginil, kajti pričakoval sem, da prideta tudi tovariša. Kmalu sta jo primahala po 18. cesti. Pokažem jima tistega moža, pa sta od veselja skoraj zavriskala, ko sta spoznala, da je to Jakob Hren. Komaj smo si segli v roke, že nas je bilo pet rojakov skupaj in moj sošolec John Hren je rekel, po kaj smo prišli v Ameriko. Odgovoril sem mu, cla po zlato, ker je v Ameriki baje veliko. — Potem nas je Jakob Hren vzel na svoje stanovanje in nam dal okusne večerje. Potem so nam našli tudi hrano ali "bord" pri Slovencih. — Res, bila je naša sreča, da smo naleteli na Slovenca, ki se nam je primerila, kot i včasih tudi slepa kura zrno zadene, če vedno kavsa. — Mene so poslali na bord k nekemu Ivan-šeku, dobremu možu, ki je imel I dobro gospodinjo, katera je, če ,se ne motim, pred nekaj leti I umrla v Jolietu. — Pa, vrnimo se zopet v Chicago. — Mi bi radi čimprej obogateli, da bi jo popihali nazaj v stari kraj, pa je zapihal drugi veter. Jaz sem dobil delo pri Santa Fe železniški družbi, kjer so mi plačali $1.40 za deseturno delo na dan; in kako smo morali delati. Pa sem si rekel: Janez, če nameravaš nazaj v stari kraj, moraš vse za dobro uzeti in tako sem se potolažil ter delal do jeseni, ko so nas odpustili z dela. Do takrat sem imel že sedem zlatih po dvajset dolarjev.—Kam pa sedaj Janez, seftt si rekel; ali boš to zapravil, kar si s težkim delom prislužil? Ne! je bil odgovor. — Bili so pa tam nekateri možje, ki so radi syetovali, kje se dobi delo v Saginaw City, v Michiganu. Čez dva dni smo že kupili karte do tam, ki so stale $10 in ker vlak ni šel prav do tja, smo doplačali še $1.40. Tam smo stopili v neki restavrant, kjer smo poejdli vsak en gulaš. Potem smo vprašali, kje so tiste kempe kjer "bakse" delajo. Povedali so nam, da naj gremo po mali železniški progi, pa pridemo tja. Kmalu nas je zapazil delovodja, ki nas je pozdravil. Nekaj smo mu rekli, če bi nam dal dela, pa se nam je nasmijal in nas vprašal, če smo lačni. Seveda smo mu pritrdili in on nas je peljal v kuhinjo; kjer nam je kuhar naložil polno mizo jedi. Delo smo tudi dobili, za katero so nam plačali po $22 in hrano. Pet mesecev sem tam ostal. — Dragi čitatelji, mi ne bote verjeli, kako smo morali tam delati. Ustali smo že ob štirih zjutraj, umivali smo se po največ z ledom, poem smo šli k zajutreku, nato pa na delo in smo delali do večera, dokler se niso na nebu pokazale zvezde. Hrana je bila dobra, toda težko jo je bilo dobiti, ker sem bil še "griner" in nisem vedel imena. Pa nas je tudi bilo pri eni mizi od 30 do 40 mož. Težavno je bilo to za me, pa sem vse prestal. Najbolj Čudno se mi je pa zdelo to, da smo morali tu-
di na Božič prav tako delati, kot: druge dni v tednu. Dostikrat nas je sneg močil, da smo bili do ko-1 že premočeni — pa, vam bo že prihodnjič še kaj povedal, zato ker me ta in oni še vpraša, če bom še kaj napisal.
J. Bradach
-o-
NOV GROB V WEST ALLISU Milwaukee, Wis.
Za sedaj imam poročati žalostno vest, da je namreč tukaj preminula vsem dobro poznana rojakinja Josephine Arch, ki je živela na 1137 S. 61. St. Umrla je v starosti 58 let. Doma je bila iz fare Škocjan, pri Mokronogu na Dolenjskem in sicer iz vasi Slapno. V Ameriko je prišla že leta 1901 in 26. leta 1902 se je poročila. Zapušča žalujočega soproga, tri omožene hče-I re, dva sinova in eno sestro Ma-'ry Požek, v South Chicago, 111.
Pokojna Mrs. Josephine Arch je bolehala že več tednov, toda zadnji teden jo je bolezen položila v postelj, iz katere ni več vstala. Previdena s sv. zakramenti za umirajoče je mirno v Gospodu zaspala preteklo soboto 26. februarja opoldne. Pogreb pokojne se je vršil iz slovenske cerkve Matere božje, na Mt. Olivet pokopališče, ob obilni udeležbi ljudstva v torek 1. marca. Vodil je pogreb slovenski po-grebnik John Jelene.
Raj na Josephine je bila priljubljena katoliška žena. Najraje je bila v cerkvi in le redki so bili dnevi, da bi zjutraj ne bila v cerkvi pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Vsako poletje je zasadila na svojem vrtu mnogo cvetic, katere je potem rezala in jih nosila v cerkev, da je z njimi krasila Marijin oltar, za kar ji je Marija prav gotovo sprosila srečno smrt. — Naj pokojna mirno uživa večni pokpj in naj ji sveti večna luč, ostalim žalujočim pa iskreno sožalje.
Imamo tudi bolnike, ki so Mr. Zore, potem Mrs. Ana Repenšek na W. Pierce St. in 22 letni sin dobro znane rojakinje Mrs. Slatnik na So. 1st St. — Vsem želimo skorajšnjega okrevanja.
