GLASILO SLOVENSKE Chirac* m. petek, 17. marca (March 17), 1933. "^^gS,*" 8TEV—NUMBER M PROCES MOTI RENUttfi jComentaD1 PROSVETA THE BlUCWl—ilWT SUMIO I» LUTWW4 «ABO»«« MuWiiM i rm MM*« mga) to K*m4" * •• M*. II U a Wut wu : -f,M m H*. -Hü. __ «n* Cto»® IT* mmmutm »J» V** -utou m m A4»«rtWi<« r»U. M wrtoto will «M k* r«WMj nmíw * m- • u PBOMVKTA MtT-M S«. Lwrmá»U Aiw, «■»». M CM H KH CT TU K KKWCBAVBD »■tum v «¿Iff*». M Smrt milwauikegs rojaka Milwaukee. — Zadnje dni je umrl v Madisonu, Wia, Frank Troger, aUr 27 let in rojen tu V Madisonu je bil le začasno u-poelen. Pogrebnik Krmenc je prepeljal njegovo truplo v Milwaukee, kjer je bil pokopan. To je «e tretja emrt v treh letih v Trogirjevl družini. Nortec iz Jollete Jollet. — Roae Turkov« je bila operirana v St. Joaeph Hospi tatu In ae kmalu vrne domov,— Umrl je John Skof, star 89 let ln doma li Lokvice pri Metliki. V enem tednu je bil zdrav ht mrtev; pobrala ga je pljučnice. Zapušča ženo ln štiri majhne o-troke. Umrl na ulici So. Chicago. — Frank Radič, eter 58 let, nealov 9786 Commer-cial a ve., je v četrtek umrl na ulici v bližini 92. ceate. Zadela ga je irčna kap. Clentea umrle Greensburg, Pa. — Umrla je Manda Katlč, »Ura 37 let, čla-nice 8NPJ. Doma je bile od ne-kod Is Hrvaške. Zapušča moža ln tri nedorssle otroke. FarnarJI zagrozili Nad štiristo delegatov ae je u-deležllo konvencije v Dea Mol. De» Motne* la. — (FP) — Splošna farmarska stavke je gotova stvar, ako kongres ne sprej. mc zakonodaje ta pomoč farmarjem, katero je formulirale National Farm HolUlay Assn., ki je prsvksr ssključila svojo konvencijo v tem mestu. Ta zakonodaja mora biti sprejeta pred* mesecem mejem. Konvencije ae Je udeležilo nad štiriato delegatov in reprecen-tantov farmarsklh organizacij iz šestnajstih poljedelskih držav. Konvencija Je sprejela resolucije, zahtevajoč raaglasltev mora. torija za farmartke dolgove, sprejetje Krazlerjeve predloge glede refinanolranja dolgov in »e poleg tega izrekla za vladno obratovanje finančnih institucij. Drtige resolucije so zahtevale stopnjevalnl davek na visoke dohodke, darila In dedščine, da se tako prepreči kopičenje pri vat nega bogaatva, ki ogroža ljudsko Magoatenje. Dalje so se delegatje izrekli aa tesnejšo kooperacijo z delavskimi unijami In veteranskimi organizacijami ki vodijo boj proti redukciji plač federalnim nameščen« rm in podpore ter pokojnine vojnim veteranom. Obravnava uedmih samorcev Ba bo Scottsboro, Ala — Sodišče . dovolilo premestitev obravnave sedmih zamorskih fantov, ki bili obsojeni na smrt ne obtožbo poslljatva Mepoltke Ruby tea Obravnave je bile čeee v okraj Jefferson In se vršile v Blrminghamu. Zagovorniki obtožencev Imajo v rokah pismo Ruby Ratesove, v katerem pravi, da Je nI nihče posilil; prisilila je je le policija, da je tako pričala pri prvi obrev navl. Ponovno obravnavo je redilo svesno vrhovno sodišče. Glasovi iz naselbin Muuey, Pa.—Vsselflo me je, de sem se po tmdepolnem dela s perutninstvom že enkrat vrnil domov in de ssm ss male odpočil Napravil aem nekaj važne-ge se narod, saj sa one, kateri se zanimajo. BiVo je med tem ča-som same selo hudo, posebno, ker tsške hodim, eli vse ssas prestal. Zapisal asm na naaaanile. da pride profesor državnega kolegija, pa so prišli kar trije najboljši profesorji ie 3 govorniki dne 16. in 17. februarja v Pittsburgh. Udeležencev ni bilo mnoga Pouk o perutninsrstvu je končan. Bio je vseh nad 200 u-deležencev. Najlepša šola v zgodovini okraja Allegheny. Pripravljeni ste dve ženski za o-kraja Allegheny in Washington, ki bosta podučevali konzerviranje sadja sočivja in mesa Ako se boste zanimali in se organi-zirali, jih bom poklical. Ako bom pa moral vse ssm nsprsviti, se mi pa ne bo izplačala Nekateri mi pravijo, da je to dobro delo in da sem lahko hvaležen, ker Imam toliko Itodita pri državi. Kaj meni pomaga kreditno delo, če sem pa ves raztrgan in zamazan, ako ravno ne ačen. Pravijo, da je denar vse na svetu, če tegs ni, tudi kredita nI nikjer. Ne gledam na denar, le da bi toliko zaslužil, da >1 imel za potne stroške in obleko. Ako želite perutninarsko šo-o, mi sporočite. Pripravite se kje v sredini okrsjs, kjer je nej-primernejie. Ker sem se vss že mnogo storil, upam, da boste tudi meni šli malo na roke. Sedaj bom pričel prodajati piščance, od drževe preizkušene in proste vseh bolezni, garantirane. Ako jih pogine nad 10% prvih 14 dni, dobite druge vse zastonj. Prodajal bom tudi razno krmo (mešanico) za piščance in kokoši, žitno in mleto In krmo za živino. Pišite mi ne naslov: Midway, Pa Kdor že ni dobil buletinov od države zastonj, jih dob» v krat^( iem. Poslal sem vsa imena U-pam, da ml boste Sli na roko.