Stev. /2 / V Trstu, v IS. 1*14 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.;. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. --jMl dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. „y Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsprclj lista .Edinost'. — Tisk ti?karne .Edinost', vpisane zadrngt Z cmtjcnim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. Telefon štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...... . K 24'— za pel leta...........• ••••• za tri mesece..........• Za nedeljsko izdajo za celo leto........ za pol leta................. I2-— 6'— 520 2-60 Glasilo poIRKiMsa „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moč!" Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................rum po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lc upravi „Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Grof Moli in li San Mm v Opatiji Di Sai Mm piMa v Irnttm jezita ■ slnaddk tkfe. Alliansko vprašanje. - Avstrija v - Mali Azili. - Sredozemski vmMt- Mrnsko železnici DUNAJ 14. Uzv.) V Opatiji se je vršila danes prva konferenca med ministroma zunanjih stvari, avstrijskim grofom Berchtoldom in italijanskim markezom I Ji San Giulianom. Ze ob prihodu Di San Oiuliana se je dogodil značilen dogodek, ki more nas Jugoslovane edino le razveseliti. Župan opatijski, deželni poslanec i-trski, dr. Andrija Stanger, je namreč dobil povabilo, da pozdravi italijanskega ministra. Župan dr. Stanger se je tudi odzval povabilu in je v imenu občine opati ;>ko-voloske nagovoril italijanskega ministra v krasni — hrvaščini, izpregovo-rivši le na koncu svojega pozdravnega govora nekaj besedi v italijanskem jeziku. Tudi predsednik zdraviliške komisije, dr. G I a x ni pozdravil Di San Giuliana niti v nemškem niti v laškem, temveč v francoskem jeziku, da je tako italijanski minister zunanjih stvari takoj ob svojem prihodu v Opatijo dobil pravi vtisk, da se nahaja na slovanskih tleh. Konferenca, ki se je pričela danes popoldne, je imela, kakor se poroča, namen splošnih razmotrivanj o gradivu, o katerem se bodo vršila posvetovanja. Gradivo je zelo obsežno in se to da sklepati tudi že iz dejstva, da se bodo vršile konference tudi še v soboto. V ospredju je seveda pred vsemi albansko vprašanje in tu prav posebno vprašanje, kako naj se spravijo v ravnotežje politični in gospodarski interesi Avstrije in Italije v Albaniji in kaj naj bi se zgodilo potem, če bi se Albanija ne mogla vzdržati kot samostojna država. Nadalje je tudi zelo važno sredozemsko vprašanje in to za Italijo zlasti vprašanje po njej zasedenega Dodekaneza. Zatrjuje se, da bi Italija hotela dati kompenzacije Avstriji v — Mali Aziji, če bi dobila od Avstrije zagotovilo pomoči za trajno zasedenje Dodekaneza. Na Dunaju se zatrjuje v diplomatskih krogih, da Italija s strani Avstrije v tem oziru ne bo imela r.ikakih zaprek in da morda grof Berchtotd že v prihodnjem delega-ciiskem zasedanju razloži dalekosežne načrte za ekspanzivno politiko avstro -ogrske monarhije v — Mali Aziji. Velikega pomena za vprašanje vzdrža-nja ravnotežja v Sredozemskem morju je tudi to, da Anglija in Francoska v zadnjem času znatno pomnožujeta svojo mornarico v Sredozemskem morju v očigled ekspanzivne politike modernega Rima. Kakor se zatrjuje, se more Italija tudi v tem vprašanju popolnoma zanašati na pomoč Avstrije. Grof Berchtold in marchese Di San Giuliano se bosta nadalje tudi bavila z vprašanjem Jadranske železnice, ki naj bi, kakor je znano, preko severne Albanije prihajala do Drača. Kakor je znano, spada Drač še v takozvano avstrijsko interesno sfero, toda vzlic temu hoče imeti Italija že pri gradnji te železniške proge primeren vpliv, ker je, kakor se zdi, vprašanje te železnice, za Italijo večje važnosti, nego za Srbijo samo, ker pač Italija hoče po tej železnici svoji trgovini in industriji odpreti pot na Balkan. Prihod ministrov. OPATIJA 14. (Kor.) Grof Berchtold, italijanski poslanik na Dunaju vojvoda Avarn ski, avstro-ogrski poslanik v Rimu Merey in sekcijski Šef grof Forgach so dospeli sem ob 10 dop. Na kolodvoru v Matuljah jih je pozravil okrajni glavar baron Schmidt-Zabierow in legacijski tajnik grof Walter-skirchen. Grof Berchtold se je nastanil v hotelu Stefanie. Popoldne se je odpeljal grof Berchtold s svojim spremstvom na kolodvor v Matulje naproti Di San Giulianu, ki se je pripeljal ob 12 28 s posebnim vlakom iz Benetk. Ministra sta se prisrčno pozdravila in sta se odpeljala skupno v hotel Stefanie. Pred hotelom se je zbralo precejšnje število Italijanov, ki so navdušeno klicali „Evviva San Giuliano"! Prebivalstvo je popolnoma mirno in ne kaže posebnega navdušenja. Na hotelu Stefanie so razobešene avstrijske, ogrske in laške zastave. Epirotsko vprašanje. - Balkanska vprašanja. - Romunska afera. - Mednarodni položaj trozveze. - Avstrija in Rusija. -Novo oboroževanje. - Izleti. DUNAJ 14. (Izv.) O posvetovanjih grofa Berchtolda z markezom Di San Giulianom dobivamo še sledeče podrobnosti: Politični razgovori se prično jutri in so pro-računjeni na štiri dni, ker je gradivo zelo obširno. V prvi vrsti bo na dnevnem redu albansko vprašanje, zlasti razdelitev interesnih sfer obeh držav v Albaniji. Posebno skupino tvori tu vprašanje Jadranske železnice, ki je za Italijo posebno aktualno in nujno. Nadalje pride na vrsto tudi epirotsko vprašanje in se zdi, da končna rešitev tega vprašanja nikakor ni težka, ker je grška vlada, kakor zatrjujejo zanesljiva poročila, po svojem zunanjem ministru dr. Streitu že dala nemškemu cesarju na Krfu zagotovilo, da se Grška uklone zahtevam velesil in odpokliče svoje čete iz Epira. V nadaljnem razgovoru bosta ministra prerešetavala ves kompleks takozvanih balkanskih vprašanj, v katerih se mora trozveza postaviti na nova stališča. Zlasti bo tudi romunska aiera, ki je dalekosež-nega pomena za politiko trozveze, predmet konferencam. V zvezi z vsem tem pride tucR lahko do natančnega prereše-tavanja celotnega mednarodnega položaja trozveze in specijelno ai strijsko - ruskih odnosajev, v čemur ima Italija jako srečno stališče, ker so ostale vse doslej njene prijateljske zveze z Rusijo nedotaknjene. Glavno važnost pa je pripisovati vprašanju Sredozemskega morja in italijanski ekspanzivni politiki v Mali Aziji, pri čemer prihajajo pred vsemi v poštev železniške koncesije, ki jih je pridobila Italija od Turčije in to zlasti za gradnjo železnice Adana—Adalia. Z italijansko politiko v Mali Aziji pa so v zvezi tudi avstrijski načrti, po katerih hoče tudi Avstrija v bodoče nastopati v Mali Aziji kot gospodarsko pridobivajoča velesila. Dosedanje ravnotežje v Sredozemskem morju se zdi Italiji ogroženo vsled po-množevanja angleškega in francoskega brodovja. Posvetovanja v Opatiji obrode načrt, kako vzdržati ravnotežje. Najbrž se sklene povišanje italijanske in avstrijske pomorske moči in sicer tako, da se zavežete obe državi, da zgradite vsako leto vsaka najmanj po en dreadnought. Ni izključeno, da pride tudi do formalne mornariške konvencije. PODLISTEK. Rdeil mlin. — Tankred, ne morem te umeti. — Kaj ne, da imam vendar pravico, da smem zahtevati od svoje bodoče soproge njeno dušo, celo njeno srce? Ta pravica pa daje protipravico. Dolžnost moja in čast zahtevate od mene, da ne prinašam svoji soprogi srca, ki ga popolnoma napolnjuje že druga slika. Z eno besedo, — ljubim. — Dobro torej, Tankred, če že ljubiš deklico, potem sem prepričana, da svoje ljubezni nikakor ne posvečaš osebi, ki bi ne bila vredna