G. W. R.
Ali ste iz vaše naselbini že
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
prijavili koga za kampanjskega kandidata?
Avto ga je povozil
Harvick, Pa* — Pred dobrim tednom je po nesreči prišel pod avtomobil rojak Anton Verbič in so ga morali odpeljati v Kensington bolnišnico Nesreča se je zgodila, ko se j« rojak vračal iz prodajalnice proti domu.
Stara pijonirka umrla
La Salle, 111. — Tukaj je dne 3. marca izdihnila svojo dušo Mrs. Ivana Rogel, ki je dosegla starost 83 let. Živela je pri svojem sinu na 4th St.
Vest iz domovine
Cliff Mine, Pa. — Tukajšnji rojak John Pangeršič, je te dni prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v Bri-žah pri Kamniku na Gorenj' skem umrl njegov oče Primož Pangeršič, katerega so po domače klicali "Ozbeln". Dočakal je lepo starost 77 let Zapušča soprogo, dva sina ,n hčer, tukaj v Ameriki pa štiri sinove. Pred več leti je tudi on kopal rudo v Minnesoti.
Nov grob na zapadu
Valley, Wash. _ Tukaj je smrt pobrala rojakinjo Heleno Merklin, rojeno Uderman, v starosti 78 let. Tukaj pušča moža, dva brata,dve sestri in več sorodnikov. Dom» je bila nekje z Gorenjskega-
Lepa poteza
Madison, O. — Tukajšnje Oltarno društvo župnije rije Brezmadežne je skupaj 2 orgnizacijo mašnih strežnih priredilo lep banket č. g. Ludviku Virantu, v počast l5 letnice njegovega mašniškeg* posvečenja.
Smrira kosa v Indianapoi»sU
Indianapolis, Ind. — D11.6 25. februarja je tukaj izdiW* rojak in dolgoletni naročnik Amerikanskega Slovenca KaJ'! Brodnik, v starosti 67 let. ma je bil iz leskovške fare. v Ameriki je bival od leta 19°6'
ZA PIRUHE
bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kraj ^ dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge &e sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobijo prejemniki na dom potom pošte brez vsakega odbiti; Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. Vče»'a) so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za $ 2.55.................... loo	Din
Za	$ 5.00.................... 200	Din
Za	$ 7.20................... 300	Din
Za	$10.00.................... 420	Din
Za	$11.65.................... 500	Din
Za	$23.00....................1000	Din
V ITALIJO: ,ir
100 K
Za $ <5.50... Za $ 12.25............
200
Za $ 30.00........ 500 I1
Za $ 57.00......1000 Y
Za $112.50................2000 -
Za $167.50....................3000 V
Pri večjih svotah poseben popust.
v	ZA IZPLAČILA V DOLAR TIH: ««5
Za $,.00 pošljite ....... $5.75	$10.00 pošljite..............?l0'S
Za $25.00 pošljite................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
Jof&ta JericJ*
1849 W. CERMAK ROAD	CHICAGO, ILLlN°lS
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
i	(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edi?ar Rice Burroughs
Annette se je sklonila, pobrala n seek sukna z gumbi ii> tiho stopil« * Brovvnu ter mu pokazala obžgano sukno ni Ifa obenem vprašujoče pogledala. Brown je \zcl v roke ponuja-»o stvar m niti ni bil preveč začuden - neukim zadovoljstvom je c^'lu obsgani koseek iu nameril korala m ti princu.
(dal
Komaj je Brown prišel dt> princa, mu je pomolil košček obiganega sukna pod nos^ in princ je pri tem silno poblcdel. "Kri je poškropila obleko, od gilnega udarca, kaj n< pripomni Brown; '>ato, da /ukrijete.ujude«', ste l egali : ukijjy." '.'Ne govori Ug.a bcijo voljo,1' reče prestrmo priu Sboro'v. '
iU
iC
Toda princ s« je v svojem položaju kuuilu znašel. OtrescI je strah raz sebe, kakor se otrese pes ki pade v lužo in začel tajiti strašno dejanje. "Suknja je res bila moja," pravi; "toda nekdo
jo je moral ukrasti iz kovčega,.....Io
boji lahko povedal sodniku," rcce Brov.u. V. tem je pretopila Jane.
"O tem ni- moremo mi razpravljati, to sjiada sodniji," pripomni Jane in nadaljuje: "Naša skrb je, da se čimprej rešimo iz tega kraja." "Imaš prav," reči: Brown. "Annette je našla doka-!, zato naj i;.) ona brani, da ga pokalna : odniji."j — S borov je pa prisegel, da dokupa na sodmji ne bodo videli.
Torek, 8. marca 1938
Stran 3
•AMERIKANSKI SLOVENEC
PREMEŠČEVANJE VOJAŠTVA
sar dovršil naročena mu opravila, je sedaj goriški prefekt zopet upostavil redno upravo vipavskega vodovoda.Predsednik je dr. Reinoldi, člani pa: inž. Villani, dr. Cossio, Viktor Liban, odv. Vinci in marki Obizzi.
*
Velik požar je nastal v bližini Opčin in je uničil mlada drevesa ter grmovje. Požar je zavzel zelo velik obseg, o-koli 18,000 kvadratnih metrov. Kmalu za tem pa je nastal v bližini drug požar, ki je popolnoma uničil vse na prostoru od 7,000 kv. m. Gasilec, ki so prišli na pomoč, je pri delu zelo oviral veter, ki je vedno znova zanašal plamen dalje. Tako požari so v teh krajih zelo pogosti, a vendar običajno ne zavzemejo tako velikega obsega, kot ga je ta.
