1953
Številka 3
cMl homo ves utonili?
1/ ‘predavanja „Zadetki socialnega gibanja na Slovenskem”, ki ga pona tisk ujemo v tem listu, vidimo, v kako težkih razmerah sta živela naš-kmet in delavec \ zadnjih desetletjih preteklega stoletja. Kazalo je, da skoro ni izhoda iz kritičnega stanja. Naše ljudstvo je bilo nesrečna žrtev pohlepov tujcev in vaških oderuhov.
Na srečo so vstali možje / Janezom Ev. Krekom na čelu, ki so smatrali za st oje poslanstvo narod dvigniti iz njegove vsestranske revščine in ga navdušiti za skupen nastop pri delu za lejišo bodočnost. Svojo borbo so oprli na večna načeta 'krščanske Pravičnosti in Ljubezni.
Ali so uspeli? Pa še kako!
kratkem času so ves narod dvignili
na noge. To je bila prava revoluci-
ja, nekrvava sicer, a zato tem uspešnejša! Kaj podobnega bi težko zasledili pri drugih večjih narodih. Slovenci smo tedaj bili na tem, da svojo domovino vsestransko dvignemo tako visoko, da bi v mnogo-čem postali zgled drugim narodom.
Vojne in drugi zunanji dogodki ter komunizem v najnovejši dobi so na žalost Zavrli ta hitri razvoj. Omenjeno obdobje naše narodne zgodovine pa nam more upravičeno služiti kot 'krasen primer, kaj se more doseči, če se delo zgrabi s prave strani tei se resno in složno „pljune v roke".
✓—b branju lega predavanja nam misli, nehote I 1 pohiti med naše brate in sestre, ki so raz-kropljeni po /apadni Evropi in zVngliji. Sprašujemo se, ali bi bilo mogoče med njimi doseči podobne uspehe?
#
S tesnobo v srcu namreč ugotavljamo silno nevarnost za ta dragi košček našega naroda. Sami niti ne opazimo, kako polagoma podlegamo vplivu tujega okolja in se mu prilagujemo v vsem ter se tako zgubljamo versko in narodno. Kot uveli list odpadamo dmg za drugim od drevesa našega narodnega življenja. In to v času, ko bi domovina najbolj potrebovala naše zvestobe!
A kaj bi tožili! To stanje je samo zelo resen opomin, da bomo razumeli, da smo zapisani nagli smrti v narodnem in zelo |>ogosto tudi v verskem ]>o-gledu, če se hitro ne streznemo in usodnemu razvoju ne zastavimo poti.
Lepa misel! Toda kako to doseči? Saj je skoraj nemogoče, bo rekel ta ali oni.
j e mogoč e, čeprav ni lahko!
Za težke naloge je treba vzeti na pomoč učinkovita sredstva. V našem primeru moramo dobiti tako sredstvo, ki bo razkropljene ude našega naroda l>ovczalo med seboj, da se ne bodo več čutili tako osamljeni in zapuščeni. Ustvariti moramo nekaj, kar nam bo pričaralo košček domovine v tujini in nas navdušilo, da sc bomo kot en mož dvignili na delo za naše verske in narodne ideale.
Za ta cilj imamo na uslugo preizkušena sredstva, ki so pred 60 leti prizadevanja dr. Kreka in njegovih sodelavcev kronala s tako izrednim uspehom. To so tisk in organizacije.
Važnosti tiska in organizacij ne bomo nikdar mogli dovolj preceniti. To so sredstva, ki se jih poslužujejo vsi, ki resno streme za ciljem.
In mi?	. '
Potožiti moramo, da je večina naših izseljencev v tem pogledu preveč nezavedna. Ali smo morda že tako globoko podlegli vplivu tujine, da za nas ni seč pomoči?! To bi bilo zares žalostno! A upam, da še nismo tako daleč. Mnenja sem, da je med našimi izseljenci še mnogo takih, ki so ohranili zvestobo vsemu, kar je našemu narodu sveto. Vprašanje je le, kako doseči, da b o takih vedno v e č in ne vedno manj. To bomo dosegli pod dvema pogojema.
t~v rvi pogoj je, da bo v vsako našo dru-J-^/ino zahajal slovenski kat. list. Hvala ■*" Bogu, v teni pogledu se je zadnje leto veliko zboljšalo. „Naša luč” obiskuje že skoro vse slovenske družine in posameznike \ Zapadni Evropi in Angliji. Toda to še ni dovolj! Jesti moramo vsaj trikrat dnevno, sicer bi omagali. Podobno bomo omagali v borbi .proti vplivu tujine, ee ne bomo vsaj tedensko črpali hrane za našo dušo h jmšte-uih slovenskih listov. Zato radi naročajmo še katerega od listov, ki izhajajo v Celovcu. Gorici, Trstu in onstran morja.
Res je, da to nekaj stane. Toda ne pozabimo, da je slovenski časopis naši družini enako potreben kot vsakdanja hrana! Poleg lega se zavedajmo, da je naša dolžnost podpirati dobro stvar. Čudno je to, da imamo pogosto na široko odprto denarnico za manj važne stvari. Za tisk se nam pa zdi škoda vsakega „krajcarja”.
Zaradi današnjih razmer je vsak naš svobodni tisk združen z ogromnimi žrtvami. Zakaj ne bi torej / naročnino podprli naših listov?! S tem bi podprli veliko in važno za devo!
-p^v rugi pogoj pa je sodelovanje v naših 1 dništvih. Mislim, da so glede društev povsod iste težave. Naši ljudje so veseli slovenskih prireditev in slovenska pesem jim privabi solze v oči. A ne pomislijo, da je vse to skoro vedno sad ogromnega truda male skupine. Zakaj ne Bi vsi sodelovali?! Vsak ,po svojih močeh in sposobno stih! To je naša skupna dolžnost! Premalo mislimo na to! Lahko je stati ob strani in druge, ki delajo, spremljati s kritiko. Ali to ni ravno najbolj častno! Ni nas mnogo. Poda mi bi v naših razmerah mogli žeti podobne uspehe, kot so jih doživeli Krek in n jegovi, 'če bi bilo v nas več smisla za žrtve in več pripravljenosti za složen nastop.
#
Od vseh strani nas sicer zaliva morje tujine; toda če bomo našim slovenskim katoliškim listom na stežaj odprli vrata naših hiš in če bomo našim društvom z zvestim sodelovanjem omogočili, da bodo mogla uspešno vršiti svoje poslanstvo, bomo glavo obdržali nad vodo in ne bomo z.ginili v tujem morju.
Še več! Med nami bo zasijala pomlad novega življenja, da bo svet spoznal, da smo Slovenci narod, ki ve, kaj hoče. Mi smo namreč narod, ki tudi v tujini hoče ostati zvest svoji domovini in vsem njenim sveti n jam!
IZ AMERIKE
Že četrtič — kar se še nikomur ni zgodilo — je bil izvoljen za guvernerja države Ohio (USA) naš rojak, Slovenec Frank Lau še !
Za ravnatelja Američanov slovenskega porekla je bil imenovan Jožet Zalar, gl. ta jnik Slov. kat. jednote. Kot tak je zastopal Slovence pri ustoličenju novega predsednika Združenih držav.
O ton Župančič:
ffCmz iuei
Odgovori, Ciciban:
Kaj je naSa prva luč?
Naša prva luč je sonce:
L zlato roko svet odgrinja, zlatih ciljev nas spominja.
Sonce je zašlo za goro; odgovori, Ciciban:
Kaj je naša druga luč?
Naša druga luč je mesec: daleč smo se zanočili, v mesečini prav hodili.
Sonce je zašlo za goro, mesec je odšel za soncem; odgovori, Ciciban:
Kaj je naša tretja luč?
Naša tretja luč je ogenj: gospodarja, vso družino zvabil v svojo je svetlino.
ZQODBA O
Zaveli so pomladanski vetrovi in nehote mi prihajajo na ustnice besede majniške pesmi:
Krasni majnik že razliva po cvetlicah žlahtni cvet in pomlad vsa ljubezniva rojstva god obhaja spet.
Ptice glasno po goščavah slavo Jezusu pojo in Mariji po dobravah venec šmarnice pletb.”
šmarnice! Kdo bi jih pozabil in 'kdo bi se ob pogledu nanje ne razveselil? Ob čudovitem vonju bi se opijanil, če bi se mogel! Kako radi smo jih hodili nabirat in kako je zadehtelo po sobi, v kateri smo jih postavili.
Rastlinsko so v sorodu z lilijami in jih zato Nemci imenujejo „majniški zvončki”
Sonce je zašlo za goro, mesec je odšel za, soncem, ogenj v hiši je ugasnil; odgovori, Ciciban:
Kaj je nam četrta luč?
Luč četrta je beseda: jasna hodi med narbdi, dušo k duši tajno vodi.
Sonce je zašlo za goro, mesec je odšel za soncem, ogenj, v hiši je ugasnil, sam ostal si brez besede; odgovori, Ciciban:
Kaj je naša zadnja luč?
Naša zadnja luč je duh: vse je mračno, duh nam seva, k Bogu pota razodeva.
Pesnik je doma iz Itele Krajine (1878—1949). Poleg Franceta Prešerna je največji slovenski pesnik.
ŠMARNICI
in „majniške lilije”. Verno slovensko srce je pa imenovalo cvetke „Marijine cvetke”, „šmarnice”. Snežno bela barva ga spominja na Marijino čistost in brezmadežnost. Ljubki blagodišeči vonj. se mu zdi kakor dobrota Marijina. In pri vsem tem je ta cvetka skrita in ponižna — kot Marija. Sklanja se k tlom in pozvanja, kakor pozvanjajo zvonovi na Slovenskem in vabijo k šmarnicam . . .
Ko je Bog ustvaril cvetice, je vsaki od-kazal prostor, 'kjer na j bi bivala. Tožila je: „Tako sem majhna, pa naj bom med drevesi, ki so sami velikani. 'Lam me nihče ne opazi.”
Njena žalost je ganila Stvarnika. Vzel jo je v roko in dahnil vanjo: takoj je zadehtela, njen vonj pa vabi ljudi. Kjer najdejo šmarnice, jih natrgajo in neso domov, da z dehtečimi cveticami okrase Marijin oltar ček.
Šopek rož ob 70-lefnici
Sredi slovenskih izseljencev v Ameriki je 9. marca obhajal 70 let svojega življenja ljubljanski Škof, prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman.
S slovenske Koroške se je moral po prvi vojni umakniti pred Nemci. Na poti mu je bila ukradena vsa prtljaga. Kot odličnega znanstvenika so ga povabili, da bi trčil na ljubljanski univerzi. Postal je profesor, a vsako priliko je porabil, da je bil dušni pastir med ljudmi in zlasti med mladino.