tebe. Zakaj mi je potem ne pripelješ k meni? -— Za to imam prav posebne vzroke. — Ali je morda že omožena? — Ljuba sestra, porečeš mi, da sem izgubil pamet. Niti ne vem imena deklice, ki jo ljubim. Nato jej je povedal dogodek, ki ga je doživel v noči 30. majnika. — Od one nesrečne noči, — je nadaljeval, — me noče zapustiti ljubka slika lepe deklice s črnimi očmi in plavimi lasmi in bojm se zelo, da mi ne bo dala nikdar več miru. Ko je slišala vojvodinja to pripovest, je pomenljivo pogledala Tankreda in vzela njegovo roko v svojo, prav tako, kakor se to dela pri bolniku. — Kaj ne, — je rekel Tankred smeje, — zdi se ti, da sem zblaznel. — Nikakor ne! Sicer me je res tvoja pripovest vznemirila za trenutek, vendar pa se mi sedaj stvar nikakor ne zdi nevarna. Tvoje srce je še prosto, dočim pa se pač res tvoja domišljija neprestano bavi z onim dogodkom. Morda ni tvoja lepa neznanka nič drugega nego kaka grizeta. — Povem ti, da je podobna kraljici. — To ne dokazuje ničesar. Kolikokrat sem naletela v nižjih slojih mlade deklice, ki bi marsikatera markiza iz mojega poznanstva rada od njih kupila njihovo lepoto, ko bi bilo mogoče. _Glede lica se človek pač lahko zmoti, nikakor pa ne glede vedenja, dostojnosti in ponosnosti. — To ti priznavam, ljubi brat. Ker se je pa ta neznanka izgubila, kakor se zdi, mi vendar povej, kaj misliš storiti sedaj? _ Nadaljeval bom, kar sem delal doslej: iskal jo bom in poizvedoval bom po vsem Parizu tako dolgo, dokler je ne najdem. — In če jo najdeš, kaj storiš potem? Ali jo poročiš? — Da, — je odgovoril Tankred zelo Z italijanske strani se zatrjuje, da vprašanje trajnega zasedenja Dvanajstero-otočja ni več aktualno, ker se je Italija baje že zavezala napram Turčiji, da izroči otočje Turčiji za ceno koncesij v Mali Aziji, ki jih je že prejela. Gradivo, ki naj ga obdelata oba ministra že v kratkih štirih dneh, je torej ogromno in bo torej treba precejšnjega dela, da bo obdelano temeljito, kakor je treba. Kakor se poroča, imajo sestanki zelo prijateljski značaj. DUNAJ 14. (Izv.) Jutri dopoldne se prično politične konte ence. Zvečer se bo vršil diner v čast Di San Giulianu in se udeleži dineja tudi bolgarski prestolonaslednik Boris, ki se mudi sedaj v Opatiji. V četrtek napravita ministra izlet na Lošinj, v petek pa v Lipico. Sekcijski šef zun. ministrstva v Opatiji. DUNAJ 14. (Kor.) Nocoj se je odpeljal v Opatijo sekcijski šef avstr. zun. ministrstva baron pl. Macchio, ki ostane v Opatiji dva dni in se udeleži političhih razgovorov obeh ministrov. Rimska „Tribuna" o sestanku. RIM 14. (Izv.) „Tribuna" pripisuje sestanku grofa Berchtolda z markezom Di San Giulianom v Opatiji velik političen pomen tako za trozvezo, kakor za razrešitev raznih političnih vprašanj, ki razburjajo politične kroge evropske. List zatrjuje, da sta si pridobila omenjena ministra veliko zaslug za ohranitev evropskega miru in da lahko opravičeno smatramo njihov sestanek za poroštvo miru tudi v bodoče. — Tako poroča „Tribuna kakšen uspeh bo imel sestanek v resnici, nam pokaže bližnja bodočnost. lialtiaaaLa italijanski razbarjenje zs pozdrava. zaradi hrvatskega DUNAJ 14. (Izv.) Župan opatijsko-vo-loske občine, dr. Stanger je pozdravil italijanskega ministra zunanjih stvari, markeza Di San Giuliana v hotelu »Stefanie«, govoreč hrvatski in poudarjajoč, da ga v imenu hrvatske občine kot pred-stavitelja velike Italije pozdravlja v sredi hrvatskega naroda na hrvatskem ozemlju. Zaključil pa je italijanski, želeč mu srečne dneve na prekrasni avstrijski Rivieri. — Di San Giuliano je odgovoril italijanski, zahvaljujoč se na pozdravu in izražajoč občudovanje na krasoti pokrajine. V dunajskih italijanskih krogih, zlasti žurnalističnih je zavladalo velikansko razburjenje vsled »predrznosti« opatijsko -voloskega župana, da se je drznil pozdraviti italijanskega ministra v hrvatskem jeziku. Svetovati hočejo Di San Giulianu, naj se nauči hrvatski, ako hoče v bodoče prihajati v Avstrijo. (Škodovalo bi mu menda ne! — Prip. ured.). Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Monakovem. MONAKOVO 14. (Kor.) Danes dopoldne je prišel sem avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, da vrne v imenu avstrijskega cesarja obisk bavarskega kralja Ludvika in kraljice Marije Terezije na Dunaju. Nadvojvodo so sprejeli v Monakovem zelo slovesno. Na kolodvoru so pričakovali nadvojvodo kralj Ludvik bavarski, prestolonaslednik Ruprecht in princi kraljeve hiše bavarske, dalje državni in vnanji minister grof Hert-iing. bavarski poslanik na Dunaju baron Tucher, avstro-ogrski poslanik pl. Welicz, več drugih visokih civlnihi n vojaških dostojanstvenikov in- velika množica prebivalstva. Mesto je slavnostno okrašeno s cvetjem in z nemškimi, avstrijskimi in ogrskimi zastavami. V rezidenci so po- resno. — Če je iz dobre rodbine in vredna mene, jo poročim. To se pravi, če bi me mogla ljubiti. Vojvodinja se je po teh besedah nekoliko načemerila in Tankredu je bilo žal, da jej je zaupal skrivnost svojega srca. Tisto popoldne je prišel v Bas Prunet notar, o katerem je že pripovedoval La-scars gospe Andouinovi. V njegovi navzočnosti sta Lascars in Pavlina sklenila ženitovanjsko pogodbo. Prihodnje jutro je klečala Pavlina ob Lascarsovi strani pred oltarjem v prav isti cerkvi, kjer je tako goreče molila prejšnji dan. Ko je stopila po končani poroki iz cerkve, je bila prepričana, da je njena usoda odslej nepreklicno zvezana z usodo njenega soproga. Pred bogom in pred ljudmi je bila sedaj zakonita soproga barona Lascarsa. TRETJI DEL. VICOMTE DE CAVAROC. I. Gostilna »k belemu sokolu«. Proti koncu prošlega stoletja je bila gostilna » k belem sokolu« v Ahenu na najboljšem glasu. Nikjer ni bilo v vsem mestu dobiti boljše hrane, boljšega renskega vina in boljših postelj, vsled česar so jo posebno radi posečali potniki odličnejših slojev. Gostilničar, neki nemški Žid, Oton But- zdravile nadvojvodo kraljica bavarska in princezinje kraljeve hiše bavarske. Po oficijalnih pozdravih je šel nadvojvoda v Theatinersko cerkev, kjer je položil na grob princa regenta Luitpolda venec iz belih rož s črno-rumenimi trakovi opremljenimi z monogramom cesarja in kralja Franca Jožefa s krono. MONAKOVO 14. (Kor.) Nadvojvoda Franc Ferdinand je izročil ministrskemu predsedniku grofu Hertlingu brilante za veliki križec Leopoldovega reda. MONAKOVO 14. (Kor.) Cesar Franc Josip je podelil povodom bivanja prestolonaslednika v Monakovem raznim višjim dvornim in državnim funkcijonarjem visoka odlikovanja.