Z95. ifiuilKe. 0 UuMjanL v fetrtek. Z), decembra 1906. um. leto. HiAijM vui dn svadnr, tefcašl a«*a*jc -s M po poM ptmi**ć.*u sm avatro-ograu* daiau m vm lata 88 I, a ^1 l»«a II K, n Mrt lata 8 I 10 k, k* *» ataaaa I K 10 h. Z* Ljubljano £ pafiittaajasi oa aam aa m lata t4I,UftlUUUJX, n &ctrt lata 3 K, m u »•«•« 1 & K«« Mi aa panj, nlada aa raa lata 21 ži, aa pal lata 11 K, aa eatrt lata i K 60 a, aa ao mam 1 K »0 h. — Za tuj« dažala tolika rt«, kaiikar aaaša aaitnina. — Na naraćaa **» Sataaaaa* vpnaujatva uhrefeiaa m aa anira. Ea uananiia m aia&aja »a pataraitapaa aattt-reta aa 19 k, ia aa asoaaJIn tlaka ankrat, pa 10 k, da •« aVakrat In pa 8 k, Sa M tlika trikrat ali va&rat — Dapiii naj aa Iiyo16 fraakarftti. -^kaaial aa na mfiaja - Uradntatvo ia unrnvtiHMvo |a v Knaoavik aliaak It a, in tianr araonJltra v 1. uaojtr., aamnHtra aa a aritll^n. — Uptainlitia na) aa alaga*atya paiiljatt aaračaiaa, raklaaiaaija, aananfla, L J. atainirtraturna tr*at **w*ttUtorm Mitom it. S4L Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik", itevUkt pm 10 h. Upraralifra telefon it M. Volilno jiDanje. Volilna reforma je srečno spravljena pod streho, dasi se je zdelo, kakor da bi bila nevarnost, da se še v zadnjem momentu razbije ob skalah v gosposki zbornici. Nečuveni pritisk s strani vlade in krone je pa omogočil, da je šibka ladja volilne reforme srečno preplula vse katarakte v gosposki zbornici in priveslala z nerazbitimi jadri v varno pristanišče. S tem je tudi odbila zadnja ura sedanjemu po starem volilnem redu voljenemu parlamentu in volitve v bodoči državni zbor se bodo vršile že po novem, na temelju splošne in „enake"1 volilne pravice slonečem volilnem redu. A dasi stari parlament niti ni razpuščen in Še morda poteče več mesecev, ako ne celo pol leta, predno bodo nove volitve, vendar je že opa-ati zlasti na se »eru monarhije živahno volilno gibanje, kakor da bi se volitve vršile že v nekaj tednih. Predvsem so započele živahno delovanje nemške stranke vseh nians na Češkem, kjer Nemcem pripade 55 mandatov. Od teh 55 mandatov jih je že oddanih 30, 25 jih pa še ima oddati pripravljalni volilni odbor, ki so ga kot skupni izvrševalni organ izvolile nemška agrarna stranka, svobodna vsenemška stranka, nemška ljudska stranka in nemška napredna stranka* A' tej koaliciji torej niso niti Schonererijanci niti krščanski socialci. Ti dve stranki nameravata pri prihodnjih volitvah nastopati popolnoma samostojno s svojimi kandidati. Krščansko socialna stranka v nemškem delu T'eške nima dosti tal, zato tudi nima upanja, da bi prodrla « svojim kandidatom v kakšnem okraju. Tudi Schonererijancem to pot zmaga ne bo lahka, ker ji-n bodo skoro v vseh volilnih okrajih postavili protikandidate takozvani svobodni Vsenemci, ki jih vodi znani Wolf. Na Nižjem Avstrijskem se je že tudi začelo precej živahno volilno gibanje. Na Čelu tega volilnega gibanja stoje krščanski socialci, ki računajo s popolno gotovostjo, da si pribore od 33 dunajskih mandatov "20, doČim se socialni demokrat je dosedaj drže še docela reservirano, kakor da bi jih bil dosedanji boj za volilno reformo tako zelo utrudil, da ne morejo sedaj priti prav do .sape. Kot kuriozum je treba navesti, da se namerava v 3. dunajskem volilnem okraju ponuditi kandidaturo ministrskemu predsedniku bar. Beoku — v znak hvaležnosti seveda, da je srečno spravil pod krov volilno re-iormo. Tej kandidaturi ne bodo nasprotovali iz lahko umljivih razlogov niti socialni demokrati, ki se baje hočejo vsem tistim, ki so si stekli posebne zasluge za uresničenje volilne reforme, izkazati hvaležne s tem, da jim ne bodo postavili protikandidatov. V posebni milosti pri socialnih demokratih so minister Derschatta, dr Lecher in poročevalec odseka za volilno reformo dr. Lucker. Tem trem socialni demokratje ne ie da ne bodo nasprotovali, ampak jih bodo celo podpirali. Kakor je živahno politično vrvenje na Češkem, takoj je mrtvo v nemških alpskih deželah. Stranke še tu popolnoma mirujejo, le semtertja se sliši o kakšni kandidaturi. Voditelju ustavovernega veleposestva grofu grofu Stiirgkhu nameravajo ponuditi mandat na Štajerskem v srednje-štajerski mestni skupini, dočim imenujejo za resnega kandidata za kočevski mandat grofa Barbota. Zdi se pa, da tudi grof Barbo brez boja ne bo prišel do tega mandata. Na Kočevskem namerava namreč tudi nemška krščansko-socialna stranka poseči v volilno borbo in, kakor se čuje, pride sam dr. Gessmann v Kočevje, da organizuje agitacijo v prid ki sčan-sko-socialnemu kandidatu. Ker računajo nemški krščanski socialci pri tem tudi na podporo slovenskih klerikal- cev v onih slovenskih občinah, ki pripadajo kočevskemu okraj d, se prav lahko zgodi), da podleže grof Barbo v Kočevju klerikalnemu kandidatu. Volilno gibanje med i 'eni Še ni tako živahno, kakor med njihovimi nemškimi sodeželani. Vendar so pa klerikalni uspehi pri deželnozborskih volitvah na Moravskem provzroČili, da so svobodomiselne češke stranke resno jele misliti na raliiranje in kooperacijo pri bodočih državnozborskih volitvah. Najbolj se za to zavzemajo Mladočehi, ker vedo dobro, da bi bila njihova stranka, ako se ne doseže kooperacija vseh čeških svobodomiselnih strank, pri volitvah najbolj tepena. V Galiciji še ni opaziti nobenega volilnega gibanja, stranke pač vedo, da tudi novi volilni red ne bo bistveno spremenil razmerja strank v novem parlamentu. Kakor dosedaj, bo tudi v novem državnem zboru imela nadvlado poljska „žiahta". Največje mrtvilo vlada glede volitev pri nas na jugu, kjer j© vse mirno in spokojno. Toda ta mir je eaak brezvetriju pred nevihto, zakaj ni dvoma, da za valovi v kratkem pri nas na Slovenskem volilno gibanje burneje, kakor v katerikoli drugi pokrajini. Doslej se je na Slovenskem pri volitvah borila napredna struja samo na Kranjskem, pri bodočih volitvah pa poseže v volilno borbo ne le na Goriškem, temveč tudi na Štajerskem, S kakšnim uspehom, to bo pokazala bodočnost. Narodna založba. (Nova kniževna organizacija.) m. Najmodernejša literarna struja je individualizem, ki odločno poudarja princip, da je umetnost edinole sama sebi namen in da ni njena naloga, služiti kateremukoli namenu. Že Kuskin, ki se časih tudi pri nas ci- tira, je to ovrgel, a še bolje, kakor vsi dokazi govori dejstvo, da individualizem absolutno ne more nikjer na svetu zmagati, in da ima najmanj veljave ravno pri tistih narodih, ki imajo največjo, najrazvitejšo in najlepšo literaturo. Tudi v nas se v novejšem času goji individualizem, a da bi zmagoval, tega ne more nihče reči. Nasprotno! Ljudje so se ga že temeljito naveličali, celo t»sti, ki so ž njim simpatizirali. „Narodna založbau seveda ne bo reševala literarnih in umetniških problemov, nego bo zalagala belestri-stične spise, naj pripadajo njih avtorji katerikoli struji. Izključevala pa bo dela, ki razširjajo kosmopolitizem in zasmehujejo ter ubijajo narodne ideale, kakor bo tudi izključevala spise s strankarskimi tendencami. „Narodna založba naj bo središče slovenske nacijonalne književnosti in pa središče svobodne književnosti. Takega središča smo toliko bolj potrebni, ker je pri nas svobodna narodna književnost v veliki nevarnosti. Imamo pač- dvoje velikih literarnih društev, toda s tema dvema ne smemo računati, da bodeta varovali svobodno slovensko literaturo. Mohorjeva družba je tendencijozno klerikalna in bo v tem smislu vedno delovala. Slovenska Matica pač ni klerikalna ali svobodno zavetišče svobodne umetnosti gotovo ni. Matica principijalno ne izdaja spisov, s katerimi klerikalci niso zadovoljni. Vsaka knjiga, ki jo izda Matica, je sad kompromisa. Pri obstoječih razmerah tudi ne more biti drugače, ali resnica je, da ima Matica sedaj vezane roke, da se ne more prosto gibati, nego stati na nevtralnem stališču. Razvoju slovenske leposlovne in znanstvene književnosti to gotovo ni v korist. Svobodna slovenska literatura je navezana na privatne založnike. Dokler bo od teh odvisna tako kakor je sedaj, da bodo namreč založnik izdajali samo spise, o katerih vedo, da jih hitro razprodajo vsaj toliko, da so pokriti stroški, dotlej je ^nevarnost za svobodno književnost vedno velika, zlasti, ker se klerikalci trudijo na vse načine, da bi svobodno slovensko književnost ubili in jo nadomesti s klerika lno - te n den"-cijozno ali vsaj nevtralno. To ubijanje slovenske svobodne književnosti prakticirajo klerikalci zlasti zadnji čas čisto sistematično. Prvo sredstvo, ki se ga poslužujejo, je denar. Z denarjem love slovenske prijatelje in jih demorali-zujejejo. Ker ima Katoliška tiskarna ogromno premoženje in ogromne dohodke, plačuje pisateljem za naše razmere izredne visoke honorarje in spričo naših ubožnih razmer ni čuda, da se mar sik ak pisatelj vda. Kdor hoče služiti take honorararje. se mora v svojih spisih držati okvira, ki so ga določili klerikalci vsemu literarnemu delovanju. V teh mejah se pač lahko svobodno gibrje, a prestopiti teh mej ne sme. S tem manevrom 90 klerikalci že dosegli uspehe. Z imeni nekaterih ujetih pisateljev delajo reklamo za svoje liste. Ti pisatelji pišejo seveda tako, da so klerikalci z njih spisi zadovoljni; s tem so klerikalci preprečili, da pisatelji svojih talentov in svojega Časa niso porabili za spise, ki bi klerikalcem morda ne ugajali in od tega ima gotovo svobodna, umetnost škodo, klerikalizeui pa če ne direktno pa indirektno korist. ^Dom in Svet", „Ljudska knjižnica" in „Leposlovna knjižnicau — vse ima namen direktno ali indirektno pospeševati klerikalizem in izpodko-pavati svobodni umetnosti in svobodni kritiki stališče. Prvi zvezek „Leposlovne knjižniceu je prinesel tendencijozen spis zoper razporoko. Prvi sešitki „Ljudske knjižnice" so prinesli detektivski roman, o katerem je pisal „Anzeigeblatt iiir den katholi- LISTEK. „0 zboljšanju petja s posebnim ozirom na izso-varjavo". (Predavar.je koncertnega vodje Mateja H u b a d a). Na tem zanimivim predavanju, ki se je vršilo dne 23. t. m., je razvil g. konc. vodja Hubad naslednje misli: Na zadnji redni skupščini „Zveze slov. pevskih društev" se je pojavila misel in razvila želja, da bi „Zvezau preskrbela pevskim društvom dobro v poljudnem tonu pisano pevsko šolo. Dasi imamo v dosego tega nekaj zadevnih knjig, je vendar izdaja nove vsestransko zadevajoče pevske Šole nujno potrebna. Čim višje pevska društva stremijo, tem boljša mora po -stati izobrazba pevcev. Današnje razmere v pevskih društvih v mestih in na deželi so take, da so navadno med pevci le nekateri boljše in temelji-tejse v pevskem in teoretiškem oziru izobraženi. Mnogim članom pa nedostaja potrebne pevsko-glasbene izobrazbe. Vsako] društvo ima svoje prav dobre, srednje in slabe pevce. Nekateri so, kateri so v podanih razmerah prisiljeni peti po sluhu in to posebno pri pevskih zborih na deželi pa tudi v mestih. Dasi je petje po sluhu v začetni šolski dobi absolutno potrebno, vendar pozneje pri višjih smotrih dobrih pevskih društev ne zadošča več. Teoretični in praktični neizobraženi pevci, če tudi