OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Commercial Printing of All Kinds ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 20, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 98 DomaČe vesti Krožek št. 2 Prog. Slov. članice krožka št. 2 Progresiv-hih Slovenk so vabljene, da se jutri večer ob 7.30 uri gotovo Udeleže redne mesečne seje v sobi št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Važna seja Jutri večer ob 7:30 uri se vrši Važna seja direktorija Slov, društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse direktorje,.da so gotovo navzoči. Darovi čitalnici Odbor Čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se iskreno Zahvaljuje Mr. Frank Marashu, ki je prispeval $5, in Mr. Vinko Starmanu za dar $1 v prid či-talniške blagajne. Vile rojenice Dne 15. maja so se vile rojenice zglasile pri Mr. in Mrs. John Plut na 19508 Kildeer Ave., ki so pustile v spomin krepkega sinčka. S tem dogodkom so v drugič postali stari oče in stara mati Mr. in Mrs. John Plut iz 1040 E. 72 St., in Mr. Joseph ^rane iz 11153 E. 67.St. Čestitamo! Dodatek V petek smo priobčili majhno trtico, katero je napisala Mrs. Mary Peterlin v spomin svoji prijateljici Mrs. Tereziji Žele. K dotičnemu spisu bi se moralo dodati, da sta prispevala pri 48. Sansa $10 za otroško bolnišnico mesto venca na krsto pokojne prijateljice, Mr. in IVIrs. Louis in Mary Peterlin iz 15804 Huntmere Ave. Toliko v blagohotni popravek. Anglija se pogaja z Rusijo, da dobi hrano V zameno za hrano je pripravljena izročiti "jet" letala in neke druge povojne znanstvene tajnosti LONDON, 19. maja—Angleški tisk poroča danes, da se Anglija pogaja s Sovjetsko zvezo, da dobi hrano. Poročila o pogajanjih so priobčili tako levičarski kakor tudi konservativni časopisi. Veruje se, da bodo ta pogaja-*^ ' nja povzročila neprijetno presenečenje v Zedinjenih državah. Angleški časopisi ostro kritizirajo ameriško zunanjo politiko, posebno kar se tiče prehrane Nemčije ter poudarjajo, da je bila Anglija prisiljena, da se obrne k Sovjetski zvezi. Nedavno dobro obveščen la-boritski časopis "The People" piše, da je mišljenje diplomatič-nih veščakov, da bo zunanji minister Ernest Bevin v teku prihodnjih šest mesecev sklenil "nenadane sporazume z Rusijo, ki utegnejo povzročiti neprijetno presenečenje v Zedinjenih državah." Anglija ne bo izročila tajnosti atomske energije Konservativni časopis, "Empire News" pa piše, da bo Angli Preki sod v čangčunu NANKING, 18. maja—Razto-ča ofenziva komunističnih sil v Mandžuriji je izzvala proglaše-nje prekega soda v glavnem mestu Mandžurije, Čangčunu, ki je resno ogroženo. Istočasno je generalisimo Ci-ang Kajšek povedal kitajskim študentom, da so demonstracije, ki jih prirejajo navdahnili komunisti in da jih bo z vsemi sredstvi zadušil. Vojaška poiočila iz fronte v Mandžuriji poročajo, da komi-nisti napadajo železniško progo severno, južno in vzhodno od Cangčuna. Komunisti so uničili mostove ja sklenila z Rusijo "največjo "i^d Cangčunom in Tehvejom. izmenjalno pogodbo, odkar, se je Okrog. 60 tisoč komunistov pa vojna končala." Baje bo Rusija marširajo proti mestu Kirinu. dala 1,000,000 ton pšenice in ži-1 Privatna poročila pravijo, da PRISTAŠ WALLACE-A PORAZIL DEMOKRATA TRUMANOVE "ŠOLE" OLYMPIA, Wash., 19. maja. — Politični opazovalci so danes skušali ugotoviti politično značilnost v zve/i z dejstvom, da je bil pri izrednih primarnih volitvah, ki so se vršile, da se izvoli namestnika za umrlega republikanskega kon-gresnika Fred M ormana, nominiran na demokratskem tiketu kandidat, ki je somišljenik bivšega podpredsednika Wallace-a. Pri volitvah, ki so se vršile v soboto, je kongresni distrikt, ki so ga do sedaj kontrolirali republikanci, z veliko večino glasoval demokratsko. Demokrati so dobili 29,000, glasov. Charles A. Savage, ki je bil svoj čas član kongresa ter je odprto nastopil proti "Trumanovi doktrini", je dobil nominacijo svoje stranke in porazil državnega justičnega tajnika Smith Troy-a, ki je tekom kampanje nastopal kot odločen pristaš predsednika Truma-na. Republikansko nominacijo za kongresnika je dobil časniški izdajatelj Kusseli V. Mae k iz Hoquiam, Wash. ^isxno iz domovine V našemu uradu imamo pismo stare domovine za Jožefa štrukelj. ^8. obletnica poroke ^rošlo soboto sta obhajala 38. ^^letnico svojega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Frank Ste-iz 1114 E. 64 St. Sorodniki prijatelji jima izrekajo svoje ^Gstitke ter želijo vse'najbolj še na mnoga leta! ta, gradbenega lesa, azbeta in oljnih produktov v zameno pa dobila popolna "jet" letala, tajnosti glede plastičnega procesa in isto tako tudi druge povojne tehnične in znanstvene tajnosti. Časopis pravi, da v pogodbo za izmenjavo ne bodo vključene tajnosti glede atomske energije. Konservativni časopis pozdravlja pogodbo za zamenjavo kot edini način, da se preneha raci-oniranje kruha v Angliji. "Rusko delegacijo se že pričakuje v Angliji, da se dovršija pogajanj a," piše "Empire News." "Obe vladi sta zadovoljni s potekom dosedanjih pogajanj;" Japonci zahtevajo armado 100,000 mož TOKIO, 17. maja—Neki neimenovani japonski voditelji se Ukvarjajo z idejo, da bi zaveznici zaprosili, da se Japonski dovoli vzdrževati armado od 100,-mož, podobno tisti, }ci je bila dovoljena Nemčiji po mirovni t>ogodbi v Versaillu. Neki uradnik japonskega zadnjega ministrstva je baje že vprašal člana zavezniške komi kaj bi njegova vlada misli-o tem načrtu, da se Japonski dovoli malo armado in omejeno ^^ačno silo. Iz istih virov se poroča, da ^ponci zahtevajo Okinawo kot Sestavni del .japonske ali pa da se jim da mandat nad otokom, o katerem trdijo, ^ je važen za ekonomijo Japon-Dalje želijo tudi pravico ri' olova v vodah okrog Kurilskih otokov, ki se sedaj nahaja pod Okupacijo Sovjetske zveze. GERILCI ^^ICUJEJO MOSTOVE •^TENT, 19. maja—Ministr- Za javni red poroča, da so ski gerilci pognali v zrak štiri ostove in eno železniško po- 30 med Solunom in turško ^ejo. so preteklega četrtka vladne zračne sile izvršile zračni napad v bližini Mengyina in da je pomotoma 100 letal bombardiralo svojo lastno 74 divizijo, ki je bila hudo potolčena. Kitajski študenti se ne zmenijo za iangova opozorila NEMŠKI ZNANSTVENIKI DELAJO V AMERIKI FRANKFURT, 19. maja—Armada je danes javila, da so nemški znanstveniki in tehniki porinili Zedinjene države za najmanj 10 let naprej. Nemški znanstveniki, ki delajo v Zedinjenih državah pod nadzorom vlade so baje prihranili nekoliko milijonov dolarjev na raznih poljih raziskovanja. Sovjetske vojne tovarne danes izdelujejo industrijsko opremo, poroča Stassen WASHINGTON, 18. maja. — Pretekli teden je Harold Stassen, ki se je baš vrnil s potovanja v Evropi in je med ostalim tudi obiskal Sovjetsko zvezo, imel privaten pogovor s časnikarji, tekom katerega je odgovarjal na vprašanja. Stassen, ki utegne biti republikanski kandidat za predsednika, je med ostalim rekel: "Ruski narod upa, da se bo obstoječi položaj napetosti mirno izravnal. In zdi se mi, da enako mišljenje prevladuje pri sovjetski vladi. "Ko sem bil v Rusiji, sem posebno skušal dognati, kaj se je zgodilo s tovarnami, ki So med vojno producirale stvari, ki jih je potrebovala sovjetska vojna. Večina teh tovarn je bilo preurejenih za civilno