Spomladi leta 1930 je bil imenovan za škofa. Kmalu zatem so mu zablesteli sivi lasje. Nadvse vzvišena, a tudi nadvse odgo torna služba ga je zadela. V svoj škofovski gilb si je dal zapisati: „Križa teža in plačilo!”
Težko je bilo nastopiti škofovsko službo za neumornim in gorečim nadškofom Jegličem. še težje pa je bilo biti vodnik svojega ljudstva, ko se je zrušila država in so slovenski narod razkosali okupatorji.
Tedaj je škof Rožman hodil kakor Mojzes pred Izraelci in neustrašeno, čeprav so mu grozili, če 'bo govoril po resnici, učil, kaj je pravica in kaj je svoboda.
Ob koncu vojne se je podal v tujino, ker je mislil, da bo mogel tam svojemu narodu kaj pomagati. Medtem so uprizorili doma ]troti njemu gonjo in ga obsodili v odsotnosti na dolgoletno ječo.
Čim bolj se ta leta odmikajo, tem jasnejše postaja, da je imel škof Rožman prav. Kar so mu očitali, je izmišljeno in spretno ponarejeno. Saj za njim očitajo vsem drugim škofom iste stvari, ker pač sovražijo katoliškega škofa in vse, kar je resnično katoliško.
Mi omenjamo posebej njegovo delo za izseljence. Kot pokrovitelj Rafaelove zveze je pokazal svoje srce za potrebe Slovencev, ki so šli na tuje „s trebuhom za kruhom” Ni imel dovolj duhovnikov doma, a je rad pustil, da so šli med izseljence. Obiskal je ameriške Slovence. Danes pa je postal pravi misijonar, ki hodi od naselja do naselja in pridiga božji nauk, ljudem v uteho in poučen j e.
Prevzvišeni, sprejmite ob sedemdesetletnici tudi čestitke izseljencev raztresenih po Zapadni Evropi!
Začetki socialnega gibanja pri nas
Ponatiskujemo zadnji del predavanja g.
I ranca Kremžarja v Buenos Airesu.
Delavske organizacije Zadnjič smo govorili, kako je zadružništvo rešilo kmeta iz krempljev vaških ode ruhov. S kmetom vred je po zaslugi krščanskosocialnega dela tudi delavec postal bolj upoštevan in ugleden.‘Že leta 1894 je dr. Krek ustanovil Katoliško delavsko društvo ter začel izdajati delavsko glasilo „Glasnik",
. ki se je pozneje prekrstil v „Našo moč”.
Istega leta je bilo ustanovljeno 'katoliško društvo za delavke, čigar članice so postale skoro vse delavke tobačne tovarne v Ljubljani. Medtem ko je delavsko društvo bilo izobraževalno in politično hkrati ter je prirejalo shode po vsej deželi, je bilo društvo katoliških delavk zgolj vzgojno in izobraževalno. Iz tega društva so izšle ugledne socialne delavke, med njimi gospa Marija Manfreda, bivša tobačna delavka, ki je vo
<liia ženski odsek po/nejše SKSZ (Slovenske krSčanske socialne zveze) in sama vzgajala delavke.
T'sv a delavca gospodarsko nekoliko osa-) mosvoji, je dr. Krek leta 1895 ustanovil Prvo delavsko konsumno društvo, ki ga je do smrti sam vodil. Za njim je z Moškercem ob strani do konca (1945) vodil rajni Lojze Kocmur. Ta delavski konsum (zadruga) je postal največja delavska gospodarska organizacija z deset tisoči članov in mnogo podružnicami po 'sej Sloveniji.
Kmalu nato (1898) je dr. Krek ustanovil zadrugo „Delavsko stavbinsko društvo”, ki je gradilo svojim Članom hišice. Za to društvo se je dobesedno skoro do krvi žrtvoval. Storil pa je to v prepričanju, da je treba delavca potegniti iz okolja takoimenova-nega proletariata. Proletarec: je namreč tisti, bi ima le kopico otrok, nima pa doma, ne stalnega dela in ne preskrbe za starost.
8 tem društvom je Krek nakazal, kako delavcu ustvariti dom. A je segel še dalje, l-otil se je dela za socialno zavarovanje delavcev in kmetov. Nalašč zato je tudi kan-didiral v državni zbor na Dunaju, kjer je kmalu dosegel, da se je ta njegov predlog začel pretresati. Izvolili so ga za predsednika odseka, 'ki je študiral ta zakon. Žal je 'inej prišla prva svetovna vojna, tako da Krek ni v eč učakal, kako se je po vojni njegova v elika zamisel uresničila. Vsekakor ostane dejstvo, da so v boju za starostno zavarovanje slovenski krščanski socialni delavci bili prvi in da je nemška socialna demokracija, hodila za njimi,
Delavec bi v svoji svobodni pogodbi z delodajalcem bil brez moči, če bi mu ne stala ob strani strokovna organizacija, da ga V;»ruje in brani njegove pravice. Zato si je v smislu navodil papeža Leona XIII. leta 1900 delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani ‘n vevških papirnic ustanovilo svoja strokovna društva. Ta društva so bila strogo krščanska, prav tako leta 1901 ustanovljena • Prometna zveza" železničarjev.
K malti se je pokazalo, kako je mlado 'krščansko gibanje vsadilo v ljudske množice smisel vzajemnosti med stanovi. .Vevške papirnice, ki so bile last nemških
kapitalistov, so slovenske delavce hudo izkoriščale. Nova krščanska strokovna organizacija je nato tovarni poslala svoje zahteve, na katere je tovarna odgovorila z odpusti. Mlada Krščanska strokovna zveza je bila tako kar spočetka vržena v boj za obstanek. Sprejela je boj, ki ga je na čelu delavcev vodil delavec Jeriha. Ob strani pa so mu poleg delavskih zaupnikov stali sam dr. Krek, dr. Šušteršič, dr. Lampe in vsa politična moč tedaj že trdno organiziranega slovenskega ljudstva. V boj so posegli tudi kmetje in solidarno v dejanju podprli svoje delavske rojake. Nikoli bi ne smelo biti pozabljeno, koliko voz živeža so kmetje navozili stavkajočim delavcem, kako so jih na zborovanjih podprli in z njimi zmagali.
Delavec ni bil več sam. Za njim je stalo vse organizirano slovensko ljudstvo. Tako so rastla kršč. strokovna- delavska društva in se uspešno uv eljavljala. Zlasti pa je kršč. strokovna organizacija dobila svoj trden temelj z nastankom Jugoslovanske strokovne •zveze, ki jo je Krek ustanovil leta 1900 in ji do smrti predsedoval. Po vojni, ko je duhovno vodstvo Jug. strokovne zveze za Krekom prevzel idealni kaplan Anton Komljanec, je ta zveza postala članica mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij v Utrechtu in je s tem stopila v zunanji svet. Žal pa se je po Komijančevem odhodu (zaradi prenapornega dela je hudo zbolel) ne po krivdi delavcev samih v Jugoslovansko strokovno zvezo naselila skupina levičarskih študentov, ki so počasi vodstvo zveze izvili iz rok starih strokovničarjev in končno Jugoslovansko strokovno zvezo speljali v tabor marksizma, zoper katerega se je bil rojni dr. Krek vse življenje z vso odločnostjo boril.
rek je za uveljavljenje, osamosvojitev ^ delavstva imel drugačen recept ko marksisti. Ta recept je bilo zadružništvo! Kakor je to reševalo in osvajalo kmeta, tako naj bi tudi delavca, ki naj ga usposobi, da postane solastnik podjetja, v katerem dela. To misel mladega krščanskega gibanja je vedno naglašal in je povsod učil. Tako bi bil delavec, ki bi imel svojo hišo in bil za starost zavarovan, hkrati tudi zaradi -zaslužka brez skrbi, ker bi bil solastnik pod-
jetja. In tako bi odpadli vsi trije glavni •vzroki delavčev^ gospodarske odvisnosti. S teni bi brli spodbiti vsi temelji marksistični ideologiji. Da je tudi to izvedljivo, nam kaže zgodovina krščansko-socialnega gibanja na Slovenskem.
LEPI SADOVI
Omenili smo Je, kako se je godilo delavcem v Kropi. A ideja nove krščansko-socialne dobe je rešila Kropo in Kroparjc. /upnik Hiršman jim je ustanovil žebljarsko zadrugo. Delavci so postali zadružniki, kupili so opuščeno podjetje, si izbrali vodstvo in pljunili v roke. S sodelovanjem vseh zadružnikov je zadruga vzcvetela in zrastla v veliko podjetje. V desetih letih je Kropa spet postala kraj delavnih, uglednih, veselih, izobraženih in treznih delavcev-zadružnikov.
Miren pri Gorici je kmečko-dclavski kraj klošarjev, strojarjev in čevljarjev. Pred 50—60 leti je mirenska čevljarska obrt začela pešati. V' čevljarskih družinah se je vedno pogosteje oglašala/vkrb, beda, pomanjkanje in jetika. Siromaki so svoje skrbi skušali utopiti v alkoholu. Zadružna misel je tudi nje rešila. Nekaj let pred prvo svetovno vojno jim je župnik Rojc ustanovil čevljarsko zadrugo. Domača posojilnica je dala denar. Brezposelni čevljarji-zadružniki so si zgradili veliko tovarno, ki je kmalu zaslovela in imela svojo prodajalno tudi v Trstu. Iz beraških čevljarjev so postali s pomočjo svoje zadruge solastniki tovarne. Zal je po vojni to idealno podjetje uničil laški fašizem! A dokaz je ostal, da za osvoboditev delavstva ni treba rdečih revolucij, ker ima krščanska socialna misel dovolj sile, ako jo vodi ljubezen, da to vprašanje najlepše reši.
PROSVETNO DELO
t T-endar pa je resnica, da je za socialno rc-\/ formo treba predvsem reformirati, prenoviti ljudi. Izobraziti in vzgojiti jih je treba, da bodo sposobni pri taki reformi sodelovati. Tako v Mirnu kot v Kropi je zadruga sledila šele po nekaj letih vztrajnega katoliškega izobraževalnega dela, kjer so se ljudje najprej vzgajali in izobraževali, da jih je bilo mogoče pripraviti za nove zadružne naloge.
Te potrebe so se globoko zavedali prireditelji I. katoliškega shoda. Postavili so zahtevo, naj se po vseh farah nemudoma začno ustanavljali katoliška izobraževalna društva. Vse je šlo na delo, da se to uresniči! V Slovenski krščansko-socialni zvezi (usta-
novljena I. 181)7) je bilo pred HM I. včlanjenih že nad 500 društev z več ko 30.000 člani in več ko 70 društvenimi domovi. Leta 11)07 je bila ustanovljena mladinska organizacija Orel, ki je pred vojno imela okoli 15.000 članov. Na Štajerskem so še posebej zrastle mladeniške zveze, ki so povezale vso pošteno mladino. Ta društva pa niso bila za parado, ampak so pomenila trdo šolanje. Predavanja, tečaji, izobraževalne tekme — to je bilo prvo, javni nastopi in manifestacije so bile le za nameček. Duša tega velikega gibanja pa je bil spet dr. Krek.