imajo včasih dobre glasove, obtežijo hitro in dobro delovanje društev. Velik napredek je z njimi nemogoč. Koliko truda stane pevo vodje priučevanje skladb pri takih pevcih, podvojiti in potrojiti morajo število pevskih vaj! Trud pe-vovodje postane silno velik. Zmožni in dobro izobraženi pevci postanejo nezadovoljni, ker priučevanje skladb radi slabih pevcev prepočasi napreduje — nezadovoljnost postane lahko pri društvu splošna. Na eni strani preveč dela, na drugi strani premali uspehi. Treba bo, da „Zveza slov. pevskih društev" pomaga odpraviti sedanje nedostatke, da se društva bolj energično v preudarnem delu organizirajo in da se za resnično dobro vzgojo pevcev kolikor možno poskrbi. Navdušenje za vzvišen kulturen delokrog, velika resnost in vztrajnost se mora posebno pri mlaj- šem naraščaju vzgojiti. Kakor so se n. pr. 7 zadnjih letih sokolska društva istinito v resnosti dvignila, tako se morajo tudi pevska društva bolje in sistematično organizirati k rednemu in vztrajnemu delu. Da se taka vzgoja doseže, je pa treba izvršiti več važnih predpogojev. Kot začetek zboljšanja bi bilo smatrati ustanovitev vsaj nekaj zimskih mesecev trajajočih k ur zov ali pouka za mlajši naraščaj. Vsako, tudi najmanjše društvo na deželi naj bi poskušalo u peljati pouk 1.) za teoretiško izobrazbo, 2.) za glasovne pevske vaje in 3.) za skupne vaje zborov. Da dandanes mnogi pevci ne poznajo glasbene teorije in niso v pevskem oziru izobraženi, je povsem naravno, če se upoštevajo razmere, v katerih si pevci svojo izobrazbo iščejo. Kako naj n. pr. mladenič od 16—20 leta na deželi dobi dober pouk, ko se tak skoraj nikjer ne podaje. Takih pevcev analfabetov ni zaničevati in sramotiti. Prav mnogokrat sami niso krivi. Poskusiti bo treba vpeljati v vseh pevskih društvih tako poučevanje naraščaja kakor tudi že odraslih. Skušnja nas uči, da teoretiški pouk prav malo diši še celo na srednjih šolah, iz katerih ima vendar nastopiti inteligenca. Tako metodiko dobro urejeno učno knjigo za teorijo g. konc. vodja že dlje časa sestavlja, in je z uspehom zadovoljen. Obljubil je že na skupščini „Zveze", da jo tekom letošnjih počitnic dovrši, pa nesreča v „Glasbeni Matici mu je odvzela velike počitnice in najmanj 2 meseca, v katerih ni mogel niti pičice za stvar napraviti. V bližnjem Času pa bo mogoče izdati vsaj začetni del teorije. Za dobro pevsko izobrazbo bo trebalo dveh knjig: 1.) knjiga za teoretiško glasbeno izobrazbo, 2.) pevska šola za izobrazbo glasu. Obe se vzporedno sestavljajo. Namen današnjega predavanja pa je v prvi vrsti upozoriti častite pevce na eno najvažnejših stvari lepega petja: na pravilno izgovarja v o slovanskih samoglasnikov. Kakor je pač že vsem znano, ne donijo sogla-sniki ampak samoglasniki pri petju. V vsakem jeziku se razlaga, da imamo 5 samoglasnikov: a, e, i, o, u. Res jih imamo pet; toda za pravilno iz-govarjavo jih imamo v vsakem jeziku veČ, kateri se po barvi in don en ju razlikujejo. V slovenščini mora pevec razločevati najmanj 12 samoglasnikov. Ne da bi se puščal daleč v fizijolo-giško razlago o artikulaciji organov za pravilno izgovarjavo, kar bo eb-sezalo posebno poglavje pevske šole, hoče g. konc. voditelj le fonetiško razdelitev slov. samoglasnikov in njih glavne razlike v primerah razkazati. V slovenščini razlikujemo v glavnih potezah tri vrste a. 1.) jasni a. Jasni a se nahaja v besedah v katerih samoglasniku a sledi j. Primerjaj donenje a v besedah: majnik, raj, kaj, kraj, vsaj, rajsko veselje i. t. d. 2. ) glavni, normalni ali srednji a, n. pr. rama, rana, prava, zdrava, Sava, plamen i. t. d. 3. ) t e m n i a, n. pr. v poudarjenih konČanicah av, n. pr. zdrav, prav, trmoglav, rokav, rujav i. t. d. Priprosti narod izgovarja temni a v mnogih krajih celo za o n. pr. prov dobro i. t. d. na Štajerskem pa, kjer se v teh slučajih izgovarja v za f, ta a ni temen ampak srednji a u. pr. praf, zdrai (samo f nekoliko mehkejši izgovorjen). Razliko teh a predavatelj opisuje na mnogih primerah. Posebno občutna je razlika v besedah, v katerih se a v dveh ali treh vrstah nahaja n. pr. nazaj v planinski raj. (Konec prih.) schem Kierusu, da je „tief sittlich-religios". Kakor se vidi, skrbe klerikalci, kolikor jim je mogoče, da razširjajo klerikalno-teadencijozno literaturo, da producirajo kar mogoče mnogo take literature in da ulove za sodelovanje take pisatelje, ki sicer pišejo za liste svobodne smeri. A še drugo sredstvo vporabljajo klerikalci, da bi oškodovali svobodno slovensko literaturo. Vsakega svobodomiselnega pisatelja ubijajo sistematično s tem, da devajo vsako njegovo del# v nič in da ga osebno zasmehujejo in sramote. To se vidi zlasti pri Aškercu. l>okler je Cankar pisal samo za svobodomiselne liste, so ga klerikalci grdili na najpodlejši način: odkar piše za „Dom in Svet", ga slave nad vse mere, da delajo s tem reklamo za svoj list. Ubijajoč svobodomiselne pisatelje upajo klerikalci, da s časom ubijejo sploh vso svobodno literaturo. Da je to ves njih namen, to je pokazal zadnji katoliški shod. Na tem shodu je dr. Opeka z blatom ometal vso moderno filozofijo, zgodovino in naravoslovje ter zahteval klerikalno literaturo in klerikalno znanost. A klerikalci niso ostali samo pri tej zahtevi, marveč smo že zgoraj pokazali, kako hočejo svoje zahteve uresničiti. V ta namen ubijajo svobodomiselne pisatelje in njih dela in skušajo izpodriniti svobodomiselno literaturo s tendencijozno klerikalno ali vsaj z nevtralno. Na katoliškem shodu so tudi sklenili organizirati knjigotrštvo tako, da bodo laglje dosegli svoj namen. Ustanovili so pod nevtralno zastavo „Ljudsko knjižnico" in „Leposlovno knjižnico", ki sta obe klerikalni, in ustanovili so odbor, ki ima v vsaki vasi zaupnike, da razširjajo klerikalno literaturo, povrh pa so poskrbeli tudi za slučaj, ko se uvede prosta kolportaža. Pri naših gospodarskih razmerah je naravno, da je konsum knjig le omejen. To vedo in s tem računajo tudi klerikah i. Po svoji organizaciji si hočejo ustvariti literaren monopol in če se ne ustvari protiorganizacija, bodo lahko dosegli svoj namen, onemogočili posamičnim knjigotržeem zalaganje in s tem onemogočili vsako svobodno literaturo. Tega v interesu slovenskega kulturnega življenja ne smemo dopustiti. To spoznanje je tudi eden vzrokov, da se je ustanovila „Narodna založba" ; ta „Narodna založba" bodi zavetišče in trdnjava nestrankarske, a svobodne književnosti. __ Volilna dolžnost na Nižje Avstrijskem. Dunaj, 26. decembra. Deželni odbor je naročil odborniku dr. G e s s-mannu. naj izdela zakonski načrt o volilni obveznosti. Načrt se predloži nižjeavstrijskemu deželnemu zboru že v tatedenskem zasedanju. Zakon bo določal globe od 1—50 K za tistega, ki brez opravičenega vzroka izostane od volitve. Za opravičljive vzroke je smatrati: bolezen, uradne ali druge neodložljive stanovske dolžnosti, potovanje v inozemstvo, bolezen v rodbini, končno prometni zadržki. Trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. £8 Dunaj, 26. decembra. Med avstrijsko in ogrsko vlado so se vršili zadnje čase dogovori, kdaj se naj začno trgovinska pogajanja z balkanskimi državami. Ogrska vlada zahteva, da se mora poprej dognati nagodba, Ogrski samostojni carinski tarif in da se trgovinske pogodbe morajo ločeno skleniti z Avstrijo in Ogrsko. Ker Avstrija v to ne privoli, se za sedaj trgovinske pogodbe z balkanskimi državami ne sklenejo. Nova ogrska parobrodna družba. Budimpešta, 26. decembra. Ogrska je napravila velik korak v tekmovanju z Avstrijo. Sklenila je po-godbo s severo-nemškim Llovdom in z družbo Hamburg-Amerika za ustanovitev narodno - madžarske paro-brodne družbe za promet med Reko in Severno Ameriko. Na novo družbo preide tudi parobrodna služba, ki jo je dosedaj opravljala družba „Cu-nardu. Zunanja politika Črne gore. Cetinje, 25. decembra. Kakor je bilo že brzojavno sporočeno, je imel v skupščini bivši minister zunanjih del in sedanji predsednik državnega sveta vojvoda G a v r o Vukovi c- velik političen govor, v katerem je izvajal, da je ministrstvo, ki je prišlo na krmilo leta 1905, našlo najboljše razmere z vsemi državami. Posebno so vse balkanske dfžave občudovale Črno goro, kako si je znala ohraniti bratske zveze z Rusijo, kar se ni posrečilo balkanskim državam. Sedanja vlada je pa skušala, spremeniti to politiko teroma-jati razmerje z Rusijo. Rusija je bila Orni gori vedno v veliko pomoč ter si je bila svesta, da ostane opora kneza Nikolaja in njegovega naroda. Zato ni Rusija nikoli kazala nezadovoljstva ali ljubosumnosti, ko je knez obiskal Dunaj, Berolin, London in Carigrad. Sedanja vlada pa se je postavila na stališče, da si sme iskati po svoji volji najboljšega prijatelja in zaveznika izven Rusije. Postaviti hoče Črno goro pod varstvo druge dežele," ki bi rabila knježevino za svoje težnje na balkanu. Toda Crna gora ne more nikjer najti tako naravnega in nepristranskega zaveznika in zaščitnika, kakor je Rusija. Prva črnogorska skupščina se tedaj mora okleniti prejšnjega političnega programa, ki ga je izvršil knez Nikola v 45 letih svojega vladanja. Vedenje sedanje vlade se mora obsoditi. Črna gora mora hoditi z Rusij o , Sr-bijo, Bolgarijo in vsemi drugimi slovanskimi narodi. Glede prestolnega govora je rekel V u-ković, da ne odgovarja sedanjim razmeram Crne gore napram evropskim velesilam. Tako se je izpustila Francija, zvesta zaveznica Rusije, kije vedno nein-teresovana izkazovala Črni gori prijateljsko naklonjenost iz same simpatije. Nadalje pogreša v prestolnem govoru zahvalo Angliji za njene velike dobrote, odkar se je Ulcinj prisodil Črni gori, do današnjega dne in posebej bi bilo treba izreči zahvalo kralju Edvardu, ki je demonstrativno obsipal kneza Nikola in člane knežje rodbine z ljubeznivostmi. Nadalje se ni zmenila za It al i j o , s katero vežejo Črno goro trgovinski in kreditni interesi. To se je vsekakor zgodilo zaradi italijanske politike, ki je v < 'mi gori ne vidijo radi. Neverjetno pa je, da prestolni govor ni nič omenil o Srbiji, bratski deželi. Tudi Bolgarija se ni omenila, kar je pravi nas ko sedanje vladne politike. — Govor je provzročil v črnogorskih poli-litičnih krogih veliko senzacijo. Dogodki na Ruskem. Varšava. 26. decembra. Iz častniških krogov se poroča, da so hoteli v Petrogradu uprizoriti državni prevrat. V neki Častniški vili blizu Pe-trograda so se izdelali podrobni načrti, iz katerih je razvidno, da so hoteli obnoviti stari absolutistični zi-stem. Prevrat bi se naj uvedel z neštetimi peticijami iz raznih patrioti-Čnih organizacij, za temi pa bi sledile peticije vseh častniških zborov. Petrograd, 26. decembra. V Tveru ustreljeni državni svetnik grof Aleksij Ignatjev je bil vodja reakcionarne dvorne stranke, katere namen je, preprečiti reforme, ki jih je car obljubil. Zaradi tega nihče ne žaluje po njem. Bil pa je tudi določen za načelnika ministrstva, ki bi naj odpravilo za vedno dumo ter zopet uveljavilo prejšnji avtokra-tični zistem. Papež o dogodkih na Francoskem. Rim, 26. decembra. Kardinalski kolegij je prišel, kakor običajno, voščit papežu novo leto. Papež se je pri tej priliki spominjal hudih verskih bojev na Francoskem ter je zopet naglašai, da goji za francoski narod simpatije iu naklonjenost. (Seveda le za francoske ultramontance!) Roosevelt za Kitajee. London, 26. decembra. Predsednik Roosevelt je izdal oklic za denarne prispevke, da se pomaga Kitaj- cem, ki trpe lakoto. V pozivu tudi naznanja, da bo predlagal v kongresu, naj se vlada pooblasti, da odpošlje živila na Kitajsko. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. decembra. — „Slovenski Narod" bo tudi v novem letu neustrašen bojevnik za slovenske narodne koristi, za duševni in gmotni blagor slovenskega naroda. Novi volilni red spreobrne vse politične razmere in bolj kakor kdaj bo v prihodnjo potreben list, ki bo vestno kontroliral delovanje in j ne-hanje vlade in strank, ki bo nepristransko informiral občinstvo o vseh dogodkih o javnem življenju in branil ter zastopal ideje napredka, omike in svobode, ki so pogoji obstanka in razvoja slovenske narodnosti. Če naj list to svojo nalogo dobro izvršuje, treba mu je gmotne in duševne podpore. „Slovenski Narod" je danes organ, ki se ga boje klerikalci, Nemci in vlada in kdo ve kaj bi vse počenjali, ko bi ne bilo tega docela neodvisnega lista, ki mu ni treba jemati nobenih ozirov in ki gre lahko vedno v boj za praviao in resnico. Ohranitev in razvoj našega lista je v n a j v e č j e m interesu vsega slovenskega naroda— to naj uvažujejo somišljeniki in naj se potem ravnajo. Kolikor bolj bo razširjen „Slov. Narod", toliko večja bo moč in veljava naprednih narodnjakov na Slovenskem. — »Slovenec" — postavljen na laž. O razmerju med Gregorčičem in Aškercem je „Slovenec" mnogo pisaril z namenom, da ogrdi in oblati Aškerca. Zdaj je poslal prof. Ivan-ČiČ, izvršitelj Gregorčičevega testamenta, „Slovencu" popravek, v katerem piše: „Glede Aškerca ste bili deloma napačno informirani. Aškerc ni pokojnika v Gorici nikdar obiskal, torej tudi pokojni pesnik ni rekel, da naj ga Aškerc ne obiskuje več. Aškerc je Gregorčiča le enkrat, in sicer na Gradišču, obiskal; takrat ga je pesnik prijazno sprejel. Gregorčič ni nikdar ukazal uničiti Aškerčeve podobe: Aškerčevo fotografijo je odrezala od < Gregorčičeve pokojnikova kuharica Cilka Čebron. Vse to je povedala in potrdila Cilka podpisanemu kot izvr-ševatelju oporoke. Ker je resnica Bogu in ljudem ljuba, bi bilo gotovo najbolje, ko bi „ Slovenec" lojalno popravil, kar je zakrivila napačna informacija njegovega informatorja. Z odličnim spoštovanjem Jož. IvanČič, profesor v pokoju." — Prof. IvanČič je s tem -,Slovenca" dobro postavil na laž. „Slovenec" se tega tudi zaveda in zato je ta popravek skril v rubriko „Književnost in umetnost", vedoč, da te rubrice nihče ne čita. Ker že pišemo o Gregorčiču, naj omenimo pri ti priliki, da je Gregorčič svoj čas zložil ostro satiro na škofa Mahniča. Rokopis te satire je v privatnih rokah. Daje mehki in nežni Gregorčič zložil ostro satiro na Mahniča — to najbolj kaže, kako silno ga je bolelo in peklo klerikalno preganjanje. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima V petek, dne 28. decembra 1906 ob 2. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Prošnja trgovskega društva „Merkurja" za podporo. 5. Prošnja zveze kranjskih obrtnih zadrug za podporo. 6. Poročilo o dopisu kranjskega deželnega odbora o višji trgovski šoli V Ljubljani. 7. Poročilo o dopisu celovške zbornice glede premembe določb o domačih trafikah. 8. Rekurz hranilnice in posojilnice na Vrhniki zoper predpis zbornične doklade. 9. Tajna seja: Poročilo o podelitvi 18 cesar Franc Jožefovih ustanov za onemogle obrtnike in 5 cesarice Klizabete ustanov za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. — Pongratz zopet toži. Zloglasni Tone Pongratzz Jesenic je vložil proti F. F a b i n c u tožbo radi razžaljenja časti pri c. kr. okr. sodniji v Kranjski gori. Razprava se vrši 28. t. m. Povod je dal govor odbarnika Fabinca pri obč. seji, v kateri je zagovarjal občinskega tajnika Iumra, ki ga hočejo klerikalci in nemškutarji odstraniti, češ, da se mu ne more z moralnega stališča ničesar očitati, ker Humer ni pijanec, ne prešestnik, ne zakouolomec in sploh nikaka svinja. Kako pride Pon-gratz do tega, da se čuti žaljenega na časti, nam ni znano. Bog daj norcem pamet. — Odlikovanja. Namestniški svetnik Alojzij Fabiani v Trstu je dobil red železne krone III. razreda, višji finančni svetnik Jurij Sablič istotam pa je dobil povodom umirovljenja naslov dvornega svetnika. Okrajni glavar radovljški Oton pl. Detela je dobil vi težki križec Fran Jožefovega reda, okrajni komisar dr. Anton Pilshofer v Novem mestu je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. Ministerijalnemu svetniku v finančnem ministrstvu dr. Vladimir ju GloboČniku pl. Soro delske mu je cesar podelil Leopoldov red. — Koroški deželni zbor se bo bavil v predstojeČem zasedanju tudi z regulacijo učiteljskih plač. Ze sedaj je koroško učitelj s tvo razmeroma mnogo bolje plačano kakor na Kranjskem. — Za inženirja je bil promoviran g. Rudolf Hl a di k, ki je na tehnični visoki šoli na Dunaju napravil drugi državni izpit. — Imenovanje v politični službi. Naslov in značaj okrajnega glavarja je dobil nadkomisar v Celju Krvin Prah pl. Thalfeld. — Zz finančne službe. Gospoda finančna tajnika Valentin Maru-šiČ in IIi 1 arij Vodopivec sta premeščena k finančnemu ravnateljstvu v Trst. Prvi je služboval dosedaj v Pazinu, drugi pa na Voloskem. Finančni komisar g. dr. Dorčič je premeščen iz Gorice v Pazin. — Imenovanje pri državni železnici. Naslov nadzornika je dobil tajnik pri ravnateljstvu v Beljaku dr. Ludvik Kor pni k. V 9. 5i-novni razred sta pomaknjena kouci-pist Fedor Gertscher in azi-stent Anton Doležal v Beljaku. Nadkomisar je postal Rudolf M a z a Č. — Imenovanja pri železnici. Pri novoletnem avanzma j;Južne železnice so imenovani gospodje: Nadkomisar K o rn elij J Ri e dl v Ljubljani inšpektorjem, Fran Lavrič v Gorici oficijalom, Alojzij ?Šulgaj v Ljubljani in Dav|orin T op o lovec v Zagorju za adjunkta, Fran Bezek v Postojni, F gon vitez pl. Jettmar v Sežani, Rudolf Ju nek v Št. Petru, Ivan Kaffou v Logatcu, Ivan Koutin V""l3£ škem, Andrej Klavora v Trbov-lju. Fran Marica v Postojni, Anton N e j e d 1 y v Opatij i, Andrej Ma^elj na Kakeku, Davorin Poli e r na Vrhniki, M i r o s 1 a-v P e r m e na Krškem in Ludvik Štrauss v Sevnici za azistente. — Imenovanje pri pošti. Poštni kontrolor Alojz A n t o n i c h v Trstu je imenovan za ravnatelja c kr. poštnega in brzojavnega urada v Trstu. — Obrtno-šolske vesti. FČi-telja in vodji na obrtnih nadaljevalnih šolah v Postojni oz. v Č3martnem pri Litiji gg. Ferdinand Juva-nec in Martin Debelak ter učitelj na obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani, pravi realčni učitelj Josip Mazi, so definitivno potrjeni za učitelje na obrtnih nadaljevalnih šolah. — Šolska vest. Za suplentinjo na dvorazrednici pri Sv. Križu je imenovana gdč. Ivana Rakovec iz Mokronoga. — Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto, dne 29. t. m., vprizori se prvič na slovenskem odru slavnaHauptmannova dramatska bajka „Potopljeni zvon" v Funtkovem prevodu. Henrika igra g. Ta bor-sky, Rutico gospa Taborska, Magdo gdč. Noskov a. (Za abonente: par.) — Slovensko gledališče. Tudi četrta repriza „Prodane neveste" je bila dobra, bolj temperamentno pred-našana od prvih treh predstav. Solisti so bili dobri, istotako tudi zbori, orkestru pa nujno priporočamo, da se prilagodi solistom, da se ne bode samo videlo, kako solisti odpirajo usta, temveč da se jih bode tudi slišalo. Tudi bi bilo dobro, da bi solisti one partije, ki jih imajo peti z zborom, tudi peli, ne pa samo markirali. Grajati se mora, da se je udomačila pri nas razvada, da se v vsaki operi kakajtočka ponavlja, kar ni ravno v prid celotnemu vtisku opere. — Včeraj popoldne prvič v sezoni G o mer-jeva „Pepelkau, čarobna igra s petjem in godbo. Nič manje kot 34 oseb Čitamo na gledališkem listu in vendar je imela vprizoritev prav zelo po volj en uspeh. Vsa hvala režiserju g. Verovšku. Gledališče je bilo prav dobro obiskano in bučnega aplavza je bilo polno. „Pepelka" je polna zdravega, s satiro zmešanega humorja, ki je prišel ob lepi vprizo-ritvi do zaslužene veljave tako pri mladeži kakor pri obilo zastopanih odraslih. To velezabavno dramo treba vsekakor ponoviti in takrat, upam, bo gledališče razprodano. Velezabavna drama to zasluži. — Zvečer se je tretjič v sezoni vprizorila Cankarjeva satirična komedija „Z a narodov blagor". Hiša je bila napolnjena — ako izvzamemo nekaj I oŠ — do zadnjega kotička. Mnogo jih je moralo oditi, ker niso več mogli dobiti prostora. Vprizoritev je stala na znani višini in svojim prejšnjim' poročilom nimam ničesar dostaviti. Vsekakor nad vse interesantno, da more izvirna slov. drama trikrat napolniti hišo. Ali res kaže za letos jo odstaviti z repertoarja V P. K. iu Fr. K. — VII. odborova seja »Glasbene Matice1' dne 22. decembra 1906. Navzoči: predsednik profesor Stritof, odborniki gg. llubad, Kobler, Milčinski, dr. Ravni-har, Ravnikar, Rozman, lir. Rudež, Sebenik, Završan, Z o t-mann, Zebre in dr. Žirovnik, šolski ravnatelj Gerbić in društveni upravitelj Juh. Zapisnikar tajnik Šebenik. — I. 1. Naznanila predsedstva. Zapisniki zadnjih treh sej so overovljeni. '1 Urgiraj o se neizvršeni sklepi. 3.) Viožni zapisnik šteje od avgusta sem 477 številk. Tajniku izreka predsednik zahvalo za vzorno poslovanje. 4. Dne 1. decembra je bil velepomemben dan za rGlas-beno Maticou. Prišel jo je nadzorovati ministrski svetnik dr. Karel plem. Wiener, referent za glasbo v naučnem ministrstvu, da se pouči o stanju in potrebah društva. Inšpekcija je izpadla zelo ugodno in ugled „Glasbene Matice" seje s tem visoko povzdignil. Gospod ministrski svetnik je prišel v društveno hišo ob 4. popoldne, prisostvoval najprej seji odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi, nato si je ogledal vse prostore zavoda in se dal poučiti o društvenem stanju. Predložil se mu je učni načrt in natančen izkaz o stanju glasbene šole z vso podrobno statistiko. Ogledal si je dalje društveno zalogo muzikalij. nastajajočo glasbeno knjižnico in pisarniško ura-dovanje. Na vprašanje, hoče \\ hospi-tirati pri pouku v posameznih predmetih, ali hoče. da se gojenci pred njim producirajo, v tem kar ravno študirajo, izvolil si je poslednje. Vršil se je torej od 5. do 1 S koncert nekaterih gojencev in pevskega zbora. Gospod ministrski svetnik se je zelo pohvalno izrazil o teh produkcijah. 