produkcijo. "Na primer velika tovarna tankov v Uralu, ki je med vojno napravila enega najizbor-nejših produkcijskih rekordov v vsej Rusiji, izdeluje sedaj orodje za vrtanje oljnih vrelcev. "Neka druga tovarna, katero sem si ogledal, izdeluje jeklo za industriilno opremo. Ista tovarna je med vojno izdelovala vojno blago." Rusi so na delu, da izgradijo industrijske naprave, katere bo do dvignile njihov življenski standard, je rekel Stassen, in delajo z očividno vnemo. Bivši governer Minnesote je dejal, da je rusko ljudstvo' prijateljsko razpoloženo napram Amerikancem in da ne veruje inspiriranih poročil, da so Ame-rikanci sovražni napram njim. JAPONSKI PREMIER PODAL OSTAVKO TOKIO, 20. maja—Konservativni premier japonske vlade Ši-geru Yosida je podal formalno ostavko svojega kabineta cesar! ju. Pričakuje se, da bo mandat za sestavo nove vlade poverjen Tetsu Katayami, voditelju soci-al-demokratske stranke, ki bi tako postal prvi socialistični premier v zgodovini Japonske. ANDERSOVI VOJAKI PRIDEJO V KANADO SOUTHAMPTON, Anglija, 19 maja—Okrog 500 poljskih voja kov, Iti so služili v armadi gen Andersa, se je vkrcalo na ladjo "Aquitania," ki jih bo pripeljala v Kanado. Poljaki se bodo naselili v Kanadi soglasno z vladnim imigracijskim načrtom in se bo do ukvarjali s poljedelstvom. Demonstracije za konec civilne vojne se nadaljujejo NANKING, 19. maja—Kitajski študenti so prezrli svarilo Ciangkajšeka, da bo zatrl z vsemi sredstvi demonstracije, in so nadaljevali z velikimi protestnimi shodi, pri katerih so zahtevali, da se takoj konča civilna vojna v Kini. Študenti so napovedali splošno stavko za 2. junija, da tako podprejo svoje zahteve. Za nacionaliste se vojni položaj vedno bolj slabša. Komunisti se nahajajo sedem milj od glavnega mesta Mandžurije, Cangčuna in naglo napredujejo v cilju, da mesto popolnoma obkolijo. Demonstracije študentov so izbruhnile v Nankingu, Peipin-gu in šangaju. Že sedaj, pred napovedjo stavke, se število stavkarjev-študentov stalno veča. Včeraj se je še 10,000 študentov pridružilo stavkarjem in zvišalo število na 25,000. Važna igava Sovjetske zveze o kontroli atomske oiergije ANGLIJA NE BO , ZAPUSTILA INDIJE, ČE NE BO REDA LONDON, 18. maja—Uradni krogi so danes izjavili, da se Anglija ne bo povlekla iz Indije navzlic vsem nemirom, dokler ne bo ustanovljena avtoriteta, kateri se lahko.izroči oblast. Poročila, da se utegne Anglija umakniti iz Indijef so bila zanikana še preden so se "indijski veščaki" sestali s premierom Attleeom, da na tajni seji raz-motrivajo o položaju v Indiji. Indijski podkralj admiral lord Mountbatten, ki je iz Delhija priletel v London, je izjavil, da so brez vsake podlage govorice, da se bo "Anglija umaknila z vso naglico." Izjava angleške vlade, da se bodo angleške čete umaknile iz Indije najkasneje do junija meseca leta 1948 je še vedno nespremenjena. Toda Anglija se utegne povleči v kolikor bi prišlo do ureditve notranjih razmer v Indiji tudi pred tem časom. POMANJKANJE ŽITA V ITALII JE RESNO RIM, 19. maja—Giullio Cerre-ti, italijanski visoki poverjenik za prehrano, je danes izjavil, da se Italija nahaja v resnem položaju vsled tega, ker pošiljka žita, ki se jo je pričakovalo iz Avstralije, ni prispela. Dve ameriški ladji s kontrabantom zaseženi v Trstu NI SE NAVELIČAL ZAKONSKEGA STANA BAKERSFIELD, 19. maja— Namesto da bi na svoja stara leta užival mir in prednosti samcev se je 94 let star Lawriston G. Berdrew ponovno oženil. Njegova izvoljepka je mlada Mrs. Jennie Grant, .ki je proslavila nedavno svoj 74. rojstni dan. Bevin je izjavil, da je Anglija še vedno "velika sila" je stališče monopola, ki ga uživa ena država na tem polju, samo začasnega značaja. Napredovanje znanosti se prav toliko ne more ustaviti v drugih državah, kakor se ga ne more v Zedinjenih državah. Tak monopol je dejansko samoprevara." Pošiljanje tobaka v Nemčijo bo prepovedano Podvzeti so koraki, da se uniči črno borzo v rajhu TR8T,, 19. maja. — Danes sta bili v tržaški luki zaseženi dve ameriški trgovski ladji in kapitana obeh ladij' sta morala položiti visoke kavcije, med tem ko se vrši preiskava, katera je bila odrejena, ko so carinski uradniki na ladjah odkrili ogromne zaloge kontrabantnih cigaret. Na parniku "Grover Hutcher-son" so carinski uradniki v prostoru, kjer se nahajajo stroji in drugje našli skritih 490,000 LONIDON, 17. maja — Angleški zunanji minister je ob priliki zaključka debat, ki so se v parlamentu vodile v zvezi z zunanjimi zadevami, izjavil, da angleški vladi ali pa angleškemu narodu nikoli ni niti na misel prišlo, da bi se proglasil za bankrotnega. V svojem govoru je Bevin rekel, da Anglija nima nobenih namenov, da bi se umaknila iz strateško važnega Srednjega vzhoda. "Mi se smatramo za silo, ki je največjega življenjskega pomena za mir v svetu in odigrati imamo še veliko zgodovinsko vlogo." V zvezi s politiko na Srednjem vzhodu je Bevin rekel, da ni prišlo do nobenih sprememb. Angleški zunanji minister je v govoru okrcal časnikarska poročila, posebno ameriških časopisov, za, katere je rekel, da po ročajo vsako besedo, ki je izrečena. * AYR, Škotska, 16. maja—Bivši premier Winston Churchill je cigaret, nakar je moral kapitan ^ položiti 10 milijonov lir (okrog ^ v pogovoru z škotskimi konzer $25,000) kavcije. jvativci ponovno opozoril, da se Koliko kontrabantnih cigaret za "Anglijo bliža bolj resna kri "je bilo najdenih na drugi ladji, za kot pa je bila katera koli po-porpčilo ne omenja. prej Rusija ne bo privolila .v neomejeno mednarodno inšpekcijo, pravi Gromiko, ki tudi opominja Zedinjene države, da njih monopol, ne bo trajal vedno NEW YORK, 19. maja—Sovjetski pomožni zunanji minister Andrej A. Gromiko je nocoj podal važno izjavo glede sovjetskega stališča v zadevi atomske kontrole, v kateri je Rusija povedala svetu, da ne bo privolila v neomejeno nadzorstvo svojih atomskih virov ali v mednarodno kontrolo svoje proizvodnje atomske energije za mirovne svrhe. Deklaracija, katero je podal*-Gromiko, je ena najobširnejših in najodkritejših, kar jih je bilo do danes podanih od strani kakega visokega sovjetskega funkcionarja. Med ostalim je Gromiko poudaril : Rusija ne more odstopiti od pravice, da izvaja veto nad sklepi mednarodne kontrolne oblasti. Gromiko svari Zedinjene. države o "iluziji" Vsaka misfel, ki jo utegnejo gojiti Zedinjene države, da bodo dolgo posedale monopol atomske bombe, je "samoprevara." Prvi korak k mednarodni kontroli mora biti napravljen v obliki zakonite prepovedi atomske bombe in drugih orožij za ,masno uničevanje. Vsako obotavljanje od strani drugih sil glede korakov za atomsko razorožanje "ustvarja dvome glede njih resničnih na-njenov." ( Gromiko, ki je načelnik sovjetske delegacije pri Združenih narodih, je govoril na banketu Ameriškega ruskega instituta. Njegov govor, ki je podčrtal razlike^ v idejah Zedinjenih držav in Rusije v zadevi atomske kontrole, je slišalo več njegovih kolegov v varnostnem • svetu Z.N. Gromikov govor je bil oddajan tu4i po radiju. Rusija ne bo dovolila vmešavanje v notranje zadeve Gromiko je rekel, da je Sovjetska zveza bila slej ko prej in je tudi danes za strogo mednarodno kontrolo atomske energije, potem pa je dostavil: "Ali naj top omeni, da naj ima biti nadzorovanje