»...s človeštvom do poznega še veka živi, kar zanj storim.«
S pesmiju Slovenci poudarimo vsak pomembnejši dogodek, oblemico. S pe-smijo verjetno zato, ker z njo izražamo svoja čhstva, izpovedujemo iivljenje, no-stalgično izpisujemo zgodovino naroda. Pesem nas razveseljuje, nas zdruiuje, hrabri, ob pesmi smo srečni. Ljubezen, to najbolj skrivnostno in zapleteno spremljevalko človeka, najlepše izpovemo prav v peami, karje dokazal tudi naš veliki moi, ki seje s pesmijo dvignil iz malega slovenskega naroda v evropski vrh genijev človeškega diilia. Svojo osebno bolečinoje vpcsmih umetniškopovezalz bolečino naroda in z njo slopil v občeslvo največjih mož sveta — France Preše-ren. Slovenci smo za svoj kullurni praznik izbrali dan njegove smrii, 8. februar.
S kultumim programom smo ga lelos, kol že nekaj lel nazaj, počasiili tudi Vevčani v svojem kultumem hramu. Mešani pevski zbor Vevče, ienski in moški pevski zbor KUD Franc Levstik iz Gabrovke, recita-lorja osnovne šole Edvard Kardelj — fiolje ter Jože Logar, ki je z dram-skoumetniško besedo povezal pro-gram v dovršeno kuliumo celolo, so nam — žal redkim poslušalcem — nudili urico pristne kulturneprijetno-sti.
Oba zbora iz Gabrovke, ki sta že »stara« znanca Vevčanov, vodi zbo-rovodkinja Marjana Kralj. Ženski zbor se odlikuje s čistostjo glasov in
dobrim glasbenim izrazom, moški zborpaje v zadnjih dveh letih, karga nismo slišali in odkar ga vodi Mar-jana Kraljeva, izredno napredoval. Od nepovsem ubranega vaškegafan-lovskega petja so člani zbora s trditn delom napredovali do harmoničnega zbora, ki je za vevško klulturno prire-ditev izbral pesmi z Ijubezensko in domoljubno vsebino, takšne, ki jih slišimo še poredko le, a si jih vedno znova želimo, lakšne, ki so v nas, so del našega življenja, pesmi, ob katerih nam veselo zadrhti srce.
Pevci Mešanega pevskega zbora Vevčc, pod umemiškim vodstvom Aste Jakopič, so kot domačini naši
posebni Ijubljenci. Veselje jih je videli na odru, ki je zanje premajhen in ve-selje jih je poslušali, saj je njihova pesem umetniško obdelana in dosti dovršeno podana. Vsakokrat znova se jih veselimo slišati.
Opisala sem naša doživljanja na vevški počastitvi kultumega prazni-ka, doiivljanja redkih poslušakev krajevne skupnosti Vevče—Zg. Ka-šelj. Glasbeni kritik bi svoje vtise ver-jetno opisal drugače. Toda po-membno je, kaj smo občutili mi v dvorani, ki smo s svojo prisotnostjo počastili praznik in izkazali priznanje za velik irud naslopajočih, ki so pri-srčno oblikovali program. Škoda, da so se mnogi krajani polenili v svoji moterialni udobnosti in odtujenosti. Škoda, da so izgubili čut za prisino domačo narodnostno kulturo in po-sluli do lisiih, ki se trudijo, da bi jo ohranili bodočim rodovom,
V avli kulturnega doma Vevčesmo si obiskovalei lahko ogledali likovna dela, kisojih na ogledpostavili vevški likovni samorastniki.
VIDA FRAS