*
Ženimo se. Iz Brestovice na Krasu nam poročajo o zanimivih oklicih. Poročila se bosta dva para. Pri prvem ima nevesta 66 let, ženin 60; pri dru-
v veletrgovino Stermecki v Celju in odnesel raznega blaga za več tisoč dinarjev vrednosti. Obsojen je bil na tri le-ta robije in na izgubo častnih pravic za dobo 4 leta.
Nedeljski ^ kotieek
J. M. Trunk,
Lep jubilej
V Rogoznici pri Ptuju sta pred kratkim dopolnila zakonca France Menoni,.- železniški čuvaj v pokoju in njegova soproga Marija, rojena Bokalo-va, 80 let življenja. Pred štiri-, mi leti sta v krogu svojih o-trolc in vnukov slavila zlato poroko. Imela sta 13 otrok, od katerih jima žive še trije sinovi in dve hčeri.
Zobje v poznih letih
Najstarejšemu Jugoslovanu, 132 let staremu Arnavtu Bah-tijaru Kožanu iz Velikega, Ri-bara na Kosovem, so začeli rasti novi zobje. V kratkem času mu je zrastlo že šest novih zob. Kar je tudi čudno je to, da se mu vrača tudi sluh, ki je močno pojemal.
-""vy - ■
Smola
Iz Št. Vida pri Stični poročajo, da je bil Tone Zaje iz Pristavlje vasi, katerega po domače kličejo Štepca, že lansko poletje okraden vseh prihrankov, katere si je hranil za pozna leta,. Ukredenih mu je bilo pet hranilnih knjižic, ki so se glasile na lepe tisočake. Tatvine je osumljen neki France Novak in Lojze Kav-šek, kakor tudi Stepčev hlapec Kaplan, , kateri pa taji. Varčen posestnik je pa tudi imel doma spravljenih več tisočakov, do katerih so prišle miši in mu jih uničile. Tako je sedaj prav hudo prizadet.
Bataljon angleškega vojaštva, ko je pred kratkim zapuščal Šanhghaj, na kar je odplul proti afriški koloniji Sudan.
nabrežinski, in končno beli nabrežinski, so vendar kamni, katerim se ni treba. bati. konkurence. Poleg tega imamo tako velike lome, da moremo zadostiti vsaki množini in vsaki meri. ' Zato z zaupanjem gledamo v bodočnost.1
-o-
Aretacija
Policijski organi so v Pod-brdu aretirali 28 let starega Lojza Str gar j a iz Idrije, ki se je prav tedaj vrnil iz Jugoslavije. Kakor poročajo listi, je Strgar v marcu 1935 skrivaj zbežal čez mejo. Izjavil je, da se je odpravil v Jugoslavijo, da bi se poroči! z Marijo Habetovo doma z Bele pri Idriji, ki pa živi že nekaj let nekje v Sloveniji. Vrnil pa se je zaradi tega, da bi spet videl svoj domači kraj in svoje starše. Str gar j a so odvedli v tolminske zapore.
--o-
Obsojen
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je vršil proces proti 25 letnemu Andreju Nagode-tu, ki je bil pred meseci obsojen na leto dni zapora, ker se ni prijavil k naborom. Na-godetov zastopnik je vložil priziv na okrožno sodišče proti tej obsodbi in se pri tem skliceval na zadnji amnestij-ski dekret, po katerem bi se moral Nagode oprostiti vse kazni. Okrožno sodišče pa je odločilo, da zanj amnestija ne velja.
-o-
Živahnejši promet.
V Trstu postaja promet živahnejši, zlasti v pristaniščih. To gre zlasti na račun razdelitve območij italijanskim pri-
staniščem.. od katerih je dobil Trst zelo važno vlogo. V zvezi s- tem so popravili mnogo pristaniških naprav in skladišč, ki so v letih krize precej propadla. Zgradili pa so tudi precej novih naprav, zlasti silose za žito. Pred kratkim-so preko teh silosov že mogli pre-nešti z dveh ladij 8200 ton žita na. vagone. Delo je trajalo le 43 delovnih ur, čeprav je bilo vkrcanih 14 vlakov. Žito je šlo na Češko in je prišlo menda iz Rusije.
Ladjo bodo dvignili
V Šibeniku v Dalmaciji je podjetje, ki se bavi z dviganjem ladij. To je tvrdka Turk. Ko se je pred nedavnim potapljač tega podjetja spustil v morje, je v globini 63 m naletel na veliko avstrijsko bojno ladjo "Szent 1st van", katero so Italijani potopili 9. junija 1918. To ladjo bodo sedaj dvignili. Še to pravijo, da je v blagajni potopljene ladje kakih 10 milijonov avstrijskih kron,
Dve nesreči
V Kamniku pri Preserjah je padel pod voz 30 letni gostilničar Franc Petek in se hudo poškodoval na glavi. — V vasi Veliki Lačni pri Šmartnem je padel v škaf vrelega kropa 2 letni kajžarjev sin Zdravko Breznik in dobil nevarne o-pekline po vsem životu.
Napaden
V Lahovni pri Marija Gradcu sta nekega večera napadla 29 letnega posestniškega sina Martina Lenarta dva fanta iz iste vasi ter ga močno pretepla. Lenart je dobil težke poškodbe zlasti po obrazu in so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
ZNIŽANA CENA!
in zlate mase
Dne 6. maja letos bedo trije duhovniki goriške nadškofi-je praznovali zlati jubilej sv. maše: msgr. dr. Jakob Bru-mat, prelat in bivši predstojnik goriškega Centralnega bogoslovja v Gorici; bivši briški dekan gosp. Ivan Remec, sedaj kot duhovni voditelj v pokoju na Marofu pri Idriji,, in upokojeni župnik gosp. Jožef Kalin v Drežnici.