___ Bosensko železniško posojilo. BEROL1N 14. (Izv.) Konsorcij nemških bank, ki jim stoji na čelu Draždanska banka, je prevzel efektuiranje bosenskega železniškega posojila v znesku 270 milijonov kron. Posojilo je vračljivo v 6 letih. Anuitete boste plačevali Avstrija in Ogrska, obrestovalo pa se bo posojilo po 5%. Za pravice češkega naroda na Nižjem Avstrijskem. PRAGA 14. (Izv.) Društvo čeških državnih uradnikov je na svojem zborovanju sprejelo resolucijo, v kateri zahteva, da se Čehom, ki so avtohtoni narod na Nižjem Avstrijskem, omogoči vstop kot uradnikom v nižjeavstrijsko deželno upravo in se ustanove češke šole za otroke čeških uradnikov na Dunaju. _ _ Sestanek trosporazumnili vladarjev v Petrogradu. PETROGRAD 14. (Izv.) Listi priobčujejo obširne podatke o slavnostih, ki se bodo vršile v Petrogradu, ko pride predsednik francoske republike Poincarć kot gost ruskega carja k velikim ruskim poletnim vojaškim vajam. Listi pripominjajo da istočasno poseti ruskega carja v Peterhofu tudi angleški kralj Jurij. Večerni listi, posebno večerni list „Novega Vremena", pripisujejo temu sestanku veliko važnost, zlasti glede na zadnje rusko-nemške polemike, in poudarjajo, da je po vsem tem izprememba dosedanjega trosporazuma v trozvezo nekaj popolnoma naravnega in se udejstvi najbrž ob pr-liki tega vladarskega sestanka. Poset roškega carja v SlnalL BUKAREŠT 14. (Izv.) V resnih politi-ških krogih se živahno razpravlja doslej še nepotrjena vest, da ruski car jeseni osebno vrne v Sinaji poset romunskega prestolonaslednika v Petrogradu. Isti krogi poudarjajo, da ta poset ne bo imel le familjarnega značaja, temveč da mu v Petrogradu pripisujejo dalekosežno politično važnost. Kot dokaz za to, se navaja, da je prestolonaslednik takoj po svoji vrnitvi iz Petrograda odšel naravnost h kralju in imel žnjim dve uri dolg pogovor. Istočasno s prestolonaslednikom je prišel v Bukarešt tudi petrograjski romunski poslanik. Potovanje prestolonaslednikovo je bilo potemtakem velike politične važnosti. Vprašanje orijentalskih železnic. BELGRAD 14. (Izv.) Vprašanje orijentalskih železnic se približuje odločilni fazi. Srbija se je odločila, da najame na Francoskem novo posojilo 300 mili onov frankov za odkup orijentalskih železnic. Ostanek te«ja posojila pa porabi za zgradbo železniške proge Raška-bosenska meja. Stra&ovito bolgarsko grozodejstvo. BELGRAD 14. (Izv.) »Politika« poroča iz Radovišta, da so v neki jami v bližini vasi Smiljane naleteli srbski orožniki na naravnost grozovit prizor. V jami so namreč našli 420 polusegnitih trupel srbskih vojakov. Po ostankih uniform so dognali, da so pripadali vojaki 19. srbskemu pešpolku. Prebivalstvo v Smiljani je pripovedovalo, da so te srbske vojake zajeli Bolgari na begu pred srbskimi četami in so jih potem poklali, nakar so trupla pometali v ono jamo. V Belgradu je zavladalo zaradi tega bolgarskega grozodejstva velikansko razburjenje. Listi zahtevajo od vlade, da stvar natančno preišče in poda potem uradno pojasnilo. Velika srbska skupščina. - Revizija srbske ustave. BELGRAD 14. (Izv.) Po prvem branju budgetnega poročila je izjavil ministrski predsednik Pašič, da kralj ugodi zahtevi opozicije in privoli sklicanju velike srbske skupščine, če reši skupščina vsa nujna vprašanja, budget, in če se doseže sporazum glede vprašanj, ki pridejo na dnevni red velike skupščine in ki se tičejo revizije ustave. — V tem slučaju izide še letos kraljev ukaz glede volitev v veliko skup-* ščino. _ Burna seja bolgarskega sobranja. SOFIJA 14. (Izv.) Proti koncu današnje seje sobranja je prišlo do velikih škandalov, ki jih je povzročil bivši minister Bu-rov, pristaš Gešove stranke. Očitalo se mu je, da je razžalil nekega ministra. Prišlo je do nepopisnega hrupa in se je morala seja prekiniti. Pozneje je nastal mir in se je seja nadaljevala. Spor med grškim kraljem in ministrskim predsednikom. KRF 14. (Izv.) Nemški cesar Viljem, ki je že na velikonočno nedeljo povabil k sebi grškega ministra zunanjih stvari dr. Streita in je dalje časa konferiral žnjim, sprejme jutri tudi grškega ministrskega predsednika Venizelosa v avdijenci. Ob-enem bo Venizelos tudi konferiral z nemškim državnim kancelarjem Bethmann -Hollwegom. Značilno pa je, da je takoj po nedeljskem pogovoru nemškega cesarja z dr. Streitom odpotoval s Krta grški kralj Konstantin, ki se je odpeljal s knžarko »/^veroff« v Pirej. Smatra se, da je to hitro odpotovanje grškega kralja posledica spora med njim in ministrskim predsednikom Venizelosom zaradi epirot-skega vprašanja. Grška prosi za rusko posredovanje v epirskem vprašanju. ATENE 14. (Izv.) Grška vlada je prosila tukajšnega zastopnika ruske vlade, da naj izposluje pri svoji vladi, da bo posredovala v epirskem vprašanju. Grška prosi Rusijo kot pravoslavno velesilo, da naj ščiti interese pravoslavnega prebivalstva v Epiru. Zastopnik ruske vlade je poslal grško prošnjo brzojavno v Petrograd. Carigrajski nemški veleposlanik pri cesarju Viljemu. CARIGRAD 14 .(Izv.) Na poziv cesarja Viljema je tukajšnji nemški veleposlanik baron Wangenheim danes odpotoval na carigrajski nemški postajni vojni ladji »Loreley« na otok Krf. V grških in turških krogih se pripisuje temu pozivu velik pomen in se smatra, da je tej konferenci namen rešitev vprašanja Egej-skega otočja. __________ Vstaia v Mehiki. - Poostritev položaja. - ler po imenu, se je iz spekulacije izpreo-brnil h krščanstvu, ker je bil prepričan, da bi »beli sokol« nikdar ne imel poštenih krščanskih gostov, ko bi ostal zvest veri svojih očetov. Ali pa je postal iz slabega žida dober kristijan, je seveda bila zelo dvomljiva stvar. Vsekakor pa je bil izboren gostilničar, ki je vso svojo pažnjo posvečal kuhinji, kletem, gostilniškim in spalnim sobam ter stregel svojim gostom z vljudnostjo, ki ji je že mejila skoraj na tlačanstvo; seveda če so točno plačevali svoje račune. Bilo je proti koncu meseca vinotoka 1773. leta, torej nekako tri leta po poroki barona Lascarsa s Pavlino Talbotovo, ko je gospod kakih tridesetih let, ki se mu je poznalo po vedenju in obleki, da je francoski plemenitaš, lahkih korakov prestopil prag »belega sokola«. Oton Butler je, utrujen po svojem dnevnem delu, že sedel v majhni sobici, ki mu je rabila obenem tudi za pisarno. Pred seboj je imel čašo renskega vina in na-flgal si je pipo turškega tobaka in je tako ! hotel nekoliko počiti. Bilo je osem ura 1 zvečer. Mladi Francoz, ki ga je Butler opazil, gre proti gostilni in ki se mu je zdel nekako znan, je vstopil k Butlerju v pisarilo. Takoj je skočil debeli gostilničar pokDncife in se globoko poklonil. NEW-YORK 14. (Izv.) Konflikt med Ze-dinjenimi državami in med iMehiko se je v zadnjem času silno poostril. — Zvezna vlada je sklenila, da poia vladi Huertovi ultimatum, da prične ameriška bojna ladja pred Tampico bombardira^ »iicsto in obe — Monsieur, — je izpregovoril v slabi francoščini, — s čim naj vam poslužim? — Želim vedeti, ali je baron de Lascars doma. Ob imenu barona Lascarsa se je zmračilo gostilničarjevo lice in njegovo gladko čelo se mu je nagubančilo. — Na službo sem vam, gospod, in če se hočete potruditi v drugo nadstropje, najdete barona na številki 16., ravno nasproti stopnjicam. — Ne bi rad nadlegoval gospe baronice tako pozno. Storil bi mi uslugo, ko bi sporočil baronu, da želi vikomt de Ca-varoc govoriti žnjim. y — Gospod vikomt, jaz sam obvestim gospoda barona. Ne poznam večjega veselja, nego da morem služiti plemenitim gospodom. Butler je pohitel po stopnjicah navzgor, kolikor je pač mogel ob svoji debelosti. Obstal je pred številko 16., da bi prišel zopet k sapi. Vstopimo pa v ostalem v zelo preprosto opremljeno sobo. Lascars je križemrok stopal po sobi gorindol in njegova neenakomerna, hitra hoja je kazala, da je razburjen. Večkrat je obstal in zamrmral par nerazumljivih besed, potem pa zopet začel hoditi sem-tertja in zopet postajati. (Dalje.) Stran II. »EDINOST« it. 72. V Trstu, dne 15. aprila 1914. topničarki v pristanišču, če se ne odzdravi njenemu pozdravu danes do 6 zvečer. Na krovu ameriške bojne ladje je tudi admiral Majo. Obenem bi v slučaju bombardiranja mesta izkrcali ameriški ladji pred Veracru-zem vojaštvo, ki bi zasedlo mesto Huerta je poslal državnemu departementu v Was-hington brzojavko, v kateri pravi, da bo smatral bombardiranje mesta Tambico in izkrcanje vojaštva pred Veracruzom za casus belli. ___ Angleška sredozemska eskadra v Trstu. LONDON 14. (Izv.) Kakor se poroča iz poučenih krogov, poseti angleško sredozemsko brodovje koncem