Sredstva proti nevcšf ivosti Nevoščljivcst je navadno upor nezmožnega slabiča proti zmožnemu in močnemu, ponesrečenca proti srečnemu. Če hočem otroke obvarovati ne-voščljivosti, jih moram vzgajati in navdušiti za pravi in pošteni napredek, da bodo pozneje v življenju zmožni in spretni in jim ne bo treba drugih zavidati. Naša mladina bi morala vedeti, da je mladost čas setve. Kakor poljedelec, ki bi ne oral in ne sejal, ne more pričakovati setve, prav tako tudi mladina ne more lipati na sadove življenja, če svojo mladost brezmisel-no zapravlja. Zato je zelo važna in potrebna skrb za pravo izbero poklica. To naj postane otrok, kar ga veseli in za kar ima telesne in duševne zmožnosti, da pozneje ne bo zdihoval: ko bi me bili starši pustili, bi bil to postal. Ali: Starši so me silili, saj sam nisem hotel. Treba se je torej posvetovati doma in v šoli, za kateri poklic ima otrok največ veselja in zmožnosti. Starši, ki tega ne store, se zelo pre-greše proti svojemu otroku in njegovi bodočnosti. Važna je tudi izbira mojstra ali gospodarja, ki se zavzame za vajenca in ga ne izkorišča. Seveda pa mora tudi otrok ubogati in vse storiti, kar je treba, da se izuči. Otrok naj nima pri starših nikoli potuhe. Otrok naj se tudi drži svojega učenja, svojega dela in se ne zaposluje preveč zunaj njegove delavnice, da mu stransko delo ne postane glavno in ga prav to ne nauči nevoščljivosti napram tistim, ki so čas bolje porabljali za učenje in so se zato tudi več naučili. Seveda jim pametno gojenega športa ne smemo prepovedati, saj je za njihov telesni razvoj potrebno, da se po delu tudi razgibljejo. Toda vse v pravih mejah. Starši pa naj tudi otroke uče, da spoznajo pravo srečo in jo znajo ceniti. Ta sreea namreč ne stanuje vedno po bogatih palačah, kakor bi kdo na zunaj mislil; pa tudi ne tam, kjer v brezdelju zapravljajo čas in niti ne vedo, da delo osrečuje in tudi ne tam, kjer se z izbranimi malimi hudobijami grene čas. Prava sreča je le v srcu, ki se Boga boji in dela veseli. Potrebuje samo ljubek dom, da se v njem nastani. Rajše kakor v visokih palačah slanuie v nizkih bajtah, kjer se vse suče okoli matere in se vse veseli očetovega prihoda z dela. K veliki in pravi sreči spadajo pred vsem drugim verske vrednote, ki naj jih otroci zgodaj spoznajo in se jih oklenejo in jim v lastni notranjosti rapravljajo tiho veselje, za katero jih ni treba drugih zavidati.. Sv. Avguštin je vse poskusil na svetu, kar ljudje smatrajo za srečo in jo zavidajo drugim: tast, bogastvo, uživanje, veselje, a vendar je priznal: Nemirno je človeško srce, dokler ne počiva v Bogu. Seveda pa se nevoščljivcst lahko naseli tudi v srcu poštenega, po napredku stremečega človeka in jo časti-hlepnost še podžiga, razne opazke drugih večajo. Kaj pa ta? Tu pa se je treba popolnoma odpovedati samemu sebi in se v ponižni molitvi zateči k Bogu po pomoč in svojemu tekmecu, četudi se vse upira proti temu, pomagati, kjerkoli mogoče. Na ta način se da nevcščlji-vost zamoriti in na mesto nje pride potem samo od sebe priznanje tujih vrlin v pravi luči. Ne redko se iz takega nekdaj sovražnega stanja razvije plemenito prijateljstvo. Za pridne roke V vsaki hiši, posebno, kjer so otroci, je dobiti najbrž polno raznih ostankov blaga — večjih in manjših krpic. Navadno ne vemo, kam bi z njimi, toda tudi te majhne krpice se dado s pridom porabiti. Prejšnje čase so matere in starejše sestrice kaj pridno krasile poletne otroške oblekce z vezenino v lepih barvah in vzorcih. Dandanes pa ima le malokdo še čas, da bi se ukvarjal z vezenjem, ki zahteva mnogo časa in truda. Ker pa hočemo, da so naši malčki oblečeni poleti živahno in ljubko, si pomagamo z blagovnimi ostanki (krpicami-) na tale način: Izmed starih