5, Doe 10. decembra se je društvena blagajna natanko škonti-rala od revizorjev gg. Colnerja in Splichala ob navzočnosti predsednika in blagajnika, in našlo se je VS4 v najlepšem redu. Predsednik >e toplo zahvaljuje blagajniku gospodu Rozmanu za njegovo vestno delovanje 6.) Tožba „Glasbene Matice-proti znani konkurzni masi je bila v prvi instanci odbita. Za nadaljno postopanje je sklican izreden občni zbor na dan 2. januarja ob 1 ,7. uri zvečer v društveno hišo. 7.) Mestna hranilnica ljubljanska je dovolila v poravnavo zaostalih anuitet novo posojilo v znesku 4000 K. 8.) Bolgarskemu pevskemu društvu „Železne strune" v Razgradu se je na njegovo prošnjo poslalo več slovenskih muzikalij v svrho koncertnega izvajanja 9.) Naznanijo se novi darovalci prispevkov v pokritje deficita, h)] Dr. Ambrositsch je poslal knjižico mestne hranilnice ljubljanske, ki >e je našla v konkurzni masi iu katere vrednost znaša okoli 8 K. 11» Za predavauje pevcem dne 23. decembra se dvorana dovojuje. 12.) Referenti za posamezne prošnje se prosijo, da čimprej izvrše prevzeto delo. - 11 Nujnosti ni bilo nobenih. — III. Asanacija. V pokritje deticita se je do konca novembra vplačalo 4677 K 52 v. Ako bo šla asanacij b tako redno naprej, bode ves deficit z obrestmi vred pokrit odslej v 3< mesecih. — IV. Finančno stanja se pravilno giblje v okviru proračuna. Nekemu mlademu slovenskemu skladatelju se dovoli posojilo 80 K, nekemu drugemu glasbeniku pa pod pora 2<> K. Ciril - Metodovi dražbi se nakaže izplačitev starega dolga v znesku 22 K S3 v. V. Sol a. Predsednik poroča o zadnji konferenci Dalje v prilogL Priloga »Slo? ensfcenn Narođn" it. 295, gg 27. decembra 1906. učiteljskega zbora. Poslala so se naznanila staršem onih gojencev, ki slabo napredujejo ali pouk neredno obiskujejo. V bodoče morajo vse ti9te učenke, ki hočejo obiskovati zborovo petje, poprej vsaj en letnik teorije z dobrim vspehom dokončati. V izboljšanje učne uredbe se sklene da je premišljevati, kako bi se doseglo, da bi bili vsaj v višjih razredih po trije učenci v eni uri mesto dosedanjih Štirih. Revizijo učnega načrta je izvršiti do Velike noči. Šolski koncerti se v principu odobrujejo in naj se prirede vselej tedaj, kadar je zadostno učencev za en nastop. Učitelji naj se med seboj pogovore, kateri učenci in s kakšnimi stvarmi naj nastopajo, šolski koncert dne 20. decembra je imel deficita 96 K 84 v. Sklene se zahvala učiteljem. Predlogi učiteljev o nabavi za šolo potrebnih muzikalij in knjig se izroče g. Hubadu, da preišče, kaj je neobhodno potrebno. Fkovina se vsak meseo redno pobira. Šolski nadzornik se nima o ničemer pritoževati. Ureditev štirih vijolinskih ur, katere je dosedaj imel neki gojenec, se prepušča gospodu Hubadu in g Šolskemu nadzorniku Žebretu. Za ensembelske vaje je sposobnih 18 učencev. VI. Društvene muzikalije. 1. Glede konkurenčnih skladb poroča artistični odsek, da sta hrvatska in slovenska j ur v soglasno se izrekli, da se podeli Častna nagrada 100 K skladbi „N a O z 1 j u gradu", ki jo je zložil Fran Ser. Vilhar. Izmed drugih konkurenčnih skladb s? natiska vredne: a) „Idila", zložil Alojzij Sachs, b) „Zakaj me nečeš?-. zložil Vladimir Stahuljak, c) „Slovenska zgodovina", zložil Stanko Premrl, č) rTam ne polju, na zelenem", zložil Oskar Dev iu d) „Od savskih bregov", zložil Fran Ser. Vilhar. Drugi skladbe so se zavrnile kot neporabne. Kuverti ostanejo zaprti in skladbe se vrnejo, kdor naznani svoj moto. 2. Izdaja muzikalij za 1906 6 naj obsega a) :>4. zvezek zborovskih partitur in b) 30 slovenskih narodnih pesmi. V zvezek zborovskih partitur s sprejme poleg 5 konkurenčnih skladb še 10 drugih zborov, katere je vzporedil konc. vodja Hubad. Rokopisi so se že odposlali tvrdki Waldheim Eberle na Dunaj v tisk. Določijo se običajne nagrade skladateljem. Določitev narodnih pesmi se prepusti artističnemu odseku. VII. Koncerti. Po predlogu artističnega odseka bo prihodnji društveni koncert v nedeljo, dne 13. januarija 1907 kot ljudski koncert. Izvajali se bodo Foersterjevi „Turki na Slevici** in Bendlov „Švanda dudak" kot glavni točki. Predlogi artističnega odseka glede godbe, solistov in lokala se sprejmejo. Vijo-linist Brc nisi a v Hubermann želi prirediti v Ljubljani samostojen koncert. -Glasbena Matica" prevzame aranžma. Zastopniku Kubelika je pisati, kaj umetnik namerava s svojim koncertom v Ljubljani. Sklene se prirediti Gregorčičevo akademijo na nbletnico smrti prihodnjo jesen. VIII Hišni gospodar ima poročati v prihodnji seji glede nabave ur v diskih sobah. IX. Slučajnosti. Gospodu šolskemu ravnatelju Gerbiću se ob dvajset'etnici njegovega delovanja v „*Giasbeni Matici" z ozirom na njegove zasmge na glasbenem polju podeli osobna doklada v znesku 200 K na leto. izplačljiva mesečno, počenši s 1. oktobrom 1906. Predsednik želi gg odbornikom vesele praznike in srečno novo leto, njemu pa se je izreka zahvala za vzorno vodstvo in delavnost. Seja je trajala 2 uri. — „PrOSVeta" Akad. fer. društvu „Prosveti" je ministrstvo notranjih zadev potrdilo izpremenjena pravila, po katerih more društvo odslej delovati po vsem slovenskem ozemlju in ne le po Kranjskem, kakor doslej. Ker se je v tem društveni delokrog zelo razširil, sklicuje odbor za jutri, v petek dne 28. decembra ob polu 8. uri zvečer v restavraciji -Štrukelj" (Kolodvorske ulice) izredni občni zbor. Na dnevnem redu je poleg odborovega poročila o izpremembi društvenih pravil in ustanovitvi podravske, celjske novomeške in posavske podružnice predloga o društvenem poslovniku, nadomestno volitve in slučajnosti. Radi izrednega pomena tega občnega zbora poživlja odbor vse društvene člane, da se ga zanesljivo polnoŠtevilno udeleže. Vabljeni so tudi prijatelji društva, osobito starešine narodno - radikalnih društev. — Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je imelo danes dopoldne v restavraciji „Narodnega doma" svoj 12. redni občni zbor, ki j© bil prav mnogoštevilno obiskan, ^•predsednik Furlan je pozdravil navzoče učitelje in učiteljice zlasti one iz goriškega in štajerskega. Društvo se hitro bliža svojemu cilju in bo kmalu treba misliti na kraj, kjer 31 postavi lastno zgradbo. Do takrat bo pa še treba potrkati pri dež. zboru m Kranjski hranilnici za denarno podporo ter pri mestni občini ljubljanski za prostor, kar vse je bilo svoječasno obljubljeno. Društvo si je vsled dobrohotne roke 30. marca t. 1. umrlega naduČitelja Travna veliko opomoglo. Traven je prvi mecen slovenskega uČiteljstva. V znak hvaležnega spomina so se navzoči vzdignili s sedežev. Nato je predsednik predstavil oblastvenega zastopnika g. ma-gistratnega svetnika dr. Zamika ter dal besedo g. tajniku Režku, ki je poročal o delovanju društvenem. Zanimanje za društvo je bilo med uČiteljstvom na tako visoki stopnji kot druga leta Traven mu je zapustil okoli 11.000 K. Odbor je imel preteklo leto štiri seje. Obrnil se je s prošnjami na društva in posojilnice večinoma z uspehom. Kranjska hranilnica ni dala nič, češ, da ne more všteti društva med redne svoje pod-pirauoe. Knjižica „Pri našem cesarju" se je dobro razpečala, le malo je še plačane. NaduČitelj Žiro v ni k je ponudil društvu brezplačno 30 za Šolsko mladino pripravljenih pesmi, kar je vzel odbor hvaležno na znanje. Te pesmi bo društvo založilo in izdalo. Deželno učiteljsko društvo za Trst in Istro in društvo davčnih izterjevalcev ima v svojih pravilih točko, po kateri pripada njihovo premoženje učiteljskemu konviktu, ako bi se društvo razšlo. Govornik je nato v ostrih besedah grajal gospodarski program, da namreč nekateri učitelji ne kupujejo pri tvrdkah, ki podpirajo društvo, dasi so jim znane. Kolekta poštnih znamk je precej ponehala, učiteljska hranilnica in posojilnica pa dobro deluje. Društvo ima 46 pokroviteljev, 354 rednih in 260 podjornih članov. To poročilo se je odobrilo. G. blagajnik Dimnik je poročal o denarnem stanju društva. Društvo ima, kakor omenjeno, 354 članov (na Kranjskem 218, na Štajerskem 85 in aa Primorskem 41). dasi je vseh slovenskih učiteljev in učiteljic okoli 2000. Doneskov so dale: občine 1000K na Kranjskem 940 K, med tem mestna občina ljubljanska 500 K, na Primorskem 60 K), hranilnice, posojilnice in „Narodna tiskarna" 1230 kron (Kranjsko 690 kron. Štajersko 30 K in Primorsko 510 K), koncerti so vrgli 1136 K. Jubilejna ustanova cesarja Franca Jožefa za učit. sirote na Kranjskem je letos narasla na •3079 K 19 v. Ker je pokojni Traven zapustil zanjo 4000 K, bo narasla prihodnje leto na 7000 K. Društvo je letos napredovalo za 6904 K 95 v. Skupnega premoženja ima 43513-15 K, s Travnovim premoženjem pa okoli 54.500 K. Tudi to poročilo je bilo odobreno, ker so pregledniki našli vse račune v redu. Pri volitvi odbora in pregledovalcev računov so bili z vzklikom izvoljeni vsi dosedanji gospodje. Pri slučajnostih je stavil g. Šega sledeče resolucije: 1.) Odboru se naroča, da nemudoma misli na zgradb i Učiteljskega konvikta in stopi z ljubljanskim ms-stom v dogovor zaradi prostora; 2 odbor naj se dogovori z učiteljsko tiskarno in uči-o hranilnico in posojilnico, ko-liko prostora bosta potrebovali: 3.) gle.!-: ' uredbe zgradbe naj popraŠa dunajski ^Lehrerverein" in hr ;. Učiteljski dom v Zagrebu; 4 o svojih poizvedbah in ukrepih naj poroča odbor na izrednem ali rednem občnem zboru. Ko sta gg. Z ir o v n i k i o Dimnik priporočala previdni >t in opreznost pri gradnji, je bi! predlog sprejet. Nat» je jiri-poročal gosp. 2irovnik, naj bi e njegove pesmi prodajale po 8 ali 10 kr, da bi si jih mogel vsak otrok nabaviti. Vsaka šola bi jih vzela takoj do 50, tako da bi jih pri 300 šolah precej prodali 15.000. Ako se jih tiska 20000 ali 25.000, do imelo društvo lep dobiček. G. Mahkota je bil za to, da naj bi se izdalo 60 pesmi v 2 zvezkih. Sklenilo se je, da se vsa stvar prepusti odboru, da bo sklepal o njej. Nato se je predsednik zahvalil za udeležbo in zaključil zborovanje. — Poročilo o zborovanju deželnega slovenskega učiteljskega društva smo zaradi pomanjkanja prostora odložili za jutri. — Društvo slovenskih trgov 5 ih potnikov. Pripravljalni odbor za ustanovitev društva trgovskih potnikov je razposlal sledeče vabilo: Cenjeni gospod tovariš! Na tretjem sestanku, ki se je vršil v svrho ustanovitve društva trgovskih potnikov v nedeljo, dne 23. t. m. v prostorih restavracije „Narodnega doma", je navzočih 15 trgovskih potnikov soglasno sklenilo, da se skliče v namen, da se določijo društvena pravila in nadaljujejo pripravljalna dela, zopetni sestanek vseh znanih trgovskih potnikov v nedeljo, dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih Slov. trgovskega društva „Merkur" v „Narodnom domu." Točke našega programa so sledeče: Podpora onemoglim članom in tistim Članom, ki so brezposelni, a ne vsled lastne krivde, podpora vdovam in sirotam po zamrlem članu; posredovanje služb; pravno varstvo ; informacijski register : potniški kurzi; posredovanje za uvedbo vsakoletnih počitnic; prirejevanje poučnih potovanj v industrijske kraje v svrho ogledovanja industrijskih podjetij, preskrbo vanje različnih bonitet pri prometnih sredstvih in v hotelih. Gradiva oz. dela bi bile dovolj za izboljšanje našega splošnega položaja in zato vas najvljudneje vabimo, da se udeležite gotovo tega važnega posvetovanja. S kolegijalnim pozdravom beležimo za pripravljalni odbor: Makso Armič, s. r. Jos. Plat-ner s. r. F. S. Rojnik s. r. Ignac