Hkrati s tem izobraževalnim in vzgojnim delom pa je šla tudi organizirana propaganda za treznost, pri čemer je imel največ zaslug prelat Janez Kalan. V Mirnu se je velik del mladih organiziranih delavcev vpisal med abstinente, da bi starejše delavske tovariše pridobili za treznost. In so uspeli! Ne le v Mirnu, ampak povsod! Pijanski poboji so izginili!
S ponosom je poslej slovenski delavec prepeval dr. Krekovo pesem „Delu slava, delu čast!”
Danes, v najtežji dobi slovenske narodne zgodovine, se sicer bojimo, da je sedanji vihar marsikaj razdejal v našem narodu, a molimo in trdno upamo, da bodo kljub vsemu ostale žive vse duhovne vrednote, ki so naš narod v zadnjih 60 letih dvigale in ga reševale.
Rešile ga bodo tudi zdaj!
Oleoeitu
Zvezde se bliskajo luna pa sveti, godci pa piskajo inoj’mit dekleti.
Snoči je jokala, dan’s ni vesela, to bo še stokala/ starca je vzela!
Simon Jenko.
ZID
Na sprehodu je Mark Twain videl, kako delavci nekaj merijo okrog pokopališča. Vprašal jih je, kaj nameravajo.
Povedali so mu, da bodo zgradili okoli pokopališča zid.
„Zid?” se je začudil, „čemu /id, ko pa oni, ki so notri, ne morejo ven, tiste pa, ki so zunaj, niti najmanj ne mika, da bi prišli noter?”
PODJETNOST IN PONOS
l)' e lepi besedi in lastnosti sta to. Vendar kadar sem ju razmišljal, nisem prišel nikoli do zaključka, zakaj prva ni vsakomur dana in zakaj jo tisti, ki jo imajo, takrat ko je najbolj potrebna, ne pokažejo več ali je nočejo javno pokazati.
Danes sije zunaj sonce, a vendar je v sobi pri topli peči prijetnejše premišljevati m kovati nove načrte za delo med nami izseljenci v letu, katerega smo začeli.
Ako bi videli naši predniki-izseljenci, ki jih le malo še živi, kar sem v preteKlem ledi doživel, bi bili žalostni. Oni so se nadvse trudili za dobrobit in povzdig ugleda slovenskega naroda! Podjetnost, ki sojo posedovali, je prekašala vse meje. Priča njihove idealnosti so nam stotine slovenskih ljudskih pesmi, iger in drugih navad, ki so jih svoječasno prirejali. Ob slovesu od naše rojstne nam Slovenije so jih vzeli s seboj in jih ponesli v kraje, kjer danes živimo. Kakor vsak zaveden narod smo tudi mi Slovenci, raztreseni po različnih državah zapadite Evrope, začeli obnavljati in nadaljevati s tistim, kar smo prekinili ob odhodu iz Slovenije. Naša podjetnost je zmagala nad bojaznijo, ki smo jo začutili ob prihodu v tujino.
*
Kaj hitro se je pokazalo, da smo zmožni Se za kaj drugega kot samo za lopato. V Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji so rastla nova kaloiiška slovenska druStva, slišala sc je slovenska pesem, prirejali smo igre. Ponosni smo bili in zakaj bi ne bili, saj smo takoj ob prihodu pokazali, da smo Slovenci kulturen narod in za našo nadarjenost nas je marsikateri tujec zavidal. Naš ponos je bil upravičen in mi starejši tudi nismo bili nikoli navajeni svoje narodnosti skrivati pod stole. Nasprotno, ob vsaki priliki smo hoteli pokazati, da smo zavedni; Slovenci in vredni tega imena.
Če nam je ta ali oni domačin zabrusil v lice, da smo „prišli njihov kruh jest”, nas to ni oplašilo. Še bolj smo bili ponosni, da si kruh, ki nam je za življenje potreben, sami služimo. Marsikateri bralec „Naše luči” je gotovo to sam izkusil in upam, da ni postal zato nič manjši.
Stari zapisniki po naših kolonijah pričajo, da smo s pesmimi, igrami in prireditvami gojili ljubezen
do domovine, delali veselje sebi in tudi prebivalcem držav, v katerih smo živeli. Imel sem priliko govoriti s temi ali z onimi, ki še med nami živijo in ki so že 30 let ali več v tujini. Naše današnje kulturno delovanje je le senca tega, kar so oni svojčas prirejali.
*
Zadnja svetovna vojna je precej oglušila naša ušesa in otopila naše možgane, nas v mnogih primerih oropala naših kulturnih in društvenih imetij. Med tem časom smo postali že tudi nekaj starejši. Vse to pa ne sme biti vzrok, da bi sedaj opustili, kar je potrebno za naše razvedrilo, kar je v zgled in pouk za našo mladino. Vojna je prinesla v tem veliko zamude in naša cvetoča društva se niso mogla v pravem času pomladiti. Toda zaveden gospodar, ki je zaradi slabega vremena zamudil čas za delo na polju, se bo ob prvem ugodnem vremenu potrudil z dvojno močjo, da svoje delo le opravi.
Tudi z nami je tako. Kar smo zamudili za časa vojne, skušajmo sedaj nadomestiti: še je čas. Podvojimo našo moč in naš trud! Drevo je še mlado in se da še upogniti. Priložnost za vzgojo v kulturnem in društvenem delovanju še ni zamujena.
nako velja tudi zli naš slovenski je-H zik. Ako bodo starši š svojimi hčerami in sinovi vedno govorili v svojem materinem jeziku, se ga hudo otroci z. majhno muko lahko naučili. Slej ko prej jim bo prav prišel. Saj danes ne more nobeden dati trdne obljube, da bomo do smrti ostali v državi, v kateri smo. Časi so se zelo spremenili, ljudje se selijo in mešajo, da bi bilo najbolje imeti kovčke vedno pripravljene za potovanje.
Vrhnikov jaka, delavec.
ZA DOBRO VOLJO Prihranek denarja
Ali si bral, da se v Indiji vsako leto vozi z vlakom več milijonov potnikov brez voznega listka?
Da, pomisli, kakšna korist za državo! S lem prihrani velike količine papirja, ki bi ga sicer porabila za vozne listke!
Angelca Židan:	"pv
1 rva vrsta
„(utri gremo v opero,” je rekel profesor Podržaj svoji ženi, „da mi ne boš čedno očitala, da te nikamor ne peljem!”
„Bravo!” je vzkliknila žena. „Jelenčeva bo počila od zavisti. — jaz bom oblekla novo obleko in svilene nogavice ter srebrne čevlje. Le glej, da ne zamudiš vstopnic. In še pisma odnesi mimogrede na pošto,” je zaklicala možu v sobo, ki se je že odpravljal po vstopnice.
Naglih korakov je prišel profesor do gledališke blagajne. „Dve v prvi vrsti parterja za jutri zvečer,” je dejal temnolasi blagajničarki skozi okence. „Na katero ime, prosim?” ga je blagajničarka vprašala. Ker profesor ni rad obešal svojega imena na veliki zvon in ker se je ravno veselil Jelcnčeve zavisti, je nehote odvrnil: „Jelenc, Dunajska cesta 25,” in odšel, rekoč, da se čez pol ure, ko bodo vstopnice pripravljene, vrne.
Ura je bila skoro enajst, ko je profesor Podržaj prejel od blagajničarke naročeni vstopnici na ime Jelenc, kot je zahteval. Vzel je kuverto z vstopnicami in jo veselo potisnil v žep suknje. Na oglu se je še ustavil pred poštnim nabiralnikom, da izpolni ženino naročilo glede pisem, segel v žep suknje in vrgel pisma v nabiralnik.
Naslednjega večera sta se Podržajeva pripravljala za opero. Ženi se je Vkljub neprestanemu lišpanju posrečilo, da je bila gotova vsaj uro pred predstavo. Že sta stala pred vrati, ko reče žena: „Da ne pozabiš vstopnic, sicer se bova morala vrniti.”
Nervozno seže mož v žep suknje, a vstopnic ni. Preobrača žep za žepom, pa jih ne more najti. Tudi žena mu pomaga, pa vse zaman. Tudi v sobi jih ni, ne v spalnici. S srdom ugotovi žena, da jih niti na stranišču ni mogoče najti. Vsa besna zgrabi vazo v predsobi in jo zabriše staremu v glavo: „Na, bedak stari, tu imaš svojo predstavo! Jutri se nam bodo vsi smejali in tudi felen-čevi!" Pri zadnjih besedah je vkljub srdu že kar nekoliko smrkala, nato pa izbruhnila v glasen jok. Zaloputnila je vrata predsobe in odšla v spalnico . . .
„Pomisli,” je dejala drugi dan pri kosilu Podržajeva svojemu možu, „felenčevi
v parketu
so bili včeraj v gledališču. Karte jim je poslala teta s Kodeljevega. Pozabila je dati znamko na pismo, a Jelenčevi so dvojno poštnino radi plačali, saj so dobili za nekaj drobiža najboljše karte.”
Profesorju se je ob pripovedovanju zmračil pogled, nekaj čudnega ga je vščipnilo v želodcu in v glavi se mu je zavrtelo. Ko si je nekoliko opomogel, je rekel: „Ali veš, kdo je bil tista teta s Kodeljevega?”
Žena ga je vsa presenečena pogledala. „Jaz, bedak stari, kot si mi že večkrat prav dejala. Namesto da bi prinesel vstopnice domov, sem jih z ostalimi pismi vrgel v poštni nabiralnik.”
Če bi bil krožnik z juho takrat še poln na mizi, bi ga bil gospod profesor gotovo imel na glavi, tako se je pa srdita in zavisti polna žena zadovoljila s tem, da mu je poveznila skledo s polento na glavo in s primernim poudarkom imenovala njegovo osebo „bedak bedakov”, predno sta jo gnev in bes s solzami v očeh ponovno prisilila k molku.
Čebelarjevo veselje sponi buli
DR2AVA IN DOMOVINA
„Zadnjič sle pisali o domovini. Napišite še kaj o državi,” piše rojak iz Luksemburga. „Po svetu sprašujejo le, i/. katere države si. Pred vojno so nam rekli Avstrijci, danes nam pravijo Jugoslovani. Ali je država isto kot domovina?”