Preostalo je še nekaj izvodov poezij
Nezgoda
Iz Krope na Gorenjskem je bila pripeljana v ljubljansko bolnico 30 letna žebljarjeva žena Marija Gartnerjeva, kateri je doma na pragu spodrsnilo da je padla in se nevarno pobila.
zložil in izdal	a
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J." 6117 ST. CLAIR AVE. g CLEVELAND, OHIO Cena 50c s poštnino vred. •
Naročite jih sedaj, dokler zaloga | ne poide!	i
>m.:-s®: <♦> 'm-:: mt'sm,
Obsojen
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal strojni ključavničar Viljem Leskovšek z Je-žice pri Ljubljani, ki je s sodelovanjem nekega inštalaterskega vajenca iz Celja vlomil
Posledica prepira
Na šenturski gori nad Cer-kljami pri Kranju je prišlo do prepira med 39 letnim posestnikom Miho Koritnikom in po-sestnikovim sinom Janezom Rebernikom, kateri je v razburjenju potegnil nož in zabodel Koritnika v trebuh ter mu prizadejal nevarno rano.
KRATKE NOVICE
Kmetovalec Franc Tronkar
iz Pevme je imel nad 10,000 lir škode zaradi požara, ki je nastal v seniku. Uničil mu je s"koro vse poljedelske priprave in pa ves pridelek.
Jubilej
Redek jubilej vstrajnega dela je slavil pred kratkim liubljanškf. trgovec Anton Knebl, ki je stopil v svoje 65 leto in ob enem obhajal tudi 50 letnico odkar se je posvetil steklarski stroki.
Narejena z nezlomljive medeni ne, ki se ne ubije.
Požar. V Dolu pri Ajdovščini je nastal velik požar na posestvu 30 letnega Franceta Bizjaka. Ogenj je uničil stanovanjsko in sosednje gospodarsko poslopje. Posestniku je prizadejal za 12,000 lir škode.
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
Pol stoletja je pela
V Ptuju je pred kratkim umrla priljubljena učiteljica ročnih del gdč. Ana Miilen-der, v starosti 71 let. Skozi celih 52 let je bila vneta cerkvena pevka, ki je vneto hodila k pevskim vajam in se v proštijski cerkvi udeležila vsake sv. maše s petjem.
V Ameriko. Zadnji mesec se je izselilo v Južno Ameriko iz Sp. Krasa 6 oseb, in sicer iz Svetega pri Komnu 2, iz Zagrajca 1, iz Kostanjevice 2 in iz Vel. dola 1.
NOVA LADJA
— V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom.
Delavci, ki so zaposleni v Vzhodni Afriki, so v mesecu januarju poslali domov 96,546 lir. Do sedaj vsega skupaj 4,057,153 lir. Všteti so tu seveda le delavci iz goriške pokrajine.
'RTTF AMER. SLOVENCA
To je krasna platica vlita iz. iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Društvo sv. Vk?a
i štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O.
Vipavski vodovodni konzor cij. Ker jc prefekturni komi-
Cena 75c
Leto 1936.
Predsednik: Fr^nk Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mcsccu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmcnt sc prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
.--■*.». Ml Jut ' « £ ?%««»«»» t <&|
Oba navedena predmeta si ^Baf .SHMV , lahko naročite tudi po pošti. Vse	/-	'ivljJ
kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven	/■ <' & flfl omenite natančno kateri kip iz- ?	> > f'-'^Bj med navedenih treh želite z ol-taičkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv,- Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Na-sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
■bgOT štev. 53, KSKJ., ■W^ Waukegan, 111;
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Math Slana, ml., preds. Mike Opeka, blag. Joseph Zore, tajnik
Novi 33,000 tonski pivnik, last Holland.America družbe, ki je bil nedavno spuščen na morje v Rotterdamu. Svojo prvo vožnjo v New York bo nastopil 11. maja.
DRUGA NEDELJA V MARCU
Ali misliš na izveličanje duše? Misliš resno in vestno V Kako naj to spoznaš? Kar nam je pri srcu, na to pogo-stoma mislimo. Noč in dan nam je pred očmi. Pri delu, razvedrilu, ko vstanemo in se ležemo nam ne gre iz misli, zmiraj je pred nami. Kako je t°raj? Kolikokrat misliš na rešitev svoje duše? Ali si to vzameš resno k srcu? Ali nc Misliš vedno le na druge zadeve?
Ce resno na kaj misliš, si v vednem strahu, d a bi ti ne spodletelo. Pretehtaš vse možnosti in se preskrbiš za vse Mogoče slučaje. Ali se tudi za sv°jo dušo tako pobrigaš? Ali }! resnici "izvršuješ v strahu ln trepetu svoje izveličanje" (Fjl. 2, 12) ? Morda ti je ta krasna dolžnost deveta briga V
Kadar gre za zelo važno zadevo, ni nikoli dosti storjenega, da se zagotovi uspeh. Ako Sl še tako gotov, da ti uspe, vedno se boš še bal, da ti ne spodleti in ne bo uspeha. Sto-J18 veliko več, kakor je ravno rtba, da se tako važna zade-Va ne ponesreči. Ali delaš ta-
ko, ko gre za to, da rešiš dušo svojo? Morda ukreneš le neobhodno potrebno? Kako čisto drugače so mislili in delali prvi kristjane in mučeniki. Koliko so storili in koliko težav prenesli,, da bi rešili svoje duše. Le tako so jih tudi oteli. Dušo reši. Ti sam jo moraš rešiti. Bog je veliko storil za tvojo dušo, in Kristusu je bila njena rešitev tako pri srcu, ampak končno jo moreš in moraš rešiti le ti sam. Pa se morda tako malo pobrigaš za svojo lastno, edino, neumrjo-čo dušo.