•» , Dne 1. februarje se je vršil I Mesdowlandsu perutnina rskl tečaj pri Franku Lisjaku. £j<£. "ežencev je bilo deset. To je zelo epo za tako majhno naaelbino. Kar sem do sedaj opazil med na-Almi rojaki, je vse premalo zanimanja za to vele važno farmar-sko psnogo. Povsod pravijo, da »e perutnina ne izplača. Perutnino se izplača rediti s pravilnim negovanjem In gojenjem. Po-mislimo, da je reja perutnine danes v Združenih državah bilijon-«ka industrija Pred kakimi 8 ali 4 leti je bila pri nas šitna me-žsnfcs $3 in mleta $4 (100 funtov), jajca pa 60c ducat. Lahko razvidimo, da je danes krms dvakrat cenejša, obratno pa niso toliko cenejša jajce ne perutnina, delavci pa še zastonj ne dobijo dela. V mestu Washington, Pa, se je vršila perutnlnarska šola v prostorih V. Demšarja s doma Simi udeleženci, la tega ae lahko sklepa, koliko se nekateri naši rojaki zanimajo aa U del knu« tijstva. Najlepša hvala rojaku Demšarju za postre*x> ln prosto vožnjo. Dne 7. februarja sa je vršile iH i utninerska šola v 8KPJ dvorani v Caaonsburpi, Pa, in ime-li smo Ilustriran peratakiarskl tečaj s premičnimi elikemi s po-močjo upokojenega profesorje Spiegelne ie Greenaburya VI-li smo densšaje najmodernej še naprave se učenje, katere u-i h. t n-hi j* j« profesorji aa raaaih koi. Kijih. Ko sem prvikrat prišel na U daa učiti parutninar-atvo z Ilustracijami, ae ari je ob koncu adeio, de je Ml Sets pciče-t. k. akoravno je Sole trajala • ure. Udeležba je bila eaa največjih. Le Jefcaa tVflja, gi -Mm,, nika SNPJ, aeto MgraSali, ker je ravao odšel v Cfctoago aa letno sejo. Iluatrasije sme dob« na posodo ia državnega farmske kolsfUa, pe Jfc alti eae tretjine nismo prsgladili Dobro ki bila de bi se rail in aepieiM narske orgaalaacija ki M vila stroj ae učeaje ranih farmarsklh predmetov — sMke. fg. me itd. dobimo lahko od države, eko M imeli tako or-gantsacije la etraj ( V tekem projektorja ae lahko rabi vsake slike ia knjige, pisava na stroj ali pa ročna Udeležencev ne bom iaseaoval po imenu, ker j Bi je bilo preveč. Ke je odšel prof. Spiegel, ee ao-pet imeli rojaki smolo a mojo prtljsgo, ker je vsgela nad 200 funtov. Odžei sem po končani so li zvečer s prof. Spiegetaom Washington in sem tam pri o-krajnem zastopniku dobtl zopet stroj za kazanje slik. Dübro je, da so med nami tako dobri la pe-strežljivi rojaki Iz WaÄlngtona na Strebane me je peljal a strojem vred naš dobro poznani farmar Velentin Demšar, iz Stra bana pa me je peljsl a največjo prtljago naš dobre znani trgovec F. Mik« na Library v dvorano SNIPJ, kjer smo imeli zopet pe-rutninasski tečaj dne U. februarja, z zelo lepo udeležbo. Od tam me je odpeljal Jack Dolenc, trgovec in delegat SNPJ, na Broughton v dvorano SNPJ. Vsem se najiskreneje zahvalim sa delo, ki so gs izvršili brezno. Spomnite se ng te roja-ob vsaki priliki, da Jfcn greste ps roko. Lepo se moram tudi a!lti mrs. F. Novak, ker je ob času te šole pomagala in postregla meni in prof. Spiegel nu, da je z zadovoljstvom odšel proti GreenAurgu. Hvala tudi T. slsnoviču. P. Slabetu in V. Demšarju v Washingtonu in Mlakarju na LibraryJ» za prenočišče in postrežbo. V Broughtonu dne & feb. je pa bil moj zadnji perutninarski tečaj. Mislim, da je bil U tečaj tudi najbolje obiskan, ker ga je* rojak Frank Dolenc organiziral In ml pomagal pripraviti ia «rediti za šolo. On je izvršil polno dela, za kar se mu najiskrafieje Zahvalim, tako tudi dobro gnanemu Mike Maliju, Ipavcu in Georgu, naselbinam pa za proste dvorane in elektriko. Dalje Franku Dorm», mrs. Skrbeč in mrs. Sinko ve vc, mrs. Goršič (njene hči Mary, člaaiee angleško poslujočega društva SNPJ, me je peljala zastonj is Cover-dale v Thomas Run), Lovrencu Klemenčiču in vsem ostalim. Imel sem dvsjset «tečajev o perutninarstvu in % o konzerviranju sadja, sočivja la mesa. Vseh rojekov. se je udeležilo o-krog 600, aeslužil sem pa vaega skupaj od 1. decembra do 16. feb. aamo $6.37. Ker nisem gledal, da bi al v teh