neomejenega značaja? Nikakor ne. Učinkovito nadzorovanje zahteva neomejene oblasti za nadzorovalce. Razširjenje nadzorovalne oblasti do take meje, da bi vršilo vmešavanje v domače zadeve držav od strani kontrolnih organov, no more najti nobenega upravičenja." Dotaknivši se vprašanja kontrole atomske energije za mirovne svrhe, je Gromiko dejal: "Isto se more reči glede predlogov, po katerih bi se dalo organu za mednarodno kontrolo pravico, da lastujejo in upravljajo ustanove za produkcijo atomske energije." Rusija ni edina, ki želi, da veto ostane V tistem delu govora, v katerem je Gromiko razpravljal o pravici veta, je rekel, da Sov jetska zveza najbrže ni edina država, ki hoče, da ta pravica ostane še nadalje v veljavi. Gromiko je rekel, da bo prepoved atomskih orožij sedaj za Zedinjene države pomenila več jo žrtev kot za katerokoli drugo državo, potem pa je dosta vil: FRANKFURT, 19. maja — Ameriški armadni uradniki so pod vzel i svoje prve mere za uničenje črne borze v Nemčiji s tem, da so prepovedali vsako po-šiljatev tobaka in cigaret iz Zedinjenih držav v Nemčijo in sicer od 26. maja. Cigarete in tobak so' hrbtenica črne borze v Nemčiji. General Lucius D. Clay, komandant ameriških okupacijskih sil, je izjavil, da je tozadevna prepoved v zvezi s pritiskom ameriškega tiska glede zla nemške "cigaretne ekonomije." General Clay je izjavil, da ne bodo nobene nove kazni naložene za tiste, ki bodo tudi v bodoče sprejemali pošiljke cigaret in tobaka, ki so kot "okupacijski denar" obogatile ameriške in nemške trgovce v Nemčiji. Armada, računa, da bo prepoved povzročila le neke psihološke efekte. , Vojni oddelek v Washingtonu je izjavil, da osebe, ki pošiljajo tobak in cigarete vojaškemu osobju in civilcem v Nemčiji, ne bodo kaznovane, ampak da se jih naproša, da sami te pošiljke ustavijo. Medtem pa drugo poročilo pravi, da je vojni oddelek zahteval od poštnega oddelka, naj odkloni pošiljke tobaka za Nemčijo. Pošiljalci bodo morali odstraniti iz paketov pošiljke vseh predmetov, ki se nahajajo pod restrikcijo. 80,000 paketov s tobakom poslano v Nemčijo v aprilu General Clay je izjavil, da so Amerikanci v Nemčiji sprejeli samo v teku meseca aprila 30,-000 paketov s cigaretami. Izjavil je, da je od 150,000 Ameri-kancev v Nemčiji le 90,000 kadilcev. Sygan, Pa. — Dne 2. maja je naglo umrla Mary Višnikar, članica SNPJ in gospodinjskega kluba. Stara je bila 56 let, doma iz Trbovelj. Zapušča dva sinova, štiri hčere in več so-"Toda ne more se dvomiti, da rodnikov. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 20. maja 1947 "ENAKOPRAVNOST »> Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. (231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) ^ Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): for One Year—(Za celo leto) ——- For Hall Year—(Za pol leta) —---- for 8 Months—(Za 3 mesece) —- -$7.U0 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Meiiilci): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece) —- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto) —--- For Half Year—(Za pol leta") -:-:- -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 KRIZA PREHRANE V EVROPI Zadnje čase so pričela prihajati prva poročila, da je v Nemčiji izbruhnila kriza prehrane, kž grozi z "lakoto" nemškemu prebivalstvu v ameriški in angleški okupacijski zoni. Prirejenih je bilo več "lakotnih stavk" in pojavila se je nevarnost, da bodo politični agitatorji izrabili ta položaj v politične namene. Zato je ameriški vojaški governer za Nemčijo general Lucius Clay opozoril te "politične agitatorje," da jih bo dal vreči v zapor če bodo povzročali nemire v zvezi z krizo prehrane. Gen. Clay je svoje izjave, ki se tikajo krize prehrane v Nemčiji, posebno poudaril z dejstvom, da bodo sedanji odmerki, ki so precenjeni na 1100 kalorij dnevno, padli v prihodnjih mesecih še nižje. Toda, da bi se v pravem pomenu besede razumelo kaj pomeni to "kritično" stain je, ki ga povzročajo odmerki od 1100 kalorij dnevno, je potrebno omeniti nekaj v zvezi s kalorijami na splošno. Anieriški zdravniki pravijo, da je človeku potrebna hrana, ki mu daje dnevno okrog 3,200 kalorij. Toda v posameznih evropskih državah, ki vse imajo v večji ali pa manjši meri ta problem prehrane, potreba za kalorijami ni vedno postavljena na isto lestvico. So dežele, kjer prebivalstvo "umira od lakote z okrog 2100." Takojšnja dežela je Anglija. Angleški zdravnik dr. Frank Bichnell je dal izjavo pred kakšnimi desetimi dnevi, da "Anglija umira od lakote." Odmerki, ki jih Angleži dobijo, vsebujejo 1,600 kalorij dnevno, toda poleg tega lahko kupujejo tudi za 500 kalorij ostale hrane, ki ni racionirana. Skupno to znaša 2100 kalorij, ki je lestvica za "lakotno timiranje" v Angliji. V nekih krajih južne Srbije odmerki znašajo 600 do 800 kalorij in ker se to tiče Jugoslavije, so tam po mišljenju vseh sovražnikov nove Jugoslavije, še daleč od tega, da "bi umirali od lakote." Poročila glede odmerkov v Nemčiji so zelo kontro-verzna. Dočim nekatera poročila pravijo, da odmerki znašajo 1100 kalorij dnevno, druga, posebno agencija O. N. A., zatrjujejo, da sploh ni tako resna kriza, ki ogroža Nemčijo, ker se sukajo odmerki od 1,500 do 2,000 kalorij dnevno! Sam gen. Lucius Clay je izjavil, da kriza ni nikakor akutna sedaj, ampak, da utegne postati v prihodnjih mesecih. Kar je še posebno važno poudariti je dejstvo, da je do krize prehrane v Nemčiji, prišlo večji del po krivdi samega nemškega prebivalstva. To je pojasnil sam gen. Clay, ki je rekel, da je do krize prišlo, ker so Zedinjene države poslale 130,000 ton hrane premalo, ker nemški kmeti niso izpolnili svojo kvoto in pridelali 200,000 ton hrane premalo in ker so Nemci v teku zime porabili 150 do 200 kalorij dnevno več kot pa je bilo potrebno. Vzroki krizam v prehrani niso povsod isti. Kot razvidno je v slučaju Nemčije povzročena po nemarnosti, torej vsled čisto nepotrebnih Vzrokov. V Jugoslaviji je kriza prehrane izbruhnila po dveh sušah, torej vsled neodklonjivih, višjih vzrokov, katere nobena še tako oprezna in načrtna ekonomija ne more preprečiti. V Jugoslaviji so obračunali z črno borzo, dočim v Nemčiji črna borza cvete. V včerajšnji "Enakopravnosti" smo priobčili zanimivo poročilo pod naslovom "Na črnem trgu je dosti hrane v 'lačni' Bavarski." Časnikar Menno Duerksen poroča za "United Press," da je z hekim nemškim črnoborzij ancem obiskal neko bavarsko vas in da so v teku manj kot dveh ur nakupili 620 funtov živeža—krompirja, moke, masti, jajec in klobas. Res je, da Nemci tudi spadajo med tiste narode, pri katerih se "lakotno umiranje" pričenja s 1100 ali pa po poročilih O. N. A. s 1,500 in 2,000 kalorijam. Za časa vojne Nemci niso nikoli imeli "krizo prehrane." I^es je, da so' se pred vojno, ko je nacizem gradil svojo vojno mašindj odrekali maslu, da bi imeli več topov, toda pravo blago-, stanje za njih se je pričelo, ko so roparske horde Hitlerja | vdrle v druge države in ko so plenile hrano drugih narč-dov, da bi mogla njih lastna "superiorna rasa" živeti v iz-' obilju. Od Norveške do Grčije in od Ukrajine do Francije' so milijoni v pravem pomenu besede umirali od lakote. V nekih krajih Dalmacije in Like so v mrtvaške liste oseb, ki so umrle pod nacistično