krpic, ki so odletele pri krojenju in rezanju poiščemo različno barvane in vzorčaste. Seveda moramo gledati na to, da se barve lepo ujemajo in strinjajo. Velikost teh koščkov pa je lahko različna. Nato te koščke blaga, ki smo jih izbrali, pripnemo drugega poleg drugega v vrsti na blago, ki naj ga krase (krilo, rokavci itd.). Krpice iz tenkega blaga je dobro malo pcdvihati navznotraj, debelo blago pa samo obšijemo na gosto z vbodi (obzanjkamo), da se ne cufajo. Zadnje velja posebno za suk-no, flanelo, klobučevino, baržun in slično. Na ta način dobimo lep okrasek (borduro) za rob krilca, rokav ali pa naredimo celoten životek. Krpice zvežemo lahko med seboj še z verižnim ali podobnim vbodom. Pri tem delu pa postopamo lahko še drugače: Namesto, da bi šivali krpice na blago, jih prišijemo raje kar drugo k drugi na narobni strani, potem jih pa lepo razlikamo. Končno položimo ves ta sešit kos na oblekco. Ako smo sestavili različne koščke blaga okusno skupaj, dosežemo zelo lepe uspehe. Ne samo barve, temveč tudi snov (svila, volna), blaga, blesk, mehkoba — vse to poveča učinek okraska. S skromnimi ostanki blaga ter z neznatnim trudom okrasimo lepo, okusno, živahno, pa poceni vsako* vrstne poletne otroške oblekce. š F. Zlata kniisa Iz duhovnega življenja družine. ■ Spisala Milica Grafenauerjeva. Založila Družba sv. Mohorja, natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju 1931. Str. 168. Cena broš. za ude 18 Din, za neude 24 Din; vez. za ude 24 Din, za neude 32 Din. Ruski boljševizem, ki si je med drugim zadal tudi nalogo, da zatre vsako vero v ljudeh in je vero proglasil za strup človeštva, je z nujno posledico udaril tudi družino. Kjer ni nobene vere več — pa že kakršnekoli — tam je lepo življenje, vsai( trajno, nemogoče. Danes se po vsem svetu bije boj za družino in boj za otroka. Razumevanje družinskega življenja gine. In prav posebno gine pravo krščansko umevanje družine. Da bi zmotne nauke, zablode, dvome o duhovnem življenju družine razjasnila in pokazala zaeno vso lepoto pravega družinskega življenja, zato je žena in mati Milica Grafenauerjeva spilala to knjigo. Knjiga ni prepis toliko drugih takih knjig — krščanske ali nekrščanske vsebine — knjiga je resnično doživljanje v lastni številni družini, je sad mnogoletnih bojev, trpljenja in tudi velikega veselja. Za vsako mater, pa tudi za vsako dekle bo ta knjiga v ranogočem novo razodetje. Vsaka nevesta bi morala to knjigo — ne samo prebrati — preštudirati bi jo morala in se vživeti v njeno lastno vsebino . Knjiga je razdeljena na tri oddelke. Prvi govori o zakonu, o zakonski ljubezni, o zakramentu, o beli kugi, o dostojanstvu zakona. Drugi del raz-motriva o vzgoji k čistosti — v zakonu in izven njega. Govori o vseh sedaj tako opisovanih zadevah: o skupnem kopanju, o modi, o laseh, pa o vzgoji volje že pri dojenčku in v razvojni dobi. V tretjem delu govori o rasti v duhovnost. Spolna ljubezen mora biti poduhovljena, da je trajno lepa in stanovitna. Govori o poklicu, o pripravi za ustanovitev družine (predzakonska ljubezen) in nazadnje še nekaj o knjigi in berilu. Ta, tu kratko očrtana vsebina že zadostno označuje važnost te knjige. Reči moramo, da je podobne doslej še nismo imeli. Pisateljica ne pridi-guje, ona govori iz duše, pa ne ozko-srčno, široko zgrabi, veliko veliko svobode ljubi, toda ob načelih pa je neizprosna in odločna. Lahko smo veseli te knjige: pre-potrebna je, dobra je. Pisateljica je kot verno vdana katoličanka knjigo pred tiskom izročila svojemu škofu v presojo. Za odgovor beremo predgovor v knjigi: »Razprave, zbrane pod naslovom Iz duhovnega življenja družine opozarjajo na vire neusah- ljive družinske sreče, ki je onim družinam, ki tvorijo le mehanično skupnost brez duhovnega edinstva, nepoznana.