Bodi prepričan, da nikakor ne zadostuje, ako želiš rešiti duše svojo. Tisočeri so želeli, pa je niso rešili. Niti ni dosti, če jo samole hočeš rešiti. Tudi pri tem mnogi niso uspeli. Do-;ti bo šele, če boš delal in se trudil z vsemi močmi, da dušo rešiš. Delati moraš po načelu: Dušo moram rešiti, za njo do-prinašati tudi največje in najtežavnejše žrtve. "Od dni...doslej se nebeško kraljestvo s silo jemlje; in tisti, kateri ga s silo jemljo, pridobivajo ga" (Mat. 11, 12).
IZ GORIŠKE, PRI MOR IA IN ISTRE
tokovno šolstvo na Gorišk sm I
Za strokovno šolstvo v posameznih pokrajinah skrbijo Za(taja leta posebni pokrajin-konzorciji, ki prejemajo Potrebna sredstva deloma od države deloma od pokrajinskih uprav in korporacijskih Syetov deloma od neposredno Prizadetih strokovnih organi-2acU. Nedavno je v Gorici zasedal goriški pokrajinski kon-z°rcij za strokovno šolstvo. O SeJi so listi objavili daljša po-r°čila, iz katerih posnemamo I ^slednje podatke:	.
v goriški pokrajini je 20 strokovnih šol, industrijskih, ^rtniških in kmetijskih, tako ^ zidarje v Gabrovici, Moši, "•enčah in pri Sv. Lovrencu lz« Moše, industrijske in wtniške v Romansu. Idriji , 1 tudi svoj trgovski od-elek). Ajdovščini, Kanalu, gorivi pri Krminu, Fari na Cl> Ločniku, Bovcu in Za-jpiu, Gradišču, Komnu, Mir-U' Solkanu, Štandrežu. Toi-£U. in Vrtojbi. Poslednjih ^ ima po en razred tudi za ^tiska ročna dela. Na teh So-r, ki imajo skupno 56 raz-
l!hJe v šolskem letu ^ ' 0-37 964 učencev in učenk, je q°kočeni šolskem letu jih yo7. Konzorcij namerava ^mia že letos ustanoviti še S<?li> eno v Furlaniji, dru-^ ' mizarsko strokovno šolo v govern. V furlanski Koprivi str" nanierava sedanjo indu-Usko-obrtniško šolo pre-v kmetijsko. lUt|.f'n20rcij namerava uvesti
■sled -animivo novost- v f0"
j^j 11J1h razredih omenjenih Pom v kratkem uvedli cj,.' v nekaterih vojaških dis-ini, )nah na kar je prosvetno V Vo " ž v° žc pristalo. Pouk ;i<i	stvareh bo obsegal
ur na leto.
y Za tujski promet
so^zvoj tujskega prometa to USti na Goriškem, kakor ^cl)1,'-- 1)0'sebej ugotovili na konfJ1 italijanski turistični Jr®nci v Tripolisu, katere ^•le K°stje udeležili tudi
^Žirai Jugoslavije, an-ftou j J.a Vsu glavna avtobusna Sezon-Ja* k' koc*0 v prihodnji uvedla redni avtobusni
^gal na nekaterih daljših «i Ji;'". Avtobusna podjetja ^»tnih oU teh ukrepov ^eiJ ,aol)li;kov. 2e laip so V ^ Avstrije in J
goslavije v poletnih mesecih s svojimi avtobusi vprav veliko število tujcev v goriške in o stale tujskoprometne centre Julijske Krajin«. V bližnji sezoni nameravajo uvesti redni promet na progah Trst — Gorica — Videm — Celovec — Dunaj, Gradež — Benetke, Gradež — Gorica — Postojna — Trst in Gorica — Trst — Postojna — Ljubljana — Bled. Na tej zadnji progi bodo avtobusi goriškega podje . tja Ribi vozili redno koncem vsakega tedna od 1. julija do x5. septembra.
-o-
Kamnolomi na Krasu
Kamnoseška industrija na Sp. Krasu se še vedno ne more dvigniti na nekdanjo cvetočo višino. Številne so ovire, ki jo tlačijo, naj navedemo samo dve poglavitni: pomanjkanje naročil in vladajoči moderni slog, ki zahteva samo gladke linije in plošče, katere hitreje in ceneje izdelajo s stroji kot z ročno delovno silo. Ker imamo pa različne in prvovrstne marmore, upamo, da bodo te težkoče v doglednem času izginile in bomo si*t- delali, da bo veselje. Naš rdeči staliktit, potem črni povirski, ki ima visoko ceno, dalje repenski, ki je nekoliko bolj teman kot
TO IN ONO IZ DOMOVINE
1 gem sta pa ženin in nevesta
šele v osemnajstem letu.