časih napravil kakšen denar s temi šolsmi, tudi nisem računal za delo. Rečem pe, da sem več potrošil kot zsslužil. Rekli so, de sem plačan od dršave. Pripomniti morem, da nisem od drževe dobil niti cente. Vsi tisksni papirji, katere sem rsadel, so bili moje de-o s stroški le mojega lastnege žepa. Obljubljeno ml je bilo delo >o končanih šolah od dršave, sa-kar pa še nisem gotov. Sedej sem pričel prodajati krmo sa piščance in kokoši ter druge živali. Upem, de mi boete Šli na roke, kakor jss vam. Plank Lukančič. Vss sa vere le ce#ut rja IVrnnto, Ont. — Z vseh tistih go^, gričev, dolinic In ograd, po katerih se Je s tnuko in trpljenjem preživljal naš preded ln gotovo tudi mnogi bratci Pf razlikujejo v mnenju in malokdaj ali pe nikoli ne glesu-jejo pri volitvah vsi aa ene kandidate. In zato bo diktatura potrebna Detroitaklm mladim fantom se mora dati priznanje, da se kaj takega lotijo. Poleg tega pa, kakor pišejo poslušalci» debate, so svoje vloge dobro obdelali. / Vlada, bodisi proletarsk tature all katerakoli, bo najprej urediti cene produktom in po cenah produktov u peljati mezde, da bodo tako visoke, da bo delavstvo lshko udobno preživljalo svoje družine. Delovni čas se mora skrajšati napram stroju, tako da bo lahko zaposlen vssk delavec. Vlada, pa naj bo diktatorska ali parlamentarne, bi morala ka. kor hitro dobi goapodarstvo dežele v svoje roke, imeti pred očmi v največji meri sloj naroda, ki šteje ogromno večino celokupnega prebivalstva. To so delavci in kmetje. Vlada bi morala tudi paziti, da as ne produciré ee profit, ampak da se predecirá le toliko, kolikor bi sado-stovslo se povoljni življenski •tandard se vse njeno prebivsl- 8 Bvetavas raasUve ki prida s raeteva. kakor ko koče, da lahko Rusiji, ni krivi. gre otroci! Ce dobro. bi bili oni tin J ud nie Sploh Resiji le pir in & Baker, praésvdnik National City banke v New Yer-ku, eaega nejvečjik d eaa reih zavodov v Aflseriki, je pred kratkim sletel aa ceete, ko je saqi priznal pred eaeataim odwkom, je vodil "crooked deal." Nje-r prileteli MUcheH je tudi stvo. Cena, kakršno določi vlada produciranim dobrinam, mora o-stati nespremenjena do periodičnih izprememb. Ob spremembah jih mora pa tudi vlada dvigniti ali znižati«, Nikdar pa ne smejo biti cene umetno nagnane gori ne doli kot se sedaj dogaja, da mora kmet prodati govedo, katero je amoral hraniti 2—4 ali še več let, za $225 sto fuiftov, pa je vredno več kakor še en krat toliko. Vlada bi morala uravnati cene produktom takole t IPero, ki ga držim v roki, stane pol četrtine centa, izdelek stanek eno četrtino centa Tovarnar, ki la-stuje in obratuje tovarno, naj ima eno četrtino centa, da pokrije obratovalne stroške, plača svoje uradnike, nekaj pa njemu ostane. Trgovec, ki jti prodaja, naj bi imel pol četrtine centa profita, tako da odjemalec bi *ie smel več plačati za pero kakor tri četrtine centa, ne pa kot ee-daj, da mora odjemalec plačati sanj pet centov, vredno je pa komej tri četrtine osata. i • | Tukaj sem dal primero ssmo na pisalnem peresu, ki je malo, Kako je pa pri večjih izdelkih? Tam imata tovarnar in prodajalec 2 tretjini več profitr kakor stene surovina in izdelek istega produkta Kajti) ona dva imata popolno pravico, da lahko naie-neta cene navzgor pri Izdelanih produktih, pri sirovinah za iede-lavo teh produktov pa navašol, kakor se jima poljubi, ker vlada ne vidi, kaj delata in tudi ne sliši kaj govorita, zato ker je njihova. Kakor je pa železna in dtntrija, bakrena, svinčena itd., Um imajo tiati, k* lastujejo si-rovine tudi monopol sa izdelovanje produktov. Tam je še večje ravbarija. Rudo dobijo ako-ro zastonj, sa izdelke ia nje pe najo tako visoko kskor da fi morali rudo plačati tud» po visoki ceni. Poljskim pridelkom, ki jih producirá siromašni kmet, ki jc neorganiziran, neženejo ceae dol, sevede samo za toliko časa, dokler jih ne dobe v svojo oblast Kakor hitro pa pokupijo od kme* ta vse poljske pridelke, potem pe dvignejo ceae trikrat in večkrat tako visoko kakor so lamin plačali zanje. Revno ljudstvo v aae-etih jfli pa amra plačevati pe o-derušklh cenah. Jamah ~ Nsša odgovarja J — Prav rada storim svojo dolžnost, aa katero me je opofnnil Martin Jud-nič. Se enkrat potrjujem, da amo vsi Betekranjci pisali lašnjiva pisma iz Amerike svojcem v stari kraj. Ne vem