Narotnfna znaša letno 30 Din, polletno 15 Dia, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev, i osn UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 fshal® vsa is© nadiije 1. LETO Murska Sobota, 13. novembra 1932. Cena oglsse« Na oglasni strani: cela strati 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražfl. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. 37 Naše nujne zahteve. Ob priliki zadnjega velikega zborovanja JRKD. v Mariboru, na katerem so bili navzoči tudi nekateri gg. ministri jim je sreski odbor JRKD, v M. Soboti predložil sledeče prošnje v čimprejšnjo rešitev. 1) Državna meja, kakor jo je ootegnila mirovna pogodba z Avstrijo in Madžsrsko, je premnogim našim kmetom razkosala njihova posestva. Večji ali manjši kosi posestva naših kmetov leže preko meje v inozemstvu ob meji ali pa nekoliko oddaljeni od meje. Ti kosi so za naše kmete živ-ljeriske važnosti, ker na njih pridelajo največ pridelkov za svoje preživljanje. Po neki nam neumevni odredbi pa morajo naši kmetje plačati carino za one pridelke, ki jih hočejo pripeljati iz svojih posestev v inozemstvu semkaj na svoj doni. Ker je ta carina visoka, v mnogih slučajih presega celo vrednost pridelka, so primorani kratkomalo pustiti te pridelke propasti v inozemstvu ali pa jih pod ceno prodat;, sami pa so navezani na pomanjkanje, da celo na stradanje. Nujno in vljudno prosimo, da se izda odredba, po kateri morejo naši dvo-lastniki svoje pridelke iz zemlje, ki jim leži v inozemstvu, semkaj spraviti brez carine. Ako se ne izdajo te odredbe in odpravi to neumljivo pobiranje carine, ne bo nikdar narod ob meji zadovoljen, edino zadovoljen narod pa je najuspešnejši čuvar meje. 2) Dohodek prekmurskemu kmetu nosi le živinoreja. Cena živini pa je izmed vseh predmetov sorazmerno . najbolj padla in vsled tega vrgla naše Prekmurske kmete, četudi so bili preje trdni, v beračijo. Vzrok temu padcu ceu je kontingentiranje izvoza v Avstrijo, kamor je šla ves čas predvsem živina iz Prekmurja. Ker nima naš kmet prodati drugega nego živino, vljudno in ponovno prosimo, da se pri dodelitvi kontingenta za izvoz živine v Avstrijo predvsem upošteva naše Prekmurje. 3) Na nižji gimnaziji v Murski Soboti poučuje radi redukcij sedaj le en profesor, ostale učne moči so suplenti in predmetni učitelji. Ti morajo poučevati sedaj celo predmete, za katere niso kvalificirani, nekateri predmeti se pa v tekočem šolskem letu sploh ne poučujejo. V interesu naše učeče se mladine, ki ima biti bodoči voditelj naroda prosimo, da nujno na nižjo realno gimnazijo v Murski Soboti imenuje zadosti kvalificiranih učnih moči. 4) Nujna definitivna rešitev agr. reforme je ena glavnih zahtev našega prekmurskega gospodarstva. Danes naši agrarni interesenti ne vedo, kaj in koliko zemlje njim ostane, zato si to niti ne upajo dovolj intenzivno obdelovati. Naravno, saj vsaka nesi-gurnost dela človeka malodušnega, zato vljudno prosimo, da se čimpreje odpošlje semkaj ambulantna komisija, ki bo v smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme definitivno rešila to nesigurno stanje. 5) Izvoz največjega dela našega sreza je usmerjen proti Muri in preko nje dalje. Ta promet gravitira na Pe-tajnce, kjer preko Mure še danes vozi le brod in vzdržuje promet, ki odgovarja potrebi po velikem mostu, Vsa leta sem že prosi naše ljudstvo, da se pri Petajncih zgradi most, a dalje nego do študiranja tozadevnih načrtov se ne pride. Zato vljudno prosimo, da se zadeva pospeši in ta most čimpreje zgradi. 