tega meseca nekatera avstrijska pristanišča, med njimi tudi Trst. _ Zverinski unior v Beljaku. BELJAK 14. (Kor.) V bližnjem gozdiču pri Beljaku sta izvršila dva vojaka zverinski umor, ki vzbuja po vsem mestu velikansko ogorčenje. Našli so v gozdu mlado dekle, ki je imelo popolnoma razbito lobanjo in neštevilo poškodeb po vsem telesu. Dekle je 20 let staro, najdenček, brez staršev in doma v Pliberku. Par korakov od trupla so našli težko gorjačo in več debelih kamnov. Gorjača in kamni so bili krvavi. Na mesto umora so pripeljali policijskega psa, ki je dosegel enkrat lep uspeh. \ sprejel je sled in tekel naravnost v vojašnico 2. baterije 3. gorskega topni-čarskega polka. Na ukaz poveljnika je takoj nastopilo i!:» dvorišču vse moštvo v navadni obleki. Pes je preletel parkrat celo vrsto, toda brez uspeha. Nato se je moralo moštvo preobleči v bolišo obleko in zopet nastopiti. Ko so izpustili psa se je zapodil v nekega topničarja in ga je skoro podrl na tla. Na njegovi obleki so našli sledove krvi. Pri preiskavi je mož tajil posilstvo, pač pa je pripoznal. da je zvabil dekle v gozd, kjer jo je pobil z gorjačo. Popoldne se je vrnil zopet v gozd. Ko je videl, da dekle še živi, ji je razbil lobanjo s kamenjem. Svojega sokrivca noče izdati, aretirali pa so nekega saperja, ki je na sumu, da je bil žnjim v zvezi. Ker niso našli pri dekletu nobenega denarja, sumijo, da sta zločinca dekle posilila, oropala in ubila. 11 f vil Boj Rusije za gospodi neodvisnost. S padcem ministrskega predsednika in finančnega ministra Kokovceva je padel tudi njegov sistem v ruski finančni politiki. ki ji jc i stavil sedaj sam car Nikolaj čisto nove temelje in novo direktivo. Povodom imenovanja selenjskega šefa Barka za finančnega ministra je namreč car v posebnem manifestu izrazil željo, naj ruska finančna politika *r bodoče ne ima za svoj ciij samo blagostanje države, ampak naj se ozira v prvi vrsti na blagostanje naroda, za kar je potrebno složno delovanje dume in vlade, ki naj se izogib-Ije vsakih nepotrebnih konfliktov z dumo. Ćar je dal novi ruski finančni politiki popolnoma demokratično smer. na podlagi katere naj izvrši vlada sporazumno z dumo vse one potrebne velike gospodarske in kulturne reforme, ki naj bi dale Rusiji lice moderne pravne in konstitucijonaine države, zunanji ruski politiki pa energič-nejši impulz, da si pridobi Rusija v evropskem političnem koncertu ono moč in oni vpliv, ki ji gre. Preobrat v ruski finačni politiki je posledica nenavadno ugodnih ruskih financ. Kljub ogromnim izdatkom za izpopolnitev armade, za restavracijo baltiškega in pomnožitev črnomorskega brodovja, kljub temu, da postavke za gospodarski in kulturni procvit države naravnost kolosalno rastejo, izkazuje ruski državni proračun že par let sem vsako leto velik prebitek. Kokovcev je spravil po usodepolni rusko-japonski vojni državne finance v red, poplačal mnogo dolgov in vrh tega še napolnil državne blagajne. Seveda pri tem ni bil preveč izbirčen in se je, ko je po umoru Stolipina prevzel vodstvo vlade, premalo brigal za potrebe ljudstva, kar so nasprotniki njegove finančne politike, zlasti pa grof \Vitte, temeljito izrabili in je moral konečno tudi iti. Vendar pa ostane njegovo ime v ozki zvezi z zgodovino preporoda Rusiie. Gospodarski napredek Rusije v zadnjih desetletih je brez primere v zgodovini. Rusija je postala moderna država z železnicami, bankami, veletrgovino in veleindustrijo, kmet ima do dobrega dve tretjini zemlje v svoji oblasti in v novejšem času se vrsi notranja kmečka kolonizacija, eno največjih kulturnih del nove dobe. Ni čuda, da so se preikoslej morale pojaviti posledice tega kolosalnega gospodarskega napredka države. Novi kurz naj popravi napake, ki jih je zagrešil sistem Kokovceva na narodu samemu in kolikor mogoče podpira narod v njegovem stremljenju po gospodarski neodvistnosti. Posebno hudo občutita konkurenco Nemčije, ruska trgovina in obrt. Nemčija je situacijo. v kateri se je nahajala Rusija za časa rusko-japonske vojne, imenitno izrabila in jo za ceno »prijateljske nevtralnosti« gospodarsko skoro popolnoma usužnjila. RAZSTAVA HRVATSKIH NARODNIH ROĆNIH DEL v prostorih »Slovanske Čitalnice* v »Narodnem domu« je odprta &e ta teden in se potem zatvori. Vstopnina 30 vinarjev za osebo. Cisti dobiček je namenjen slovenskemu in hrvatskemu šolstvu v Trstu. Trgovska pogodba z Nemčijo, ki poteče 1. 1917., je bila za ruski narod prava nesreča in kakor kažejo vsa znamenja, se Rusija pripravlja že sedaj, da se pri sklepanju nove trgovinske pogodbe reši gospodarske odvisnosti od Nemčije in Avstrije. To bo dosegla tem lažje, ker ima sedaj za seboj dobro oboroženo armado in je pod vtisom ruskega oboroževanja nemška prepotenca precej popustila. Da izsili od Nemčije čimbolj ugodne pogoje, je pričela ruska vlada že sedaj z represalijami, ki so Nemce, ki so bili dosedaj navajeni smatrati Rusijo za svojo izključno gospodarsko domeno, silno vznemirile in postale tudi že predmet diplomatične intervencije nemškega veleposlanika v Petrogra-du. Prometno ministrstvo je dalo namreč ruskim liferantom, ki so dobili državna naročila, posebno v svrho zgradbe novih strategičnih železnic, navodilo, naj v slučaju, če bi sami ne mogli zmagati vsega dela, vpoštevajo v prvi vrsti francosko in belgijsko industrijo. Enako okrožnico je izročilo tudi mornariško ministrstvo vsem ruskim tvrdkam. V kratkem času je vrh tega pričakovati ogromnih naročil vojnega ministrstva in Nemci se boje, da izda tudi vojno ministrstvo, kjer vlada še Nemcem najbolj sovražno razpoloženje, enak ukaz, kar bi pomenilo silen udarec za nemško industrijo. Će končno še omenimo, da namerava v doglednem času ruska vlada za uvoz onega blaga, ki ga pridela ruski kmet dovolj za domačo potrebo Rusije, močno povišati carino in tako preprečiti uvažanje imenovanega blaga v Rusijo, potem je čisto umljivo, odkod sedanje veliko razburjenje in vznemirjenje v Nemčiji. Gospodarska neodvisnost Rusije od Nemčije pomeni za nemško državo veliko večjo nesrečo, kakor najhujši poraz v vojni, kajti Nemci se imajo svojemu sedanjemu velikemu blagostanju zahvaliti v prvi vrsti dejstvu, da so imeli v Rusiji najboljšo svojo odjemalko, da je v Nemčiji milijarde ruskega premoženja. Sicer so vse te odredbe ruskih ministrstev za enkrat samo nekak pričetek gospodarskega boja z Nemčijo, ali bolje, da govorimo v znamenju sedanjega razmerja med obema državama, nekako občutno ponagaja-nje in opomin Nemčiji, naj nikar ne steza svojih rok tja, kamor so položili svoje prste Rusi. Faktum pa je tudi na drugi strani, da pomenijo sedanji poizkusi bojkotiranje nemškega blaga tudi nekako ou-verturo velikega carinskega boja med Rusijo in Nemčijo, ki grozi nastati po poteku sedanje trgovinske pogodbe, kajti pri sklepanju nove pogodbe ne bo mogla iti več ruska vlada mirno preko zahtev svojih državljanov. In tega trenotka pričakujejo Nemci z groznim strahom! Odtod njihovo vpitje, da Rusija ogrožuje s svojim postopanjem evropski mir, odtod njihovo vpitje, da se pripravlja Rusija na vojno z Nemčijo in Avstrijo. Notranje naloge, ki čakajo v Rusiji še rešitve, so tako velike in tako težavne, da nima Rusija za enkrat še nobenega povoda in vzroka, misliti na vojno in tudi ne misli, čeprav je pripravljena sedaj tudi z orožjem v roki braniti svoje interese, česar dosedaj Nemci seveda niso bili še navajeni. Interes monarhije In dinastije o soglasju s stremljenji Jugoslovanov. Na Dunaju izhaja list .Die neue Zeitung". Je to sicer precej