Ne! Država je nekaj drugega kot domovina. Ti pojmi se večkrat mešajo. Ljudje se potem ne spoznajo in tudi čuta dolžnosti nimajo več takega, kot bi ga morali imeti, -i—v omovino primerja sv. Tomaž z ma-) terjo. Kakor je mati le ena, je do-vina tudi le ena. Čeprav se preseliš v drugo deželo, mati ostane zate vedno le mati. Ne moreš se ji odpovedati. Moreš jo le zatajiti... Tudi domovini se ne moreš odpovedati, čeprav greš v tuje dežele. Moreš jo le zatajiti. Postati moreš njen ničvredni sin, a sin ostaneš.
Država j,e nekaj drugega kot domovina. Država je organizacija ljudi na nekem ozemlju, večjem ali manjšem, kakor določajo to mednarodne oziroma mirovne pogodbe. Ta organizacija ima svojo oblast, ki daje zakone, ki mora s'krbeti za red in mir in za javno blaginjo. Država je potrebna družba. Tudi do domače države imamo svoje dolžnosti. Tudi njeni oblasti gre spoštovanje, a le tako, kot gre predstojnikom, ne pa kot gre staršem. Te dolžnosti do države nas vežejo le, dokler smo njeni člani. Če se
državi odpovemo in vzamemo drugo državljanstvo, nimamo več dolžnosti do nje. Prevzamemo pa seveda dolžnosti do druge države. Vse drugače je pri domovini: domovini se ne moremo odpovedati in dolžnosti tlo nje ne minejo, kot ne minejo dolžnosti do očeta in matere.
Vsi, ki smo slovenske krvi, imamo eno in isto domovino: slovensko domovino. Po državah smo ločeni: največ jih je Jugoslovanov, drugi imajo avstrijsko, italijansko, madžarsko državljanstvo. Po Zapadni Evropi in drugod po svetu so si nekateri pri-tlobili državljanstvo držav, a s tem se svoji domovini niso odpovedali, ker se ji ne morejo. Domovina je in ostane ena, tista pod Triglavom, v kateri so živeli naši dedi in v kateri se govori slovenska beseda. To domovino je treba ljubiti in jo spoštovati.
Ne bi ravnal prav, kdor bi zaradi sedanjega režima v Sloveniji pljuval na svojo slovensko domovino. Eno je domovina, drugo pa trenutna oblast, ki gospodari v držav i. Kdor ima tuje državljanstvo, pa svojemu otroku zakriva kulturo svojega ljudstva, da bi je otrok ne spoznal in ne ljubil, greši proti domovini.
Naj nauči spoštovati otroka državo, kateri pripada, a nauči ga naj tudi ljubiti svojo domovino in ljudstvo, iz katerega je izšel.
svet!
8
NAŠA LUC -i
VESELI DOQODKI
Triindvajseto p o g 1 a v j e
„Kakor vidim, imate \si /e plinske maske.”
„In vi?”
„Nimam jih še. Vem, kje jih dajejo, pa se mi ne zdi vredno čakati tri ure; potreboval je itak ne bom.”
„Ne bova čakala, ker pojdem jaz z vami.” „Dobro, pa pojdiva!”
„Peš ne bova šla. Vprašajte gospoda konzula, saj vam bo rad posodil avto.”
Tak pogovor je potekel med vratarjem in menoj, predno sva sedla v eleganten Ford in se odpeljala komaj tristo metrov daleč, kjer so delili maske. Ne meneč se za kakih dvesto ljudi, ki so nestrpno čakali v vrsti, sva zdrvela naravnost k šefu-delilcu.
„Dober dan, gospod doktor!” je vljudno a precej samozavestno pozdravil vratar, medtem ko sem si jaz ravnodušno prižigal cigareto, kakor bi me vse to prav nič ne zanimalo. Na prijazen pozdrav je vratar povedal, da bi rad še štiri maske, ker jih je Včeraj premalo vzel.
„Dobro, v redu, gospod, toda prav nič .se ne spomnim, oprostite!”
„Prosim, prosim, gospod doktor, to pri toliki zaposlitvi ni prav nič čudnega. Za konzulat je to, gospod doktor, za konzulat,” je pripomni! vratar in pri tem s spretno 'kretnjo pokazal proti krasnemu ameri-kanskemu avtomobilu. Kot bi trenil, so bile štiri maske v našem avtu.
„Kdo je ta gospod, ki deli maske?” sem vprašal vratarja, ko sva se vračala.
„Ko bi jaz vedel,” mi je z nasmehom odvrnil vratar. „Prvič v življenju sem ga videl. V devetdesetih slučajih mi ta ,trik’ uspe. S častjo je dosti laže kupiti ljudi kakor z denarjem. Ako bi šla midva peš in še slabo napravljena, bi naju gospod „doktor” nagnal na konec dolge vrste, da bi bilo veselje in kakšen val ogorčenja bi se sprožil pri čakajočih, tako pa je bil ponosen, da nama je smel izkazati prednost in množici se je zdelo to čisto razumljivo. Tako je, vidite! Osebe na svetu se menjajo, la, stari, a vedno novi sistem pa ostane neizpreme-ojen.”
Čudil sem se modrosti preprostega vratarja. Mnogo je na svetu načitanih učenjakov, cel6 psihologov, ki ne poznajo ne sebe ne drugih, ta preprosti človek s par razredi ljudskošolske izobrazbe pa je imel tako širok vpogled v zakone človeškega živ-
|jenja-
To prirojeno znanje je mnogokrat koristilo njemu samemu in drugim, saj je včasih dosegel neverjetne reči, o čemer vam bom še pripovedoval, ko bo prilika za to.
Štiriindvajseto poglavje
Kadar doživimo kaj posebnega, se tega radi spominjamo.
Tako tudi v Košani niso mogli pozabiti, kako so začeli sveti postni 'čas nekega leta, ko vas in mene še ni bilo na svetu. Nisem maral z opisovanjem tega dogodka motiti resnosti posta in spravljati v skušnjavo ljudi, ki gredo k pepeljenju. Danes, ko smo že v veselem poletju, mi vest ne brani pisati o tem.
Na pepelnično sredo so se zbrali pobožni župljani v cerkvi in čakali gospoda župnika, da bi jih pepelil, toda gospod je ravno to jutro zbolel.
„Daj, mežnar, stopi pogledat v župnišče, kaj. je z našim duhovnikom,” pravi Franca Jekopipičeva.
Cerkovnik Jaka je šel in našel župnika bolnega v postelji. „Kako je prav, da si prišel. Ves teden se že otepam influence, a prav danes me je zgrabila zares. Tam na mizi imaš blagoslovljen pepel, vrni se ž njim v cerkev. Vsak naj si sam naredi ‘križ na čelu, ti pa izgovarjaj pri tem besede: Pulvis es et in pülverem revertćris”, tako je ukazal gospod župnik.
Dolgih deset minut je bilo treba, tla se je Jaka naučil teh latinskih besed. Vse bi bilo dobro, ako ne bi srečal na potu iz župnišča v cerkev soseda Tonca, ki je peljal kravo k biku. V teku kratkega pogovora z njim (s sosedom namreč) je pa naš Jaka |)oza-bil, kako bo pepelih Bil je toliko vesten, da ni hotel kaj narobe povedati. Stekel je zopet k bolnemu gospodu, rekoč:
»Naj oprostijo, tako in tako se je zgodilo,-pozabil sem.”
Nervoznega župnika je to nekoliko pogrelo in je pozabljivca ozmerjal: „Bedak si bil in bedak ostaneS.”
Cerkovnik pa: „Zakaj mi vendar niso takoj povedali, kako se to po slovensko reče?” Obrnil se je in kot iskra letel v cerkev, kjer so ljudje še vedno potrpežljivo čakali. Ponudil je vsakemu pepel in ko so se ljudje križali, je on vsakokrat resno in pobožno izgovarjal: „Bedak si bil in bedak boš ostal.”
Ne vem, kaj so verniki mislili, ko so culi tak čuden pozdrav, vem pa, da od takrat dalje ne smejo cerkovniki več pepeliti. Zdi se mi, da je novica o tem pridrla tudi v Francijo, kjer pravijo cerkovniku „bedeau” kar je vendar tako podobno naši besedi „bedak”.
Petindvajseto p o g 1 a v j e
Ne rasno hudobni, pač pa navihani in nagajivi so bili študentje že od nekdaj in taki bodo menda tudi ostali. Prirodoslovje in kmetijstvo nas je učil profesor Verbič, po domače „pašet”.
„Fantje! Danes se bomo učili čebelariti in, ker je lep dan, bomo šli na vrt k čebelnjaku.” Tako je rekel in že smo vsi
veseli /drveli ven iz zatohlega razreda.
„Krotke so 'čebelice, le nikar se jih ne bojte! To je satovje, v teh lončkih je med, tu je zalega, celice za delavke, tu za trote, ki seveda ne bodo tako veliki kot ste vi, tu ven bo prišla matica ali kraljica.”
Tako in podobno je razlagal profesor. Medtem pa je dijak Štrbenk pošepnil:
„Pašet si nas je privoščil, za trote nas ima. Vrnil mu bom to. Pazite se nekoliko!”
Ko je to povedal, je v/el dolgo leskovo šibo, se previdno zavaroval, šel k sprednjemu delu čebelnjaka in začel dregati s šibo v panj, katerega je bil zadaj odprl profesor. Začeli smo bežati. Tudi „pašet” je bezal in navihani štrbenk z. nami. Da smo slabo naleteli, da bodo danes čebelice najbrž rojile, vsled česar da so nervozne, je branil g. Verbič svoje priljubljene živalce.
Nič koliko čebel je pičilo profesorja in, ko je šel iz 'šole, je bil strašen. Celo štr-benku se je zasmilil. Skrbelo nas je, kaj bo. Ko je stopil drugi dan v razred in ni bil s'koro nič več otekel, smo bili tako veseli, da bi najraje kar zavriskali, štrbenka seseda nismo nikoli izdali in g. Verbič najbrž ni nikdar zvedel, zakaj so bile tisti dan čebelice tako nervozne.
ČUDEŽNA REŠITEV
oparnega jesenskega dneva je bilo, ^ ko sem se kot devetletni šolarček podal v sosednjo vas Cepič. Cesta je vodila po visokem nasipu, ki je ločil če-pičko jezero od tedaj poplavljenega travnika. Kamor je segalo oko, je bila povsod voda, vse tja do Učke gore, t ja do Pičiva po dolini reke Raše.
Nazaj grede me je z majhno mrežico, polno rib, in dežnikom V roki zajela nevihta. Postal sem na mostu reke Raše in gledal, kako burja zaganja valove ob cestni nasip. V ogromnih mlazih je izlivala penečo se vodo na že itak poplavljen travnik. Premišljeval sem, kako bi šel čez.
Prihitel je star ribič in mi zaklical: „Vrni se nazaj! Nevarno je iti po cesti v taki nevihti!” Že sem se obrnil. Ali misel, da bo
mama v skrbeh zame, me je zagnala naprej na cesto.