pe, de bi kateri BaMtrajiaee tako slabe pisali Rusiji kakor piše Martin Jud-nič. V Rusiji namreč šivi ia stanuje okrog 160 milijonov ljudi, Judnič pa pravi, da je tam tako slabo, da ne more nihče ostati— namreč v Rusi j L Frank Jamšek ni Belokraji-nec. On piše resnico. Njegovo Vsega skupaj bil mesece ne potovanju samo v eovjetaki Rusiji. V Rusije ee» prišel lf. junija, iz nje sem pa odšel 80. septembra. Bil sem vedno ne potovanju." Tako Jamšek. Martin Jadnič pa aamesto Jamška pravi, da je Jeašek detel v Rusiji to de je Sukaj tako Judnk piše. Ausija ni kriva, de je ta- oddaljena ^ »i jo eekdt^Zg Potrošiti. Tisti mM 1 tri me»*« bfl delavec. Kurn I <» se kdo^S ¡o. Saj TendU bibilovgS •or komunifTS v Rusiji kj 5. ki je ^¿¡J Pk me ne brit« - sli dokt« J loSajivoe, pabiiitotol •^muniati ali pa J Bekkrajincl S tem val s končam, Judo*] ---nadalje piše o Rol zapravlja Prosvetin dra^J prostor. J GrabrovikaJ Neprejevamk^l aakee, Wia ^ J ekstral se sliši skoraj v J ro po adhvaušluk ulicakl naprej vpijejo. Eakr«t| •^ut," drugič smo "dry," J «mrje kak župan, drugitl bijo kakšnega blasajnikaj da je papir, poln in puMjJ vsakdanjih nesUnosti. 1 Ekstra pa je za nsie J no novica, da ko ioc| «bor "Naprej" priredil J to 25. marca domačo zabl spodcii dvorani znan« ¿d dvorlme. Naprej" K jtl dal, da so nsši prijatelji I jeteljiee v resnici "dry" J žepih, kaj še le po grlih, zaradi , toga čakal, dokla čakati dalo in si vsled k« rejal nikakih vesel« a Torej grla so suha, žepi boljši pod novo kakor sol stare vlado, zato smo a nili napraviti nekaj, kar goče same na Naprejevi vah. Za danes omenim a da bo igral Hegyjev orka smBi mož, pivo in vino soj tudi že dsnes obljubili e WaShingtona Ce ga m ki čas v Milwaukee, nas pra sil pe nič ne briga Pilo a kaj novega in dobrega Vstopnina za to zabavo mo 28 centov. Kar kdo p bo dobrodošlo; vzamemo "scrip,** ampak ne "aer* me dobrih, veselja ieljnft teljev si želimo, pa bo I kož bi bilo namazana fl nejšl program pozneje, kvarteti imajo vaje viak (Včasih je ssmo nai pen "Svical", sedaj se je psi v tolika da '»vlcajo* t« ci!)—Peb. odeek. Vabilo na veseHcs Warren, O. — Jugods dom uljudno vabi vse tak ln okoliške rojake na m Igro -V Ljubljano jo S ki bo uprizorjens na 25. v domu. To tridejsnko i rijo igralci iz Girarda m bo igral Hojerjev trio bi landa.—Fraak Petrorki Haiazaiwi Nad 48,006 fkrmsrjet r Wisconsin benkroUrakl loto žava Wieeoasis ne more1 ti brezposelnim is revij mar jem, js dejsl drtsva tor AJvin Beis repre** pomožne koafersnee < fronte, Id so sahtevsliP 000 sa naslčevsnje hrtJT" iaslične vsoto ss po®*1 jem. Druge sehteve kot tere je delegecije p žavai postavodsji,» le stopnjevslni davek ke korporacij in P^ ki zaašaio vsč kot pri *» lerjev ne leto. Ta nedomestil apioioi i*« davek, kar naj bi rmu^ uatavitvi prodajanja mov sa dolgove Nad 40,000 ševi Wisconsis js to prodano ismt js» r legacija Polovks » severnem delu držsje«i zaostalih davkov, SJ poljski pridelki NewyorÜü — g New T«*-*"' je bil dB P bo. Ljubijo- w iS« "kont- ^T«ovorili o tem ■fti^V* v Jj celo v senatu. Ta •i-hpc Dragovič ^sinile odsev ne-" političnih rarmer. (Nj . Obenem je izrabi Dra-da se mogoče slm-Mnkts^ev skrivajo ce-šd stranki in njenem a klirfm- To pa je sar „, u oblast in zato ko-101 dr. Mačkom in dr.Ko-' računajoč. da bo opo- cnagala Hrvatski poala- JuKovač (!Pf ifikua je psevdonim, kadar napiše n«un dovtip v neslani i list Koprive) pe da bo jugoslovenstr ^o vse, kar hoče na-' rleto 1918 in spremeniti po-i Nekaj poslancev pa je se-i kričalo proti temu in izra-gvojo solidarnost s punkta-;o je opozicija dobila svo-■vornike celo v skupščini ¿tu, kamor so bili vsi po-fsvoljeni na isti listi ge-Zivkoviča, pa so ae zad-vzporedno s naglim „Jem in zapletanjem po-^ razcepili na "za" in "pro-Due 20. februarja je skupiš-I vendarle izglasovala načrt ona o občinah in sicer je bi-d 200 prisotnih poslancev »zakon, 17 ps proti. Manj-ije okrog sto poslancev! Taisto je začel senat svojo travo o občinskem zakonu. kedba pned državnim sedi- l — Bel grajsko sodišče ga fito države ima polne roke , pa čeprav manjše procese topa rednim sodiščem. VeČ je trajala razprava proti dr. kspiču, dr. Bič&niču, dr. Vate in dr. Iveta, ker so iz ino-stva dobavljali tajno literja-i in letake, v katerih, pozivih iipremenitev polodaja