6) Po zakonu o spremembi zakona o trošarinah in taksah ne smejo občine razun mestnih pobirat na vino večje trošarine nego 50 Din od enega hI. Tozadevna določba v zakonu govori pri tem o občinah, ne pa tudi o trgih. Vendar je izšlo pojasnilo, da spadajo semkaj med te omejitve tudi trgi. Ako bo ta zakon obveljal, bo mnogo naših podeželskih občin, predvsem trgi, moralo s prihodnjim novim letom znižati trošarino na 50 p. Ako bo ta predpis obveljal, bo prišlo znižanje trošarin v korist krčmarjev, ker ni računati, da bodo le ti dražje plačevali vino pri vinogradniku ali ga v svojih obratih cenejše prodajali. Na drugi strani pa bodo morale občine povišati svoje občinske doklade, kar pa je proti načelom pametnega občinskega gospodarstva ter proti odredbi ministrstva financ, da se občinskih doklsd ne sme zvišati. Ni po našem naziranju tehtnega rezioga, da se ne bi občinam i v nadalje dovolila, da pobirajo trošarino v dosedanji izmeri. Zato prosimo, da se nujno izda odredba, da smejo podeželske občine, vsaj trške, pobirati trošarino v dosedanji izmeri ali vsaj en dinar cd litra vina. Zadeva je nujna, ker morajo občine svoje proračune za leto 1933 že sestaviti. 7) Vsled goste obljudenosti Prekmurja ne morejo vsi naši ljudje najti doma svojega zaslužka in kruha. Primorani so hoditi od spomladi do jeseni na sezonska poljska dela drugam, predvsem v inozemstvo. Svojčas so hodili na Madžarsko, ki pa je pred leti to preprečila. Sedaj so navezani na Francijo in Nemčijo. Vljudno prosimo, da Kr. vlada i v nadalje stori vse možno, da bodo mogli naši prekmurski poljski delavci i v prihodnjem letu v kar največjem številu oditi na sezonsko delo v Francijo in v Nemčijo. * Naš srez je bil eden izmed onih, ki je dal 8. novembra 1931 pri volitvah odstotno največ glasov. S tem so naši ljudje nedvoumno dokumentirali javno svojo državljansko zavest. Sklicujemo se na to dejstvo s prošnjo, da se to upošteva pri reševanju potreb našega ljudstva, ki ne stavi takih zahtev, ki se ne bi dale izvesti. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Stalni odbori senata, so se po zadnji izvolitvi konstituirali. — V četrtek, dne 3. t. m. je v soglasju z vsemi član? kabineta, ministrski predsednik dr. Milan Srskič podal demisijo celokupne vlade. Nj. Vel. kralj je ostavko sprejel. Ostavka vlade je bila v zvezi z definitivno organizacijo J. R. K. D., z novim konstituiranjem Narodnega predstavništva in z novim konstituiranjem predsedstva poslanskega kluba. Mandat za sestavo nove vlade pa je bil ponovno poverjen g. dr. Srskiču. V novi vladi, katero je sestavil in ki je bila že zaprisežena, so se ižvršile nekatere spremembe, tako predvsem v trgovinskem ministrstvu, kjer je zamenjal dosedanjega trgovinskega ministra g. Mo-horiča, minister n. r. dr. Ilija Sumen-kovič. Ministra gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj sta ostala na svojih dosedanjih položajih s tem, da je g. dr. Kramer določen za stalnega namestnika ministrskega predsednika. G. Mohorič odhaja z vsemi znaki najvišjega priznanja za svoje delo. Nj. Velj. kralj ga je povodom postavitve na razpoloženje odlikoval z lento Jugoslovanske krone, torej z odlikovanjem, ki ga dobivajo običajno le ministri po daljšem službovanju. — Trgovinski minister je ukinil odredbo o navodilih za obvezno zavarovanje potnikov od strani avtobusnih podjetij. — V Mariboru se je vršilo veliko ma-nifestacijsko zborovanje. Udeležba iz Maribora in okolice je bila zelo ve- Romunija. Romunska vlada je prosila poijsko vlado za posredovanje glede obnovitve pogajanj s sovjetsko vlado, za sklenitev pogodbe o nenapadanju. Poljska vlada je prošnjo odklonila, ker se noče vmešavati v pogajanja. Poljska. Iz zdravstvenih razlogov je odstopil zunanji minister Za-leski. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan polkovnik Josip Beck. Ostavka Zaleskega pomeni silno važen dogodek v poljski politiki, saj je bil zunanji minister od 1.1926. naprej. Izjava. .'CC lika. Na zborovanju so bili navzoči ministri dr. Kramer in Pucelj ter številni senatorji in narodni poslanci, — V Beogradu se je vršilo razvitje zastave invalidskega udruženja, ki jo je poklonil našim invalidom Nj. Vel. kralj. — Notranji minister je predložil Narodni skupščini v proučevanje načrt zakona o občinah. Nemčija. Zadnjo nedeljo so nemški volilci stopili letos že petič k volilnim žatam. Volili so zopet novi državni zbor. V splošnem je bila (mnogo manjša) volilna udeležba, kar se je pokazalo že pri agitacijah. Volitve so potekle v splošnem mirno, le po nekod je prišlo do manjših spopadih, ki pa niso zahtevali človeških žrtev. Značilno je, da je Hitler pri teh volitvah zelo nazadoval ter ima od prejšnjih 250 mandatov le še 195 ali za preko 2 miljona manj glasov. Na glasovih pa so pridobili nemški na-cionalci in komunisti. Volitve so pokazale, da je večina nemškega ljudstva proti sedanji Papenovi vladi. Španija. V zadnjem času se je mudil v Madridu francoski ministrski predsednik Herriot. Ob tej priliki so bile podpisane razne konvencije med Španijo in Francijo. Spričo Herrioto-vega poseta v Madridu, se bo prav gotovo izpremenila smer španske zunanje politike. — Borba proti cerkvi zavzema v Španiji vedno ostrejše oblike. Nasprotniki vere zažigajo cerkve, pri čemur pride tudi do spopadov med prebivalstvom samim. Podpisani Bohar Adt in izvozničar v Dolnji Len -tvi . javljam na oglas in članek, £ vljena v Novinah dne 6. novembri 1932 št. 44., sledeče: O priliki mojega potuvasja ^roži Črensovce me je dal ix)kiicati k sebi g. Klekl Jožef župnik iok. ter me vpraševal o zadevi izi oza živine. Pojasnil sem mu, da sem ' • :. 'ejet po shodu v Beltincih zel cd g. ministra dr. Kramer a, mi je i obljubil pomoč glede izvo svojo obljubo izpolnil. N uvedel sem * tudi, koliko sem po shodi v Beltincih izvozil. Nato me je v ra*; žena." Naši malčki bodo prav veseli .'ga sporočila, saj jih čakajo zopet ~ zabave in zlatega smeha, česar pač nikoli ne branijo. Pridite I — Predavanje o štednji. Naša šolska zavoda sta priredila predavanje o štednji 4. novembra v meščanski Šoli. Predavali so gg. Farazin, Horvat in Verbanjšek. Udeležba je bila precej velika. — Vodna zadruga. Novoimeno-vani odbor Vodne zadruge je imel minulo nedeljo prvo sejo. Seja je trajala nad štiri ure in so bili doprine-šeni zelo važni sklepi. O seji bomo poročali prihodnjič obširneje, ker bo to zanimalo vse interesente vodne zadruge. — Kuhinja za učence tukajšnjih šol se otvori te dni. Kuratorij se je konstituiral in je predsednik katehet g. Verbanjšek, tajnik g Dobernik in blagajničarka g. Brflnerjeva. Prehranjevalna akcija. Na intervencijo g. poslanca Benka je ministrski svet odobril prevoznice za X vožnjo in sicer za: 150 vagonov sena, 30 vagonov koruze in 10 vagonov otrobi, ki so