*
Imenovanje. Goriški stolni kanonik dr. Tarlao je za nadaljnja tri leta imenovan za častnega nadzornika vseh spomenikov v Gorici, v Čepovanu, v Grgarju, Mirni, Dornbergu, Opatjem selu, Renčah, Šem-pasu, v Kojskem in na Trnovem pri Gorici.
*
V Gorici sta umrla g. Anton Caucig (Kavčič), star 58 let, upokojeni dolgoletni blagajnik na goriškem Montu, in 86 letni Ivan Ventili, oče ugledne družine.
70 letnico svojega življenja je praznoval g. župnik-dekan Valentin Pipan v Renčah. Blagemu gospodu in skrbnemu dušnemu pastirju želimo še lepo vrsto zdravih let.
Smrt starega cerkovnika. V
Gorici je umrl v častitljivi starosti 82 let glavni cerkovnik stolne cerkve Jože. Žigon. Mežnaril je v stolnici nad 50 let. Bil je dober in ustrežljiv.
Stran 'i
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 8. marca, 1938
"Dušica"
n
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulua
0, prosim, le kar sedite, de Batz!" je gostobesedno govoričila in lahna rdečica jo je oblila, ko jo je Armand občudovaje gledal.
Pomedla je s stola kup svilene obleke in naredila prostor za de Batzovo obilno postavo. Sama je sedla na divan in z ljubko kretno povabila Armanda poleg sebe.
Naslonila se je na blazine, vzela z mize šopek narcisov in zagrebla svoj otroški obrazek vanj, da Armand ni videl drugega ko njene temne, velike oči, ki so sijale k njemu skoz duhteče snežnobelo cvetje, vprašaje in radovedno.
"Pripovedujte mi o Angleški!" je ponovila, si popravila blazinice krog sebe in se udobno naslonila nanje kakor razvajen otrok, ki se pripravlja, da čuje mično zgodbico.
Armandu je bila de Batzova navzočnost skrajno neprijetna. Želel si ga je vse drugam, le sem v sobico dražestne gospodične Lange ne. Kako rad bi bil pripovedoval o svoji novi ljubljeni angleški domovini, da ni bilo debelega, zadovoljno se smehljajočega de Batza v bližini!
Mesto tega pa je bil okoren, sramežljiv in boječ kakor kak šolar in ni prav vedel, kaj bi povedal. Gospodična Lange je opazila njegovo zadrego in se očividno zelo zabavala na Armandov račun.
"Zelo sem ponosen na Angleško," je pravil. "Sestra mi je omožena na Angleškem in tudi jaz sem se za stalno naselil v tej deželi svobode." "Med našimi begunci?" In ko Armand ni odgovoril, je de Batz povedal:
"O, le nikar se ne bojte povedati, Armand! Gospodična Lange ima mnogo prijateljev med begunci. Ali ne, gospodična?"
"Seveda! Povsod imam prijatelje. Njihova politična naziranja me prav nič ne brigajo. Umetnik mislim bi se naj vobče ne bavil s politiko. Niti vas, državljan St. Just, nisem vprašala za vaše nazore. Vaše ime bi govorilo za to, da ste vnet pristaš Robespierrov. Toda gospod de Batz je vaš prijatelj in vi živite na Angleškem."
"Armand St. Just ni pristaš Robespierrov," je razlagal de Batz. "Vobče mislim da ima moj prijatelj tule samo eden edini ideal na vsem svetu. Njega moli in časti kakor boga.
"Ah kako romantično!" je vzkliknila in gledala Armanda. "Povejte mi, gospod, ali je vaš ideal moški ali ženska —?"
S pogledom ji je odgovoril, še preden je zinil besedico. "Ženska!"
Globoko je zakopala obrazek v narcise in spet živo zardela.
De Batz pa se je dobrovoljno in hudomušno nasmejal.
"To ste si pa dobro pomagali, prijatelj Armand! — Toda zagotavljam vas, gospodična," se je obrnil k njej, "še pred par urami, prav preden je k vam prišel, je bil njegov ideal — moški!"
"Moški —?" se je prezirljivo namuznila. "Kdo neki?"
"Njegovega pravega imena ne poznam," je nadaljeval de Batz. "Imenujejo pa ga po znani, prijetno duhteči cvetlici
-	"Dušica"."
" "Dušica" —?" je vzkliknila in iznena-dena položila šopek narcisov na krilo ter gledala Armanda z velikimi začudenimi očmi. "In vi — vi ga poznate, gospod?"
Armand je nagubal čelo kljub prijetni bližini lepega dekleta.
Jezen je bil na de Batza in na njegovo blebetavost. Zanj je bilo ime njegovega vodje sveto. Le s spoštovanjem ga je imenoval in samo pred ljudmi, ki so ga tudi spoštovali.
S kolikim veseljem bi bil gospodični Lange pripovedoval o svojem junaku! In prepričan je bil, da bi ga z zanimanjem in razumevanjem poslušala. Da bi le de Batza ne bilo blizu! Spet si ga je želel kdove kam, le v tole ljubko sobico ne.
Zato je le suhoparno odgovoril:
"Da, gospodična, poznam ga."
"Ste ga videli?" je popraševala vneto. "Ste govorili z njim?"
"Da."
"O — pripovedujte mi o njem! Koliko nas je na Francoskem, ki občudujemo vašega narodnega junaka! Seveda vemo da je sovražnik naše revolucijonarne vlade,
—	ampak, ah, zato še ni sovražnik Francozov!"
Mi Francozi, veste", je dejala in ponosno stresla majhno glavico, "mi smo junaški, viteški narod, zato pa znamo ceniti pogum in junaštvo in zato ljubimo vašega junaka "Dušico"! Ker ga torej poznate, gospod, mi morate prosim pripovedovati o njem!"