pri Brošure in letake so širili Hrvati. Dr. Vorkapič se na-i v inozemstvu in je bil ln tomaciam obsojen ns pet let e, dr. Bičanič pa je bil obso-i tri leta ječe. Ostala'dva bila oproščena Proces je N teden dni. Kakor «hitro so Mi ta proces, se je začela ka razpravs proti bivšemu ■sinemo poslancu Brodarju narišem zaradi znanih izgre-»fienčurju in okolici. O tem •¿«no posebej. hn* sbil svaka. — V Erjav- »Ptujski okolici Živi viničar w Stiko. Za ženo ims sestro *nika Toia v mariborskem m Sta pa sprta zaradi dru-razmer. Pred nekaj dhe-? »e je posestnik Toš domov iz Slavščine, kjer ««Pil kravo. Ko je prišel ^ove hiše, je začel kKca-a Bil je nekoliko vinjen Hotel na vsak način v hišo. » Jf vstal iz postelje, odpre-***** Jffječ Aip, nazadnje pa »kodvrata.Sfckoje vzi-S « sekfro ter IfcS" T04*1)0 *Uvi' k !z,n,am€Rtu trudil. Ko ^«av^del, w je zatekel k ne-■ «Mu. naslednji dan pa iSL?11 P°moč zdravnik, ki Prev« v mariborsko ^JeMkušajoTošurešiU ima v ro- in da Re je hotel pogo- tfti"? - V Bu- li Co ri! »o k P^vtitkarico zadavi i a. ft^kriv,. aSČEfc •prtukuj« udevo .W HlZrZ"*ni; ki * k« Z^fJFTS* * dh>«rj«r, as»r »m oril« Piim S d 1m.i * POneatva jamui P** ji r«, . JevL Ta • ^ j» moral posestniki v dv «ij sto- takih in vsako josen določeno količino pridelkov. Zaradi teh dajatev pa je prišlo med posest ni kom in Hubarjevo do »pora Gre zdsij sa to, ali se je ta. budi •por končal tako tragično^ jaM pa gre sa drugega zločinca. Is m ssusMsaer. — Pred dvema letoma se je vrail it tujske legije v Afriki 384etni pekovs ki pomočnik Otmar a, ki še ni umaaal svojih rok s korupcijo. Dr. Voiajek #ovori----------— Na seji narodne skupščine 21. februarja je govoril tudi poslanec dr. Bogumil Vošnjak, poslanec slovenjegraškega okraja. Sporočil je, da v njegovem voliv-nem okraju več občin ni hotelo podpisati udanostne ¡¿jave kralji kot odgovor na delo opozi dje. Dr. Vošnjak poziva notranjega ministra, da je treba te občinske odbore takoj odstaviti ln imenovati novega župana in nove odbornike. V isti sapi je govorit dr. Vošbjsk o svobodi, ki je ne sme biti dovoljeno zatirati. Slovenski narod ima res mnogo zaslužnih mož. Sa nekaj takega. — roti njim kazensko postopanje.. Umiti ao: v celjski bolnici 21-letna brezposelna kuharica Ana{ Pernatova iz Sokole pri Prager-skem in 6&4etnl dninar Kari Herman ia Žalea; v Ljubljani v bolnici uradnica poštne hranilnice Lidija Jugovičeva, v Zagrebu Otokar Strausgitl fe Radeč, v Cepovanu pri Gorici Martin Podgornik, v Ljubljani laborant Ivan Lončar, na 8podfl[ji Hudi-nji pri Celju 7) — Konferenca za delavsko zakonodajo je te dni poslala delegacijo v državni kapitol, da predloži zahteve, ki so bile sprejete na zborovanju konference, legi slatini. Ko je delegacija prišla pred poslopje legislature, > tam naletela na oborodbeno policijsko silo, ki jo je ustavila. Delegtolja je protestirala proti mobilizira-nju policijske sile In to je pomagalo, da Je bila delegacija Zaslišana. Konferenca za delavsko zakonodajo je bila pred kratkim organizirana ln reprezenttra krog 80 delavskih unij in drugih organizacij, katere atejejo nad pol milijona članov. iNa zaslišanju pred zborničnim odsekom je delegacija zahtevala takojšnjo pe-moč sa žrtve depresije, državno zavarovanje proti brezposelnosti, zakonodajo o minimalni mes-di in maksimalnemu delov^tku, proti evikdjam in prodajanju domov sa dolgove, zakonodajo proti izdajanju injunkcij v delavskih sporih in odpravo otroškega dela v industrijah. Dalje je zahtevala, da država prične z izvajanjem programa javnih del ter državno protekdjo sa vloge v bankah. 'Načrt glede pomoči za brezposelne, ki ga je delegacija predložila legislaturi, določa flO tedenske podpore za brezposelne zakonce in tri dolarje na teden več za vsako odvisno osebo ter e-den dolar dnevne podpore za brezposelne samce. Svet brezposelnih je i*tl dan organiziral poulični terega se je udeležilo vec usoc oseb, da tako podpre zahteve delegacije. Illinois dobil davek aa blago Springfield, HL — Illinoiska, zbornica je v sredo sprejela davek na blago (sales taz). Nared ba določa, da se cenam na debelo pripišejo trije odstotki davka za državo; to prinese okrog 60 milijonov dolarjev letno. Ta denar mislijo porabiti za podpiranje brezposelnih — če bodo. Razume se, da bodo veletrgovci pripisali ta davek cenam na drobno. Bogataški sloji so vodili zadnje dve leti strahovito agitacijo za davek te vrste. Odiranje v imenu dobrodelnosti Chicago. — Preiskava, katero je vodil državni pravdnik Court-ney, je odkrila, da so štiri tvrd-ke, ki prodajajo premog, skupno računale za premog, dostavljen družinam brezposelnih delavcev, $81,(31 več kot pa je bilo določeno v pogodbi s pomožno komisijo. Te tvrdke so: F. Rieschke & Sons, M. F. Hughes Ceal Co., Reiner Coal Co. in Reading Coal Co. V preiskavi so lf druge firme. 