Spočetka je šlo še nekako srečno, ker je veter zaganjal valove proti dolinici. Toda zadnjih petdeset metrov poti sem potil skoraj smrtni krvavi pot. Nikdar ne bi mislil, da je voda tako težka, če je ne bi občutil na lastnem hrbtu. Valovi so kot zavese od časa do časa pljusknili čez. Krčevito sem se stisTal k tlom in bolj lazil kot hodil. Nizki oblaki so delali temo, ki so jo penasti valovi, smukajoč mimo mene, napravljali je-klenosivo. Od časa do časa se je poblisknilo, kar me je še bolj plašilo kot grmenje in prihajajoči veliki valovi. Bal sem se v otroški pameti, da bi utegnilo treščiti v moj dežnik in sem se stNkal kot preplašen zajček v svojem grmičku.
v e pri kraju nasipa m.e je siloviti val X /grabil s seboj in potisnil na poplavljeni travnik. Zmanjkalo mi je tal, začutil sem strašno težo na sebi in izgubil skoraj vso sapo. Z obema rokama sem zagrabil v zrak, sunil / nogami v tla, se pognal na površje in zaklical „mama”. Nova voda se mi je zagnala v usta in spet sem bil v vodi. Spomnil sem se, da je včasih učil oče: „Kadar si v vodi, drži jezik za zobmi, drugače boš cepnil na dno!” Polastilo se me je malodušje in silno mi je bilo žal, da sem se podal čez nasip.
Bogve kaj bi se zgodilo z. menoj, da se mi ni prikazal skrbni obraz ljube mamice. Stala je na pragu hiše z najmlajšo sestrico x naročju in me klicala k sebi. Zagnal sem se zopet iz vode, a nov val me je znova potisnil v vodo. Materina slika se mi je spet prikazala in grgranje vode se je spremenilo v njen preljubi klic: „Pridi ljubček: mi boš pomagal ...”
„Ne morem, mama,” so zašepetale moje ustnice Brez besede se je obrnila in šla čez prag v sobo. Zazdelo se mi je, da grem za njo. Obstala je in mi pokazala veliko sliko Matere božje z [ezuščkom nad njeno posteljo. Zaupno sem pogledal v sliko in zaklical: „O Mati, o [ezušček, pomagajta!” Marijine oči so me ljubeznivo pogledale in zdelo se mi je, da mi je (ezušček smeje se pomigal . . .
Vse je naenkrat izginilo v penečih valovih in slika se je /našla na vodi. Mahljaj (ezusove ročice me je vabil in z njegove srajčke je curljala voda. Klical me je in opogumil sem se, zagnal iz vode in uspelo mi je priti do nasipa. Splezal sem na cesto, se zavlekel na vzvišen kraj, da bi bil varen pred valovi, in sem obležal sredi nevihte ki je naprej in naprej pošiljala valove čez cesto na travnik . . .
-r e vem, koliko časa sem ležal. Ko
I sem prišel k sebi, sem se dvignil. Zagledal sem poplavljen travnik in polegajočo se prirodo. V glavo mi je šinila misel, da me čaka mati. Pobral sem se, stekel po bližnjici, zlezel navzgor in tam me je našel sluga |aka, me vzel v naročje in odnesel domov.
Skoraj, s silo so mi morali strgati iz rok mrežico z ribami in dežnik. Položili so me
v posteljo in slekli. Slišal sem govorjenje okoli sebe, a pred očmi je plavala Marijina slika po valovih poplavljenega travnika.
Tri dni sem ležal nepremično v postelji in mati kljub zdravniški pomoči ni vedela, kako bi me sprav ila pokonci. Obupavajoč je poklicala očeta z brzojavko s soške fronte. Oče ni mogel priti. Poslal ji je odgovor: „Fantova vizija v neurju ga bo ozdravila. Snemite sliko s‘ stene in mu jo pokažite .. .” Mati je uganila očetove misli. Spomnila se je na sliko na steni in mi jo prinesla k postelji. In meni je še danes uganka, kako je oče zvedel za mojo vizijo v neurju . ..
Oči so se mi zjasnile in prvič po treh dneh sem spregovoril:
„Mama, ta slika je plavala pred menoj in (ezušček mi je molil roko v pomoč, ko sem se potapljal!”
Mati je zajokala in nie začela poljubljati. Jaz. pa sem stisnil k sebi sliko. Materina skrb zame med nevihto in njene prošnje k Mariji so mi pričarale vizijo pred oči. In to videnje me je rešilo iz valov.
Danes v viharjih zlobe in pokvarjenosti sem se spomnil tega dogodka iz otroških let. Močna vera v božjo pomoč in Marijino priprošnjo nas bosta rešila iz njih in kakoi po nevihti nas bo osrečil mir v srcu in razveselila nas bo zavest Marijinega varstva.
Ap.
I /. S LO V E N I J E
Po 43'dneh brez dežja je na Štajerskem in v Prekmurju 1. aprila padal pomladanski dež.
Vršilo se je popisovanje ljudstva,: pri katerem so tudi hoteli zvedeti od vsakega, ali veruje ali ne. Pri zadnjem popisovanju se /a to niso zanimali, ker so govorili, da je vera zasebna zadeva vsakega človeka.
20. febr. so obsodili na 5 let zapora župnika Ludvika Rusjana iz Cerovega v Goriških Brdih.
„Ljudska pravica”, list komunistične partije, je 21. 111. zapisala’tudi tole: . Imamo pa zadružne domov e, kjei se vsako noč razgraja in pijančuje.” Istotam piše, da je število delavcev in nameščencev, ki nimajo
X A S A L l C 3
zaposlitve, letos preseglo število 10,000.
Prav isti list poroča, da je zločinska dejavnost, ki neposredno ali posredno škodi gospodarstvu, prizadejala v Sloveniji po ne-katerili cenitvah okrog 100 milijonov škode.
Na svetovni razstavi otroških slikarjev do 0. leta starosti v Indiji v Delhi je dobila prvo nagrado Anka Ravnikar iz Ljubljane za siiko ,,jezero". Tekmovalo je 32
MED N A $ I
BELGIJA
LIEGE - LIMBURG
Nam vsem je še v spominu nadvse draga podoba p. Teotima, katerega prvo obletnico smrti smo obhajali v mesecu marcu. V Eisdenu in okolici so naši možaki po hišah pobirali prostovoljne prispevke za njegov nagrobni spomenik, ki je bil slovesno postavljen v Heerlenu v Holandiji. Sv. mašo za pokoj njegove blage duše smo v Waterschei-u opravili 15. marca, v Eisde-nu pa 16. marca. Na tretjo nedeljo popoldne smo v posebni uri molitvi molili za pokojnega g. patra.
Tudi mi smo se, skromno sicer, spomnili 70-letnice rojstva nadvse ljubljenega dr. Gregorija Rožmana, škofa ljubljanskega. Spomnili smo se ga pri službi božji v Waterschei-u in Eisdenu. Posebno uro molitve smo obrnili v ta namen, da bi dragi llog bogato nagradil plemenita prizadevanja visokega jubilanta in mu naklonil še mnogo let za časni in večni blagor Slovencev izredno plodovitega življenja. Odbor društva sv. Barbare v Eisdenu je Pre-vzvišenemu v imenu nas vseh poslal ]x)seb-no pozdravno in zahvalno pismo.
Poroke: V Mechelenu se je poročil g. čiater Eram / gdč. Jožefo Peci. ki je pred kratkim prispela iz. domovine.
V	Kisdcnu je gdč. Julka Rak sklenila zakonsko zvezo z g. Sergijem Roffare-om;
V	Clierattu je ga. vdova Vlojzija Markovič iz čez soče popeljala pred oltar g. Ivana Crnkoviča.
držav.
V začetku maja izide M. izpopolnjena izdaja knjige Felicite Kalinšek ,,Slovenska kuharica”. Cena 900.— din vezana.
Dva slikarja, Maksim Gaspari in Maks Koželj, precej poznana med ljudstvom, sta slavila svojo sedemdesetletnico.
Umrl je pesnik in zaveden katoliški Slovenec dr. Joža Lovrenčič, doma iz Kobariškega kota.
Ml ROJAKI
Vsem pavom iskreno čestitamo in jim želimo vso slečo!
Bolniki: V bolnici v Genku išče zdravja gdč. Berta Gorenšek iz Mechelen-Gitč. Istn-tam se zdravi g. Julij A’lif, ki je dobil težke poškodbe pri prometni nesreči. Naš požrtvovalni tenorist g. Ivan Gorjan si je pri padcu s kolesa zlomil kost v rami. Zdravi se doma. V bolnici Baviere leži g. Nace Hren iz Eisdena, 'ki se je moral podvreči težki operaciji zaradi'revmatizma. Na kliniki v St. Truiden-u še vedno sameva g. Ivan Draksler, ki jc pred vojno bil zvest član naših društev. V Bilsenu išče zdravja ga. Nemeš Justa. V Waterschei-u se je g. Flere Rudolf ponovno motal zateči na kliniko. Gg. Brumecu (anu in Vivodu Francu se zdravje počasi obrača na bolje.
Ne pozabljajmo na naše bolnike!
CHARLEROI - MONS
Na Veliko noč se je zbralo veliko rojakov k slovenski službi božji v Charleroi in tako skupno proslavilo dan Kristusovega vstajenja. Žal, da smo pogrešali naše velikonočne pesmi!
V okolici Monsa smo opravili na tiho nedeljo križev pot v Flenu in nato zajteli lavretanske litanije. Na velikonočni ponedeljek smo se zbrali v Paturages pri sestrah. Lepe velikonočne pesmi so peli pevci iz Charleroi.
Zapustili so nas in odšli v večnost rojaki: v Mont-sur-Marchienne 19. febr. Mirko Frajle, roj. v Celju 1896; v Cbatelineau 21. febr. Marijanca Mauri, roj. Šorli pri Grahovem na Goriškem 1895; istotam je umrla 3. marca Mafija Pisartč, roj. Pačarič 1.
t
Marijanca
Mauri
!!)()!> \ Fulogu; J. marca je umrla v Chate-Ict 22-letna Marija Pungeršič i/ Dol. Radov ja (Bučka na Dol.), ki je prišla na obisk i/ Slovenije k sestri. Po par dneh so jo peljali v bolnico in je tam po dveh mesecih po več operacijah umrla. V La Bouverie pri Monsu so 18. marca pokopali Julija Mohoriča, roj. 1905, i/. Idrije doma. — Naj v miru počivajo, prostalim naše sožalje.
Poročili so so v zadnjem času: g. Anton Pagon in gdč. Antonija Tratnik v Charleroi-Nord; g. Ivan Jerončič in gdč. Poklica Kodeli v Chatelineau; g. Malija Fidler in gdč. Joscanat Bertiaux \ Palm ages. Obilo sreče!