nepoznan in zato tudi neuvaževan list. To pa ne izpreminja nič na dejstvu, da je zelo pametna in ostra beseda, ki jo je izpregovoril o avstrijski politiki napram Srbiji. Najprej izvaja, sklice-vaje se na nedavni razlastitveni zakon za hrvatsko Primorje, kolika nevarnost preti po madjarskem stremljenju proti morju naši državi in še posebej tudi Trstu. Zato mi Avstrijci ne smemo ostajati indiferentni napram eksproprijacijski akciji v hrvatskem Primorju. Se važnejše vprašanje pa je — tako nadaljuje — kako se uredi naše razmerje do balkanskih držav. V prvi vrsti pa do Srbije, s katero moramo priti vsaj do kakega modusa vivendi, ako nočemo, da Srbija s pomočjo Rusije postane za našo monarhijo drugi Pijemont. Nikar se ne varajmo! Srbija zasleduje z velikim interesom dogodke v združenih kraljestvih Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, in se ravna po tem. Cim večja je v Hrvatski nezadovoljnost s skupno državo, tem več nade ima Srbija, da se uresničijo nje želje glede poti do Adrije. Ce se že pri nas s tolikim strahom opazuje vsak gibljaj italijanske psihe, da celo oficijalna vmešavanja iz kraljestva v notranje stvari monarhije prenašajo mirno in celo z neko uslužnostjo, potem naj bi vsaj ne dopuščali, da se Madjari v svoji domišljavosti po svetovnem gospodstvu ob vsaki priliki zaletavajo v državi zvest in dinastiji udan narod, kakršen je hrvatski. Stvar pa ima — tako nadaljuje naš vir — za našo državo še drugo nevarno stran. Vse madjarske stranke brez razlike streme po popolnem osamosvojenju od zveze z Avstrijo. Kakor pred 66 leti streme tudi danes vsi Madjari — brez razlike — po svojem svobodnem, neodvisnem magvarorszagu. Zato silijo tudi k morju, si odpro vrata do svetovnega trga. Kraj vseh lepih govorov o pobratimstvu so na Ogrskem že danes simpatije do Avstrije padle na ničlo, dočim se opozicija pogaja z Rusijo in Francijo! Tako rečeni vir. Grenko resnico govori. Naj nikar ne iščejo »destruktivnih elementov« med narodi, naj iz položaja, v katerega je zašla monarhija, ne iščejo preko sodnih dvoran in preko klopi, na katerih sede domnevani veleizdajalci, ampak edina rešitev je v tem, da se dunajska ušesa enkrat že odpro takim resnicam, kakor je navedena tu gori- udeležba. Književnost in umetnost Koncert Češke filharmonije iz Prage. Danes zvečer se bo vršil v dvorani društva Schiller koncert orkestra Češke filharmonije iz Prage, ki šteje 52 godcev-profesorjev in ga vodi profesor glasbe dr. Zananka. Spored : 1. Dvofak: ouvertura „Karneval"; 2. Sinigaglia: Danza P.emontese št. 1 ; 3. Čajkovski: Symphonie pathetique; 4. Suk : Fantastičen scherzo; 5. Wagner: Predigra k „Pevcem-mojstrom*. — Vabimo naše glasboljubno občinstvo, da poseti v čim največjem številu to elitno glasbeno prireditev, ki obeta pravi umetniški užitek, saj je praška Češka filharmonija svetovnoznana po svojih umetniško dovršen h koncertnih prireditvah. Vstopnice se dobivajo pred koncertom pri blagajni. — Začetek koncerta ob 8 30. ___ Koncert Costaperaria — Trst, v soboto, dne 18. t m. v Narodnem domu. Pod drugo točko sporeda zapoje ga. M. Costaperaria dve Brahmsovi pesmi: »Zvesta ljubav« in »Brezuspešna podoknica« in krasno Locwejevo balado »Div« (der Nock). Brahms spada k največjim svetovnim mojstrom. Rojen 1. 1833. v Hamburgu, umrl 3. aprila 1897 na Dunaju, kjer je preživel večino svojega življenja. V začetku je bil dirigent po raznih nemških mestih. Leta 1862. je prišel prvič na Dunaj in prevzel vodstvo glasbene akademije. Od 1. 1864—1871 ga vidimo zopet v nemških mestih (Hamburg, Baden-Baden. Zurich i. t. d.). V letih 1871—1874 je prišel drugič na Dunaj in je vodil koncerte družbe prijateljev glasbe. Zopet je zapustil naše prestolno mesto, a se leta 1878 povrnil stalno tja. Častni doktorat je dobil od uni-verse v Cambrigde na Angležkem leta 1877 in 1. 1881 pa v Vratislavi. Brahmsove skladbe so povečini resnega značaja. Odlikujejo se po globokem, pravem čustvu, ki ga vedno izraža na svoj poseben način. Vsa njegova dela se odlikujejo po bogati harmoniji in ritmiki ter ga po vsej pravici lahko smatramo za pravega naslednika in nadaljevatelja Beethovenove glasbe. — Brahmsovo glasbeno delovanje je zelo plodonosno. Uglasbil je veliko število del. bodisi vokalnih, kakor tudi instrumentalnih. Posebno to, za najrazličnejše instrumente in njih sestave. — »Zvesto ljubav« in »Brezuspešna podoknica« sta prava bisera med njegovimi samospevi. Loewe, ustanovitelj glasbene balade, je bilrojen 1. 1796 v Lobejiin blizu Rothen kot sin ljudskošolskega učitelja. Kot deček je bil cerkveni pevec in je, vsled svojega lepega glasu, prejel od vestfalskega kralja Jerone letno ustanovo 300 tolarjev, ki io je porabil izključno za glasbeno, iiobraz-bo. A po padcu Napoleona jo je izgubil. Na to je študiral teologijo ter postal 1. 1820. Vesti iz Goriške. Roparski umor pismonoša. Kakor nam poročajo, so včeraj zjutraj, nekako okrog 8. ure pričakali neznani lopovi pismonoša Janeza Poljanca iz Otlice, ki je prihajal iz Ajdovščine, noseč na Otlico svoto 4000 K. Lopovi so pismonoša ustrelili in se polastili denarja. Natančnejših podatkov o tem strahovitem dogodku še nimamo; kakor hitro pa jih dobimo, jih nemudoma objavimo. Kaj je to? Veliko pozornost je vzbujal dogodek, ki se je pripetil ob velikonočnih praznikih. V Gorici in tudi v nekaterih drugih primorskih mestih je nalepljen lepak, ki govori — knjige. Goriški starinar Ivan Gyra objavlja na tem lepaku, da ima na prodaj izvirno sliko svetogorske Matere Božje z Jezuščkom, darilo patrijarha Grimanija iz leta 1544. Slika je delo slikarja Bellinija (1500.), ki je bil učenec slavnega Tiziana. V očigled temu lepaku se loteva človeka posebna misel: Kako je prišlo darilo patrijarha Grimanija v roke starinarja Gyre in zakaj se ne nahaja slika ondi, kamor spada — na Sveti Gori? Kaj pomenja to? Ljudstvo postaja pred temi lepaki, čita in zmajuje z glavo. Ali ima starinar Gyra res izvirno svetogorsko sliko, ali je nima in ali je vse skupaj prevara ali pomota? Vprašamo knezonadškofijski ordinarijat v Gorici, kako more mirno dopuščati, da se s takimi stvarmi gode take reči? Sveta Gora je ena prvih božjih poti na Primorskem in češčenje Blažene na Sveti Gori je globoko ukoreninjeno v srcu ljudskih mas obeh narodnosti. Dajemo torej stvar na znanje pristojnim mestom in zahtevamo, da se stvar natančno preišče. Ljudska hranilnica m posojilnico o Trstu =s- V Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) =-=s sprejema hranilne vloge in obrestuje po 41/,%t vloge na dvamesečno odpoved po 4V«*/*, vloge na šestmesečno odpoved po 57o, dale posolila proti poroštvu na zadolžnico (menjice so izključene), aH pa na vknjižbo, oboja proti odplačevanju v poijubno določljivih obrokih na daljšo dobo. U raduje me vaaJc delavni* od g. do x*. dopoldne in od 3• d° 5- popoldne. Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATER1NA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11V2.