« — Tako škof dr. Gregorij Rožman. Boljšega priporočila knjigi bi si ne mogli želeti. Naj zaide v vsako katoliško družino, v roke dekletom in fantom. « Dežela in mesto — združena v krit L ubezni Med one družbe in institucije, ki pošiljajo o velikih počitnicah otroke iz mesta ven na deželo na oddih, je letos stopila tudi Družba sv. Vincen-cija Pavelskega v Ljubljani. Družba sicer ne more snovati in vzdrževati kolonij, ker nima zadostnih sredstev za to. Obrnila pa se je po posredovanju podeželske čč. duhovščine na usmiljena srca, na našega dobrega kmeta s prošnjo, naj sprejme, kdor more, bednega otroka iz delavskih družin za čas počitnic po dsvojo streho in v svojo oskrbo. Pri njem naj bi se otrok navžil čistega zraka in solnca, pa tudi do s i,'-a najedel tečne kmečke hrane. Kajti koliko od teh otročičev se pri domačem ognjišču niti do sita ne najel Družba je — hvala Bogu — dosegla več kot je pričakovala. Naši dobri kmetski gospodarji in gospodinje so se za sprejem bednih otrok oglasili v zelo obilnem številu in preč. gg. župniki so mogli Družbi razveseljivo sporočati, koliko otrok bo v njih župniji sprejetih v oskrbo. Odprtega srca in odprtih rok so žuljave roke raših dobrih kmetov veselo stregle malim gostom ves čas, ko so jih imeli na počitnicah. Tudi učili in opominjali so jih s požrtvovalnostjo in z veseljem kakor svoie lastne otroke. Nekatere pa so učili tudi moliti — one, ki tega prej še niso znali. Pa ne le to. Nekateri so prišli k njim na počitnice bosi, drugi strgani. Tem so napravili tudi novo obleko in obuvalo. Vse to so žrtve, katerih veličino spoznamo šele, ako premislimo, 100 I v kako težkih razmerah živi dane1« kmet sam. Toda oni so s tem pač hoteli storiti bednim otrokom dobro delo, za katero jim je le pravični Bog plačnik. Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani se vsem številnim dobrotnikom, ki so sprejeli za počitniški čas ubožne otroke v svojo oskrbo, najtopleje zahvaljuje in prosi, da se tudi prihodnje leto, ko bo Družba zopet prosila po preč. gg. župnikih za sprejem ubožnih otrok, v tako obilnem številu priglase za to veliko, času primerno dobro delo! Kuhinjski drobiž Pravilno pripravljanje kumar. Naše gospodinje pripravljajo kumare iz večine po starem, popolnoma napačnem načinu. S tem, da kumare ožemajo, jih oropajo prav tistih snovi, zaradi katerih jih uživamo, to so rudninske soli in vitamini. Uživanje ožetih kumar je tako, kakor bi od izprešanega sadia sok zavrgli, tropine pa pojedli. Če namreč kumare narežemo na tanko, nasolimo ter pustimo dalje časa v posedi, tedaj dado od sebe sok z vsemi dragocenimi snovmi, ki jih imajo v sebi. Ko jih nato še ožmemo, spravimo iz njih s silo še tisto malo, kar se ni že samo izločilo. Ostane nam potemtakem od izvrstne naravnost zdravilne zelenjadi gola staničnina (slama), brez vsake redilne vrednosti. Pravilno pa ravnamo, če kumare najprej olupimo, od vsakega oluplje-nega ploda majhen košček pokusimo, če ni morebiti grenak, potem pa jih operemo in na strgalniku ali z nožem narežemo na tanke krožke. V skledi jih potem zmešamo najprej z oljem, nazadnje pa pridenemo nekoliko ci-tronovega soka, soli, sesekljanega peteršilja in drobnjaka. Pomniti je tudi, da treba pripraviti kumare tik, preden jih mislimo dati na mizn. da se ne izloči iz njih voda. 0 zeljnati solati. Podobne nepravilnosti kakor pri pripravljanju kumar se dogajajo v kuhinji tudi z drugo zelenjadjo. Nekod zelje drobno zrežejo, potem pa poparijo in cžmo. Če zeljnato solato tako delamo, tedaj ostane v nji bore malo tistih važnih snovi, ki jih ima v sebi zelje in pravilno pripravljena zelinata solata. Pomniti je namreč treba, da jemo sirovo zelje (v solati) največ zaradi vitaminov. Ker