FRANCIJA
PARIZ
Služba božja za Slovence. — Odslej je v sako drugo nedeljo ob 10. uri dopol.dne sv. maša za Slovence v kapeli pri sestrah 80, rue Vaugirard (Metro: Saint-Placide). V mesecu maju bo sveta maša v nedeljo ,‘1. in na praznik Gospodovega vnebohoda 1 1. maja. Na binkoštno nedeljo, 24. maja, ne bo sv. maše dopoldne, pač pa bodo ob pol štirih jiop. slovesne večernice, h katerim so prisrčno povabljeni vsi Slovenci i/ Pariza in okolice, da-skupno počastimo majniško Kraljico in tako poživimo med nami slovensko skupnost.
Junija bo sveta maša v nedeljo 7. in 21.
Posebna župnija za Slovence, Hrvate in Srbe. — I. avg. 1952. je sv. oče uredil /. apostolsko konstitucijo „Izseljenska družina” („Exul lamilia”) dušno pastirstvo med izseljenci po svetu in želi, da bi izseljenci vsa-
kega naroda pov sod imeli sv o jega lastnega duhovnika.
V skladu s tem je 31. jan. 1953. Konzisto-rijahta papeška kongregacija v Rimu imenovala za pariško nadškofijo č. g. Naceta Čretnika kot dušnega pastirja za vse katoličane jugoslovanskih narodnosti. Pariški
BRATA T SČE
K<lo bi vedel, če.jc še živ moj brat FRANC ZABUKOVSEK? Bil je doma v Ponikvi ob južni železnici; v Francijo je odSel leta 192!) in bival v Moselle. Pred vojno nam je še pisal, potem smo izgubili sled za njim. Prosim odgovora na naslov: Mr. Alojzija Berglez, 187 Spruce St., Bridge p ort 5, Conn., U. S. A.
kardinal Feltin je 22. febr. objavil to imenovanje, s katerim ima g. Čretnik odslej vse pravice župnika, kar zadeva naše izseljence v pariški nadškofiji. Odslej se more tudi glede poroke vsak naš izseljenec obrniti ali na župnika, v čigar župniji biva, ali pa na našega dušnega pastirja. Dobite ga ali pri slovenskih mašah, (kjer bo tudi možnost za sv. spoved) ali pa na njegovem naslovu: 4, rue Saint-Fargeau, Paris 20° (Metro: Saint-Fargeau), tel. MEN 61-60.
Druge novice: — V družini Slavice in Jurčka Meu-blat je živahna Anica dobila še brata Daniela, čestitamo! — Gdč. Marija Marič iz Odrancev je po težki operaciji zopet okrevala.
PAS-DE-CALAIS
Po vseh večjih slovenskih kolonijah smo slovesno praznovali veselo alelujo, čutili smo, da je to zares dati, ki ga je naredil Gospod, da se radnjemo in se ga veselimo. Tudi v manj toplih srcih se vzbudi in poglobi zavest, da smo kot kristjani po Jezusovem vstajenju enako namenjeni k našemu častitemu vstajenju.
Slovesnosti so povsod poveličevale lepe naše velikonočne pesmi. Spominjali smo se nekdanjih velikonočnih praznikov s procesijo v jutru velike nedelje, med katero so pokali možnarji, veselo pri Irkavali zvonovi in plapolala bandera. Bilo je to tam doma.
Tako so prazniki za izseljenca ne le dnevi veselja, ampak so obenem spomini na dom. Kako pusto in prazno hi bilo življenje brez krščanskih praznikov!
Društvene vesti
Z novo pomladjo je prišlo novo živahno življenje v naša društva. Na občnih /borih so v lepi /astopnosti nanovo volili odbore in delali, če ne „petletke”, pa vsaj, enoletke /a leto 1953.
Sadovi se že poznajo. Bruay je že nasto-
Itomača čevljarna in trgovina LIZZI ŠTEFAN, Merlebach, ruc de l orbath, ras vljudno vabi, da pridete in si ogledate v zalogi veliko izbiro za potovanja: kovčke, nahrbtnike, mape vseh vrst itd. Sprejema naročila po meri in popravila.
pil, l.ievin je imel prireditev na Belo nedeljo / igro „Tihotapec”, ki ji je sledil /a smeh šaljivi prizor „Kmet in fotogral” in nato še lepo petje domačega kvinteta. Društvo Mericourt-Sallaumines noče zaostati, posebno, odkar je pridobilo precej novih članov. Za danes samo toliko, da ne boste mislili, da mi severnjaki spimo.
Druge vesele vesti
Zadnji veliki misijon nam je dal spodbudo, da'smo začeli vpeljevati evangeljske krožke. Eden že deluje!: v Sallaumines-Me-ricourt. Zbiramo se v malih skupinah, moški in ženske, v hišah izseljencev. Vsak ima v roki evangeljsko knjigo, ki jo prebiramo in razlagamo. Kako naj tudi krščansko živimo, če bi ne poznali življenja Kristusovega in njegovega nauka. Druge kolonije bodo sledile.
Poroka v Bruay. Na velikonočni ponedeljek sta si pred oltarjem segla v roke za
(.ospa Alojzija Komac, Freyming, ruc Principalc praznuje letos 25-letnico obstoja svoje trgovine. Izdeluje in prodaja moške in ženske obleke. Rojaki, ki potujete v domovino ali pošiljate pakete svojim dragim: Obiščite to trgovino! Delo dobro, blago prvovrstno. Svoji k svojim! (.ospa govori slovensko, francosko, nemško, italijansko.
vse življenje ženin Poličnik Franc in nevesta Bohinc Miroslava. Med poročno sv. mašo je prepeval pevski zbor društva sv. Barbare, ker je bil ženin vsa leta njegov delavni član in po vseh kolonijah dobro znan igralec pri raznih društvenih prireditvah. Po poroki je pevski zbor v društvenem lokalu zapel novoporočencema na čast pesmi „Dom” in „Rožmarin”, ki se pa ne
bo posušil, ker smo prepričani, da bosta oba tudi zanaprej vneto delovala v društvu. Čestitamo in kličemo jima: Bog Vaju živi!
Žalostne vesti
/apustili so nas \ upanju na svidenje \ večnosti:
I.ackovič 1’ero iz l,ievin-a, star šele 2(i let, še samski. Dolga leta je bolehal na pljučih. 5. marca smo ga položili \ grob, kjer že počivata oče in mati.
Erika Lešnjak, poroč. Komperza, je umrla \ Parizu 0. marca po operaciji srca. Njeno truplo so prepeljali v Leus, kjer žive njeni starši. Zapušča moža in sinčka. V Vcndin-le Vieil je na silikozi umrl upok. rudar Martin Lečnik. Dočakal je 60 let.
V Bruay smo 26. marca pokopali ob obilni udeležbi upok. rudarja Gregorija Medvedšek. Svoj čas je bil predsednik društva sv. Barbare in do smrti njen zvesti član.
Žalosti preostalih se pridružuje „Naša luč” s prošnjo, naj jim Gospod vsem da večni mir in naj jim sveti večna luč!
Slovenci, prihajajte v gostilno katoliškega prosvetnega doma „Foyer” Merlebach, nie Marc chal Foch, kjer vam bo dobro postregel naš slo venski rojak.
I’ R O S L A V A V B R U A V Za god našega izselj. duhovnika so mu v Lievimi pevci lepo zapeli na domu. Ker pa praznuje letos 70-letnico, smo v ßruayu, kjer je pred 26 leti prvič za nas maševal, priredili prisrčno slovesnost. Sv. mašo smo darovali za njegove umrle starše. Pridigal je tokrat č. g. Igu. Čretnik iz Pariza. Od tam sta prišla tudi zastopnik ameriških Slovencev g. Florijan Močilnikar, profesor, in g. Božo Kontušar, skladatelj.
Rojaki iz Merlebacha in okolice: kadar greste na sprehod ali na izlet: ustavite sc v Hombourg-Bas ter obiščite gostilno Becker-Simnovčič Olga, hčerka rajnega Simnovčič Janeza. Cene nizke, prvovrstna pijača! Se toplo priporoča!
Na popoldanski proslavi so bili pozdravi in čestitke- naših društev in odsekov, pozdravna pisma, govori gostov, deklamacije naših malih, deklet, fantov in mož. Naš pevski zbor je zapel „Bog Vas živi!” in „V pesem izlijte”, kvartet iz Sallaumines „Zadoni nam”, dve deklici v narodni noši „Sijaj, sončece” in ženski zbor tri pesmi. Uprizorili smo „Tragedijo francoskega duhovnika”, ki je vse pretresla do srca. Za konec je mešani zbor zapel še pel pesmi.
\ A N A I. i: <•;
I I
Ob netnšUi yne{L
SMRT MED NAMI
8. 2. je umrl nenadne smrti v Creutz-waldu: Marko Doberšek, 74 let star, rojen \ Zabukovju pri Sevnici, pokopan cerkv. \ CJreutzwaldu 10. 2.
13. 2. je i/dihnil po dolgem hiranju v Merlebarhu rojak Danjko Jožef, star 71 let, roj. v Rodenburgu pri Sv. Trojici, pokopan cerkveno 10. 2. v Merlebachu.
Id. 2. je nenadno umrl 07-letni Golob Alojzij i/ Bukove vasi na Primorskem, pokopan cerkv. 18. 2. v Merlebachu.
23. 3. je umrla 67-letna vdova Božiček Marija, roj. Gorišek v Kozjem pri Rajhen-burgu, cerkv. pokop. 25. 2. v Freyiningu.
20. 3. je umrla mati Malgaj Frančiška, roj. Trdin, stara 5*1 let, novoapostolske vere, pokopana na Hochwaldu (Moselle). V Aumetzu pa je umrl v začetku februarja Madoto Janez in bil tam cerkveno pokopan. Vsem rajnim želimo večni mir in pokoj, sorodnikom pa izražamo iskreno sožalje! (Poročilo Katol. misije MerlebachA
PRAZNOVANJE VELIKE NOĆI
Kot vsako leto, tako smo se letos Se posebno veselili lepega praznika Vstajenja našega Gospoda. Od vseh kolonij so prihajala pisma in vabila, naj obiščem rojake in jih kolikor mogoče pripravim za duhovno veselje velike noči. Že na tiho nedeljo sem odhitel v Giraumont, kjer sem obiskal maše bolnike, spovedal in obhajal lepo število naših rojakov ter v njihovem krogu obujal spomine na lepe običaje velikonočnega tedna in praznika v naši domovini. Ločili smo se z željo, da se kmalu zopet vidimo.