Šetinc s. r. Ker pripravljalnemu odboru niso znani vsi naslovi gg. tovarišev, se prosijo oni gg., ki niso prejeli vabil, da to oprostijo, ter se sestanka vseeno udeleže. — Penzijsko zavarovanje privatnih uradnikov. Cesar je potrdil zakon o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov in nekaterih kategorij uslužbencev v javnih službah. Zakon mora vstopiti v veljavo najpozneje dve leti po razglasitvi —- Na občni zbor „Društva slovenskih profesorjev", ki bo jutri, pride, kakor Čujemo, več hrvatskih profesorjev iz Zagreba, da izrazijo s tem svoje simpatije slovenskim svojim tovarišem Dobro došli! — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je dobil gospod Josip Suhadobnik, knjigovodja v tukajšnji tobačni tovarni, ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešil 10-letno FranČiško Tomšič, da ni utonila. — Steklo se podraži za 20 do 25" (J. — Idrijske poštne razmere zahtevajo korenite remedure. Predvsem so prostori, v katerih je sedaj nastanjen poštni urad, skrajno nepraktični. Temu se menda odpomore prihodnje leto, ko se zgradi novo šolsko poslopje. Dalje so uradne ure krajevnim razmeram neprimerno urejene. Zjutraj odhaja pošta v Logatec ob 8. uri in ob tej uri se tudi še le prično uradne ure, se tedaj ne more oddati zjutraj pošiljate v za prvo pošto. Popoldne se prično uradne ure ob 3. uri. Če prejmeŠ z opoldansko pošto kako priporočeno pismo ali \ drugo pošiljate v, se more dvigniti šele po tretji uri popoldan. Za nujni odgovor s prvo pošto preostaja komaj pol ure časa, v tem času pa je kako trgovsko ali sicer kako večje naročilo nemogoče izvršiti. Slaba je tudi z uslužbenci. Sta dva pismonoša, oba prav sramotno plačaua, eden ima 60 K drugi 50 K. in poštni sel za deželo, uradnega sluge ni, za to se ni čuditi, da se brzojavko prejme takrat,, kadar sta pismonoša opravila dostavljanje pisem, lahko se torej Čaka par ur na brzojavko. Za tako razsežno mesto, kakor je Idrija, sta dva pismonoša vsekako premalo, ne moremo jima tedaj zameriti, da se dostavljanje pisem ne vrši tako, Rakor bi se moralo. Mnogo se da oporekati uradovanju sicer. Poštar gre večkrat na lov in v uradu mu je slaba namestnica njegova soproga, če je treba rešiti kako težje vprašanje, pa zavlada na poštnem uradu popolna konfuznost, tudi večje vsote denarja se ne more Jizplačati v po-štarjevi odsotnosti. Poštni upraviteljici bi priporočali večjega obzira do občinstva, ki ne more za to, če ima ona preveč dela v uradu. Pa še več enakih nekorektnosti o idrijskem poštnem uradu bi se dalo navesti, a kaj pomaga, ko so večnim pritožbam zaprta ušesa pri poštnem ravnateljstvu, ki bi vendar moralo uvaževati želje in pritožbe občinstva. Najbolje bi pač bilo, ko bi se idrijski poštni urad podržavilo, saj so vsi pogoji brezdvomno dani. (Je imajo drugi manjši kraji državne poštne urade, zakaj bi pa takega Idrija ne imela, ki je drugo mesto na Kranjskem. Za tako akcijo bi bil prav sedaj ugoden čas, ko je trgovinski minister Slovan. Naj razmišljajo o tem merodajni zastopi. — Poskus gnojitve s Toma-sovo žlindro in z razklejeno kostno moko. Z ozirom na prepir po naših listih o vrednosti razklejene kostne moke v primeri s Tomasovo žlindro bo gotovo večini kmetovalcev ustreženo, če slišijo tudi glas praktičnega gospodarja, ki odda svoje mnenje na podlagi svojih izkušenj. Tudi jaz sem bral priporočanja obeh imenovanih gnojil za travnike, zato sem se odločil, da sam naredim večji poskus, in sicer primerjevalnega, kajti le tak more imeti dejansko pa tudi znanstveno vrednost; kajti da bi kostna moka prav nič ne učinkovala, nad tem še dvomil nisem, pač pa se mi je šlo za to, da doženem, ktero gnojilo je dobiČkonosnejŠe, in to je slednjič za nas praktične kmet »valce edino odločilni moment. Leta 1905. sem naredil tri poskuse, in sicer dva z gnojitvijo samo z žlindro, oziroma samo s kostno moko, in enega z mešanjem teh dveh gnojil. Za prvi poskus sem odloČil polovico travniške parcele, ki sem jo gnojil z 20 kvintali 18% žlindre in s 4 kvintali kalijeve soli. Vsa množina teh gnojil je stala 178 K 60 h. Uspeh te gnojitve je bil prav povoljen. Za drugi poskus sem vzel drugo polovico prej omenjenega travnika, in so bile torej vse talne in podnebne razmere do pičice enake. Na ta del travnika sem raztresel 20 kvin talov razklejene kostne moke in 4 kvintale kalijeve soli. Ti gnojili sta stali J262 K 80 h. Gnojilni uspeh na tej parceli je bil zelo slab. Ker sem naroČil 25 k vin talov kostne moke in mi je torej od omenjenih poskusov ostalo še 5 kvintalov, sem naredil tretji gnojilni poskus na manjši parceli, in sicer sem raztresel pet kvintalov kostne moke, tri kvintale 18% Tomasove žlindre in dva kvintala kalijeve soli. Ta gnojila so me stala 99 K 94 h. Uspeh tega gnojenja je bil srednji, in Če je sploh bil še nekako povoljen, gre ta boljši uspeh z ozirom na poprej popisana poskusa prav gotovo na rovaš Tomasove žlindre. Iz teh izvršenih poskusov je za mojo osebo dognano, da kostna moka za gnojenje travnikov daleč zaostaja za Tomasovo žlindro, oziroma je neporabna, ne zato, da ne bi kazala kaj učinka, temveč zato, ker uspeh ni v nikaki primeri s stroški. Jaz torej na podlagi praktične izkušnje z mirno vestjo trdim, da se pri nas v Vipavski dolini razkle j ena kostna moka ne sponaša. Karol Maier, graščak v Ložu pri Vipavi. — Iz Hrastnika. Vse narodno misleče Hrastničane, okoličane in tudi oddaljene prijatelje vabimo tem potom, da se udeleže zborovanja obeh Ciril in Metodovih podružnic trboveljskih, ki bo na Novega leta ob 4. popoldne v prostorih gosp. Rosa v Hrastniku. Vsi so dobrodošli, tudi oni, ki niso člani in ki ne morejo pristopiti v podružnico. Pridite, da počastimo gosp. prvomestnika msgr. Tomo Zupana, ki pride ta dan nalašč z Gorenjskega. Ob polu Šestih ali šestih se vrši v telovadnici novega šolskega poslopja božičnica, pri kateri bodo obdarovani oni otročiČki, ki so bili priglašeni za „Vrtec". Tudi k bo-žičnici se vabijo vsi, zlasti tudi starši, da se bodo radovali s svojimi malimi sinčki in hčerkami. — Slovensko kmetijsko šolo dobe spodnještajerski slovenski kmetje. Veleposestnik g. Franc Pisanec v St. Jurju ob južni železnici je prodal deželnemu odboru štajerskemu svoje posestvo za 50.000 K, da se tam postavi ta šola. — Iz Sevnice- Pretečeno nedeljo uprizoril je tukajšnji klub dile-tautov dve igri, namreč „Bratra-nec" ter „Čitalnica pri branj evki". Obe igri ste z ozirom na to, da je bilo med igralci mnogo novincev, dobro uspeli, ter želimo, da nam Še mnogokrat ta požrtvovalni klub diletantov krajša dolgo časne zimske večere ! — Ogenj. V Arji vasi pri Žalcu je pogorela v nedeljo posestniku Jožetu Brezovniku hiša z gospodarskim poslopjem vred. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti. — Služba profesorja za zem- ljepisje in zgodovino je razpisana na državni gimnaziji v Mariboru. Prošnje je vlagati do 31. t. m. — Šolo so zaprli zaradi &kr- latinke v Slovenski Bistrici. — Laftka omika. Na ženskem učiteljišču v Gorici zmerja ravnatelj gojenke s kozami in smrdokavrami, kakor poroča „SoČa". To dela nekako redno. Pač lep pedagog! Tudi se govori, da se dela na zavodu precej razločka med Italijankami in Slovenkami in da so tisti, ki delajo to razliko — slovenski profesorji! — Iz zaporov so izpustili sestri in mater krČmarja Mark o-čiča na Solkanski cesti v Gorici. Obdolžene so bile trpinčenja in vzro-čitve smrti na pokojnem, zdaj se je pa doznalo, da je bil vzrok smrti čisto drug. — Na krivih potih. 15 letni Cecilijo P e r t o t in Amalijo C o t i Č je goriška policija prijela zaradi prostitucije in ju vsled nevarne bolezni oddala v bolnico. — Predrzni tatovi. Neznani tatovi so vlomili v žandarmerijske prostore na Opčinah pri Trstu in odnesli par čevljev. — Glas iz Občinstva. Prebivalci Poljanskega predmestja se upravičeno pritožujejo, da se ne morejo znebiti snega. Sicer so skidali sneg s hodnikov pred svojimi hišami, kakor je zapovedal magistrat, toda ker gre električna železnica tik hodnikov, je ta s svojim plugom sneg zopet zorala nazaj na hodnike. Hišni posestniki lahko potemtakem opravljajo Sisipovo delo, ako se jih magistrat ne usmili ter jim snega ne odvozi. — Pri sedanjem velikem zametu se opazuje, da škrjanci, strnadi in šČinkovci po ulicah in cestah zastonj iščejo živeža, predrzni in požrešni vrabci pa se ma-stijo v uticah, postavljenih od društva v varstvo ptičev. Ali ne bi to društvo hotelo skrbeti tudi za omenjene vrste ubogih živalic s tem. da jim na primernih prostorih ob hišah potresa nekoliko živeža? — Na praznike je poslala v ponedeljek policija k sodišču klet- nega delavca Ignacija Kolarja iz Dra-velj. Fant je prišel istega popoldneva v Zupanovo trgovino na Dunajski cesti in zahteval „pol frakeljčka njega". Ko se je trgovski sotrudnik nekoliko odstranil izza prodajalne mize, je Kolar smuknil k predalu in izmaknil iz njega 5 K, kar je še sotrudnik pravočasno opazil. Prijatelja jeruša so potem prijeli, mu vzeli denar, naposled pa ga je odvedel s seboj mož postave. Pri njegovi osebni raziskavi sta se našla dva povabila tukajšnjega okrajnega sodišča in sicer bi imel priti tja na „kvartir" sedem dni zaradi prestopka § 411 kaz. zak (lahka telesna poškodba), 10 dni pa zaradi prestopka §. 460 kaz. zak. (prestopek tatvine). Usoda pa mu ni dopuščala, da bi Božič obhajal, kakor drugi prosti državljani, ampak mu je bila zelo tako nemila, da bode poleg preje navedenih kazni, dobil še nameček. Fant pravi, da ni posebno nevaren tujemu imetju, češ, saj onih 10 dni sem zato dobil, ker sem „gvave" kradel. — Brez denarja v gostilni. V ponedeljek popoldne je prišel v Težakovo gostilno na Sv. Jakoba trgu leta 1882. v Trebeljevem rojeni delavec Ivan Kavšek. Ko je zaužii za 1 K 24 vin. pijače in jedil, je začel preiskovati po žepih, potem pa priznal, da ne more plačati, ker nima nič denarja. Ker pa gostilničar takih gostov preveč he reŠpektuje, je poklical stražnika, ki je Kavška odpeljal na magistrat. Ko so pregledali „črne bukve**, so se uverili, da fanta že od leta 1903. v treh slučajih želi videti okrajno sodišče in da ima tudi ponarejeni v delavskih knjižicah dve izpričevali. Svoj sedanji in še stari greh si pere sedaj v sodnem zaporu. — Nevaren strel. Včeraj ob polu 5. popoldne je pritrčala v smeri iz Zaloške ceste rlobert-kroglica v okno v deželni bolnišnici oa oddelku za oČibolne, prebila tam šipo pri zunanjem oknu potem pa padla med oknoma. Ko bi bila močnejša, bi se bila lahko pripetila kaka nesreča. — Tatvina. Snoči okoli 9. ure je neki tat ukradel v stolni cerkvi s stranskega oltarja, na katerem so božične jaslice, nabiralnik iz orehovega lesa, vreden 10 K. Koliko je bilo v njem denarja, se seveda ne ve. — Za božična drevesca je bilo na vrtu g. barona Codellija ukradenih 9, v tivolskem gozdu pa 2 smrečici, skupna škoda znaša 94 K. V enem slučaju je bil tat zasaČen, v drugem pa ne. — Izgubljene in najdene reči. Izgubljen je zlat prstan s tremi bri-ljanti, vreden 120 K, zlat za 20 K in srebrna