so pa ti po večini v vodi topljivi, jih ne smemo z vrelo vodo odstraniti ter to pospešiti še z cžemanjem. če že hočemo imeti zelje mehkejše in nežnejše nego je po naravi, tedaj ga s kladivom malo potolčemo ali pa s krožnikom in utežem obtežimo ter pustimo tako nekaj časa, da se zmeči. Če kolač ne gre iz kalupa — kaj potem? Jeza in iadikovanje ne "pomaga nič. Pač pa si pomagamo hitro, če držimo obliko s kolačem trenutek nqd vodno paro (soparo). Kolač bo šel rad iz oblike. V splošnem pa ie boljše, če kalup, preden denemo testo vanjo, skrbno nairažemo in posipamo z drobtinicami, da nimamo neprijetnosti, ko je testo pečeno, š. H. VeleseEem ?n nia Kakor ie bila leta 1928. velika razstava »Slovenska žena« med glavnimi atrakcijami tedanjih vel eskimskih prireditev, prav t-?ko bo brez dvoma vzbujala pozornost in zanimanje letošnjega jesenskega v^lesej-ma razstava, ki se bo vršila pod naslovom »Novodobno gospodinjstvo". Priredi jo Zveza gospodinj in bo napolnila velik del paviljona »K«. Ta razstava naj bo izraz in naj nazorno poda razlago novega racionelnega gospodinjstva, ki nai se smatra za odgovorno, vsega spoštovanja in uvaže-vanja vredno delo z notranjo vsebino. Dvigne naj ugled gospodinjskega dela, a hkra-tu ima namen pokazati našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam po možnosti vse one predroe-ie in pripomočke, ki so v eo- spodinjstvu že praktično preizkušeni in v vsakem oziru priporočljivi. Razstava bo obsegala: 1. Stanovanje po načelih smotre-nega gospodinjstva zgrajene hiše. 2. Oprava hišnega dela. 3. Uporaba tvarine po narodnogospodarskih načelih (pohištvo, pre- plin, elektrika, izrabljanje živil). 4. Nakupovanje. 5. Gospodinjsko knjigovodstvo. 6. Obleka gospodinje. 7. Štedenie z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje. 8. Domača lekarna. 9. Svoji k svojim. Razstava bo prikazana v naravi, slikali, modelih in tabelah. ga Mlekarska in sirarska razstava na Jesenskem velesejmu v Ljubljani bo obsegala prodajo najraznovrstnej-ših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le z zdravstvenih ozirov, temveč tudi s splošno gospodarskega stališča se hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati smotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, prav tako tudi kislo mleko, jogurt, kefir itd. Razstavo bo organiziralo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. ga Razstava perutnine na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Perutni-narska razstava hoče pokazati umno rejo perutnine po najmodernejših vidikih, t. j. z odbiranjem ali s selekcijo živali po nesnosti. Znano je, da donaša perutninarstvo v naših krajih velike dohodke, ki pa žal v zadnjem času silno nazadujejo, in to največ i'sled predrobnih jajc. Izgubili smo zaradi tega največje odjemalce v inozemstvu. Ta del razstave bo jako poučen, ker bodo razstavljene živali samo od priznanih rejcev, članov se-''kcPskega perutninarskega odseka Kmetijske družbe. ga Sirarstvo na jesenskem, velesejmu. Sirarska razstava na letošnjem jesenskem velesfiimu oh p ta bili prav posebno pestra. V zadnjih letih s« je namreč ratzvilo poleg ementalske>-ga tudi več drugih panog sirarstva, kot n. pr. Tilsitski, Edamski, Stičem-ski, Gouda i. dr. siri. Vsak cenj. obiskovalec jesensk. velesejma bo imel priliko, prepričati se, da se tudi pri nas izdeluje sir, ki v mnogih slučajih prav nič ne zaostaja za inozemskim. Ne zamudite prilike. ga Razstava kuncev na ljubljanskem velesejmu hoče pokazati rejo najrazličnejših priznanih pasem domače reje in izdelkov. Kunci bodo razstavljeni v ličnih kletkah. Gospodinfska šola Na banovinskem posestvu Mala Loka, p. Velika Loka, se otvori 1. oktobra 1931 tretje šolsko leto kmetijske gospodinjske šole, ki