136,000 oseb prijavita dohodke Chicago. — Okrog 186,0010 o-seb je do 16. marca prijavilo svoje dohodke v lanskem letu federslnemu davčnemu kolektor-ju za čikaški distrlkt. Prijaviteljev je letos mnego več kot je bilo lani, ker Je letos odbitek Trinlfanj ■iHMMMMMMHeHMS bi^^yy ..i ^» lr.fap iter téMf U*1M Se. Uwnd.le Ave. GMéatfe, til. Tet Roctwü 4861 Í^VOT OmjORS. N. P. J. rPRAvNI OPSKg; • VTNCCNt OA IN K AH, predsedniki. .8687 S. l*wndale Ave., OMe^o, 111 rttl» A. VH8ER, gl. tajnék.........SS8T & UOMMs Av«m Oblelo, III. ALAS NOVAK, šaj^k M. «ÉAslln... .8887 g. lawmdelo Ava., Ghieago, IU. Í2J2Í VOttWCH, «L MaaaMOu.....M57 S. Lawndale Avn Ohloazo, III. HUT!» GODtNA, upravitelj gUaiU,...l>057 8. UwmUla Ave., OiWr, til JOHN MO LE K. urednik |tastta......8687 6. Uwndalo A-vo., OMs^o, lil ODBORNIKI t ANDREW VID RICH, prvi podpredsednik, 668 RumoU Ave., Johnstown, Pa. DON At® 1 LOTKrrn, d ruiri podpr«dN 1887 «. Ti^m«hiU Av^, chiban, 111 JOHN J. EAVERTNIK, «4. >dr«vnik.........8714 W. Wm «t., OMl** III " ooaraiAMKi ouawj PRANK AU8H, pvaSseMi..........81M S. OeawfoSd Ave., OWmm IU. JOHN OUP............*......... a. Project in, daiaadoa RtUa, III JOSEPH gOKOVIGH..............16118 Huntmera Avé.. Clevelsnd, Ohio POROTNI OD8BK: JOHN QORfiEK, predsednik..............414 W. Hay St, Springfield, III ANTON 8ULAR...................................Bo« »7,Awaa, Mana. JOHN TRCIU•<.•.•••••••..,«>,..«•••••<.•,•%,.8m ZA?, aseeheao, Pa. 1* RANK I'ODBOJ.................................Boa 61, PssMttk Pk* FRANOBg BAKOVteK.................1016 Adama Bt, Ho. Chisago, IU OKROŽNI ZASTOPNIKI GEORGE SMREK AR, prvo okrolje......117 Main Ave. W. AUeulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., drugo ektešjo......1186 E. 170U» St, aeveland, Ohio. FRAN« K LUN, treUe efaroijo..................Bos 6M, ChMhofcn, Minn. JOSEPH BRATKOV1CH, ietrto okrolje..........R. R. 8, PiMskurg, Kens, FRANK KLOPOtČ, pato dkrešje......atar Rt. 4, Box «1, Ole Ha, Wash. , m NADZORNI OBSBK: FRANK EAITE, prod»Hnlk..................»666 W. StMi Bt« Oktaugo, lil HRAST A IiBER*, ...•..«•*•,..• • ••««.».. i «Box Htllf Las V®g Novndi». FRED MALOAI..............................18 Central Part, Pew, lil te Jaka tlmrlaL akal.ua l-JI-l.l tm J inn utrl«, (Mirm*, JNIHM leta 192% M je Al keai safcUvai, mJ ■ voditelji industrij sa a svojo taktiko uttUm trga, pravi predsednik dsUnke Mew York. — (HP) - William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je v svojem govoru posvaril voditelje industrij in velebisnisa, ds se u-sodno motijo t mnenju, da bo ameriško delavstvo brez godrnjanja ln odpora prenašalo trpljenja, ki izvira ia depresije, za katero ono al odgovorno. Green je v svojem govora poudaril potrebo po uveljavljanju trideset ur dela v tedna, da ee poveča zaposlenost v industrijah. "Obstoječa situacija zahteva takojšnjo direktno skcljo," je dejal Green. 'Uprave industrij morajo pričeti z Izvajanjem take politik* da bo lasigurala delo brezposelnim In povečala kupno silo, da bodo'delgvcl lahko pokupili produkte, ki Jih pro-ducirajo." ' Green Je žigosal bedasto ln škodljivo taktiko tndustr|jcev in finančnikov, ki v sedanji depresiji Znižujejo mezde (n s tem o-ničujejo trge za industrijske produkte. "Dasl je vlada storila vse, da protektira finančne Instttncije, je polom vseeno prišel," je rekel Green "Ali bodo finančniki ln voditelji Industrij sedaj spoznali zmotnost svoje taktike T Ali be*f dovolj pogumni, da popravijo napake In sprs> jsN konstruktlvns Ia prsktične načrte, da sa Meta izvleče iz krieeT Danes lahke uvidijo, da sos svoja taktiko pritirali Malo na rob bankrota, da se eni adfovorni, da Mevils brezposeln* raste ia da so vse industrij purallzJrane." Bentonville, Ark. — Dasl je stotine šol v tej dr-šari zspretl f raU radi