—1 in 7—7^2 Naznanilo. Podpisani priporočam Slav. občinstvu, svojo ulica Squero nuovo št 17 (nasproti poStne palače) točilo se bode vedno pivo in vino I vrste ter vsakovrstni likerji, kuhinja bode pripravljena z gorko in mrzlo jedjo. udani Ivan Klun Proti nervoraosti, telesni šibkosti (v konva-lescenci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) je najboljše redilo Iiecikratoi) Isto se ie izkazalo uspešno (glasom kliničnih spričeval), ker vsebuje tudi lecithin in druge redilne snovi) tudi v slučaju Rachitis (angleška bolezen. — V slučajih nevrastenije, nevrasteničnega glavobtla. nespečnosti, epilepsije, deluje izborao BRONI — LECIKRATON. V slučajih malokrvnosti ŽELEZNATI LECIKRATON pri pljučnih boleznih pa GUAJACOL — LECIKRATON za A gib«** in kožne bolezni JOD LECIKRATON. V prahu po 100 g in 250 g K3-K 8 40 v tabletah po 25 in 50 kom. KI 50 - K 3 60 Stavna zalaga LEkARNA PIZZUL CIGN0LA Trat farao 14 (Pala&a Traves). — Telefon 2724. Vesti iz Istre. Razpor v socijalni demokraciji. Iz Pule: Že dalje časa je bilo v tukajšnji socijalni demokraciji napeto razmerje med Italijani in Slovani. Krpali pa so in potajevali, dokler so mogli . Slednjič je izbil loncu dno sledeči dogodek: V njihovem društvu je bilo izpraznjeno mesto tajnika. Kompe-tenti so bili trije, ki so poznali deželne jezike in eden je bil celo profesor iz Zagreba. A kaj so storili vodilni činitelji naše socijalne demokracije? Ker bi bil po imenovanju enega teh treh kompetentov prišel na to mesto Slovan, so kar, meninič tebinič, suspendirali imenovanje. Pač pa imenovali »provizorično« nekega zvestega pristaša svojega, ki zna samo italijansko, za strokovnega tajnika. Ker pa je ta provizorij trajal predolgo, kakor da ima postati definitivum, in so morali slovanski socijalisti italijansko govoriti s strokovnim tajnikom, je postajala nevolja vedno večja. Se bolj pa je poojstrila to razmerje okolnost, da so nekateri slovanski socijalisti zahtevali tudi nekaj slovenskih oziroma hrvatskih časopisov, kar pa jim Kupulte KollnsKo clKortlo! Prehlojonjo in kalelj. Vaezn je znano, kako težko e ozdravi kaSelj io preblajenjo. V takih slučajih duži izborao sredstao ( r£oio1ziia Scottu iz ribjega jetrnega j olja. Isto se mora zanživati tako; dolgo j dokler se povrnejo stare moči j in navadno razpoloženje. Blagodejni vpliv tega ribjega jetrnega olja se kaže takoj, ker ▼ začetku uporabljani a ponehaj« kašelj, in od tega momenta gre pot k ozdravljenja navzdol. Nekateri, ki bo morali nositi posledice prehlade in kalija etsc in leta, so zadobili s uporabo emulzije Soott41 nove moči in vojjo. — „Emulzij h Scott" iz jetrnega ribjega olja ima prijeten v ousin je lahko prebavna. Cene originalni staklenici, ki m dobiva v rt"L kk—fc Kron 2 50 Ako m polije 60 vinaijev v tnamkah tvrdki „Scott A B>wne O. m. b H. m.. Dona) ter m ob tej priliki sUicnje na U oglas, poilicmo potom ene lekarne, In sicer samo enkrat BtekUn co Mnulriie „Scott" za potkolnjo JtADIUM urad za privatne Informacije Trst, Corso štu. 24, II. (dvigalo) - Telefon 80. Brzojavi: „Informes" Trst. Postni predal 291. pm and te vrste v Trstu. 1 RESHOST NAJSTROŽJA TAJNOST I HATAHCHOST | Pojasnila kakor trii prospetki na zahtevo. 1« najboljši m oajzdra-vejsi I W pripravljen samo izžlaht- I w nih rastlin brez esenc. \ ? Jamstvo 50*000 Kron. On krepča tek in prebavo, brani želo-lodec in Čreva proti strupom pokv jenih jedil in proti nalezljivim bole:- He dati, ne omami, daje moč in veselja oo tleic. :: FLORIAN:: je v vsakem domu potrebna pomoč. V vašo lastno korist uživajte edino le pristni rastlinski in najzdravejši liker FLORIAN in zahtevajte ga povsod !!! Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo Vekoslav Miar TRST ulica Donizzetti it. 3 Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni rastavi v Trstu odlikovana tovarna sodov Izvršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit, likeie, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike, Fran Abram Trst, ul. S. Francesco 44 Dr. Korsano Specialist za stftllttčne !■ kožne bolezni Ima tvoj ambulatorlj v Trst«, v al San Lazzara it 17,1. (Palauo Diana) Za car k vi j o Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do L In od 6 do 7 pop. ienske od 5 do 6 popoldne BESO©©©©® 0 !000lG)0Q]©[ Alla Citta di Lioiie Trst, Piazza della Boraa štev. 3. Največja zaloga svil raza pomladno in poletno sezijo bo dospele krasne svile za obleke bluze g — i. t. d, v velikanski izberi, po nabavnih cenah. lul Uzorci nm deželo zastonj (n poštnino prosto. _ — t irrigr rtrmr-aiimn » IMIT—" . Tržaška posojilnica in hranilnica regletrovana zadruga z omejenim porofttvam. Trst, piazza Caserma Stev. 2, I. (v last* pala&t — vhod po glavnih stopnjloah). Pofttne hranlinienl raftun ie,004. Posojila dal« na vknjižbo, na menice, aa zastave in . „. . . .__ na amortizae^o za daljfto dobo po dogovora. EefcinrrM® trgovsko Hranili** vlogo od veakega, ie to di ni nd in jih obreatnje po mr 4')A ftalM vltfi Ir vldflf tftko _________vtoffe «a takoftl r*dM ps doftvsr«. Renta! davek plačuje zavod telo. Vlaga se lahko po eno krono. Oddala dom*fte neblrcOjnike (hranil«® pušloo) Telefon Stev. 962. Ima varnostno oolloo (aafe deposits) za shrambo vrednostnih HaHa, dokumentov in raznih dragih vrednost., popolnoma varne proti vlomu in poiaru, urejeno po n^jnovejSein na&inu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. •tanje vlog nad IO mlfjonov* URADNE UM i od O do 12 doaoldne In od S do 5 popoldne Izpladule vo-tk delavnik ob uradni* urah. Stran IV. »EDINOST« it 72. V Trstu, dne 15. aprila 1914. je bilo kratkomalo odbito, češ: Pula Je italijansko mesto, kjer ni treba naročati in Citati slovanskih listov! Ali sedaj se bližajo deželnozborske volitve in se je vodstvo socijalne demokracije z Lirussijem na čelu zbalo, da bi slovanski socijalisti utegnili izvajati vodstvu neprijetne posledice. Zato je vodstvo pozvalo iz Ljubljane g. Etbina Kristana, ki je sklical za danes ob 10 predpoldne shod v dvorano »Narodnega doma«. Namen je bil očividno ta, da bi sklicatelj potolažil slovanske upornike in preprečil njihov odpad od stranke. Bil je to znamenit shod, ker je prišlo na njem do dramatičnih prizorov. Etbin Kristan je začel govoriti ob 10. uri in je govoril nad eno uro. Nastopil je tudi sodrug Jelčič, ki je opisoval razmerje v stranki in terorizem, ki vlada napram slovanskim socijalnim demokratom. Izvajanja njegova so bila klasičen dokument v dokaz, da so italijanski socijalisti najprej italijanski šove-nisti in šele potem — socijalisti. Duhovi so bili tako razburjeni, da je moral poseči vmes dr. M. Laginja, ki je v daljšem govoru krasno in jasno razložil položaj in pomen vse akcije. Zborovanje je trajalo do tričetrt na eno popoldne. Rezultat pa je bil ta, da je mnogo slovenskih soci-jalistov izstopilo iz stranke in se najbrže pridružijo »Narodni delavski organizaciji«. Namen shoda se je torej povsem izjalovil in sklicatelji so doživeli popoln poraz. A posledice se utegnejo pokazati že na predstojećih deželnozborskih volitvah. — Zadovoljna pa more biti hrvatska narodna stranka, ker pridobiva ojačenja. Sklicatelji pa so zagrešili malo breztakt-nost. Lastnik dvorane je »Sokol«, ki jo je dal vsled prošnje na razpolago. Ne le pa, da se niso niti z besedico zahvalili za to uslugo, marveč so še žalili in zasramovali vse, kar je narodnega. Taki so ti italijanski socijalisti in njih slovenski mameluki!! — Da ne pozabimo: Etbin Kristan je v svojem govoru rekel med drugim tudi to, da želodec določa politiko, nakar mu je odgovoril dr. Laginja, da to ni res, ker je politika naloga — možganov. — Ni dvoma, da bodo nadaljevali s poizkusi, da bi zakrpali tudi ta spor. S kakim uspehom — o tem vam bomo poročali. Vesti iz Kranjske. Mlekarski tečaj na Vrhniki. Na mlekarski šoli na Vrhniki priredi deželni odbot v času od 4. majnika do 30. septembra t. I. mlekarski tečaj. V tečaj bo sprejetih 12 fantov in 6 deklet v starosti 16 do 28 let, ki znajo pisati in računati, o čemer bo prosilcem prestati sprejemni izpit. Stanovanje bo brezplačno za moške na mlekarski, za dekleta na gospodinjski šoli, pač pa si morajo učenci in učenke sami skrbeti za luč in pranje perila. Dekletom je prinesti s seboj tudi posteljno perilo in odejo Izvenkranjci se sprejmejo v tečaj, v kolikor ne zasedajo mest domačini. Izvenkranjci morajo tudi plačati takoj pri vstopu moški K 50, dekleta K 40 šolnine. V svrho pokritja stroškov za hrano, Šolske potrebščine, vožn,o itd., ki načeloma zadevajo udeležence same, pa je deželni odbor določil po šest ustanov za fante in dekleta iz kranjskega po 30 K na mesec. Prošnje za sprejem je vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 24. aprila t. 1. Prošnjam je priložiti zadnje šolsko spričevalo. Oziralo se bo pri sprejemu v prvi vrsti na one prosilce, ki jih priporočajo domače mlekarske zadruge. Razne vesti. Odkod »Na zdravje!