Armand se je smehljal.
Z vso dušo se je vdajal mamljivemu čaru, ki je dihal iz vsake besede, iz vsake kretnje mladega dekleta, iz njene nepri-siljenosti, veselosti in navdušenosti. Prava gledališka igralka je bila, živahna, temperamentna, dovzetna za vsako čuv-stvo, — umetnica do zadnje kaplje krvi.
"Kak je vaš junak, povejte prosim!"
"Tega, gospodična, vam ne smem povedati!"
"Ne smete — ?" je vzkliknila. "In če vam zapovem?"
"In če bi tudi tvegal, da za vedno pridem v nemilost pri vas, dražestna gospodična, bi vkljub temu molčal."
Zavzeta ga je gledala. Za razvajeno ljubljenko pariškega občinstva je bil tak odgovor enostavno nečuven, nemogoč—.
"Uh —! Kako ste dolgočasni in trmasti —!" je skomignila z rameni. "In kako nevljudni —! Slabih, odurnih angleških navad ste se navzeli, gospod! Pravili so mi, da Angleži ženstva prav nič posebno ne obrajtajo —.
Poglejte!" se je s šaljivo obupnostjo obrnila k de Batzu, "ali nismo res nesrečne, me ženske? Že dve leti skušam, da bi kje videla "Dušico" ali vsaj čula o njem od ljudi, ki so ga sami videli. In tule sedi gospod, ki ga pozna, — pa je toliko nevljuden, da niti najskromnejših želj moje pekoče radovednosti noče uslišati!"
"Državljan St. Just vam danes ničesar ne bo povedal!" je pravil de Batz in se dobrovoljno smejal. "Moja navzočnost, bodite prepričani, je tisti pečat, ki mu usta zapira.
(Dalje prih.)
f
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Ko pošiljate svojo naročnic no za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove!
Za Velikonoč
Ako Vam razmere dopuščajo, se bodete gotovo tudi letos spomnili svojcev v starem kraju za praznike z malim darom v obliki denarne pošiljke. Naše cene za pošiljke so:
Din 200 za____$ 5.00 — Lir 50 x».......S 3.40
l)in 500 za......... 11.65 — Lir 100 za.______ 6.85
Din 700 za........ 16.25 — Lir 200 za...... 12.25
Din tooo za____ 23.A0 — Lir 300 za_____ 18.00
Din 2000 za........ 45.00 — Lir 500 za____29.50
Din 5000 za______ 112.00 — Lir* 1000 za....... 57.00
Pri večjih zneskih se daje sorazmeren popust. — Pošiljamo tudi v dolarjih. — Nakazila izvršujemo tudi brzojavno.
i
wL
SKUPNA POTOVANJA Kakor vsako leto priredimo za svoje rojake tudi letos več skupnih potovanj v stari kraj in sicer:
11. MAJA se vrši majsko potovanje na modernem orjaškem brzoparniku QUEEN MARY.
1. JUNIJA bo prvi poletni izlet na gigantskem rekordnem brzoparniku NORMANDIE. Ta dan odpotuje tudi prva skupina izleta Slovenske ženske zveze. Vsakdo je vabljen, da se pridruži.
22. JUNIJA odpotuje druga in glavna skupina izleta Slov. ženske zveze. Vsi rojaki in rojakinje so vabljeni, da se pridružijo. Potnike tega potovanja spremlja podpisani Leo Zakrajšek, ki bo skrbel za udobno potovanje svojih potnikov.
Za cene kart in druga pojasnila pišite na spodaj navedeni naslov.
NOTARSKA OPRAVILA
Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, bodete najbolje storili, ako se obrnete na naš naslov:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 East 72nd St., New York, N. Y.
Pisano polje
J. M; Trunk
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
Dušo so mi rešili?
Tako nekako pravijo in bi izgledalo tam pri "Napreju", ko trdijo:
"Razlaga J. M.. Trunka, da je njegov antisemitizem v skladu z lepim citatom,ki smo ga pred časom navedli, nismo pri najboljši volji mogli ka-pirati. Če je njegovo mišljenje, da je med vsakim ljudstvom najti dobre in slabe posameznike, da je človeštvu koristnejši Jud, Črnec, Žoltoko-žec itd. več vreden kot kak človeštvu škodljivi antisemit najčistejše arijske rase,, se popolnoma strinjamo, ter smo veseli, da se nam je posrečilo odvrniti J. M. Trunka od greha antisemitizma, ki tvori eno izmed podlag fašizma."
Moja grešna duša je bila v nevarnosti frdamanja radi mojega antisemitizma, pa "se nam je posrečilo odvrniti J. M. Trunka od greha..." Kaj pa,če ostanem zakrknjen? Saj ste tam materialisti. Ali niste? Kako morete govoriti o "grehu", če ni to le prazna fraza? Popolnoma svest sem si„ da moj antisemitizem nikoli ni bil in niti zdaj ni goli srd judovske rase, nikoli ni bil "podlaga fašizma", toraj se niti zavedati ne morem, da bi bil "grešen", če ga pa označujete, kot grešnega, me to vrlo malo zanima, ker v "grešno-sti" ali "negrešnosti" priznam jaz le Boga za sodnika. Bodite brez skrbi za mojo dušo in za moje grehe. Narobe. Kakor smatrate vi za dolžnost, da se borite zoper — hudo, ali vsaj, kar vi smatrate za hudo, tako imam jaz najtehtnejše razloge, da se borim zoper zlo "židovskega duha", in to zlo se je naselilo tudi pri vas in vašem materializmu, dasi včasih pobožno vzdihnete in govoričite celo o "žalenju verskega čuta." Nix do.