pomaaj-kanja fondov, as bodo otroci v tem meseca prikrajšani pri dol» ski vzgoji. Te mestece namreč tasta Js is obrsiujs svojo eUk-trsmo, ki prispsvs dva tisoč dolarjev mesečao sa kritje stroi-)me šolskega sialsme Prebivalci ee ponosni na svo-ig podjetja, ki js bilo ustaaov-Ijsoo pred desetimi leti. Lansko ni bilo trabe plačati »e-davka, ker je dobiček 0-kril vse I sds tke me. uprave. Štiriletni načrt za Amerifco Wsshington, D. C. — V prihodnjih štirih lettti se bo poka-salo, da 11 so sedanji vladarji A-merike smožni izvesti ekonomsko rekonstrukcijo, pravi dr. Leviš L. Lorwin, direktor Brook-Ings instituta, v članluL ki ga js objavil Rtectrfcal Workers Journal. Loneln v tem članku razpravlja o štiriletnem načrtu gospodkrskegs dela v Ameriki. Lorain predlaga ustanovitev posebnega ekonomskega »Veta, katerega naj bi tvorili prisnani strokovnjaki. Ti naj «H študira-11 razne skeme glede poMvljen-ja ekonomskih In industrijskih aktivnosti, povečanja narsdolh dohodkov ln kako naj es ti dohodki pravično raadele, da nebo bogastvo te dešeis kontrolirala mala skupina ljudi. M Pittsburgh, Ps. - Tukajšnji gasilci »o sagrortll, da fll Bedo boriH do zadnjega preti nttefcii upravi, ki je naznanila, da bo rsdMlrala plače gaattesm Ia driK ft tempetariia MUL*** ; PREHRANA JRTlCNIKOV Pri jetičaikih je čisto pravilno, da skušamo nadomestiti njihove izgubljene telesne moči z obilno in redilno hrano. Pri tem pa imajo zanje glavni pomen maščobe in bsljakovihe, slasti maso. Francoski fiziolog je dokazal z živalskim mentom, da ovira l'navo posebno surovo meso In i Iz surovega mesa. Živali, ki Jim je dajal takšno maso, eo ozdravele, druge so poginfle. Prt Bo-veku ps je U vrste dieta zdmlc-na seveda s težavami, ker ie mu upira. Med maščobami Imajo ze tuberkulozne poglaviten pomen smetana, maslo, ribje olje, ru-menjakt Svinjska mast, ki vse-buje malo vitaminov, nI toRko pr I p* »ročl J Iva. Ogljikove hidrste mors bolnik dobiti seveda že kot pridat* k mesu, vendar nima je epeclflč-aega vpliva na potdk tatom! In ne varujejo pred njo. Marsikaj govori celo sa to, da Je brana e preteBno količino ogljikov* hi- ^ - A ,. ., .J _„„ uIIIMI aUii ad« arszov meo revri«joim» »mjji, h« stl pa v ebUkl krompirja, gflftri- ml sloji lake rsazak. Je, n. pr., ds Js msd l krasijo ponajveš •__ trikrat večja smrijlvest asifdl j etike nego med Američani Alkoholne pijače gkatl ako, Jetlčnikom lahko pudUmo, a seveda v zmerni B«t "Tega pa poznam/' — Je omenil kovač; daj moli - zato Je odkrit — ampak če bi ato-pil predenj berač in ga proail za miloščino, bi nahrulil: "Delat pojdi, lenoba!" - ;Pa če nimam roke, gospodi Vojaka---Kaj me briga tvoja roka! Delaj, kakor eem že rekel, pa mir beaedi in ne bo ti treba beračiti! — Tako je a tem pobožnim razbojnikom, ki takoj sname z glave cilinder, kadar zazvončklja kje iz visokih lin milodonečl zvonček. Ampak to je samo na zunaj, dragi moj! Ne amež si misliti, da si je ta koiatobradnik binavako pri-molll vse tiste milijone, nabaaane v vrečah, na katerih jezdi v aamotnih nočeh, kakor cope rn ice jezdijo metle, kadar ee odpravljajo na Klek . . . Od delavčevih žuljev Je obogatel, zredil ae je od krvi, ki jo je izseaaval tekom let vztrajno in neomajno delavcem i| teles; zato je razboj-nlkovo telo zdaj tako lepo pitano in mastno, zsto so vreče nabasane z milijoni, zato dvigajo tvornice z novimi stroji kakor nikdar siti zmaji svojs žrela v zrak in pojejo hrumeč in ropotaje slavo in čast svojemu poglavarju — razbojniku. Kaj tiato, če omahujejo delavci od lakote in se opotekajo sestradani — živi okostnjaki — po cestah, glavna stvsr je, da ima razbojnik svoje vreče nabasane z milijoni!K Sla sta tako po svetlih ulicah med visokimi palačami In kamorkoli sta ae ozrla — povsod luč, iumečs in vesela gorka luč, povsod kočije z iskriml konji, avtomobili, jezdeci, biciklisti, povsod napeti okrogli trebuhi, obrazi od tolšče zabuhli in bleščeči, na rejenih udih svila in briljsnti, povsod okna eljajno razsvetljena, za okni — za stenami — godba in vriskanje Jn prepevanje . . . V zelenem okviru akacij, bolj na samem, je štrlelo v nebo ogromno poslopje z visokimi, od blesketajoče mlečne svetlobe obžarjeni okni; tja so romsle dolge procesije v prosojno svilo ograjenih žensk, so romali sopeč grešniki v fraku in cilindru in