okupacijo od lakote, zapisali, da so "umrli naravne smrti." Ni rečeno seveda, da s tem odrekamo ptavico nemškemu narodu do hrane. Ko to vprašanje doseže resnično MOč ITALIJANSKIH LEVIČARJEV (Za O. N. A. napisal Donald Bell) Moralo bi se živeti v južni Italiji med ogromnimi velepo-sestvi in krasnimi starimi dvorci z ene strani in splošno bedo s druge, da bi se razumelo čudno revolucijo, ki se v teh krajih vrši. Nikoli nisem srečal bolj blagega bitja kot je sicilijanski kmet. To so gostoljubni in veseli ljudje, vedno pripravljeni, da s tujcem delijo svojo siromašno' hrano, s tujcem s katerim se zelo radi pogovarjajo toda katerega oslavljajo s 'signo-rone" ali pa celo "ekcelenza". Posetil sem Italijo leta 1926 in pozneje tudi leta 1928, ko sem Mussolinija vrgel v bes-, nost in mi je bilo prepovedano, da se vrnem. To je bilo moje poslednje potovanje v evropski srednji vek. Nisem se začudil, ko sem pred enim letom zvedel, da je na Siciliji pri glasovanju glede monarhije, bilo oddanih 68 odstotkov glasov za kralja, medtem *ko so monarhisti v vseh ostalih krajih Italije ostali v manjšini. Toda pri občinskih volitvah pred nekolika tedni so levičarji, ki so dobili okrog 35 odstotkov glasov, postali najmočnejša politična sila v Siciliji. Krščanski demokrati so dobili samo 20 odstotkov in monarhisti ter "qualunquisti" skupaj 14 odstotkov glasov. Ostali glasovi so bili podeljeni med manjše stranke. Zamislite če bi kar naenkrat naš "soliden Jug" volil republikansko. V tem slučaju ne bi bilo nobenega dvoma, da bi republikanska stranka dobila večino v vseh državah. Prihodnje volitve v Italiji se bodo vršile v oktobrif in ko se je Sicilija pri volitvah v aprilu obrnila na levo je postalo sigurno, da bo bodoči italijanski parlament imel socialistično-komunistično večino. Prav gotovo je to bilo v tem času, da se je premier Alcide de Gasperi, bivši knjižničar Vatikana, odločil, da razpusti koalicijsko vlado. Samo je ena mala, prilika za desničarske stranke, da dobijo več glasov čez par mesečev in to je ^meriška pomoč. De Gasperi je dal to jasno vedeti, ko je hotel povzročiti krizo vlade s diskuzijami glede finančnega položaja. Toda ustavodajna skupščina mu ni dala priliko, da bi -izvedel ta manever. Ko se je Slišalo, da je de Gasperi podal ostavko, se je s sejo prekinilo za eno uro in potem nadaljevalo s diskuzijami glede nove ustave. Od sedaj pa do oktobra meseca bodo konzervativne stranke poudarjale ekonomsko reorganizacijo z ameriškimi posojili in opozarjali, da Zedinjene države ne bodo pomagale levičarski koaliciji. Poskušalo se bo razklati levičarsko krilo, da se del istega pridobi za močno proti-koihunistično politiko. Ko je preteklega januarja de Gasperi bil v Washingtonu, se je mala skupina zastopnikov ločila od socijalistične stranke in stvorila' svojo lastno stranko pod vodstvom Giuseppe Saraga-ta. Toda navzlic ideološki in finančni pomoči ameriških strokovnih unij Saragat ni dosti napredoval. Zelo dvomljivo je, da bi celo obsežna ameriška pomoč mogla ustaviti levičarsko strujo v Italiji. Socijalisti in komunisti imajo zelo močno vodstvo. Oba, Pie-tro Nenni in Palmiro Togliattl sta modra politika in zveza obeh strank počiva na solidnem temelju. Ne tratijo svojega časa in svoje napore na radikalnem socijalističnem programu, ka- teremu večina italijanskega naroda ni naklonjena. Njihov program je, kar marksisti označujejo "buržujska revolucija proti feudalizmu", ki je, kar so mnoge zapadne države dosegle pred 150 leti, toda ni nikoli bila izvršena v Italiji. Krščanski demokrati so dobili osem milijonov glasov, da bi izvojevali svoje prejšnje zmage na volitvah s približno istim programom. Toda ničesar niso storili, da bi izpolnili svojih obljub glede socijalnih reform. Ogromna feudalna veleposestva, katere se lahko primerja edino s starimi junkerskimi velepo-sestvi v vzhodni Prusiji, še vedno obstojajo. Kmet v srednji in južni Italiji je še vedno tlačan, ki sam stori vse delo in izroču-je polovico pridelkov "grofu". Komunisti imajo čvrste pozicije v velikih mestih severne Italije. Imajo občinsko večino v Mantovi, Ferrari, Bolognji, Fi-renci, Benetkah, Leghornu in Pizi. Toda prodrli so tudi globoko v pokrajino, kjer so delno uspeli prepričati kmete, da niso sovražniki vere. Zaradi tega so zgodaj v aprilu volili za potrje-nje Lateranskega sporazuma, ki daje Vatikonu državno pravico v Rimu, katoliški cerkvi pa privilegirano pozicijo v celi Italiji. Komunistično stališče je pojasnil sicilijanskim kmetom komunistični zastopnik Girolamo Licausi, ki jim je povedal: "Mi ne nameravamo ustanoviti sov-jete. Mi želimo razdeliti velika feudalna veleposestva, toda spoštujemo vsako imovino pod 100 hektarjev (247 akrov). Mi hočemo industrijo . . . Kapital bo dobil vse garancije, katere potrebuje ..." Te^o bo za konservativne stranke, da porazijo takšen program celo z ameriškimi posojili, katerih učinek ne bodo takoj občutili kmetje, ki hrepenijo po zemlji. Kar se tiče delavcev nezaupno gledajo na vse velike sile vključno tudi na Zedinjene države. Res je, da se več zoperstavljajo Angležem, ki so zatirali njihove delavske svete, ko so okupirali severno fta-lijo. Toda zavedajo se istotako, da je tudi ameriška diplomacija proti oživljanju teh odborov odpora, ki so odigrali ogromno vlogo v partizanskih borbah, in ki si polagoma vračajo to odlič- je. Zakaj pohlep po Balkanu? Po Balkanu so od nekdaj hlepeli oblastniki in izkoriščevalci. Zakaj? Zaradi pomembne lege na stikališču Zapada in Vzhoda in zaradi naravnega bogastva. Jugoslavija v osršju Balkana je kmetijska' država, ki pa so ji dane vse možnosti, da se razvije tudi v čvrsto industrijsko in pomorsko državo. Na prostoru 250,000 kvadratnih metrov prebiva danes 16 milijonov prebivalcev, lahko pa bo dajala kruha še znatno večjemu številu. Pred vojno je pridelala letno dva milijona ton pšenice ih tri in pol milijona ton koruze, znatno manj pa drugih "žit. Tobaka je pridelala 12,000 ton, krompirja milijon ton, sladkorne repe nad pol milijona ton, razen tega še vino, konopljo in hmelj. Predvojno stanje živine s6 je v vojni znatno zmanjšalo, bo pa z obnovljenim knietijstvom doseglo še visoke številke. Šogati so ze- meljski zakladi: premoga, železa, cinka, bakra, svinca, srebra, soli. Bolgarija je dežela umnih kmetovalcev in vrtnarjev ,ki pa hiti poleg obrti razvijati tudi industrijo in rudarstvo. Poglavitni postavki v bolgarskem gospodarstvu sta tobak in rožno olje. Poleg raznih vrst žita prideluje Bolgarija tudi različne industrijske rastline: bombaž, konopljo, sladkorno peso, sezam. Albanija je majhna, toda gospodarsko in strateško pomembna deželica. Ona varuje Otrant-ski preliv in s tem, vstop v Jadransko morje. Petrolejški vrelci in nekatere rude ji dajejo večjo vrednost kakor njeno kmetijstvo, ki je bilo doslej še zelo primitivno, po izvedbi agrarne reforme pa se mu obeta lep napredek. Grčija je revna, a strateško pomembna dežela. Cetina in otoki so efiako hriboviti. Ker razpoložljivo zemljo izkorišča v glavnem s subtropskim rastlin-njem (vino, rozine, tobak), je vladajoča monarhistična klika docela vdinjena kapitalistom zapada. Turčija ima na Balkanu še 23,600 kvadratnih kilometrov posesti s poldrugim milijonom prebivalcev. Njeni glavni pridelki