določeni za mursko-soboški srez. Seno bo že prihodnji teden prispelo in bo po 50 Din stot. Kmetje, ki ga bodo vzeli, bodo prav zadovoljni, saj je izbrane vrste. Za to prehranjevalno akcijo je sreski kmetijski odbor dal 70.000 Din. podpore. Do sedaj je bilo prijavljeno od občin le za 40 vagonov sena, radi tega se občine ponovno pozivajo, predvsem one, ki še niso poslale prijavnic, naj to takoj napravijo, da dobijo potrebno količino krme. •B Dolnja Lendava . — Martinov večer. Rdeči križ v Dol. Lendavi priredi Martinov večer v HBdjo dhe 13. t. m. Na programu so «ajrazIHhwjše točke kulturnega in tu-pu zabavnega značaja. Cisti dohodek je namenjen za dobrodelne svrhe, DOPISI — Dobrovnik. Murska Krajina je že pisala o pripravah za napeljavo telefona v našo občino. Kako velikega pomena je telefon v občini, ki ima velik okoliš, ni treba povdarjati. To je uvidela tudi oblast. Da dobi naša občina telefon, je na prošnjo naše krajevne organizacije, napravil potrebne korake tudi g. poslanec Hajdinjak. Zadeva je sedaj tako daleč dozorela, da je pristojna oblast pripravljena na praviti telefon, ako občina prispeva obljubljenih 10 tisoč dinarje. Na ob čini je teJaj, da drži svojo obljubo in da da teh 10 tisoč D. Naša občina je razmeroma z drugimi občinami bogata, saj doslej ni poznala nobenih občinskih doklad ; vse obč. izdatke je krila z dohodki cd obč. premoženja. Upamo torej, da bo občina kmalu dala ta denar, da se lahko z delom čimprej prične. Odranci. Vse občuduje našo lepo šolo. Res je šola lepa, a stala je veliko in občani smo zelo obremenjeni z dajatvami za šolo. Vendar pa še nismo obupali. Dobili smo nekaj podpore po posredovanju g. poslanca, kar nam je silno dobro prišlo. Da pa zamoremo izplačati vse podjetni ke čimprej, si nismo mogli pomagati drugače, kakor da smo najeli posojilo. Ali kje dobiti v današnjih časih posojilo, ko se niti vlogfe ne izplačujejo povsod ? To je bilo res nad vse težavno vnra*a«u nanj jC delafo sive lase. Po posredovanju našega ro jaka g. poslanca pa se nam je hirala Bogu tudi to posrečilo. Dobili smo večje posojilo na daljši čas od mestne hranilnice v Ljubljani, pod zelo ugodnimi pogoji. Večje vsote denarja dobiti na posojilo pri denarnih zavodih je danes res skoraj nemogoča večji je sedaj i ?peh, da smo mi lahko dobili nujno potrebno posojilo. Ljubljanska mestna občina je s tem činom res pokazala, da ima srce tudi za Prekmurje, da nam hoče priskočiti na pomoč. Zahvalju jemo se g. poslancu za njegovo pomoč, ki je omogočila, da se plačevanje na ta način lahko prenese na poz nejša leta, ko bodo, upamo, boljši časi. — Banuta. Pretekli teden, v torek zvečer, je nenadoma začela goreti velika oslica sena last Šumske uprave. Ogenj je bil sigurno podtaknjen, drugače se ne more tolmačiti, kako je nastal požar. Prišli so gasilci iz okoliških vasi, vendar se goreče seno ni dalo pogasiti, ampak se je žarilo še drugi dan. Škoda je precej velika, zlasti sedaj, ko je tako pomanjkanje krme. — Filovei. Vendar enkrat srno dobili župana v cbčini. Kakor je znano, je že minulo spomlad umrl župan Horvat. Od tistega časa pa doslej je vodil županske posle podžupan g. Ošlaj. Sedaj je oblast imenovala g. Ošlaja za župana, na izpraznjeno mesto svetovalca pa je imenovan g. Oš Iaj Joško — Žiški. Novine so prinesh vest o izpremembi v obč. odboru, ki se je izvršila. Iz te vesti se vidi, da Novine jako peče, da so bili nekateri odborniki razrešeni. Istina