« na kihanje. »Na zdravje!« na kihanje izvira iz 10. stoletja. Kihanje je bila takrat bolezen, izvirajoča iz črnih koz. Ljudje so takrat neprestano kihali in jih je od tega tudi mnogo umrlo. Zato so se vršile v takratni dobi po vsej Italiji in Francoski procesije, pri katerih so ljudje prosili Boga, naj jih obvaroje te grozne bolesti, ki je zlasti preprečevala spanje. In kadar je kdo kihnil, mu je rekel znanec, ali oni, ki ga je slišal: »Na zdravje!«, želeč mu, da ozdravi. To se je potem vedno ponavljalo in tako je tudi še danes. Mi pravimo onemu, ki kihne: »Na zdravje! « ali »Bog pomagaj!«, a ne vemo, odkod in odkedaj izvira ta navada. Posestvo v zraku. Višje sodišče v Ami-ensu na Francoskem je imelo te dni priliko, da odloči o pravnemu vprašanju, koliko zraka srne imeti v posesti lastnik kakega posestva. Ko je tovarnar vodljivih zrakoplovov in letečih strojev, Clement Bayard, ustanovil v bližini Compene novo tovarno, je neki zviti špekulant kupil od nekega malega posestnika zemljišče v obsegu 1800 rrr, ki se je nahajalo samo 19 m od vhoda v imenovano tovarno. Špekulant ni niti tajil, da nima to zemljišče zanj nobene vrednosti, ampak bi ga samo rad prodal tovarnarju za prav visoko ceno. Ker pa Clement Bayard ni hotel plačati zahtevane velike svote, je napravil prodajalec Coiarel na svojem zemljišču več lesnih skladov v višini 18 m in postavil nanje še 4 m visoke železne droge. Te naprave niso imele čisto nobenega pomena, ampak jih je Coirel napravil samo radi tega, da prepreči oziroma vsaj otežkoči letanje zrakoplovom nad svojim posc->ivom. In res je Coirel uspel v toliko, da se je neki zrakoplov na teh skladih razbil in postal nesposoben za nadaljno vporabo. Ko je Bayard vložil na to proti špekulantu tožbo, je bil ta obsojen, da mora odstraniti ^voje nagajive, nekoristne naprave in da mora plačati Bayardu vse sodne stroške. Kaj je poljub? V nemškem kazenskem zakoniku še ni določen pojem in učinek poljuba. To vrzel je izpolnilo nemško državno sodišče s sledečo definicijo: »Poljub je čin, izvršen na telesu drugega in predpostavlja dovoljenje tega drugega. Brez izrecnega dovoljenja se more poljubljati, kedar dotičnik inolče privoluje. to je, kedar gre za starše, otroke itd. Ce se pa dotičnik resno upira in ne samo navidezno, je smatrati poljub za nedovoljeno kršitev osebnih pravic, žaljenje na časti. Kdor poljublja v podobnih okoliščinah, zakrivlja dejansko žaljenje. Za žaljenje zadostuje, da se da poljub proti volji po-Ijubljanega; ni potrebno, da se čuti žaljen. Grof — krojaški pomočnik. Nekako pred tremi leti je začel sedaj 451etni krojaški pomočnik Josip Wolanski nastopati kot nezakonski sin umrlega grofa Nikolaja Wolanskega, češ da ga je umrli grof priznal za svojega sina. Zahteval je potem dedščino.po umrlem grofu, ki je znašala več milijonov, trdeč, da je pismena grofova oporoka ponarejena. Našle so se osebe, ki so mu verjele in mu tudi dale denarja na razpolago za njegovo tožbo zaradi dedščine. Leta 1912. je brez denarja kupil vilo grofa Hamoncourta v Badnu in je izdajal menice, za katere je obljubil, da jih plača, ko dobi dedščino. Na vilo je vzel 150.000 K posojila. S tem denarjem je nakupil konje, vozove in avtomobil in je živel zelo potratno. L. 1913. je bil aretiran zaradi goljufije, pa so ga kmalu zopet izpustili. Nato je odšel v Galicijo, da bi se še nadalje potegoval za dedščino. Ko je prišel na Dunaj nazaj, so ga ponovno aretirali. Preiskali so ga nato sodni zdravniki, ki so pa ugotovili, da je blazen. Sodišče je te dni ustavilo preiskavo proti njemu in ga izročilo v blaznico. Deželno sodišče. »Kar morje vrže na breg . . .« 31 letni Josip Sušanj, njegov 28 letni brat Ivan, doma iz Senožeč, in 17 letni Ivan Frlan, doma iz Zameta na Kastavšči-ni so zadnje dni meseca decembra 1. 1912. in potem še okoli 15. januarja 1. 1913. našli v morju blizu kamnoloma »Fornasoro« v Kantridi vsega skupaj 5 tramov, in sicer prvikrat dva, a drugikrat tri tramove. Prva dva tramova so prodali trgovcu Franu Bačiču v Kastvi, za 10 kron; poslednje tri pa Antonu Cikoviču, zidarskemu podjetniku v Kastvi, za 12 kron. Pozneje je orož-ništvo izvedelo, da so one tramove odnesli valovi iz ladjedelnice »Danubius« na Reki, in da so to tramovi — dolgi po 16 metrov — iz finega amerikanskega lesa, ki so vredni preko 200 kron. Vsled te^a so bili vsi štirje gori imenovani najditelji obtoženi zločina goljufije, a oba kupovalca sokrivde na istem zločinu. Včeraj se je proti vsem šestim vršila razprava. Predsedoval je deželnosodni svetnik Lazarich, a votantje so bili dežel-nosodna svetnika Pachor in Parisini in sodnik dr. Spongio. Državno pravdništvo je zastopal dr. Zumin, a obtoženca Bačiča in Cikoviča (kupovalca) je branil dr. Bru-čič. — Obtoženci Josip in Ivan Sušanj ter Peter Kogalj in Ivan Furlan, so priznali, da so si res prilastili one tramove, a sklicevali so se na običaj, ki vlada pri ob morju bivajočih ljudeh, da »kar morje vrže na breg, si sme vsak prilastiti, ker ni lastnina nikogar.« Rekli so pa tudi, da niso vedeli, da so oni tramovi toliko vredni, kakor tudi ne, da so lastnina ladjedelnice »Danubius*. Obtoženec Fran Bačič je rekel, da je sicer res kupil dva tramova in dal zanju 10 kron, a stavil je prodajalcem pogoj, da mu vrnejo denar, če se najde lastnik tramov, kateremu bi v tem slučaju vrnil tramove. Obtoženec Cikovič je pa rekel, da ni tramov niti videl; dal je zanje 12 kron in velel prodajalcem, naj mu jih v kamnolomu »Fornasaro« prežagajo in jih tam shranijo. Priča Ljudevit Hoffmann, uradnik ladjedelnice »Danubius«, je povedal, da so oni tramovi zelo dragi, ker so iz posebnega amerikanskega lesa, ki v morju nikdar ne zgnije: sicer se pa ta les le malo razlikuje od navadnega lesa: podoben je borovemu lesu. Priča Rupert Friznik, orožnik v Kantridi, je povedal, da Bočič ni nikakor skrival onih tramov. Priča je tramove večkrat videl. Šele, ko je dobil tozadevno povelje, je zaplenil tramove. Priči Josip Bačič in Joahim Serdoč, sta potrdili, da je obtoženec Fran Bačič kupil ona dva tramova pod pogojem, da ju vrne lastniku, če bi se eventualno izvedelo zanj. Sodišče je Bačiča in Cikoviča oprostilo obtožbe, a ostale štiri je obsodilo radi prestopka goljufije, in sicer Josipa Sušnja na 6, Ivana Sušnja na 10, Petra Kogalja na 4 in Ivana Frlana na 3 dni zapora. V utemeljevanju razsodbe je rečeno med drugim, da je sodišče vzelo v poštev, da obtoženci gotovo niso poznali prave vrednosti onega lesa, kar izhaja že iz dejstva, da so tramove prodali za tako nizko ceno. Obtožnica je bila sestavljena v hrvatskem jeziku, vsa razprava se je vršila v hrvatskem jeziku, državni pravdnik in branitelj sta tudi govorila v hrvatskem je-Zjku _ |e razsodba je bila prečitana v ita-jtjanskem. sodišče. Vipavka, ki zmerja Slovence * »brato porko de ščavo!