tobačnica za svalčice s črkama H. L., vredna 80 K. — Našel je davkar v pok. g Fran Jerše srednjo vsoto denarja. Izgubitelj ga dobi nazaj pri nazaj pri najditelju v Levstikovih ulicah št. 15, III. nadstropje. Gdč. Ema Ema Dolenčeva je izgubila Črno ročno torbico, v kateri je imela do 4 K denarja. — Ljubljanski šramel kvartet Dne 29. in 30. decembra t. 1. kon-certuje v vinski kleti hotela „U n i o n". — Silvestrov večer v „MešČanski piv ar ni". — Dne 2. januarja v „Narodni kavarni". — Dne 3. januarja v Aurovi pivnici. — Na novega leta dan zajtrkovalni koncert v hotelu pri „Maliču". — Jugoslovanske vesti. »Slovenski Jug". V Dubrovniku se je te dni osnoval klub „Slovenski Jug" kot podružnica istoimenskega društva na Dunaju. Klub so osnovali hrvatski in srbski akademiki. Klub ima namen, da z združenimi močmi deluje na razširjenje jugoslovanske ideje med narodom. Za predsednika je bil izvoljen jur. Jos. Barič, podpredsednik Dušan Martinović, tajnik M a to Krile, blagajnik pa Pavo Matije v i 6. — Permanentni odbor neodvisnega meščanstva v Zagrebu. V petek zvečer je imelo neodvisno meščanstvo v hotelu „Royal" v Zagrebu zborovanje, na katerem so razpravljali o zadnjih naknadnih občinskih volitvah. Zbor je sklenil, voliti permanentni odbor, ki bo mero-daj en za vse volitve in enake zadeve. Za protektorje sta bila izvoljena: grof Miroslav Kulmer in dr. Gjuro Šurmin; za prvega predsednika Jos. Ratković, za drugega ir. Juraj Vr bani ć; za tajnike: dr. Hofer, dr. Kalabar, dr. Mazzura in dr. Singer; za blagajnika pa Rog i ć. — Tehnična fakulteta ua vseučilišču v Sofiji. Bolgarska vlada je imenovala posebno komisijo, ki ima~ nalogo, da izdela podroben načrt za ustanovitev tehnične fakultete na vseučilišču v Sonji. V tej komisiji so profesorji Ivanov, Štoi-rek, Kalučki, Karaslanov in arhitekt M o m č i 1 o v. * Najnovejše novice. Požar na vlaku. Pri Frideku je nastal požar v poštnem vagonu. Zgorelo je blizu 300 poštnih pošiljate v. Škoda je zelo velika. — Oropana pošta. Pri Pel-sovizu na Ogrskem ho roparji — najbrže cigani — napadli pošto, ubili s sekirami postiljona in orožnika ter odnesli 30 000 K. — Dva vlaka sta trčila skupaj na progi Minneapolis- St. Paul. 25 oseb je ubitih. * Potovanje na Japonsko je zdaj moderna stvar, odkar so si Japonci stekli svetovno slavo zaradi zmage nad Rusi. Bogataši hodijo na Japonsko, da se seznanijo s šegami in navadami rumenokožcev. Letos je prišlo tja toliko tujcev, da je v Yo-kohami in Tokiju zmanjkalo zanje prostora. Vsled tega je japonska vlada sklenila, da zgradi in uredi več obširnih hotelov za tujce. To se ji bo bogato izplačalo, ker tujci puščajo na Japonskem veliko denarja. Neki tVan-coz je izračunal, da Evropejec, ki želi v šestih tednih površno pregledati Tokijo, potroši 9240 K. Ako svoje izdatke kolikor mogoče zmanjša, znašajo še vedno vseeno 7292 K! * Perzijski Šahi. O očetu sedanjega perzijskega šaha, Nasred-Dinu pripoveduje neki pariški časopis sledeči dogodbi: Ko je bil pokojni perzijski šah v Berlinu gost cesarja Viljema, je opazoval pri neki dvorni slavnosti zelo radovedno in začudeno priletne dvorne dame, ki so bile v spremstvu cesarice Avguste, končno pa je vprašal cesarja brez ovinkov : rAli je to tvoj harem? Treba ga bo brž osvežiti " — V Londonu so predstavili mogočnega angleškega bogataša. Da bi dopovedali šahu, kako bogat je mož, so mu pripovedovali, da je bogatejši kot kraljica. Začudeno je vprašal šah: Bogatejši kot kraljica. Zakaj pa potem lumpu ne odbijejo glave Vu * Časnikarska zvijačnost. Za časa bursko-angleške vojske tekmovali so časnikarski poročevalci med seboj, kdo bo prvi javil važne dogodke svojemu listu. Vlada pa si je na vse načine prizadevala, da Časnikarjem njihov posel ovira. Tako je na primer vsa Evropa nestrpno pričakovala izid dogovora burskih voditeljev in angleških generalov, od katerega dogovora je bilo odvisno, ali se vojna nadaljuje ali pa se sklene mir. Časnikarjem je bilo strogo prepovedano, se približati kraju konference, temuč so morali čakati celo angleško miljo oddaljeni. In kako naj pod takimi razmerami izve časnikar, ali bo mir ali vojska? Neki novinar pa je prisegel, da hoče prvi obvestiti svoj list in s tem vso Evropo o izidu konference. Pred šotorom, v katerem so konferi-rali voditelji obeh neprijateljskih strank, je stala vojaška straža. Straži je poveljeval podčastnik, kateremu je ta novinar nekoč izkazal neko uslugo. In s tem podčastnikom se je novinar dogovoril: ako se bo podčastnik brisal z belim robcem, se je sklenil mir ; ako pa se bo brisal z rdečim robcem, se vojska nadaljuje. Brisal pa se bo vselej, kadar bo vozil v daljavi 250 metrov mimo šotora vojaški vlak. Dan za dnevom se je vozil novinar z vlakom mimo šotora, da opazuje podčastnika. Šele Četrti dan je opazil podčastnika, kako se briš^ z belo ruto. Časnikar je hitel naravnost v brzojavni urad, da sporoči svojemu listu, da se je sklenil mir. Toda brzojavni urad je imel naročilo, da ne sprejme brzojavke, ki se količkaj nanaša na konferenco. Kaj sedaj? Novinar se brž domisli ter zapiše brzojavko _Whitsunday greetingsu. kar se pravi „pozdrav o Binkoštiha. Urednik je brž uganil, da njegov poročevalec ne trosi brez pomena denar za brzojavke, zato je šel gledat biblijo. In našel je rešitev uganke. V binkoštnem evangeliju je našel zapisano : „Mir vam bodi! Zapuščam vam svoj mir!u In urednik je takoj razumel. In tako je ta list vkljub strogi cenzuri prvi prinesel vest, da je sklenjen mir. * Carnegie o mil fonarjih. Glavni ameriški, ako ne celega sveta najbogatejši milijonar je govoril nedavno v meščanskem društvo v New Vorku ter izjavil, da bi po njegovem mnenju morala večina premoženja bogatašev po njihovi smrti pripasti državi. Dohodninski davek bi ne smel rasti z bogastvom, ker je že Glandstone rekel: da ustvarja dohodninski davek lažnjivce. Celokup-nost naroda tvori bogastvo dežele. Čebelo je treba pustiti v miru, dokler nabira strd, po njeni smrti pa ima cel roj pravico do nabrane strdi. Ako otroci zelo bogatih ljudi podedujejo neprimerno bogastvo, se jim s tem le škoduje. * Bog Je osmešil dekana. Znani nemškoštajerski pisatelj Ro-segger pripoveduje, da mu je pisal neki starček iz Tirolske, ki si je za svoj denar kupil zavetišče v samostanu, po kako knjigo. Rosegger mu je poslal svojo knjigo JL N. R. J.u Ker pa je bil starčer slep, mu je iz knjige brala nuna, dokler ni zvedel za to dekan, ki je nadaljevanje prepovedal, Češ, da je knjigo spisal protestant. Dasi se je zdelo starčku v knjigi vse lepo in v pravem duhu pisano, mu ni privoščil dekan tega duševnega razvedrila. Tedaj pa se je najbrže sam Bog usmilil starčka. V bližini samostana si je neki protestantski kolesar zlomil nogo ter so ga prenesli v samostansko bolnišnico. In ta je Čital slepemu starčku iz „pro-testanskeu knjige o Kristusu, česar dekan ni hotel dovoliti nuni. * Iveri O mnziki. Najmodernejša muzika je prav -dobra, toda glasi se zelo zoperno. — Glede napevov je bila Italija nekdaj bel canto. Dandanes vlada v Italiji ma-larija. — O Fr. Lisztu je rekel neki biograf: „Liszt je takorekoč mrtvec, ki pa k sreči živiu. O Bethovnu ali Mozartu bi se dalo reči: „Takorekoč sta živa, ki pa sta žal, mrtva. — Razne sloveče sinfonike naše dobe imenujejo Beethovnove dediče; podedovali pa so le njegovo nagluho. — Začetnik je bil vsak umetnik. Hudo je le, ako se ni mogel brž odloČiti, da bi končal. — Rubinstein je nekoč rekel: „Iz napačnih not šestih koncertov bi lahko napravil sedmega". * Letni dohodki milijonarjev. Gospodje milijonarji v Ameriki imajo zdaj pred koncem leta mnogo dela in veselja s svojimi bilancami. Ker je sestavljanje teh bilanc jako mučno, nagrade milijonarji svoje uradnike vselej bogato. Rockefeller je imel letos 240 milijonov kron dohodkov, Mr. Roger 120 milijonov, njegov brat pa 100 milijonov, Andrejev Carnegie 100 milijonov, Vanderbilt 500 milijonov, Giorge I. Gould 400 milijonov, Mrs. Hetty Green 400 milijonov, D. O. Mills 300 milijonov, H. M: Flager 240 milijonov, I. P. Morgan pa samo 2o0 milijonov. * Izgubljene ladje leta 1905. „Lloyd Register" prinaša statistiko o ponesrečenih ladjah v preteklem letu. Ponesrečilo je 297 parobrodov in 39G jadrenio. Ako se k tem prištejejo še tiste ladje, ki so bile vsled starosti brisane tiz registra, se število parobrodov zviša na 382, jadreuic pa na 501. Svetovna trgovska mornarnica se je v letu 1905 zmanjšala za 883 ladij. Na izgubah so participirale velesile s sledečimi odstotki: Nemčija 1-60 ' ,„ Anglija 1'66%, Francija 2 74" (1, Severna Amerika 2 76%, Italija 3 23' 0 in Norvegija 4.71° 0. Da so Norvežani najhujše prizadeti, izvira od ondotnih hudih viharjev in skalnatih uabrežij. * Pariški časopisi. „Petit Pa risien" ima 1,250.000 odjemalcev, v nedeljah in praznikih pa se ga tiska celo 1,500.000. „Petit Journal- se tiska v 850 000 izvodih, „Journal" v 450 000, klerikalni rCroixu v 100.000 iz odih. Približno do 100000 izvodov imajo nadalje dnevniki „Echo de Pariš", „Eclair* in „Petit Republi-queu. „Libre Parole" se tiska v 60.000, a „Radical", „Aurore" in „Lanterne" imajo 20.00(3 do 40 000 izvodov. Dragi časopisi po 15 centi-d ov komad, kakor „Temps", „Figaroa in „Gaulois" imajo do 30.000 izvodov. „Journal de Debats" ima 18 000 na-roČniKov. * Vzoren občinski svet. V saksonskem mestecu Siebenleh je opetovano gorelo v občinskih poslopjih. Bilo je jasno, da nekdo nalašč zažiga, a krivca niso dolgo mogli zalotiti. Končno je sum padel na župana in njegovih 13 občinskih svetnikov ter so vse zaprli. Zažigali so, da dobe zavarovalnino, ki so si jo med seboj razdeljevali. * Pot okoli zemlje v treh urah, Za človeka je kaj takega do.