bo trajala 10 mesecev, to je do 31. julija 1932. Namen šole je, izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmetskega dela in jih ohrar niti kmetski hiši. 2 a to se sprejemajo v šolo le kmetska dekleta. Pouk obsega poleg verouka, vzgo-jeslovja, gospodinjstva, spisja, računstva, nauka o higijeni in ravnanja z bolniki, vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja: poljedelstvo, čebelarstvo, živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, kuhanje, šivanje, pranje itd. Učenke se na splošno vežbajo v gospodinjstvu in gospodarstvu ter se vsled tega zaposlujejo pri raznih gospodinjskih in gospodarskih delih. Življenje v šoli je podobno življenju v naši kmetski hiši. Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo šolo in vso oskrbo. Celotna oskrbnina znaša za označeno šolsko dobo 4000 Din. V Upoštevanja vrednih slučajih se oskrbnina na prošnjo staršev (varuha) pridnim in revnim učenkam zniža. Oskrbnino v znesku 4000 Din plača učenka, odnosno starši (varuh) v treh enakih obrokih, in sicer r>rvo tretjino Dri. vstopu, drugo po preteku treh mesecev, tretjo pa po 6 mesecih. Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmetijsko - gospodinjsko šolo, morajo izkazati, da so: 1. stare nad 16 let (krstni list); 2. dovršile osnovno šolo (šolska iz-pustnica); 3. moralno neoporečne (nravstveno izpričevalo); 4. predložiti obvezo staršev ozir. varuha, da plača vse stroške šolanja v smislu določil pravilnika; 5. predložiti premoženjski izkaz. Prosilke morajo biti telesno popolnoma zdrave. Ob vstopu v šolo preišče vse učenke uradni zdravnik. Učenka, ki brez pristanka vodstva šole med učno dobo zapusti zavod, mora plačati sama, odnosno starši (varuh) celotno oskrbnino v znesku 4000 Din. Učenki, ki se izključi iz zavoda, se ne povrne že vplačana oskrbnina:. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, pravilno kolko-vane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem naj se vpošljejo najkasneje do 1. septembra 193i vodstvu banovin-sko kmetijsko - gospodinjske šole na M«di Loki pri Veliki Loki. Razno ga Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, spisal Ante Beg. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena 50 Din. Knjiga obsega 75 bairvanih slik po naravi in opis naših užitnih in strupenih gob. Knjiga nam odkriva veliko število užitnih vrst gob in gliv, katerih do sedaj sploh nismo poznali. Vsebuje tudi veliko receptov, kako pripravimo gobe in glive za okusno jed, dalje kako gobe nabiramo, sušimo in konserviramo. Za vsako kuharico, gospodinjo in nabiralca gob je ta knjiga velike važnosti in jo toplo priporočamo. ga Za krčeviti kašelj kuhaj na pol litra kropa dve pesti plavičinega cvetja. Ko se je kuhalo, pol ure, precedi in kuhaj oidcejeno še pol ure z ]/4 kg kandisa. To devaj po žlički v go- miličin čaj in jemlji ob napadu. Prsa in vrat si otiraj z žitnim žganjem. ga Ako te srbi ali tišči v ušesu, ne vtikaj prsta vanj. Grda in slaba je razvada, stresati ob vsaki priliki in nepriliki uhelj. Vsled tega se dramijo žlezice v ušesnem vodu in uho bo čim dalje bolj suho. ga Za denar, ki ga pokadijo in za-pijejo v Avstriji, bi lahko sezidali 50 tisoč družinskih hiš, je rekel dr. Ude na zborovanju društva zoper alkohol" in nikotin. Koliko bi sezidali lahko pri nas? ga V 50 kilah zdravega, na zraku posušenega bukovega lesa je 40 odstotkov čistega ogljenca, prav toliko vodana in kisika, in 9—10 kil vode. Čim več ogljenca ima les, tem več vročine naredi. Mlado surovo deblji-šče ima komaj po 10 kil ogljenca. -Hrastov, jelov, brezin in nagnojev les niso za kurjavo toliko vredni kakor bukov. ga Ne dajaj otrokom v postelji in kadar gredo spat kaj sladkega; to jim pokvari zobe, ker imajo vso noč t