« Antonija vdova Perinijeva se je Pre<156 leti rodila v Vipavi. Prišla je v Trst služit in se tu omožila z nekim Pennijem. Sedaj, po moževi smrti, trguje vipavka lončka s starimi cunjami, starim zelezjem, kostmi itd., ter ima svojo »trgovino« v ulici Media. V isti hiši, kjer se nahaja njena trgovina, stanuje tudi Štefan Pangerc. Antonija Perinijeva ima pa sina, ki mora biti zelo nagajiv, kajti radi njegove naga-jivosti ga je bil Štefan Pangerc prijel dne 25. junija 1. 1. in mu mislil nategniti ušesa. Prišla je pa vmes mati in se postavila Pangercu po robu in ga ozmerjala. Pangerc jej je pa pritisnil eno preko ust. Anton i jeva Perinijeva je šla nato na zdravniško postajo, kjer so ji napravili zdravniško spričevalo in na podlagi tega spričevala je ovadila Pangerca policiji. Policija je pa oddala vso stvar okrajnemu sodišču, vsled česar se je moral Pangerc včeraj pri sodniku dr. Pollancu zagovarjati zaradi lahke poškodbe po § 411. Pangerc je sodniku priznal, da je Antonijo Perinijevo udaril z odprto roko po o-brazu, a nikakor ne s pestjo. Na tozadevno sodnikovo vprašanje, je pa še povedal, da jo je udaril zato, ker mu je ona zalučala v obraz psovko: »Bruto porko de ščavo!« in mu obenem pljunila v obraz. Sodnik je dal nato poklicati Antonijo Perinijevo. Povedala je, da jo je Pangerc udaril po obrazu s pestjo in da se jej zdi, da je imel celo nekaj trdega v roki. Sodnik jo je na to, seveda v laškem jeziku, vprašal, če mu je res ona prej rekla: »Bruto porko de ščavo«, a Perinijeva je odgovorila: — Šor judice, na že vero nente! (Gospod sodnik, to ni res!) Sodnik: Vendar trdi Pangerc, da ste ga vi prej razžalila s temi besedami in mu potem še pljunila v obraz. — Na že vero, na že vero, Šor judice! Kome pol mi dir ščavo a lu, che šon šča-va anka mi! (Ni res, ni res, gospod sodnik! Kako naj jaz porečem njemu ščavo, ko sem tudi jaz ščava!) Ker je Pangerc ponovno zatrdil, da ga je res razžalila z onimi besedami in da jo ni udaril s pestjo, temveč jej dal le klofuto, je vipavska Tončka za vpila: — Kva, šenor judice, že testamoni, mi prego de metar drento tuti kvanti (Tu, gospod sodnik, so priče, prosim, da jih de-nete vse noter). Obenem je pomolila sodniku pod nos papir. Sodnik, vzemši papir in prečitavši ga: — Za božjo voljo, kaj čem tolikim pričam? Tončka: — No že šai, že poco (Ni jih mnogo, jih je malo). Sodnik: — Ah, malo pravite, da jih je: tu jih je napisanih nič manje, nego osem. Obtoženec Pangerc je pa na to predlagal, da se zasliši kakor priča Emil Ger-dol, ki je slišal, da ga je Perinijeva razžalila z gori navedenimi besedami in ga s tem provocirala. Ker se je Gerdol nahajal na hodniku pred sodnikovo sobo, je sodnik sprejel ta predlog in dal poklicati Gerdola. Priča Emil Gerdol je potrdil, da je sli-šal, ko je Perinijeva rekla Pangercu nave- dene besede in da je Pangerc nato udaril Perinijevo, in sicer res s pestjo, a ne z odprto roko. Perinijeva se je tu raztogotila, češ, da je bil Gerdol daleč proč, ko se je vršil prizor, in da torej ni mogel slišati, kaj je ona rekla. Sodniku je bilo pa to dovolj in je le še vprašal Perinijevo, če zahteva odškodnino (v laškem jeziku: »indennizzo«). Perinijeva, ki druge zmerja s »ščavo« je nato vprašala: — Ma, šenor judice, mi no ša, koša že »danico«! Sodnik jej je nato pojasnil, da je to odškodnina, nakar je vipavska Tončka rekla: — Oh ši; mi vojo šej krone pr onji jor-no pr tuti oto jorni k jera šerada mija ba-tega i dujecento krone po pr dolor k mi gavevo kan tuto mužo roto e sužin soto de očo! (Zahtevam po 6 kron na dan za vseh osem dni, ko je bila zaprta moja trgovina in 200 kron pa za prestane bolečine.) Sodnik je na to obsodil Pangerca na dva dni zapora, a glede zahteve po odškodnini je Perinijevo napotil na civilno sodno pot. Perinijevo je pa jezilo, da ni sodnik obsodil Pangerca v plačilo odškodnine in je zahtevala od njega, naj izreče razsodbo: »Anka par bori!« (tudi glede denarja). — Sodnik jej je le s težavo dopovedal, da je zanj stvar že končana in da nima pri njem nič več iskati. MALI OGLASI» □□ □□ □□ se računajo po 4 stot be?edo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjš : pristojbina znaša 40 stotin k. : □□ □□ □□ Trgovina in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 14, aprila 1914. Efektna borza. Danaj, 1.20 pop. Avstrijska renta papir 82.50, avstrijska srebrna renta 82.50, avstrijska kronska renta 82.85, ogrska kronska renta 82.10, kre-ditke 615.75, Anglobanka 336.—, Union 593.—, Landerbank 519.—, Bankverein 519.— drž. žel. 711—, Lombardi 100.25, alpinke 839.75, turške srečke 223.—, Napoleoni 19.10, marke papir 117.50. London kratko 24.03, Pariz 95.52. Mirno. Dunaj, 3.10 pop. Avstr. renta papir 82.65, kre-ditke 615.—, Uoyd 616 —, drž. žel. 710.25, Lon-bardi 100 50, alpinke 837.75, turške srečke 224.75, cheqnes Pariz 95.50. Mirno. Trst, (urad.) Francija 95.40 - 95.70, Nemčija 117 33 -117.75, Italija94.95 -95.15, London 24- 24.06, 20 frankov 19.08-19.14, 20 mark 23.48-23.54, so-vereign 23.95-24.02. nemški papir 117.35-117.75, italijanski papir 95-95.40, avstr. zlata renta 102.— 102.40, avstrijska kronska renta 82.75 - 83.15, ogrska zlata renta 98.40 - 98 80, ogrska kronska renta 82.-- 82.40, turške srečke 222 - 225 — ; diskont za menice do 3 mesecev 3*/« - 4 '/«"/•» nad 3 mesece 4l/4-4'/4*V Blagovna borza. Budimpešta, 14. apr. Pšenica za april 12.64, maj 12.42, oktober 11.38; rž za april 10.35, oktober 8.73 ; oves za april 7.74, oktober 7.75; koruza za maj 6.88, j nI i 7.—. Ponudbe pšenice srednje, poigraš6vanje ravno tako. — Tendenca slaba. Trst, 14. aprila. Kava. Santos good average za maj 55.50 - 35.75, za juli 56.--56.75, september 56.75 - 57 25, december 57 75 - 58.—, marec 58.-- 58.25. Tendenca mirna. — Good Rio za maj —.-- —.—, juli —.-----, september —.---.—, december —.---.—, marec —.---.—. Ml krajevni agenti nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse št. 20. 330 Odda se lepa zračna soba 1 gospodu Via Ro-magna 12, I vr. 3. 381 pripravna za dvorec ali gostilno z več sob, opremljena z gostilniško opravo, proda se Htta takoj ________^___w_______ nila daje posestnik v P, Sorje pri Bledu. takoj po nizki ceni pri Bohinjskem jezeru. Pojas- J-I---- T> ---: T^J- 382 Mirodilnica Ernest Violin, Sv. Ivan štev. 1049 (hiša Oasperčič) Velika zaloga raznovrstnih barv, čopi-čev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja i. t. d. — Postrežba točna. U mesnici Josipa Zobec v Trsta ul. ilegli flpiaii it. 5 (ŠKorklja-Sv. Peter) dobi se: Gouele meso i. vrste po K 1.20,1.36 Teletina In Me meso po K 1.80 Mina po zmernih cenah. - PostrožLj m dom. Zganjarna Ivana rerhano-a, Trit, ul. Stadion 29 se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Prodaja se žganje vseh vrst. Postrežba točna. — Cene zmerne. Ste se že poslužili v čevljarnici ANTONA JOVERNIKO v ulici Farneto št. 33 ? Sprejema vsakovrstna popravila. S? Velika zaloga in obsežna izbera poljedeljskih strojev in orodja vseh vrst in sestav TRST ul. Gios. Carducci 26 TRST Žične mreže, žice za vinograde in ograje Orodja In priprave za rokodelce vseh vrst od najcenejše do najfinejše izvršbe. > ■ Vsakovrstno kuhinjsko orodje. „ TRGOVCI! PEKI!!" H odlikovane slovensKe trgovine flrož, so dosegle dosedal vsepovsod najboljši sloves........jnjnh naročajte pri domač tvrdki, Id Vam postreže po konkurenčnih cenah, tt J. j. SOBAH, Trst. Via Vasari 10 Telef. Nr.o 2621