so tobak; bombaž, žito, sadje. Pomemben pa je ta kos zemlje za Turčijo kot zaščita morskih ožin Bospora in Dardanel in s tem dohoda v Egejsko in Črno morje. Rumunija je bogata dežela, ki ji dajo poseben gospodarski in politični pomen petrolejški vrelci in drugi zemeljski zakladi, plodna zemlja, živinoreja, ribištvo in gozdarstvo. Industrija se razvija v Transilvaniji. Rumunija je pred vojno pridelala letno povprečno nad tri milijone ton pšenice, 1,800,000 ton krompirja, 1,285,000 ton sladkorne pese, znatne množine industrijskih rastlin in tobaka. Njen izdatni izvoz je bogatil kasto izkoriščevalcev, ki ji je v novi državi usoda zapečatena. Urednikova pošta lestvico "umiranja od lakote," Vprašanje postane le zgolj humanitarno. Toda v Nemčiji se ni zgodil noben slučaj, da bi bilo objavljeno kako poročilo, da je prišlo do "umiranja zaradi lakote." Bila so poročila iz Šanghaja, ki pravijo, da vsake 4 mesece umre na ulicah Šanghaja 8,000 otrokov zaradi lakote! Toda Šanghaj je Šanghaj, Nerhčija je pa Nemčija. (Konec jutri) Centralni odbor podružnic Sansa, Chicago, 111. Chicago, 111. — Centralni odbor podružnic SANSa v Chica-gu, je sklenil, na svoji seji dne 24. aprila t. L, da se skliče pred-konvenčni sestanek #seh delegatov, tajnikov in drugih odbornikov chicaških' podružnic SANSa, kakor tudi drugih pridruženih društev. Namen tega sestanka je, da se razpravlja o prihodnji konvenciji SANSa, kakor tudi o smernicah in nalogah te organizacije v bodočnosti. Ta sestanek se vrši v petek, 28. maja 1947 v spodnji dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave. Vabimo vse delegate iz Chicago, odbornike podružnic SAkSa in odbornike društev, ki so pridruženi Centralnemu odboru, ter glavne odbornike SANSa, živeče v Chičagu, in člane in članice podružnic SANSa, da se tega sestanka v obilnem številu udeleže. Vstop na ta sestanek je pa dovoljen tudi ostalim rojakom in rojakinjam, ki se zanimajo za delovanje te organizacije in za splošni blagor in napredek našega ljudstva tu in v stari domovini. Za Centralni odbor podružnic SANSa Chicago, 111. Frank Smith, tajnik. Važno pri podr. ši. 48 Sansa Zastopniki in članstvo podružnice št. 48 SANSa je pro-šeno, da se gotovo udeleži seje nocoj, 20. maja ob osmih v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. To je zadnja seja pred konvencijo SANSa in je potrebno, da je sleherni navzoč. Med drugim bo tudi na dnev- nem redu razprava o konvenciji ter navodila delegaciji. Društveni tajniki so prošeni, da gotovo oddajo podpisanemu pravočasno vstopnice za razne konvenčne priredbe, katere imajo v predprodaji. To so vstopnice za "Kristanov večer" in vstopnice za programno prireditev na praznik kinčanja grobov. Oddajte jih vsaj do 25. ma- ja, to je denar za prodane vstopnice in vrnitev neprodanih vstopnic. Ravno tako se prosi, da izročite imena in naslove vseh delavcev, ki so bili izvoljeni in so pripravljeni delati pri konvenč-nih prireditvah. To je tudi važno, ker se bo potem lahko porazdelilo dela. J. F. Durn, tajnik- Posvetimo en mesec v letu tehniki Ponalii iz "Slovenskega poročevalca" Začenjamo prvo leto našega velikega gospodarskega plana. V tem planu gre prvo mesto zlasti našim inženirjem in tehnikom, ki bodo pognali v tek tisoče in tisoče mrtvih strojev. Stroji preobražajo prirodo, stroji preobražajo človekovo življenje. Stroji so neprecenljivi človekovi prijatelji, toda le v ljudski državi, kakršna je naša. Iz vrst inženirjev in tehnikov, združenih v svojem strokovnem društvu, je izšla pobuda, naj bi s posebno vsakoletno prireditvijo inženirji in tehniki približali tehnično znanje tudi najbolj preprostemu človeku. En mesec v letu naj bi posvetili tehniki, tehničnim pridobitvam in nalogam, ki jih bodo inženirji in tehniki ustvarjali v okviru gospodarskega plana. Vzbudili naj bi v slehernem človeku ljubezen in zanimanje do strojev, ki nam bodo pomagali ustvarjati naš gospodarski plan. Prvi "Mesec tehnike" je bil letos v aprilu. Ta mesec so inženirji in tehniki s članki in predavanji, pa tudi z manjšimi razstavami seznanjali našo javnost o tem, kar so že storili na polju tehnike in našega gospodarskega napredka kakor tudi o velikem delu, ki jih čaka v naslednjih letih. Naši najboljši delavci na področju tehnike bodo v teh člankih in predavanjih govorili o mnogostranski uporabi elektrike, brez katere ni napredka, OC tem, kako bodo preko vse Slovenije, tja v zadnjo vas, do zadnje koče razpeli električne žice. Pojasnili bodo stanje naše lesne, tekstilne, kovinske, kemične, usnjarske, gradbene, živilske in rudarske industrije. Prikazovali bodo tehniko v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Predavali bodo o razvoju lokomotive in železniškega prometa, o hladilnih napravah, o vodanih turbinah, o katastru, o melioracijah v kmetijstvu in gozdarstvu. Razjasnili bodo pomen surovin, racionalizacij, strokovnih kadrov, strojne opreme in mnoge druge probleme. Vsi ti članki in vsa predavanja bodo pojasnjevala dela na vsed področjih' kjer bomo letos ustvarjali naš prvoletni gospodarski načrt. "Mesec tehnike" bo od 30. marca do 1. maja in se bo zaključil s prvomajsko proslavo, ki bo najbolj nazorno prikazala napore, storjene na tehničnem polju—napore, ki naj slehernemu izmed nas ustvarijo boljš® življenjske pogoje. TO IN ONO Krompir je bil v prvi dobi lepotna rastlina. Cvete so nosil' francoski kralj Ludvik (vladal je 1643—1715) v gumb-niči in dvorne dame v laseh. Isti kralj je pojedel, kakor pričujejo listine njegove dvorne upr^' ve, za kosilo štiri krožnike j"* he, enega celega fazana, mlado pišče, dva kosa gnjati, sadje # slaščice. # S hmeljem varjeno pivo omenja prvič neka listina francoskega kralja Pipina iz leta 763-# Rž, oves in nekatere stroČn'' ce so nastale iz plevela. # V Avstraliji so hirala vsa Evrope prenešena sadna drevesa. Šele nekaj panjev čebel f pravilno oprašilo cvetje in Avstralija je zaslovela kmalu ® svojimi izbornimi sadovnjaki-• Henrik Willem van LfO"' ameriški nizozemski pisatelj' začenja svojo knjigo: "Zemljepis za vsakogar" z navadni"^ računom: "Če bi bil vsak človek 1% m dolg, pol metra širok # četrt metra debel — obširnejši torej kakor povprečnik — lahko spravili dve milijardi ljudi prav udobno v zaboj, kojeg^ robovi ne bi presegali dolžin® % km". # V New Yorku namolze v tovarni, imenovani Rotolactoi"' molzni stroj v 12 minutah krav. Suhe rastline prestanejo preizkušnjo Photo Courtesy of Thomas Upton Slasten olcus skodelice čaja ni nikakšno posrečno naključj®' loda je to rezultat skrbne in neprestane preizkušnje po izkušenih izvedencih v tej stroki, še celo potem, ko so pokušalci izpopo^' nili formulo za gotov okus, je stalna kontrola s preizkušnjo P°' trebna, da se obdrži okus enakomeren. Mnogi faktorji vplivajo rastline in čaj. Celo rastline iz enega grma imajo včasih drugače« okus, katero spremembo povzroča prememba v klimi in vremen" ob času nabiranja rastlin. Zato pa mora biti vsak posamezen čaja preizkušen k« se ga prejme in zopet ko se ga meša z drugi""' Najbolj izvedenci, med katerimi je E. A, Shalders, glavni kušalec za Thomas J. Lipton Inc., prvak v tej deželi, vam lah^o takoj ob prvemu pokusu povedo kje je rastlina zrastla, kakšn® vrste je in ob kateri sfezoni se jo je nabralo in kako