- -j nemogoče, tako hiter je le val potresa. Povodom potresa v San Frančišku so seismografi ali zazna-movalci potresa pokazali, da je potresni val iz San Frančiška do Birminghama potreboval 12 minut. Istodobno je val dospel do Braselja in nekoliko kasneje v Ljubljano. Isti dan je bil zaznamenovan v Birming-hamu Čez 3 ure in deset minut, kar dokazuje, da je ta val obšel vso zemljo v 3 urah. * Kratek odgovor na kratek telegram. Matija Č je imel v Celovcu sina Antona v sedmi latinski šoli. Antonu je zmanjkalo denarja, a vender si je toliko izposodil, da je poslal očetu telegram: „Denarja! Vaš Anton". Še istega dne je dobil odgovor, tudi brzojav: „KorobaČ! Tvoj oče." * 99 let ječe. V Mobile, Ala. v Ameriki je bil zamorec Dan Pancetti obsojen v 991etno ječo, ker je posilil lastno 121etno hčer. Enajst porotnikov je glasovalo, da se zločinec obesi. Književnost. — „Matica Hrvatska". Knjige „Matice Hrv." se že razpošiljajo ter jih prej ko slej dobe tudi slovenski poverjeniki. V zadnjem zvezku „Glasa Matice Hrv.tf so obširnejša poročila o vseh poedinih knjigah, ki jih dobimo letos. V poročilu o „ C vetju slovenskega pesništva" (Antologija) — poročilo je napisal pač tajnik gosp. dr. A. Radić — Čitamo sledeče: „Dasi je nam Hrvatom do središča bratov Slovencev, do Ljubljane, samo en skok, nekoliko dalje nego do Varaždina, a mnogo bliže nego do Reke, so ipak naše medsebojne zveze jako, jako slabe. Na prvi mah bi nas moglo to napolniti vprav z ogorčenjem na našo nemarnost, a ko se stvar bolje presodi, se najde tudi za to — izgovor in uteha. Mi Hrvati in Slovenci smo drugi drugim tako blizu, da smo kakor svoji, pa kakor se ne brigamo za marsikaj svojega, tako se ne brigamo niti mi Hrvati za Slovence niti Slovenci za Hrvate ... In smo svoji, samo umetno razdvojeni, mi Hrvati in Slovenci. O dveh narodih in dveh jezikih — je tu težko govoriti. Kljub vsej naši nemarnosti se ta istina ne da nikakor skriti, bije na dan. Najdite še katera dva naroda z dvema jezikoma, ki tako skupno delata in moreta delati, kakor se to dela že kakih 10 let v hrvatski književnosti, kjer nahajate menjaje v istem časopisu slovenske sestavke poleg slovenskih Morda koga moti to šarenilo, kakor pravi, a življenje je jačje od vsake uniforme. „C vetje slovenskega pesništva" priporočamo v prvi vrsti hrvatski in slovenski mladeži, ki bo danes ali jutri pozvana, da odločuje o usodi našega naroda. Intimnejšega poznavanja ni brez razumevanja; to je ključ poznavanju. A greh bi bil, da radi neznatnih glasovnih razlik in nekih provincijalizmov nam Hrvatom ostane zatvorjena in nepoznana slovenska knjiga, kakor še je večji greh, da je hrvatska knjiga tako malo znana Slovencem. To že ponehuje, to bo prenehalo, ker letos izdaje tudi „Slov. Matica" . . . eno hrvatsko kojigo . . . Marsikomu bodo prišle tu na jezik znane besede o „planinskih Hrvatih", ki so baje Hrvatje. No to je bilo, pa ni najbrž niti enega na nobeni strani, ki bi stvar motril s tega gledišča. Mi smo to stališče, ki je bilo plod tujih tradicij, prerodih . . " itd. To so iskrene in velike besede, ki bi jih morali pri nas premisliti vsi, ponoviti vsi in jih pomniti vsi. Potem bo šlo vse veselo naprej! Dali smo sedaj Hrvatom cvetje svojega pesništva, dajmo jim še svoj — slovenski zemljevid, dajmo „Steinbruckuu slovenski napis, pa bodo Hrvati znali za „Zidani most" ! Telefonske m ummM poročilo, Dunaj 27. decembra- Vlada je mesto drugega namestnika dež. maršala nižjeavstrijsskega ponudila naprej posl. L i n d h e i m u , in ker je ta odklonil poslancu Schwarzu, ki se še ni odloČil To je vzrok, da se še danes dotični zakon ni predložil deželnemu zboru. Dunaj 27 decembra. Danes se je sešel nižjeavstrijski deželni zbor. Novi dež maršal princ Liechtenstein je na tratko razvil svoj program, ki kulminira v tem, da bo izvrševal voljo takozvane kršćansko s:ci-ialre strar ke Oun j 27. decembra. Nekdanji nadvojvoda Leopold, ki se zdaj imenuje Leopoold Wolf-ling in prebiva v Švici, se hoče ločiti od svoje žene, bivše šanso-netke Adamo viČ. Budimpešta 27. decembra. V tukajšnji hrnLio! so danes razkrili veliko g ljufijo. Vsied fals fi ciranih psem je hranilnica na račun nekega veleposestnika iz plačala 300000 K. Vso sleparijo je vprizonl neki uradnik, ki je pa izginil. Pet^ograd 27 decembra. Na krlodvoru v Harkovu je neki ta jec vrgel med ljudi bombo D^e os^bi sta bili ubiti, ranjenih je mnogo. Občinstvo je strah ma, be žalo na vse strani. Kolodvor je zasedlo vojaštvo. Petrograd 27. decembra Neki odlični član ministrstva je izjavil g'ećta nove dume, da se ji ne dovoli noben vpli na imenovanje ministrov in da mora ostati zakonodajna oblast izključno v car j-v h rokah. R m 27. decembra. Včeraj so bile v raznih mestih velike protiklerikalnedemonstra cije. V Rimu je na stotine ljudi demonstriralo okrog Vatikana. V Firencah je policiia komaj prepre čila izgrede V Genovi so demou-strantje priredili francoskemu kon zulu ovacije potem pa so hoteli naskočiti nadškofijsko pajačo, ki pa jo je bila policija tako zastra žila, da se poskus ni posrečil. Poslano/) Poslovodja tvrdke Kapaniacsija & Bondy g. Oroslav Bernatovič v svojem n Poslanem" v Številki 293 „Slovenca" taji, da bi bil imel v kakem slučaju 130—140 odstotkov dobička. Delovanje s tako visokim profitom pri navedeni konfekcijski tvrdki je namreč zatrjeval velezanesljiv Član „Zadruge krojačev, klobučarjev, roka vičarjev, krznarjev in šivilj" na izrednem občnem zboru imenovane „Zadruge." Ker si stojita nasproti trditvi g. Cfregorina in g. BernatoviČa, je podpisani odbor o stvari natančno poizvedoval in doznal, da tvrdka Kapa-maesija & Bondi ne deluje samo s 140 ampak celo z 200 odstotki dobička. G. BernatoviČa pozivljemo, naj nastopi pot sodne javnosti, pri sodišču mu dokažemo, da je do pičice res, kar trdimo. 4G61 Odbor omenjene „Zadruge"1 *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa z-kon. Zahvala. Podpisano šulsko vodstvo izreka tem potom vsem hlagim dobrotnikom, kateri so z darovi pripomogli, da je bilo obdarovanih na „Miklavžev večer" tg povrni! Šolsko vodstvo v jttokronogu. 3avtia zahvala. Preblagorodna gospod in gospa E. H. Gmeyner,"ravnatelj premog družbe v ot. Janžu priredila "sta letos našim revnim šolarjem nenavadno veliko veselje. V nedeljo 23. t. m. videli so ti ubožčki prvikrat krasno in bogato obloženo božično drevesce v šentjanški šoli. Poleg raznovrstnega peciva ,je dobilo 25 otrok tudi popolno toplo zimsko obleko. Za ta nenavaden in velikodušen dar; kojega sta darovala čisto sama, izrekajo jima podpisani najsrčnejšo zahvalo ter kličejo: »Bog nam ohrani blaga dobrotnika še mnogo let!" V Št. Janžu, dne 24. decembra 1906. Ivan Prijatelj, župan. — Ivan Repovš, predsednik kraj šol. sveta. — Vinko Berce, nadučitelj. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v LJubljani'1 Uradni kurzi dun. borze 27 decembra 190«. i 2 \ majska renU . . 4*2 ,0 srebrna renta . . 4° 0 avstr. kronska renta . . 4% „ zlata „ . . 4° j ogrska kronska renta . P „ zlata „ . 4° Č posojilo dež Kranjske 4 . posojilo mesta Spljet I*/**/« r •» Zadar 4» o bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . f, češka dež. banka k. o. 4°/ . _ ž. o. 41 ,°0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4» B-a/ pest. kom. k. o. z 10' nr...... 4' hranilnice 4! 4« a zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4' ..c ., z. pis. ogr. hip. ban. i * 9 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . V\° -, obi. češke ind. banke 4° ~ prior. lok. želez. Trst- Poreč..... 4°, prior, dolenjskih žel. . 3° c prior. juž. žel. kup. ] , avstr. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od 1. 1800', . . . „ od I. 1S64 .... „ tizske...... . zem. kred. I emisijr m n m **. m 9 ogrske blp banke . , srbske a trs. 100 — 9 turške...... 3asilika srečk« . . . Kreditne » ... Inomoške „ ... Krakovske , ... Ljubljanske , . . * Avstr. rdeč. križa a ... Ogr. „ » b . . . Rudolfove , ... Salcburške » . • • Dunajske kom. 9 . • Delnic«. užne železnice..... _ ržavne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . • Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Bru*) Alpinske montan .... Praške Žel. ind. dr. ... Rima-Mur*inyi..... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe v al« t«. C. kr. ceki«...... 20 franki....... 20 marke....... lovereignt....... Marke....... , Laški baukove!..... Rubljt........ Dolarji........ 0 zast. ' pisma Innerst. 1 Detj^t Blago 99 20 10: 2S \{V 45 69 05 S 9 25 117 15 117 3;> 9h H 9r> — 114 3b 114-55 98 60 9861 I »OOftO !01 5! 99 80 100 91 99 60 100 75 99 [0 81J 7G 99 = 0 99 7* 101 U !0£'— 106 - iCO — 101-r 1J0- -100 — 10028 100 25 100- 100 80 100- 99 90 90-r-O 100 i137f. 315-75 lOli-JO 101 t J17 — 219 270 — 162-5 »54 75 275 b 285 75 287 75 297 75 2: 8 — 26 0 101 110 50 c-2 0 168-5« SS 30 24 30 449 v^9 - 78 ?6 88 - J2 - 58 - •4 ... 46 6»- 48 50 27 6u 29 5U 55 SO 74 82 - 0>- 510 - 174 75 175 75 681 40 P82 40 1781 — 791 - 1 88 Ir K89 75 838 — 639 - ->43 244- 756 760 — 633 25 63425 700 7 l & — 573 80 574 80 283 28» 5*4 - 567 — 146 - :4B20 11*84 i i 39 19 lv 19-14 23 fO 8356 24 0? 24 08 11 - O) 17 80 95 65 95-7.s 2 52 253 4-84 5-- žitne oene v Budirnpofttl Dne 27 decembra 1906. Turmln. '»crtica 2* april . . , 2& 50 kg K (oruza )vci april . , , u 50 niAl 1907 . . a 50 april ... R 60 ZdrŽoo. 744 658 5 12 7 49 Meteontogltno poročilo. 7 *i i* nad morjam O« » Srednji sracni tlak 786.0 gruden Črn. opato-▼aojm Stanje barometra o mm ti u Vetrov! Nebo 24. 25. n 9. mr. 7. 4. 8. pop. 740-4 734 8 730-1 —2-8 -5-6 -2 6 al. j vzhod brezvetrno Bi. jug pol. oblae. oblačno oblačno , 9. 1 725 5 26. 7. %). j 724-6 , |2. pop.j 723 2 -3-4 -4-4 -23 si. Bvzhod al. jvzh. si. svzh. sneg sneg sneg Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe-atura: 3 4J in 3 8°; norm.: 2 4' in —2-5°. tfokrina v 24 nrah 0 0 mm in i5*7 mm. t Ravnateljstvo trgovsk. bolniškega in podpornega društva v LjuhTani javlja tužno vest, da je njega večletni član, gospod Karel Zmhlin trgovinski agent dne 24. decembra 19 6 nenadoma umrl. Dragi pokojnik se priporoča v blag spomin. 4661 Ljubljana, 25. decembra 1906. Zahvala. I Za res veliko in časteče spremstvo našega sedaj v Bogu počiva-jočega ljubega sina, brata, svaka, nečaka in strica Karla Laiblina na pos'ednje počivališče se s tem preiskreno zahvaljujemo, zlasti pa bodi presrčna hvala preč. gospodu župniku dr. Otmarju Hegemanriu za ganljiv nagrobni govor. 4663 Ljubljana, 27. decembra 1906. Žalujoči starši in drugi sorodniki. Mizarsli pičuifi dobe takoj stalno delo pri Matiju Baver 4649 1 mizar, Bribir, HrvaŠko Primorje. I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani naznanja, da bode imelo svojo pisarno od 1. jannarja 1907 naprej v Gospodskih ulicah št. 20 (v Maurerjevi hiS ), 40 Redlio usodna naložba glavnice. Šestero »vojih rudniških delnic (kaksov premogovniške združbe Wordl, z razvidom na lep douos, ki jih konzorcij oddaja samo v prav omejenem števila po 2500 K za kos, prodam zaradi hipne zadrege po 22 0 K. Inženir Teodor Doctor v Podgori pri Gorici. 4660-1 Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. Juror). Ivan Kunst na Jesenicah Fnlinab na Gonnjskem piše due 19 oktobra 1.1 železnoto vino lekarnarfa Piccotija v Ljubljani na Dunajski cesti edino sredstvo zoper njegovo bolezeD in prosi, naj se um pošljejo Še tri ■steklenice. Pollitrska steklenica 2 K, 4 pollitrske steklenice v Ljubljani K 7 20, za zunaj z zavojem vred K 780. Zunanja naročila točno. 43£? i11 zli Jurist išče mesto stenografa Ponudbe na upravnifitvo „Slov. Naroda" pod „stenograf". 4646-i Uajenec .:a sedlarsko obrt)•<• tikoj sprejme pri 7. Vizjanu, Ljubljana, Rimska cesta U. 46H-2 an i ročno in za konje ae dobe od 8 K naprej pri gospodu Fr. Wisjan, izdelovalec vozov v Ljubljani. Rimska cesta št. 11. 1 4359-1 prostor za trgovino s poticami se da s 1. januarjem ia 180 gld. letno v najem. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda**. 4b87—3 Dva dobra sprejme takoj v trajno delo Jan. Sober 46^6—1 cr evljarski mojster v Škof ji Loki. z lepo pisavo in s popolnim znanjem slovenske in nemške korespondence , stenografije in drugih pisarniških del sprejme takoj Inkajanfa trgovina. Ponndbe pod „Spretna 1907" na uprava. »Slov. Naroda**. 4662 - t Družba so. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje celodnevno službo podtajnika. Ponudbe s spričevali naj se pošiljajo na družbenega prvomestaika g, monsignora Zupana do koncem tega meseca. 4652—1 Dvorski tr$ št. 3 pod ..Narodno kavarno". Od 23 decembra do 29. decembra 1906: Zanimiv obisk Palestine, Jeruzalema, Me, Betlehema, [lazareta9 Damaska itd._ ua lok (salonski sekat t Na zabte-tevanje se tudi pomnoži. Od me-fodajoih krogov jako laskavo pripoznan. Kot tak se vljndoo pri p on-ca si. občinstvu za koncerte do najtežjih skladb , kakor tudi za plesne veselice Z odličnim spoštovanjem AVO. ZORNIČ, 4648 Poljanska cesta 60. Jb^A JSi^JU A 2f* ± «R TJ? 98? Zw Hfv TJ? 78? si? T«? ZW TI? TI? ZWS Destilacija žganja v zvezi z izdelovanjem nealkoholnih -Rezilnih pijač se lahko izvršuje takoj 1 najboljšim uspehom. Za oblastveuo dovoljenje za izdelovanje iu prodajo se jamči in Vam uredi prav na mestu jzveden strokovnjak brezplačno teme uho manipulacijo. Primeren pouk v dosego brze prodaje. Brezkookurenčne ^te in reklame na razpolago. Resni Pomniki naj pišejo pod „Goldgrube 2*00" na anončno ekspedicija Eduard **aim na Dunaju, L, Rotenturm- *tr*SSe 9. 4420-8 Av^taa MvtrovMla Mavdkce* IJeaJft po najrarniovritBefiia komfei&neUn* pod tako ugodnimi pogoji, ko Arug* snvnro t min le* Zimntf }m oflo4»* lavarovaiO« na dotivetfa Ia umri a aaaliajatoi m valaJML ThI Ana Ima pa protokv paMk bU pravia* Ca lirMMl«. J« - • m ■ viijimn« uvirovtlni banka v a r a g i. . - . . fta*. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačana odlkodnJn* In kapitalJja 87,176.383 76 K. Po veiikuaii druga v zajam na zavarovalnica naša države m ▼•••*.•>■■ ali Vsa sastop v li|ltH|8«i, *f*r piaan« ta ▼ laataaj aaataaj ki« Zavaruj* poelopja ia premičnina proti polarnim ftkodam po aajnišjih oeaah. Škod« MDlaje takoj ta najkaiantnej«. Uliva aaJboUii alovM, kadar poftaja. Dovo^ajo m elatega dokioka indatao podpora v narodno hi Mlnda gospodidn stanovanje in hrano pri ugledni slovenski rodbini. Ponudbe pod ffA. Z." na upravo. -Slov. Naroda". 4602-3 Od IO do 10.000 komadov jlOllfl! kupi tvrdka 1595—s Deghenghi v Ljubljani proti gotovini iu po najvišjih eeoab. Debelost plohov od 8 cm naprej, dolgost od 2 do 3 metre. Ustanovljeno lata 1842. V» (RKOSLIK4IM4, SUKAKJAmJ 1H AV i SOM IN QRBOV .3«% BR/1T/1 EBEKLl I 1HRI Miklošičeva cesta 5t. 6. -• UUDUniin^ tgriške ulice št. 6. == Telefon št 154. 5* S cim se naglo gorko zakuri ?iS salonskimi briketi Poulus! 8000 kalorij (vročine^ močni. Samo prodaja pri Jos. Paulinu, zaloga trboveljskega in doleni^kega salonskega premoga v ko*cib, v Ljubljani, Nove ulice 3. (Telefon 32). 46u6 3 Dražba vodne naprave na Duplici, 3 km od Kamnika, se vrSi pri okrajni sodniji v Kamniku odd II., dne 4. januarja 1907 dopoldne ob 10. uri. \ odna moc s 175 P. S., 4 poslopja 1 vodno stavbo, pritihiiuo ter zemljiščem, vse skoro dogotovljeno, s ceoiluo vrednostjo K 5681G47; vadij znaša 20" „ cenilne vreduost' ; najnižji poundek K 28 404 ; površje 1 ba 37 a 87 m2. Dražbeui pogoji ao na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku (feonkurz llabat & Sax). Pozor slovenski industijalci! 4*f>8—1 r Cenjenim odjemalcem dro% in sladne moke vljudno naznanjamo, da se bo tudi po smrti aojp. Jvana Žagarja, peka v Ljubljani, taisto ravno tako kot preje razpošiljalo ter je priporočamo je nadalje ja mnogobrojni odjem in naklonjenost, ker je bo obrt v popolnem obsegu nadaljevala. Jvan Žagarja nasledniki Dunajsko cesta 9. 463!—2 I VREDNOSTNI DODATKI NA VSEH ZAVOJIH Glavna zaloga „Ve$etala": BERHHARD SCHAPIM, Dunaj, 111 Z. Največja izbira iiHjliolj (!i in najcenejših $ dvokoles in tI Mih strojev za rodbin« Ia obrt. Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave. 256_&2 IVAN JAX ,n SIN v UobUnnl, Dunajska cesta Jt H. Oes. kr. avstrijska državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. Odhod lz Ljubljane jut. ieL: 7-IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Saicburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. M 30 pre 'p dn«, Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Saicburg, laomost, Bregenc. i*oe popoidn« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 pop •d -e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 30 zvećer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. lO*23 pono'i Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v LJubljano inž. ieL: 7-09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. 6-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Gorico Linca, Straže- 11 »5 prodpoidne. Osebni vlak iz c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8-30 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. držk žel., Gorice c, kr. drž. žel. 11-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. 2. Odhod lz Ljubljane drl. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 40 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 8*49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 prodpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. G-to zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje* evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, St. 15. 4654-1 9 Vsled sklepa seje podpisanega kuratorija od 15. decembra 1906, se s tem razpisuje natečaj za mesto dru$e§a učitelja „Delauske škole" (obrtniške učilnice) v KaHtvu, začasno in z letno plačo 1800 K, izplačliivo v mesečnih naprej plačljivih obrok h m z opazko, da se bo ta plača s časom povišala. Prednost imajo prosilci, ki se izkažejo, da so izvršili kako obrtno alt njej slično šolo in ljudski učitelji, ki so vešči risanja in bi se t tem predmetu radi spopolmli. Pro*nje, obložene s Šolskimi izpričevali, nravnostoim izpričevalnm in eventualnimi drugimi prilogami, naj se podpisanemu dostavijo najpozneje do 15. januarja 1907 z dokazon* poznanja hrvatskega ah kakega drugega slovanskega leaika v govoru in pisavi. Nastop službe početkom drugega polletja, t. j. 1. februarja 1907. Morebitna razjasnila daje na zahtevo podpisani. Ku ato ij »Delavske škole' Kastav, 21. decembra 1906. Predsednik Jelnšič. pod navadno ceoo prodajamo blago pripravno tudi N £za novoletna darila o ca INJ kakor zastore, zagrinjala, preproge, namizne prte, stenske slike, dekoracije i. t. d. : čudovito ceno : otomane, divane, garnitore, pohištvo in drugo sobno opravo ter tapetniško blago. Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapet izdelke in dekoracije. Postrežba točna, blago solidno. O CQ ID PUC $c drug - - - v £jubljani, Sodnijske ulice. - - - 4402-C Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta I Najceneja, največja eksportna tvrdka I H. SUTTNER m, Ljubljana Mestni trjn"s,ro.,ic,ia priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih 3121—18 švicarskih ur brlljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri V dokaz,daicmoie blago res fino, dobro in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prosto voljnoj na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki so posije zastonj in poštnino prosto. 57 D^^B 7WVG Prua domača slouenska piuouarna g. auer-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Številka telefona 216. Ustanovljena leta 1854, priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje BUT" izborno v Ljubljani, W o It o ve ulice stev. iz «n »----=— marčno pivo v sodcih in steklenicah. •primerna novoletna darHa kakor parfume najboljše kakovosti tu in inozemskih tvrdk, mila in sploh vse toaletne predmete 1 fotografične aparate in potrebščine i. t. d. priporoča po ^= najnižji ceni ==: drcgerijai 4080 4 ANTON KANC 1 *«jial>l jana Židcv$\(e. ali c c Stcu. 1. Globoko znižane cene pri ii ,Veliki tovarni LJUBLJANA Resljeva cesla 3 Sv. Petra cesla 31. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za gospode in = dečke« , Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovine za gospode. A. LUKIĆ9 4202 lt> poslov. Krasne originalne platnice iz fin. In močnesa an$I. platna za vse letnike listov: CeDa 9 pošto : „Ljubljanski Zvon" različne bar*e).......1*50 i,Slovan" (v olivk. moder, platnu) 2*60 lyDom in Svet" (razhč. barve) 1*60 »Zvonček" (različne barve) 90 dobe se pri 4431-4 IVANU BONACU v LJubljani Znesek naj se blagovoli po nakaznici z naročilom doposlati. I Izšel je težko prlćnkooanl Koledar 4č66- 6 za mm' Pogodba s 71XJJT30SLu-jem se bliza koncu in moramo zavolj tega v Kratkem epečati ogromno zalogo lepotičja, katero je opremljeno s OUDOR-skimi demanti narejenimi na znanstveni podlagi: Prstans, kravatne igle, broše, uhane, mansetne gumbe prsne gumbe, obeske itd. itd. za belo perilo spre jemlje takoj tvornica z«t perila R. Severioski t Zagrebu. Šivalnih strojev tii treba goniti /. »»>-gami, ker iih poni motor. IS9C 3 Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne >»e dajo takoj v najem. Odda ko tudi i i i vam daje blaga na izbiro, kar je bilo prej po kron za izjemno ceno po q«|k i i kroni 1*1 Pomislite le, da so bila narejena ta krasna lepotičjo za prodajo po veliko višji ceni ter čeravno smo že prodali na stotine blaga, je zaloga še vedno zelo bogata. Tojej ne čakajte, da vam drugi prevzemo najlepše ter naj krasnej še blesteče blago, marveč pridite kar takoj. hlev za dva konja. Naslov pove npravm&Tvo „Sto« Naroda" IStft u2 V zalogi imam letos izvanredno lepe i* s krasnim ozadjem. Koledarji J so popolnoma brez na- _ pake. Firma in reklama vtisne se !§ brezplačno. p j« (rllf Iti* /UllUMt. Velikanska izbira božičnih £! in novoletnih razglednic. < I. Bonoo v Ljubljani. 4317 it I r HHIOOR dl^iM«ntl so naprodaj pri antonu: krisper v Cjubljans JKestni trg it. 21. I Uredil dež. nadzornik J. Legvart. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje 1 1 __živine in prašičev. PrašTčjereja/rniekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan *je letos v posebno močno platno. Cena s posto S 1*80, in se naroča "pri Iv. Bonaca v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. -4 M M m 1 o čl Z o Mairaniska mizarska z stap ? Št. Mu nad Ljubljano v: -.nana zadrnga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Oižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila 4262 10 t=6 1 mizarsko delaunico s strojnim obratom in parno silo. m Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav- vseh vrst in slogov o< S od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. S 2 Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije *\\ " in druge javne zgradbe. ~ s Zaloga v Šent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št, 18 — v hiši Kmetske posojilnice, Opomba: G. Dragotln Puc ni ved zastopnik mizarske zadruge. CD M p w '0 m t w w W w m w w i m% i p- Vljudno se priporoča trgovina ■ i i Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnrl trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 361 s Cene zmerne. r> I Primerni darovi za novo let Trgovina inzaloianmeli Josip Kaplan Dolga ulica T II IS D E D Totefton stev. 12 L H U K L D stev. 245. je znana kot najsolidnejši in najcenei'] izvor za uabavn slik v mmiernem sK>' z okusnim okvirom kak