*
Saj smo izobraženi!.
Ne pravimo klanje. To bi bilo grobo. Koljemo le svinje. Kakega psa morda ustrelimo,
WWWWWWWWWW
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
j Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota j
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 43. LETO.
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. ■
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.54%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or-! ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se < | lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni J i in onemoglosti.	J
' K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clanice od 16. do , > 55 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko J za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-! nega v razredu "A" se plača do $450.08 in zavarovanega v razredu "B" [ se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00j_$1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. [ Asesment primemo nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše Trste zavaro- ] • vanja.
| Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim » rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmsntov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. ! ' S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot Če še nisi član ali člani- J ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi (
takoj.	....
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva,
spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta! — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.

enako konja. Kdo bo rabil nož ? Saj smo kulturni. Klanje — brrrr. Pravimo: euthanasia. Dobesedno bi to pomenilo nekako: lepa, prijetna smrt. V oklepu pa je: mercy killing, in tu smo skoi-oda zopet pri klanju (killing), dasi malo o-milimo, ko pravimo, da je klanje iz golega usmiljenja. Tudi noža ali sekire ne rabimo, ko smo kulturni. Nak. Rabi mo,ker smo izobraženi "a poison anaesthetic". In ta euthanasia, ne klanje, in strup, ne nož ali sekira, naj bi prišli v rabo, "if men or women are beyond usefulness, and feel that they are of no service or comfort of anyone but are a burden and expense, and above all, if they suffer hopelessly, they have a right to leave this world..." Tako filo-zofira v "Women's Round Table" in v "Prosveti" Ann K. Medvesek. In hudo dobra filozofija je to, kajti "we hold a more enlightened attitude toward euthanasia", kar bi podomače pomenilo, da zdaj potisnemo koga iz tega puklastega sveta, ker smo silno razsvitleni, izobraženi in kulturni, in. nismo več v kakem temnem in mračnem srednjem veku. Stari oče in stara mama . . . niso za nič, le stroške pouzročujejo, in iz noge jim teče in naduha jih davi...ne gremo nad nje s kakim nožem, malo strupa se jim primeša v skodelico, kvečemu jih še vprašamo, če se hočejo poslu-žiti pravice, da grejo iz tega sveta. Saj smo kulturni, in kdo naj ima nepotrebne stroške.
Ann K. Medvesek ima še en dokaz, da je tako "killing" vrlo dobra in kulturna roba,
in meni: "After all, it is considered an act of mercy to put a dog or a horse "out of misery"", in očividno smatra ona in smatrajo vsi taki usmiljeni morilci, da med psom ali konjem in kakim human being ni nobene razlike. There we are. Morda ima betežni očka še kako visoko zavarovalnino, in smrt je taka krasna euthanasia,. da ničkaj, in se ni treba solziti in mrdati radi očetove ali mamine smrti, lahko se na vsa usta smejimo, ako je zavarovalnina od jednote, dosti visoka. Saj euthanasia ni klanje, le euthanasia je, in to je baje vrlo kulturna roba.
"STRAHOPETNI" DIRKAČ
Znani nemški avtomobilski dirkač Rosemeyer, ki se je pri zadnjih tekmah v Nemčiji u' bil, je imel silno veliko zaupanje vase, kadar je sedel P" krmilu; če pa je avto, v katerem se je vozil, vodil kdo drugi, se je neverjetno bal.
Ko je nekoč v Berlinu sedel v neki taksi, ki je vozil dokaj počasi — 20 km na uro — Pa je bil ubogi Rosemeyer napol mrtev od strahu; kakih desetkrat je dal taksi ustaviti, nazadnje je sam sedel na šoferjevo mesto ter vozil petkrat hitreje in šele tedaj ga Je strah minil.
Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez Pu" ške!
^araaKsasraa S
n
g 23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
>3*:; aseosE* mmm

*3nniiHininniiiiiiiiiirjiiiiin!iiii[;mnmjiii[!Mii|iiiiii[iiiiiin^
SLOVENSKI M0LITVEN1K1
praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi Knjigarna "Amerikanski Slovenec":
DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan .................................-......-...............
Lepo vezan, zlata obreza ..................................-....................-...........
MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza...................j....................... ?5C
Zlata obreza ...................................................__............................-.....51'00
MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza...-....................... 7*®
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................I^i;
Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza.......................$1 **
Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....
NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .....................................................................................J1,5
NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza .........................................................................-
Lepša vezava, zlata obreza ................................................................
POT K BOGU. Zlata obreza.............................................................J1-*0
Rdeča obreza ........................................................................................ ®5c
RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................
REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................S1-®®
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ....................................................„..$l-z
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza................................................................................ 'jL
Lepo vezan, zlata obreza ....................................................................**
SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje ve-^ zan, vatirane platnice, zlata obreza.........................................
.$1.75
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obreaft..............
Vezan v lino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza...............
Umetno usnje, zlata obreza................................................................
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fan-te, lepo vezan v usnje z zlato obrezo..............................................
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza-----------------
Zlata obreza ........................................................................................
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza..................... 65c
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. !* Zlata obreza ....................................................................................
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : :
Chicago, Mino*8
niooniiinuHiuiiiiiuiiQuiuiiuuK>iiiiiiuuiu3iiiiiiniinc>iiiiiii
.........................