pa je, da smo agr. interesenti z zadovoljstvom vzeli na znanje to izpremembo. Novine se pa na prikrit način norca de lajo iz novih tidbornikov, češ da je bil imenovan „ oštarjaš". Vprašamo Novine, aii ne sme biti v obč. odboru „oštarjaš", ki plačuje velike davke ? Kaj pa je to »bališ ?" Novine pravijo, da je obč. odbornik g. Špi-lak Matjaš neki „bališ\ To je tudi neka cona, s katero hočejo Novine smešiti poštene ljudi. Res je, da je g. Špilak pošten in dober gospodar. Veseli mas, da so se Novine zopet enkrat pokazale v pravi luči. Tisti, ki se ne pokoravajo slepo gospodom pri Novinah, so za nje seveda manjvredni ljudje I — Radmožanci. Pri nas imamo samo eno gdč. učiteljico. Ni mogoče da bi samo ena učna moč mogla učiti toliko otrok. Prosili bi prosvetno oblast, da namesti pri nas kakega učitelja. Mala Polana, Prejšnji teden je v Bukovju odprl novo trgovino g. Ba-lažič Franjo, trgovec z mešanim blagom. Nastanil se je v Nemešnjakovi hiši nasproti pošte. Trgovina je bila za naš kraj prepotrebna in je bila to že davna želja vseh, saj v vsej občini ni bilo prodajalne. Upamo, da bo g. Balažič znal postreči vsem dobro in obilno. S tem pa bodo tudi moški dobili bližje trafiko in gospodinje svoje potrebščine za gospodinjstvo. Želimo mnogo sreče! - Z 20. oktobrom je bila imenovana za učiteljico na tukajšnjo šolo ga. Zimrner-jeva. Doslej je hodila poučevat v Ne-delico. Da bi dosegla največje uspehe in se počutila med nami zadovoljna I — Niže mlina, v Starij, tako pravimo tem travnikom, je rastlo letos mnogo gob. Gobe so sedaj pobrali. — Ob Črncu pelje pot v Lendavo, le to je škoda, da nam je skoro nemogoče, da bi se podali tja. črne« ni prestopil bregov, a kljub temu je tamkaj takšno blato, da skoraj onemogoči vs3*i prcirei po dnevi se ie najdejo j redki »zhbdi, po nt Si pu naj nihče ne k pogrezne . . Psav -- srca bi želeli, da se ta 'po* pooravi Poleti naj se kamenje il 'črnca mfeuje po ajej in hI sestem omogočilo, da bi cesta bila .pripravna z« vsako vozilo. Pa recite, ki tukaj hodi«, da nt bi bila to prav vesela nibvica za naš kraj! Pravi jot za dosego lepih unlju zoh kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvamega zobnega —obložka Je sledeč: Iztisnite malo količino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodont zobno ščetko (t j. specijalna ščetka z zobčastim rezom), drgnite svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vzdol. Pomočite šele nato ščetki v vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgraje s Chlorodont ustnovodo. Uspeh je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevajte izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— in Din. 13.—. Dobiva ae povsod. — Pertoča. Minulo nedeljo, dne 6. novembra zvečer ob pol 7 je iz neznanega vzroka izbruhnil požar pri Ferko Francu v Pertoči štev. 76. Da je zgorela samo strešna greda in kar je bilo na podstrešju, se je zahvaliti ropočkim gasilcem, ki so bili prvi na licu mesta in s svojim požrtvovalnim delom v kratkem času lokalizirali po žar. Da so pa prvi prišli k požaru je pripisati temu, da je brizgalna v zadnjem času preseljena na tako mesto (na hrib) odkoder se lahko hitro postavi na zaželjeno mesto. — Kruplivnik. Krajevni šol. odbor je popravil letos šolsko poslopje in izvršil še razna druga dela. Predvsem je uredil zapuščeno šolsko drevesnico, ki obeta lepe uspehe. Cepilo se je dobre sorte, ki najbolj uspevajo pri nas, česar