Isto veselje je zavladalo v Knutangc in AIgrange, kamor sem prišel tretji dan. Na praznik Marijinega oznanjenja smo imeli slovensko službo božjo v AIgrange, pri kateri so naši rojaki lepo zapeli postne pesmi ter zopet v lepem številu pristopili k mizi Gospodovi. V Audun-le-Tiehe so prihiteli celo rojaki iz Luksemburga (Esch) ter s svojimi rojaki omenjene župnije lepo opravili svojo velikonočno dolžnost.
Težko je bilo vsem, ko smo se ločili in sem odhitel v Aumetz. Mnogi naši rojaki so prišli že zvečer k sv. spovedi, drugi pred sv. mašo. Tudi tu so z lepimi pesmimi naša srca vpeljali v velike dogodke velike noči.
Skozi lloulangc sem odhitel v Tucquegnieux. Itil je hladen večer in mrzlo jutro v mali kapelici kolonije Marine, pa naši rojaki se tega niso zbali ter prišli v lepem številu k sv. spovedi in k sv. obhajilu. Pogumno so zapeli tudi tu lepe postne pesmi in pripravili srca za sprejem velikonočnega Jezusa. Po vseh omenjenih kolonijah sem bil deležen velike prijaznosti, gostoljubnosti naših rojakov; zato se tu prav iskreno zahvaljujem vsem za vse dobrote. Vračal sem se utrujen, toda z veseljem v srcu, saj je marsikateri prejel v teh dneh tako zaželeni mir v svojo dušo.
V	Habstcrdicku smo se pripravili za velikonočni praznik na veliko sredo. Naše pevke so izbrale najlepše postne [K'smi in tako pripravile pravo razpoloženje v srcih naših rojakov. Pri oltarju Marije iz llrezij smo kleče prosili, naj nas Mati božja s svojim Sinom utrdi v vdanosti v trpljenju in s bojih za čisto srce, s katerim smo želeli obhajati veliko noč.
Velikonočni praznik smo z vso slovesnostjo praznovali v Merlebachu. Od vseh strani so prihiteli rojaki, „Slomšek”, naš cerkveni zbor, se je res potrudil, da je z zbranimi pesmimi in lepim predvajanjem pod vodstvom našega dragega dirigenta Emila Šinkovca, povzdignil vso slovesnost do viška. Človek je to uro skoro pozabil, da je v tujini.
Na velikonočni ponedeljek so bili istega veselja deležni tudi rojaki v Creutzvvaldu, kamor je pohitel isti zbor in z istim uspehom navdušil naše rojake in vernike raznih narodnosti, da so z uajicpšimi vtisi odšli domov. — Z veseljem sem gledal, kako je žarela velikonočna radost v obrazih naših rudarjev, slovenski mater, fantov in deklet, s kakšno pozornostjo so poslušali slovensko besedo in petje, kako jim je živo pred oči stopila velika noč, kot jo praznujem« v domovini.
V	želji, da vsem rojakom to praznovanje ostane v trajnem spominu, da jim poživi sv. vero in da moč za težko življenjsko borbo, se tu še enkrat vsem iskreno zahvalim za veliko udeležbo ter kličem vsem: Bratje in sestre, krepko naprej v ljubezni do Boga in do bližnjega!
Vaš izseljenski duhovnik Stank o.
OKROG MER LARA CHA:
Minila je dolga žitna in se pribliiala cvetoča pomlad. Tako zaleteno sonce ogreva nas in vso naravo s svojimi iarki, vse se prebil ja iz spanja. V izložbah so izginile zimske stvari, po vrtovih in njivah je že vzklilo posejano seme: vse se pripravlja na poletni
'A/v. Slovem i delajo poleg rudarskega dela na polju ter luko skrbijo za vsakdanji kruh.
V	predpustni «lobi so priredila naša pevska in podporna društva pustne veselice s plesom za na-Rrado. Tako smo podprli naše društvene blagajne ■n nudili Slovencem potrebnega razvedrila. Za lepe maske so bili tudi naši rojaki deležni lepih nagrad.
V	postnem času smo slišali pri slovenski službi božji postne pesmi in pridigo o zadnji večerji in Jezusovem trpljenju, ki so nam segale globoko v srce. Rojaki, le pridno prihajajmo k slovenski službi '•ožji, saj tam dobivamo v naših težavah uteho, sre-čo in blagoslov!
Na cvetno in velikonočno nedeljo je priredilo Irancosko fantovsko društvo v Freymingu igro „Marija Goretti”. Pri tej igri je imela glavno vlogo hčerka slovenskih staršev Cvetka Zupančič. Svojo težko vlogo, v kateri je predstavljala Marijo Goretti, je sijano rešila in ji zato prisrčno čestitamo!
Kakor lansko leto bodo tudi letos priredila naša pevska in podporna društva «Ine 23. avgusta skupni izlet v domovino! Prijave prejemajo vsa društva v svojih društvenih prostorih vsako nedeljo od H,-Ki. nrc: za pevsko društvo „Triglav” v gostilni Pignoi Alphons, Freynting; za „Slavček” v gostilni Wil-mouth, Freynting; za pevsko društvo „Sava” v gostilni Makovec, Merlcbach. Tam dobi vsak potrebna navodila.
Podrli so staro merlebaško cerkev, v kateri smo imeli Poljaki in Slovenci vsa bogö-slutna opravila. Ob velikih praznikih je bila po na kem okusu okinčana in krasno razsvetljena. V njej smo se počutili srečne in samostojne in smo imeli tam količek svoje domovine. I' vojni je bila malo poSkodova »a. Mi Slovenci smo vse storili, da bi ohranili to cerkev, a bilo je vse zastonj. Občina trdi, da bi nastali s popravilom preveliki 'tlroški. Žalostno smo vzeli slovo od naše nam tako priljubljene cerkve, ki nam je zrasla globoko v srce. Izginila je z zemeljskega površja in naših oči, a spomin in ljubezen do nje bosta ostala!
Veliko propagando delajo razni drugoverci po naših kolonijah: bodimo prijazni do njih, ne spuščajmo pa se v pogovor o verskih stvareh, saj je naša vera tako lepa, koristna in zveličavna! Rojaki, ostanimo zvesti naši katoliški veri!
V	zadnji številki „Naše luči" je bilo pomotoma sporočeno, da je za blagajnika pri
pevskem društvu „Sava" g. Martin Mavro-vič. Blagajnik ni on, ampak g. Mav Silvo.
,	Franc Ribič, rudar.
TUCQUEGMEUX
Naša spoštovana in povsod priljubljena gospa Rožctova je postala drugič „stara mama”. Njena hčerka Lenka je namreč podarila možu Adamu žit pirh — čvrstega sinčka. Mnogo sreč« malemu in družini!
Ob velikonočnih praznikih nas je obiskal msgr. Crims ter nas nekoliko „opral”. Ženske se raje in v večjem številu odzovemo njegovemu vabilu za spoved kakor moški, fi si najbrž mislijo: „Kdor mož je, bolečine najhujše nosi nem, ne kaže jih po svetu, ne kaže jih ljudem,” kakor je zapisal pivnik Gregorčič.' Toda zdi se mi, da se' tudi modra moška glava včasih moti.
Marinčanka
DVE PREKMURKI PIŠETA...
P r v a :
„Prišel je najlepši mesec maj, posvečeni nebeskoj Kralici Mariji. Vroče molitvi posebno ta mesec kipijo gor nad zve/de k Materi našoj, k Materi Boga samoga. Kak srečni smo mi, ki mamo takso mater v ne-besaj. Njena najvekša žela je, ka se ne bi pogiibo nieden človek. Materina žela je, da bi mij vsi vžijvali pri Njoj i njenom Sini večno blaženstvo. A to velko srečo si moramo zaslužiti v tom zemeljskom življenji s tem, da spunimo volo Boga. A to je žmetno: za lepo življenje trbej milosti, a to si moremo sprositi. Zato smo srečno, ka mamo lak mogočno priprošnjico v nebesa j — Marijo!”
M. Hajdinjak, Tivernon (Francija)
Dru ga:
„Prekmurski bratje in sestre! — Ob priliki tej lepih praznikol prosimo skiipno za mir. za naše drage tam vu rojstni domovini ih za tiste trpeče jetnike, duhovnike in dr. Ne spozabimo, če smo I tujini, na našo domovino, rojstno zibelko, kjer so nas zibali zlata mamica. Ne smemo pozabiti na naše duhovne pastirje, da so nam otprli naša srca do veselja z našim slovenskim listom „Naša luč”, čepraf smo utrujeni, ga Ise-glij radi preberimo. Torej pogum in ve-
selo naprej. Vas vse pozdravlja prekmurska domačinka Tinika Ži/ek, Monneville Oise (Francija).
H O LA N D I J A
Tudi letos smo praznovali veliko noč, kolikor se je dalo po domače: z. žegnom velikonočnih jedil, spovedjo in Obhajilom ter s slovesnim „gorvstajenjem”, ki je bilo v Heerlerheide. V radiu Maastricht so na veliko soboto oddajali celo slovensko petje in glasbo.
Je pa bilo letos nekaj posebnega. Zaključili smo sv. misijon. Med nas je namreč prišel iz Gorice misijonar g. Jože Vidmar, ki je za božič tako uspešno pridigal med rojaki po Sev. Franciji in Belgiji. Tri tedne pred veliko nočjo je pridigal zdaj v tej, zdaj v oni koloniji. Povsod je žel veliko zanimanje in sedaj je še tistim žal, ki se jim takrat ni zdelo vredno iti ga poslušat G. misijonarju se prisrčno zahvaljujemo za njegov trud!
.Naša društva so imela občne zbore in so sestavila odbore za to leto. „Zveza društev sv. barbare" nastopa 25. leto obstoja. V odboru so pod preds. t'. 1’atTantom še: )•'. Jančič, Slavko Stnnan, A. Kozole. I'. Vodeb, A. Kropivšek. Volilni izidi posameznih društev so tile: Heeileiheide-Brunssum ima od bornike: 1,. Stnnan, I. Banič, F. Bohanec, A. Robek, J. Svet, A. Kozole, J. Hladiti. — F.ygelshovch: A. l’a-pež, ]•. Jančič, F. Heile, R. Zupančič, l>. V. Royen, F. Krašovec, F. Pihler. — I.indenhcuvel: A. Kropivšek, S. Reberšek, A. Kropivšek ml., S. Haussen, A. Knez st., F. I.amniers. — Hoensbroek: J. Resnik, R. Škorc, F. Pobežin, F. Markon, F. Železnik, I Britovšek, F. Vodeb,-S. Hariš.
V odboru pev. društva „Zvon" so: A. Robek st., 1). Omerzu, F. Ciril, A. Robek ml., I.. Korber, R. Garaj. — „škrjanček" v F.vgelshovenu vodijo: A. Papež, Mici Konte, I . Jančič, Mici Čebin, P. v. Rooyen.