se jo mešati z drugimi čaji. 20. maja 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IVAN CANKAR: RUE DE NATIONS Bilo mi je kakor da bi vstal iz groba. Pokopalo me je bilo žalostno življenje globoko pod težko prst, moje roke nisi bile več močne dovolj, da bi odvalile breme. Že sem čutil sam, da sem mrtev, pozabljen, in slišal sem korake ljudi, ki so stopali preko mojega groba. Živeli so in so govorili glasno in veselo, jaz pa sem ležal globoko pod težko prstjo in sa msem se ukvar j al z zaduhlimi, samosvojimi mislimi, mislimi mrtveca, in sem sovražil druge, ker niso mislili kakor jaz in ker so stopali lahko in veselo preko mojega groba. In zdaj sem se zdramil in sem zavzdihnil in breme se je odvalilo. Prišla je v moje srce ljubezen, tista ljubezen, ki je edino močna dovolj, da vzdigne človeka iz groba. Spala je v meni, pod težo žalostnega in grenkega življenja, ali dotaknila se je njenih oči mehka in topla roka in trepalnice so se zgenile in zbudila se je . Z veliko močjo me je vsega objela; od juga gor je zapiha) spomladanski veter in mi je prinesel pozdrave od tiste zemlje ki me je bila nevidna roka izru-vala iž njene prsti, izruvala s koreninami, da so zakrvavele; zašumelo je od Raskovca in od Javornika gor, spomladanske hlapove z ljubljanskega polja je prinesel veter 4° Ringa,' slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov farne cerkve svetega Pavla. Tako mi je prinesel veter pozdrave o(J siromašne matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar ... Prišlo je bilo pismo od moje pozabljene ljubice, in ko sem .ga odprl, je vse zadišalo po tistih časih, po tistih nedolžnih poljubih, po sončnih travnikih, kjer sva se sprehajala, po kostanjevem gozdiču, kjer sva sedela na klopi in se je stiskala k meni, ker so padale težke kaplje izza listja, tako da se je njena mokra bluza oprijemala roke; zadišalo je po preteklosti, po mladosti, po tisti lepi zemlji tam na jugu; nekoliko so se bile odpahnile duri, ljubezniva roka moje polpozabljene, - z9 zmerom izgubljene ljubice jih je odpahnila in že so se odprle na stežaj in vse se je vračalo s sončno, veliko silo in kakor od pepela se je razsul in je padel od mene mrliški prt in je padla od mojih oči mrena, ki sem bil gledal skozi njo na temen svet. To se je zgodilo, ko je bil lep dan in. so se hiše svetile v soncu in je po vrtovih poganjalo mokro zelenje. Zvečer sem šel v kavarno in sem pozdravil prijatelja, ki je sedel za mizo v oblaku tobako-vega dima. Opazil je moj vroči obraz in moje razposajene oči in se je začudil, skoro je bil razžaljen. Pust in mrtev, kakor je bil, ni maral gledati veselih obrazov. Povedal sem mu, da praznujem praznik svojega vstajenja. In ker je bilo v meni polno mlade moči, ki je čakala, da se izlije v predrzna dela, sem mu pravil o svojih načrtih in upov velikosti in neizmernem številu. Kadil je in me je poslušal; časih se je ozrl postrani name. Ko sem obmolknil, nekoliko potrt in plašen pod hladnim pogledom njegovih oči, še je naslonil s komolcem ob mizo in je izpregovoril. Govoril je počasi in mirno, ne da bi mi gledal naravnost v obraz. "Ali se spominjaš na Have-laarja Multatulijevega, na lepo povest o Said ju? Ko se je vrnil Saidja v domačo vas, je čakal pod drevesom vso noč, da bi mu prišla ljubica ob zori naproti, kakor" sta se zmenila ob slove- bilo. Tekel je navzdol, do konca in se je vrnil — hiše ni bilo. Vse hiše so stale tam kakor nekdaj, samo hiše njegove ljubice ni bilo. Ubogi Saidija je mislil, da je zblaznel in je tekel spet navzdol in spet navzgor — vse je bilo kakor prej, ali hiše njegove ljubice ni bilo . . . Glej, v Pariz so prišli vsi narodi v goste. Ob "cesti narodov" so si napravili domove, kolikor manjši je bil narod, toliko večjega in lepšega si je napravil. In ko bi bil ti prišel na tisto cesto in bi iskal svoj dom, bi hodil po cesti kakor Saidja; navzdol do konca in spet navzgor — vse hiše bi stale tam, tvojega doma pa ne bi bilo; tekel bi navzdol, tvoje oči bi bile okrvavele in blazne od strahu; in bi tekel in bi se vračal in bi nenašel svojega doma. Vse hiše so bile tam, tvoje hiše ni bilo. Ti si bil tujec tam, vagabund brez doma, Ce bi bil kdo prišel in bi te vprašal: "Kdo si? Odkod si? Pokaži mi svoj dom!" bi povesil oči in bi sklonil hrbet in bi mu ne odgovoril. Zato je neumno vsako veselje in vsako upanje. Ti nimaš doma to se pravi, da si veja brez debla, odkrhnjena veja, ki je padla na gnilo listje in se tam suši in naposled segnije. Ti nimiaš doma; tvoje misli so tuje, kakor ti jih je nanesel veter od vseh strani, vsako tvoje delo je tuje, vzraslo iz tujih tal, svaka tvoja beseda je tuja, zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več tvoj. Kako bi zelenela veja na gnilem listju, odkrhnjena od debla? Mi smo veje, ki gnijemo, ker ni soka iz debla, da bi nam dajal moči. Povej mi, odkod ti je prišla navdušenost za delo, za življenje? Premisli dobro, poglej svojo dušo v čistem ogledalu, brezobzirno si razodeni izvor in smoter svojega duševnega nehanja in spoznal boš, da nimaš doma. Tvoja rojstna hiša, dragi moj, je podobna ciganskemu vozu, ki roma od kraja do kraja. Ker nimaš studenca, ki bi ti dajal ponosa in ljubezni in moči, zato tudi nimaš nikogar, da bi mu bil hvaležen. Kakor je vse tvoje nehanje tuje, tako je tudi brezpomembno. Kdor ti ničesar. ne daje, bi bilo neumno, da bi mu ti kaj dajal. In nemogoče je, da bi mu dajal. Zakaj darovanja ni na svetu, vse je samo vračanje. Kar si bil nabral drugod, vrni spet tistim, ki so ti bili dali; pojdi in išči jih, če jim je do povračila." Jaz pa sem šel in sem romal po cesti poln veselja in, mladosti, jaz ubogi Saidja. , Slišal sem njegove besede in slišal sem, kako je stokalo v njih, da, videl sem, kako je bi la vzvela vsaka njih iz gorkfe srčne krvi. Sram ga je bilo siromašne matere in bil se ie po licih, zato ker ga ie bilo kronano namesto z diademom, — nagni k meni, sinu, svoje ljubljeno, s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni dar, ki ti ga prinašam, siromašne matere ponižni sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga! mimo visokih domov in sem bi vesel in ponosen, zakaj ni j6 bolj' sladke in rodovitne ljubez ni od ljubezni sinov, ki nimajo od svoje matere drugega, nego to sladko in rodovitno ljubezen, vredno prostranega doma in Romal sem po široki cesti, vse te široke in ponosne ceste. Proga Šamac-Sarajevo— pot do naših rudnih zakladov Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" zato ker ga je bilo sram. Večer je bil jasen in po vrtovih je zelenelo. In zašumelo je od Javornika in od Raskov ča gor, slišal sem v vetru za molklo petje zvonov farne cei"-kve sv. Pavla. Tako mi je prinašal veter pozdrave od uboge matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar. Težko in čudovito sladko mi je bilo. Hodil sem po široki cesti narodov, in tam so visoki domovi. Hodil sem, neznanefc brez doma, moje, moje srce pa se je stiskalo in širilo od velike bolečine ifi radosti polne ljubezni do matere, ki nima doma; ne dal bi bil te ljubezni za vse bogastvo domov, ki so stali tam ob cesti tako bahato: "Glej, berač si in tvoja suknja je zakrpana in tvoje bose noge so vse razbolene in oprašene od nestalnega romanja!" Ej, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega nehanja začetek in cilj! Kako sb žuljeve in zgrbljene Med našo prvo petletko bo treba ustvariti podlago za razvoj industrije, kar pomeni, da bo treba razen elektrifikacije države tudi položiti trdne temelje bomo mnogo večje količine surovin kakor doselj,. ki nam jih bo nudila naša zemlja. Prav zaradi tega ima nova proga Šamac— Sarajevo izreden pomen, ker bo ključ do največje zakladnice rudnih zakladov v naši državi, šele s to progo normalne širine bo dobila Bosna v našem gospodarstvu pravi pomen ter se bo dvignila iz fevdalne zaostalosti v nepredno industrijsko deželo. Nova zelenica v osrčje Bosne bi bila potrebna že zaf-adi samih izredno bogatih ležišč rjavega premoga. Ta ležišča so bila doslej izkoriščala le v neznatni meri. Vedeti moramo, da obsega premogovni bazen med Sarajevom in Zeničo okrog 900 km. Zdaj kopljejo premog le v treh premogovnikih: Zenici, Kaknju in Brezi. Zaradi povsem neu-strežnega prometnega omrežja je zmogljivost teh premogovnikov premalo izkoriščana. Toda razen bogatih ležišč premoga je v Bosni tudi mnogo želežne rude. Zdaj izkoriščamo železno rudo v Bosni le v Varešu in Ljubiji, a še tam v manjšem obsegu. Železarska industrija v Varešu in Zenici se ni mogla primerno razviti — prav tako zaradi slabih prometnih zvez. V Bosni pa se skrivajo tudi mnogi drugi rudni zakladi, ki so skoraj prav tako pomembni, kakor ležišča premoga in železne rude. To velja zlasti za manago-novo rudo, baker, srebro itd. Vse te smurovine so zelo potrebne za našo industrijo, tako za železarstvo, kakor tudi za kemično industrijo. Razen doslej znanega premo*-govnega bazena bo mogoče po zgraditvi proge v dolini reke Bosne odpreti še številne druge premogovnike ter začeti izkoriščati manj znana premogovna ležišča med Pribiničem, Tesli-cem in Tešnjem. V poštev bodo prišla tudi premogovna ležišča jugozahodno od Maglaja. Kakovost tamkajšnjega premoga je zelo velika, tako da bo ta premog še posebno pomemben za našo industrijo. Nadalje bo mogoče izkoriščati premogovni bazen zahodno od Doboja, ki teži proti dolini reke Bosne. odkrita vsa ležišča v širši okolici Cevljanovica. Zadnje čase so se začela geološka raziskovanja južno od Cevljanovica. Sledovi manganove rude se kažejo tudi severno-zahodrio od Vareša, jugovzhodno od Prnjavora, ob progi Uso-ra-Teslič, na področju Ljubic-Planine in dolini krivaje, jugovzhodno od Zavidoviča. Druga pomembna ruda za železarstvo je krom. Pomembna ležišča kromita so severno od Vareša v dolini reke Krivaje, Duboštice in Tribije. Žile te rude se razprostirajo na področju okrog 114 kvadratnih metrov. V poštev bodo prišla še ležišča drugih pomembnih rud, zlasti za kemično industrijo in del-nb tudi za stavbarstvo. Omeniti je treba magnezit, dalje arzen, pirit in barit. Ležišča teh rud so znana v širši okolici Fojnice in Kreševa. Tako je pri Kreševu najpomembnejše ležišče barita v Jugoslaviji. Do neke mere so znana ležišča barita tudi pri Bu-sovači. V Bakovičih so včasih že izkoriščali piritno rudo, ki vsebuje precejšnje količine srebra in zlata. Med raznimi dragocenimi rudami je treba omeniti še bakreno, živo srebro in in antimon. Ležišča teh rud so pri Busova-či. Posebej je treba naglasiti, da so vsa ta ležišča rud v Bosni le površno raziskana. Zgraditev proge normalne širine pomeni razvoj rudarstva v Bosni in v zvezi s tefn težke industrije, ki je podlaga za razvoj vse industrije. Bosna bo dajala potrebne surovine naši kemični, tekstilni, papirniški industriji in še neštetim drugim industrijskim strokam. Šele, če imamo vse to pred očmi, nam postane dovolj jasno, kakšnega izrednega pomena bo nova proga Ša-mac-Sarajevo, ne le za Ljudsko republiko Bosno in Hercegovino, temveč za vso državo. Zato smo pa tudi dolžni sodelovati vsi pri graditvi te proge ter napeti vse sile, da bo zgrajena v določenem času. tako ob Vzhodnem, kakor ob Severnem Ledenem, ob Črnem, Azovskfem in ob Kaspiškfem morju. V aprilu 1938 so pluli prvič v ruski zgodovini veliki parniki, ki jim pravijo zaradi številnih zgradb na krovu 'misisipski parniki", po Volgi, Oki in Moskvi do glavnega mesta, česar se ni doseglo v carski Rjišiji, je uspelo z udarniškim delom take rekoč bre^ stroškov pod Sovje-ti. Leta 1935 je bila s tako imenovanim Stalinovim prekopom dosežena tudi za bojne ladje uporabljiva zveza med Vzhodnim in Belim morjem. Tri leta pozneje je bil dograjen prekop Volga-Moskva z velikim jezom tik pred glavnim mestom. Ta jez je velik približno 360 km (za primer Brač, največji dalmatinski otok meri 395 km) in je dobil z vso pravico ime "Moskovsko morje". To pomeni, da se smatra Moskva za obmorsko mesto, saj se videvajo veliki parniki že v mestu samem. Prekop Volga-Moskva je dolg 128 km in je tretji med največ-^ jimi prekopi, prekašata ga po dolgosti le Stalinov in , Sueški prekop. Volga-Moskva je sedem velikih za jez, več ogromnih črpalk, ki odvažajo dnevno pol milijarde veder vode. Med Ce-repovcem in Volgo pri Ribinsku leži poleg tega še zaježeno jezero, veliko približno 900 km., torej kakor jezero Onega in je največje umetno jezero na svetu. Zveza med Volgo in Donom je tudi že dokončana in ta zveza pripelje tako rekoč Moskvo Črnemu morju. Ni treba še posebej poudarjati, kako se je vsemi temi zvezami ojačil in izboljšal promet. Moskva ob petih morjih bi se lahko primerjala z ogrominim pajkom sredi velike mreže, razprostirajoče se preko cele evropske Rusije. Novice iz Jugoslavije Razdeljevanje racioniranih industrijskih predmetov Na nakaznico za industrijske proizvode smejo imetniki nabav-1 j a t i racionirane industrijske predmete samo na področju onega okraja, oziroma mesthega Ijildskega odbora, kjer je bila izdana. Izjemoma lahko kupujejo racionirane industrijske predmete potrošniki okrajev Ljubljana-okolica in Maribor-okolica v mestih Ljubljana, oziroma Celje ali Maribor. Razen tega pa lahko potrošniki iz katerega koli okraja LR Slovenije nabavljajo racionirano industrijsko blago na svojo industrijsko karto v državnem trgovsken). podjetju NA-MA v Ljubljani, ter v oni mestni trgovini v Celju ali Mariboru, ki jo za to odredi ministrstvo za za trgovino in preskrbo LR Slovenije, to sta Ljudski magazin Celje in Mestno trgovsko podjetje Maribor. V kolikor se jaylja potreba, smejo Mestni LO odrediti, da se navedenim podjetjem dodeli tudi iz njim preostalega kontinenta določeni del tekstilij, emajli-rane posode, jedilnega pribora, odnosno, da se jim dodele tudi drugi racionirani predmeti. Zaradi pravilnega nakazovanja se opozarjajo MLO Ljublja-' na,* Celje in Maribor, da smejo' razpolagati (t. j. izdajati naka-i žila) od določene količine v teh trgovskih podjetjih zaenkrat le za polpvično količino blaga, do-! čim mora ostati druga polovica | na razpolago potrošnikom kupcem iz ostalih krajev. j Pri vsem tem ne smejo mest-, ni ljudski odbori postopati bi-' rokratsko, sebično ali šablon-' sko, temveč morajo urediti svo-' je poslovanje tako, da bo odredba dosegla svoj namen in korist v preskrbi širokega po-' trošniškega kroga onih krajev,' ki z^, enkrat še nimajo razvite trgovske mreže in ki po stari navadi že od nekdaj kupujejo v: teh središčih. ! v Uspehi v usnjarslii in obut-venini industriji Na plenarnem zasedanju Zveze delavcev in nameščencev usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije v Zagrebu je bilo ugotovljeno, da Zveza šteje okrog 28.000 članov. V novem-berskem tekmovanju so bile udeležene vse podružnice. Proizvodno nalogo so izpolnili za 107.57%, proizvodne stroške so znižali za 5.7%. Kakovost izdelkov se je zboljšala za 20.80. Najboljši delovni kolektiv v usnjarski industriji je bil v obratu št. 2 karlovške usnjarne. Okrog 19% delavcev in nameščencev te stroke še vedno ni sindikalno organiziranih. I Le ena desetina mlečne i se izpremeni v maslo. teže 9= LEARN TO DANCE y Don't sit on the | 50 OH _ $2.00 S i d elines because you can't afford io learn how to dance. Now Is your chance. Due to our low overhead, our rates are within the reach of all. You pay for lessons and not high expenses. Beginners or advanced, young or old, learn the Waltz, Fox Trot, Jitterbug, Rhumba, Tango, Tap, etc. Weekly dance given for stud^ts only to learn to lead or follX)W correctly. Enroll today and danco tomorrow. WANTED Fifty children, 3 J'ears and up, also adults to be trained for radio and stage dancing. New classes, or private lessons are now forming in tap, 'toe, ballet, acrobatic and ballroom dancing. If they sliow talent fur the art they will liave the opportunity of performing on radio and stage. Dancing develops health, culture, character and poise—very often leads to money and juccess. Mothers, give your child this opportunity. Wi us develop their talent. To derive full benefit from classes phone today. Call EX 6212 for Appointment JORDAN STUDIO, 5927 Euclid ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 linill I f^innniT su. Čakal je in ljubice ni bilo. In tvoje uboge svete roke, — bla-je šel v vas, in po vasi navzdol,' goslovi me, sina, z ubogimi sve-konca in spet po vasi na-' tirni rokami. Tvoje čelo je polno ^2gor; hiše njegove ljubice ni skrbi in trpljenja, s trnjem je'slej že izkoriščali, toda niso bila Ležišča železne rude v Varešu bo mogoče V polni meri izkoriščati šele po zgraditvi nove proge. Šele poslej se bo lahko neovirano razvijalo železarstvo v Bosni. Hkrati se bodo pospešila raziskovalna geološka dela, tako da bodo nedvomno odkrita še mnoga nova ležišča v širši okolici Vareša. Sicer pa vareška ležišča železne rude niso edina in pomembna za našo industrijo v Bosni. Tako so številna ležišča he-matita na gorskem področju med Travnikom in Jajcem. Ležišča železne rude je pa treba pričakovati tudi na obsežnem ozemlju gore. Vratnice med Gornjim Vakutom in Pojnico. V okolici Fojnice in Kreševa so že v prejšnjih časih do neke mere izkoriščali železno rudo. Za proizvodnjo jekla so potrebne tudi druge rude, ki jih je, kakor kaže, dovolj v srednji Bosni. Ležišča teh rud so bila doslej premalo raziskana ali pa sploh ne. V poštev prihaja predvsem manganova ruda. Ležišča te rude pri Cevljanbviču so do Mesto ob petih morjih Kar je malokomu znano m kar zasluži iz zemljepisno političnih, gospodarskih in tudi vojaških vzrokov največjo pažnjo, je dejstvo da leži Moskva, glavno mesto Zveze socialističnih sovjetskih republik, ob petih morjih, kar je dosegla s tihim in trdovratnim delom. Moskva leži najprej ne samo za majhne rečne ladje, marveč tudi za velike oceanske in vojne parnike Dr Asvald Aranha iz Brazilije je novi predsednik posebhe skupščine organizacije Združenih narodov. The EMBASSY Bar 300 W. Center St., Anaheini, Calif. v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE - 28 milj od Los Angeles na Route 101 * * $ Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrana # » * PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJL ZA OBISK v « « Lastnika: Sitter in Chas. Lusin bivša Clevelandčana Kdo se upa ha dvoboj? Z Lizo Merville se ni za šaliti! Ne morete jo žaliti in ji nadevati razna žaljiva ihiena. Pred kratkim je v Parizu povabila na dvoboj s pištolami nekega dramskega kritika in zmagala! ^ mm:.. <;;;*■ ■ ftnnmmjatiTTnTiTriTiiniimmrT Metalec diska Mel Sheehan iz University v Missouri je vrgel disk 155 čevljev in 5 in pol pal-CeV ter postal zmagovalec na tekmah v Drake. ■ i SLOVENSKA KUHARICA 3 NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku JE NAPRODAJ V URADU "ENAKOPRAVNOSTI" CENA KNJIGI $5 i m STRAN 4 >ooooooooooooooo<>oooooooooooooo> I ■ JOHN GALSWORTHY 0 I TEMNI CVET ROMAN M i o Oooooooo<>ooooooooooooooooooooooo< (Nadaljevanje ) ' Tretje poglavje Ko se je dečko poslovil, in ga je spremila do ceste, je Ana za trenutek postala v pramenu sončne luči, ki je silila skozi odprta vrata, in si pritisnila roke na lica, ki so ji plamenela. Nato je zaprla in pritisnila čelo na šipo; nič ni videla. Srce ji je naglo utripalo; vedno in vedno si je obnavljala prizor, ki ga je pravkar doživela. To je pomenilo vse več nego je bilo videti . . Čeprav jo je vedno obhajalo domotožje, in zlasti proti koncu poletnega tečaja, je bilo letos le čisto drugačno čustvo, ki jo je gnalo, da je rekla'svojemu m,ožu: "Rada bi šla v gore!" Ze dvanajst let si je želela vsako poletje v gore, a ni nikdar prosila; letos je prosila, pa si ni želela iti. Zato se je nenadoma zavedla zagonetnega dejstva, da si ni želela z Angleškega, in vzroka, zakaj je zdaj prišla in prosila, da bi smela iti. Zakaj pa je rekla: "Da, mislim, da naj gre!" Ko je vendar hotela oditi prav zato, da bi se iz-nebila misli na tega mladeniča? Življenje je bilo nepojmljiv boj med trezno zavestjo in burnim hrepenenjem; nestalna, bliskovita, bolestna igra! Kako dolgo je bilo zdaj od tistega dne, ko je prišel prvič na obed, tih in plah, in se je iznenada za-smehljal, kakor da se je znotraj ves zasvetil — od tistega dne, ko je pozneje rekla svojemu možu: "Ah to je angel j!" Niti leto dni ne — začetkom zadnjega tečaja v oktobru je bilo." "Bil je drugačen nego vsi drugi vrstni- ALI STE PRIHLAJENi: Pri nas imamo izborho zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. MANDEL DRUG 15702 WATERLOO BD. ŽENSKE! Sedaj je prvič, da imate priliko dobiti žensko spodnjo opravo v enemu komadu— mere 36 do 50. To je izdelek "Fruit of the Loom," ki je jamčen, da vam nudi popolno zadovoljstvo. ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR AVE. EN 8042 ki; ne da bi bil čudežno dete z nepočesanimi lasmi, mahedravo obleko in bistro goVor-ico; pač pa zaradi nečesa — nečesa — ah, čisto posebnega; ker je bil — on; ker se ji je zahotelo vzeti njegovo glavo med dlani in jo poljubiti. Tako dobro se je spominjala dne, ko jo je to hre-penje prvič obšlo. Povabila ga je na čaj, bilo je prve dni velikonočnega tečaja; gladil je njeno mačko, ki je vselej prišla k njemu, in ji pripovedoval, kako se je odločil, da bo kipar, da se pa njegov varuh upira, tako da seveda ne. more začeti, dokl6r nima let. Svetiljka na mizi je imela rožnat senčnik; on je bil veslal — dan je bil jako mrzel — in lica so mu žarela; sicer so mu bila nekoliko bleda. In nenadoma se je nasmehnil: "Grozno je čakati, ali ne?" Takrat toliko da ni iztegnila rok, da bi jpritisnila njegovo čelo na svoje ustnice. Takrat je mislila, da si ga želi poljubiti, ker bi bilo tako lepo, biti njegova mati — lah- EAMER'S RESTAURANT 742 East 185th Street - KE1444 ZA FINE OBEDE IN DOMAČE PECIVO OBIŠČITE NAŠO RESTAVRAQJO Odprto dnevno od 6.30 zj. do 8.30 zv. Ob nedeljah od 10. zj. do 8. zv.