smo prav zadovoljni. Pouk na Šoli je bil v dveh razredih začasno ukinjen radi enega siučaja davice. — Gosp. Dr. Lukman, banov, zdravnik je izvršil zdravniški pregled vseh šoloobveznih otrck. Preda?al je o nalezljivih boleznih, kako se jih obvarujemo in kako naj jih zatiramo. Predavanje je bilo za tuk. razmere dsbro obiskano. Želeti pa bi bilo, da bi se ljudstvo takih predavanj še v večjem številu udeležilo. Vučja Gomila. Rodovniški odsek v Vučji Gomili je priredil dne 24. oktobra razstayo rodovne živine, združeno s premovanjem. Razstavljenih je bilo 37 rodovniških krav, 3 biki in 2 telici nad V/2 leta stari ia 10 kom. mladine. Prostor je bil prav primerno izbran in lepo okrašen, tako, da je razstava napravila prav dober utis. Živinorejci so dobili prav lepe premije in so lahko na svojo živino ponosni. Prve nagrade za krave so dobili posestniki Porš Franc, Malačsč Štefan in Hajdinjak Janez in sicer po 200 Din. Za bika je dobil prvo nagrado Porš Franc 300 Din. Tudi na ostalo živino so še sprejeli mnogi, današnjim časom, prav lepe premije. Za uspelo prireditev se imamo zahvaliti predvsem državi, ki je prispevala 1300 Din, banovini, ki je prispevala 1100 Din, sreskemu kmet. odboru, ki je prispeval 700 Din in narodnemu poslancu g. J. Benku, ki je prispeval 100 Din. Bil je to za nas kmetski praznik, saj se je zbralo ob tej priliki precej ljudi. Komisiji, ki je požrtvovalno pregledovala živino od 10—14 ure, se imamo zahvaliti, da so izločili prvovrstno in dobro živino, od katere bomo morali vzrediti raov zarod. — RogaSevci. V kratkem času dveh mesecev nam je naše Sokolsko društvo pokazalo kaj se zamore napraviti v kratkem času z marljivim delom krepko voljo. V začetku meseca oktobra se je v prav lepem številu udeležilo lahkoatletskih tekem v Mariboru in br. Marič Jože nam je dokazal, da je v vseh panogah lahke atletike / dobro podkovan. Zasedel je šesto a . ' ; ®S -«•« iia si hnde v bodoče prizadeval, da se nekolike.na? -prej pomakne Nekoliko slabše, toda . vseeno prav častno ste se odrezala br. Lcvsnjak Franc, kaifetega je spremljal Jcokot" in br. Hcisedl Avgust, ki se ni usfcašii dolge pod v Mursko Soboto '28 kffi) do bližnja železniške postaje, ampak je kar peš mahnil tja. Takšnim bratom vsa čast in drugi naj si jih vzamejo za vzgledi — V nedeljo, dne 30. oktobra pa nam je dramski odsek uprizoril igro »Mlinar in njegova hči". Pred igro nam je br. prosvetar v jedrnatem, domoljub-la prežetem govoru obrazložil pomen bitke na Kumanovem. Igra je sijajno uspela. Četudi so bili skoraj vsi igralci prvič na oderskih deskah, se jim je to zelo malo poznalo. Prizadevali so si vživeti se v vloge in posrečilo se je to, ne samo posameznikom, ampak vsem. Brhki Konrad nam je prav mojstrsko podal vso bol nesrečno zaljubljenega fanta. Na licih Marice se je jasno videl oni notranji boj, ki se je vnel tned njeno ljubeznijo do očeta in ljubeznijo do fanta. Porentovi sestri se je videlo koliko trpi ob tem, da ne more pomagati svoji nečakinji. Povsem zadovoljivo je bila podana uloga Konradove matere. Da je slika v gostilniški sobi dobro izpadla sta preskrbela gostilničar in njegova mlada ženica. Scenenja je bila prav odlična, za kar gre zopet zahvala igralcem samim, ki so si sami skoraj vse preskrbeli in napravili. Prostor, kjer se je igra vršila je bil nabito poln občinstva, ki je z zanimanjem sledilo poteku igre in z viharnimi aplavzi nagrajalo igralce. Tudi