Upamo, da bodo kakor v preteklosti tudi v bodoče odborniki in člani naredili vse, da ostanemo vsi skupaj zvesti, terni in zavedni Slovenci, ki bo mo v ponos svoji domovini.
'J. marca smo se spomnili 70-letnice jžie-vzvišenega g. škofa Rožmana ter mu po radiu na kratkih valovih poslali v pozdrav našo pesem in čestitke pevcev, naše mladi-
ne in naših društev. Temu velikemu škofu, ki je pred vojsko preko Rafaelove zveze skrbel za izseljence in sedaj osebno dela med njimi v Sev. Ameriki, želimo iz srca: Na mnoga leta!
Našemu nepozabnemu patru Teotimu smo s pomočjo belgijskih Slovencev postavili lep nagrobni spomenik z napisom: „Slovencev zvesti dušni pastir, uživaj pri Bogu plačilo!”
U m r 1 je rojak Hribar, roj. 1902 v Hoch-heide-Homberg v Nemčiji. Pokopan je v Hoenbroeku. Umrl d je 23. marca vsled raka na želodcu ga. Frančiška OgrajenšCk, stara skoraj 70 let. Pogreb je bil v Heer-lenu. Oba naj počivata v miru!
NASTOP IZSELJENCEV NA TELEVIZIJI
Svet gre mijirej in z njim podjetnost naših rojakov. Začenja sc televizija. Nova pri lika se nam nudi, da pokažemo drugim narodom lejžotf) naših narodnih noš in slovensko veselje ob lepi jr es mi in melodiji.
Tako so nastopili 3. marca na holandski televiziji slovenski pevci in jrev'ke v narodnih nošah. Daleč naokoli, vsem, ki so gledali [tri televizijskih ajraratih so se jroka-zali. Oglasila se je naša jresem, zaigrala je harmonika. Kakor v opereti je bilo — pokazano in zapeto, dokler ni pesem izzvenela v' končni „živio!” — Čestitamo!
NEMČIJA
Werl (Westfal.) — V Mariannenhospita-lu je umrla 15. januarja, previdena s sv. zakramenti, ga. Pavla Smrekar, roj. Jevni-kar 1891 v Trbovljah, še pred prvo svet. vojno je jnišla v Nemčijo. Zapušča svojce jro raznih deželah, v Nemčiji in Belgiji. Naj počiva v miru!
Gremo v Kevelaer! J udi letos mislite na to, da se tudi vi pridružite slovenskim romarjem v Kevelaer, kamor smo v prejšnjih Jetih toliko romali. Vsi, ki so bili lansko leto tam, so bili tistega dneva zares veseli. Marsikaterega znanca dobiš tam pri Marijinem svetišču, kjer Marija deli milosti in tolažbo.
Najboljši dar
Izza palestinskih gora je zasijalo sonce in z zlatimi žarki ožarilo kamenilo pokrajino. Ako hi imelo oči, hi si jih pomelo in zagledalo človeka, Iti na samotnem hribu kleči m moli. Sinoči so ga videle zvezde, kako se je zgrudil na kolena.
Vso noč je prečni v molitvi. Poiskal je samoten kraj, da se je umaknil množici in učencem. Ko je prišel zjutraj k njim, je z njegovega obraza odseval sijaj molitve. Vedeli so, da se je razgovarjal z Očetom. Nekdo je stopil predeni in ga prosil: ..Gospod, nauči nas moliti!”
Učenikove oči so se zaiskrile v radosti. Prišel je trenutek, ko bo dal človeku najlepši dar. Dar, ki ne bo minil vse do konca dni. Sami so ga prosili zanj. Prošnje ne more odreči. Saj ho ustanovil daritev, ki bo približala Boga človeku. Dokler bodo stali oltarji za daritev, se bo tu4i molitev dvigala k Bogu. Osrečevala bo ljudi, dajala jim poguma in moči. Vodila bo tiste, ki iščejo Boga . . .
Takrat je Kristus prvič izrekel: „Oče naš, kateri si xi nebesih . . .”
Vsak dan za njim ponavljamo. Morda kdaj izgovarjamo besede brez prave misli, morda nam je prevsakdanje, da bi mislili o globini, o kateri govore besede. Veliko ]e bilo o očenašu že napisanega. Ako bi zbrali vse, bi vendar zopet in zopet spoznali, da njegova globoka vsebina še ni izčrpana.
K I aša narava kliče po molitvi. Tudi J	pogani molijo, sicer po svoje in svo-
jim bogovom, toda njihove molitve ne moremo niti malo primerjali Gospodovi. Äe dva tisoč let človek moli očenaš in vendar ga ni do dna doumel.
Mož se je pred prijateljem pohvalil, da je poročen z ženo, ki je brez vsake vere. Ne samo, da ničesar ne veruje, temveč vero še sovraži. Prijatelj ga vpraša: „Ako smem vprašati, kaj bo pa otroke učila?” Vprašanje je zaprlo usta. In prijatelj je še to dodal: „Ako smem svetovati, naj tvoja žena nauči otroke moliti. Moliti in razumeti očenaš. Mora pa sama najpreje poznati, kaj molitev obsega.”
Očenaš je najboljši dar, ki ga more dati mati otroku. Otrok se bo te molitve hitro
naučil. A mati mu mora nuditi še več: vzgojiti ljubezen do molitve.
Otrok bo moral nekoč na isto pot kot mi vsi: v življenje. Življenje pa nikdar ne more postati raj na zemlji. Otrok bo potreboval moči in opore. Oboje bo našel v molitvi.
V stari zavezi svetega pisma beremo, kako je peljal Mojzes svoje ljudstvo v obljubljeno deželo. Zadeli so na Am.alečane, ki jih niso pustili dalje. Jozue je vodil boj. Mojzes pa je na gori molil in prosil božje pomoči. Pismo pove: „Ko je Mojzes dvignil roke, so Izraelci zmagovali; ko jih je spustil, pa Amalečani” (Izh. 17, 2).
Tudi mi smo v življenjskem boju in naše roke so preveč utrujene, da bi jih dvigali v molitvi. Ako hočemo zmagati, mora naša prošnja biti: „Gospod, uči nas moliti!” Ne le besed, ampak tudi duha molitve. G.
Materina molitev
V tujino odšel je, izginil je v nji kot žar, ki v teminah ugasne, in dan na dan mati ga klicala je, naj vrne čez griče se jasne.
In njena ljubav je šla križem svet, po tujem povsod ga iskala in slednji večer v hrepenečih solzah je trudna, potrta zaspala.
In njena ljubav je šla križem svet, povsod od ljudi ga prosila in vsako jo jutro je nova bridkost obupano, plaho vzbudila.
In slednjič je mati z molitvijo na vrata nebeška potrkala:
„Vsaj en večer naj sirota bi se nebeške tolažbe nasrkala ..
Ni trkala dolgo; zaupanje ji odprlo nebeška je vrata: v tlomačih je vratih sinko obstal jedjaje: „O mamica zlata!”
Leopold Turšič
j—NAŠA LUČ—,
bratom in sestram slovenske krvi širom Zapadne Evrope v razvedrilo, veselje in podučilo.
V' zadevah lista (darovi, oglasi-in dopisi) se obračaj na poverjenika v tvoji deželi, l ahko pišeš tudi na naslov: NAŠA LUČ, Viktringer Ring 2(i, Celovec - Klagenlurt, Austria.
Če ti list pošiljajo naravnost iz Celovca, sume letno (ft štev.) 15 šilingov, ozir. 470 lir; 35 bfrs; 350 ffrs; 3 RM; 70 amer. centov.
SIRITE VSI - NAŠO LUČI
IZ POŠTNE TORBE
Rešitev postne križanke v 2. štev.: vodoravno: 1 pepelnica, li teta, 7 mana. — Navpično: 1 prt, 2 pot, 3 la, I Iva, .V aba.
Rešitev „Velikonočnega pirha” se glasi: „Zveličar naš je vstal iz groba. Aleluja!”
Dopisnikom: Branimir Pistiv.šek, Nemčija: Hvala za Vaše pismo. Ker smo sredi leta, bo Vaša pesmica bolj aktualna za letošnjo decembrsko številko. Takrat jo objavim. — Bog Vas živi!
V r e d n i k.
Voščilo
(Za 70-letnico msgr. Zupančiča zložil upokojeni rudar Rud. Kolenc v Bruay-en Artois v Sev. Franciji.)
Bog Vas živi še med nami in poplača Vas obilo!
Mi Vam bomo vedno vdani — naše Vam je to darilo.
Dober, zvest ste nam učitelj, to Vam radi vsi priznamo.
Najboljši naš ste pa voditelj, zato mi vsi Vas radi imamo.
Slavo, čestitke, zahvalo — izrekamo danes Vam vsi.
Ljudstvo slovensko ostalo Vam bo hvaležno vse dni!
Vesti iz Anglije
Opozorilo: Vsem, ki prihajate k blagoslovu in sestankom na Golders Green v Londonu: V maju ne lx> blagoslova in sestanka na prvo nedeljo, temveč bo na drugo nedeljo, t. j. 10. maja in sicer bodo točno ob 5. uri pop. šmarnice v Cerkvi, potem pa sestanek v dvorani.
Iz matičnih knjig: V cerkvi Sv. Marije Blackbrook (St. Helens) sta sc 21. marca poročila Deborah Lyon in Franc Fekonja. — Poroka Otona llujncla in Junc ilc Wilde je bila 31. marca v cerkvi sv. Jakoba, Twickcnham (Middx) in ne, kot je pomotoma poročalo „Pismo”. — Vsem: Obilo sreče!
Velika noč: Lepo smo jo praznovali, čeprav pogrešamo naših navad in naše domačnosti. Zlasti je bilo lepo na veliki petek v Rochdale, kjer smo m-zbrali k skupnemu križevemu potu ter govoru in potem na veliko nedeljo v Londonu, kjer se nas je zbralo skoraj sto. Prihiteli so tudi pevci iz S. Wa-lesa, ki so lepo zapeli v cerkvi in jiotem tudi v dvorani. Po blagoslovu je bil „žegen” že pripravljen v dvorani. Igralci so za te prilike, kol so tu, dobro podali svoje vloge v komediji „Teta na konju” ter tudi želi zasluženo priznanje. V prijetni domači zabavi in razgovorih je potekel večer, dokler se nismo razšli z obljubo, da se bomo spet kmalu zbrali.
Darovi: Za misijone je darovala gospa M. Zebli lova 1 funt. — Za Dom v Gorici pa g. A. žele I liint. — Po 8 angl. šil.: G. Vidmar, M. Fras, v žele in J. Grčar obenem z naročnino na „Kat. misijone' Bog povrni!
(Opomba uredništva: Sporočilo prejeli prepozno, ko je bil list že skoraj dotiskan, zato je na zadnji strani ovitka.)
Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - 'Liska tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Prinled in Austria.