finančna plat igre je zadovoljiva. Med odmori nas je zabaval tamburaški odsek društva »Glas Prekmurja" s sviranjem narodnih komadov. Ako bodo telovadci in igralci še nadalje pokazali toliko volje do dela sn napredka kakor dcse-daj, tedaj bode naše Sokolsko društvo z krepkimi koraki korakalo naprej in naša obmejna Sokolska postojanka bode v kratkem času postala krepka trdnjava Sokolskega deia. — Sedaj se Sokolsko društvo pripravlja na čim svečanejšo proslavo ujedinjenja. Zopet bodemo imeli priliko videti delo in narodno zavest naših članovi Na svidenje! — jaz — 25.000 ton sladkorja uniiil ogenj !zv§z živine. Naši izvozničarji se pritožujejo, da ne morejo izvažati na-kupljeno živino. Naj jim bo v vednost, da je-sedaj v Italijo prost uvoz živine brez vsakega kontingenta. Nekatere tvrdke v naših krajih so že izvažale v Italijo in to že po 400 do 500 glav. Iz Zagreba, Zlatara, Koprivnice prihajajo trgovci po živino v naše kraje, katero po tem izvažajo v Italijo. In naši izvozničarji ? Zakaj tem trgovcem ne stopijo na pot, da bi bila večja konkurenca, kar bi gotovo prav ugodno vplivalo na ceno naše živine. V Baltimoreu je izbruhnil požar, ki je uničil 25.000 ton sladkorja/ogromen delež pridelka letošnje ondotne sladkorne letine. vih in 1000 ranjenih. Izgube bolivij-skih čet cenijo mnogo više, da je število brezposelnih v Ameriki padlo v mesecu septembru za pol miljona. Brezposelnih je sedaj v Zedinjenih državah 11 miljonov, da je treba širiti naš list in da naj naročniki redno poravnajo mesečno naročnino. Če še ne veš • •. da je v Parizu zaletel v tramvajski vlak tovorni avtomobil s 25 »odi bencina. Avtomobil se je takoj vnel. Sodi so po vrsti eksplodirali in pri tem je bencin popolnoma oškropil hiše v soseščini, ki so se prav tako vnele. Tri hiše so popolnoma pogorele. Med ostanki tovornega avtomobila so našli zoglenelo truplo šoferja, da je Anglija poslala Franciji 645 kg zlata v vrednosti 11 miljonov frankov, da je tajfun (vihar), ki je divjal na Anamski obali zahteval 300 človeških žrtev. Ceste in brzojavne proge so uničene, ponekod se—je moral celo ukiniti železniški promet, da so Paragvajci imeli od začetka vojne z Bolivijo okoli 250 mrt- Mm g. ministri Fuclja. Preteklo nedeljo se je vršil v Novem mestu velik shod JRKD., na katerem je govoril tudi g. minister Pucelj. Iz njegovega govora posnemamo sledeče: „ Vlada si vsestransko prizadeva pomagati ljudstvu, da bi lažje prebrodili sedanje težke čase. Vsi, ki zabavljajo čez prilike pri nas, bi se morali zavedati, da je drugod še mnogo hujše. V bogati Ameriki je 11 miljonov brezposelnih, a nič boljši ni položaj v Angliji in drugod. Če bi se dala gospodarska kriza odpraviti z iz-premembo vlade, bi se k temu sredstvu gotovo zatekle tudi druge države in bi vsak dan, če treba, večkrat menjale vlade. Rešiti nas more samo delo in zopet delo in baš zaradi tega je potrebno, da čim bolj strnemo svoje vrste in z združenimi napori iščemo leka sedanjim težavam. Vsled znižanja davkov se bo moral znižati tudi državni proračun. Poprej je znašal 14.6miljard, sedaj pa je bil znatno znižan in novi proračun ne bo znašal več kakor 10 miljard. Vlada bo gledala na to, da zagotovi kredite za javna dela, da tako nudi deia in zaslužka." TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v Murski Soboti melodija SRca (MELG01E DES HERZENS) Glazbeno vodstvo in kompozicije: WERNER R. HEYMANN, z upo-rabijenjem madjarske nar. pesmi. Režija: HANS SCHWARZ, U gl. ulcg.: UILLY FH1TSCH i DITfl PUHLO Predstave se vrSijot v SOBOTO dne 5. novembra ob Va9 uri in v NEDELJO, dne 6. novembra popoldne ob Vss4 uri in zvečer ob V 29 uri. Organizacija. Tajništvo mursko-soboške sreske organizacije se nahaja v pisarniških prostorih g. poslanca Benka. Uradne ure so dnevno od 8—12 in od 14-18. Občni zbori krajevnih organizacij. V smislu člena 14. organizacijskih statutov JRKD se vrše občni zbor kraj. organizacij vsako leto v zimskih mesecih. V poštev pridejo tedaj meseci december, januar in februar. Kraj. organizacije se naj torej pripravljajo na občne zbore, ki se morajo izvršiti v teh mesecih. Odbori naj takoj razmišljajo o tem in naj pripravijo vse potrebno za reden potek občnih zborov. Krajevne organizacije, ki bi želele, da se njihovih občnih zborov udeleže člani sreskega odbora, naj takoj javijo, kdaj mislijo obdržati občne zbore, da se lahko sestavi približno točen program vseh občnih zborov in se delegirajo delegati za posamezne organizacije. One organizacije; ka&nh te ni obiskal g. pet!-, nec, nžj prijavijo, da žele obisk g. poslanca, cte se za nje določijo datumi, ki bi lahko prišii v poštev. Občni zbori so zelo važni za vsako drufc tvo tsko tudi rrnait organizacije fn t-tepim! brthni zobmi, kateri sd-ne- j«4«ba xa nj* temdjite priprave. Nago \ .ni z divno osvežujočo Chlorodor-t; dejamo se- da se zissti v tem Miru zobno ."»asto Poskus Vas bo prepri-! pokaže potrebna ttetavaoji zn oicres čal Tuba Din 8.—. i nest krajevnih odborov. Potrebne in- ca ispetOi tako se po venca nasmeh formacije se dobe pri tajništvu sres. organizacije. Nova krajevna organizacija. V lendavskem srezu je ustanovljena 39. kraj. organizacija v Mrtvarjevcih. Predsednik je Dora Franc, strugar, tajnik pa Majer Desiderlj. Organizacija šteje 62 članov. Ustanovni občni zbor so obdržali občani sami in je zanj vladalo veliko zanimanje. Gotovo je, da se bodo z redko izjemo organizirali vsi občani. Pozdravljamo najmlajšo našo edinico in ji želimo obilo uspeha pri njenem delovanju, ki naj bo v korist članom in cele občine. Vzorna krajevna organizacija. Kakor javljamo na drugem mestu, je kraj. organizacija v Mali Polani pridobila 14 novih naročnikov za Mursko Krajino. Tako ima naše glasilo v tej občini 20 naročnikov, kar je pač znak, kako pojmujejo ti naši člani velik značaj organizatoričnega dela in udejstvovanja. Razveseljivo je tudi, kako se narod zanima za čitanje in zlasti za naš list, ki je pokazal, da hoče biti v resnici glasnik našega ljudstva in njegov zagovornik. Krajevni organizaciji in njenim voditeljem čes-ti tam o in jih postavljamo za vzgled drugim bratskim organizacijam. Sklepi beltinske seje sreske — odbora. Predsednik je omenil delo vanje ljudi, ki so delali vedno, prot: interesom Prekmurja in zla /ti našega sreza. Obstojali so načrti da se naj naš srez razdelil in prikljuc i| trem sosednim srezom. Ti pa tudi napadali čast posameznikov in jih proglasili za anaciommte, dasi sami niso imeli nobene naaona m kvalifikacije. Sprejet je bil sklep, da se ponovno vloži energičen . utest. * da se jim onemogoči vsako zahrbtn delovanje. Mnogo medžimurcev ima na naši strani agr. zemljo. Ker p; naš narod ni v popolni meri nadeljen z isto, je bil sprejet sklep, da se ta zemlj«, kolikor le možnost dopušča, -docid' domačemu prebivalstvu. Korektura banovins'?e in sreske meje ob Muri je zelo aktualna za >