belih rokavicah; izpod svile so se lesketale gole, okrogle lakti in polna ramena ter napol razgaljene prsi lepih, zapeljivih prešestrilc, izpod cilindrov pa so se pla-zHi poželjivi pogledi po vabljivo zaokroženih ženskih udih. Vse to procesije je požiralo vaae poslopje, pa še vedno so prihajale nove trume. Že od daleč so pljuskali valovi poskočne godbe iz prostranih dvoran na ulico; naglo premikajoče se sence za okni so pričale, da se v poslopju vrši ples; zdsjpazdaj ae Je posvetila za zavesami bela, objemajoča roka, so zakipele visoke grudi odallake na prsih moškega, se Je zslesketal cvetoč ženski obraz In utonil v luči in vrvenju . .. Marko je zaškrtal z zobmi. "Le plešite tango in foxtrot in kolikor je še drugih podobnih eksotičnih plesov, ki ste si Jih izposodili od poskočnih kentavrov iz blažene dežele Culukafrov in Malajcev, plešite In norite in pretakajte sladki znoj pri orgijah, kakor je vaš običaj in šega, vriskajte in užl-vajte do onemogloeti, vi rszbojniki, potepuhi, lopovi in vlačuge. ki vam je pod krinko fraka in cilindra in svile in parfuma dovoljeno vse, — niti ene minute, niti ene aekunde nikar ne zsmudite — zsksj kmalu bo odbila vaša ura, bo napočil čaa, ko bo drugi Kristus planil v ta čarobni tempelj in s bičem Izgnal iz njega vso sijajno, plešočo, od orgij upehano aodrgol Takrat, o trebušnlkl, se vam bo za vselej pomirila vroča kri. Bič, ki je že pripravljen, vam bo z zabuhlih obrazov izbrisal zadnjo aled stra- sti, pogasil vsm ogenj v pohotnih očeh za vekomaj ..." Lahek avtomobil je akoraj neslišno švignil mimo, v luči se je za trenutek pojavHa na mehki blazini oslonjena plešasto glava starca, na vsaki strani glave pa zevajoč paaji gobec z visečim slinastim jezikom. "Tudi tega poznam," se Je živahno nagnil kovač k Marku. "Psoslovec Pucigajs je to ... menda največji psoslovec sedanje dobe ... na sprehod se pelje s svojima dvema kosmatincema . . . Pravijo, da kdor ljubi živali, ima dobro, nepokvarjeno srce. Ampak od psoslov-ca Fucigajsa ne smeš pričakovati kaj takega; en je sicer strastno zaljubljen v vse pse tega sveta, srce ima pa trdo kakor kamen ... Od psoslovja Pucigajs ni obogatel — to je gotovo; skrivnostna je njegova preteklost, polna vne-bovpijočlh grehov. Kri in znoj delavčevih rok se drži tistega tihošvigajočega avtomobila in tiste pisane vile sredi gaja zunaj mesta; nekdanjemu ravnatelju velike tvornice — Pu-cigajau so postala tla prevroča in zato se je stori grešnik prelevil v psoslovcs, začel se v velikem slogu baviti s psoslovjem ter pobegnil v gaj. Ampak novi Kristus je že na potu — njemu ne bo ubežal ta dični psoslovec Pucigajs!" Ulice so se ožile, palače so postajale redkejše — že jih ni bflo nikjer več; in kolikor ožje so postajale ulice, toliko nižje in siromašnejše so bile naenkrat hiše —• namesto prejšnje žarke avetlobe je brlela samo tuintom skromna plinova svetilka. Marko in kovač sta stopila v predmestje. Okna Senčarjevega stanovanja, kamor je bil Marko namenjen, so bile razsvetljena, na tenkih, prosojnih rdečih zastorih so begale sence. "Ni sam!" je preudaril Marko. "Najbrže ima kakšno važno posvetovanje ... pa so se zbrali pri njem ljudje ob tej pozni uri . . . Pojdi še ti z menoj, Dreja, da nas bo več!" J Zavila sto v zaduhlo vežo — kakor v črn predor —, nato ato šla po vegastih stopnjicah navzgor in še dalje po temnem vijugastem hodniku ter se pritipala naposled do nizkih*Zakajenih vrat. Senčar aam jima je prišel odpret, zaklenil je za njima vrata — in bila sta v dokaj prostorni sobi, ki jo je razsvetljevala brleča petrolejka pod stropom; soba je bila polna ljudi; veliko jih je sedele v živahnem razgovoru za mizo, drugi zopet so hodili urno gorindol ob stenah in se pomenkovali glasno med seboj; vsem se je poznalo po obnošenih oblekah, raze-ranth obrazih in žuljavih rokah, da so delaycf. "Struna je prenapeto in počila bo!" je zamahoval majhen mož ob mizi z rokami po zraku in se oziral ostro po sobi naokrog. "Preobrat, edinole temeljit preobrat nam bo prinesel odrešenje . . . drugega rešenja ni iz te bede In revščine, v katero so nas potisnili .. JT "Preobrat, da . . ." je segel možu v besedo Senčar. "Pometli bomo z malikl, ki smo do sedaj uklenjenl klečali pred njimi na kolenih . . . pometli kakor smeti iz hiše na gnoj." "Stvar je namreč toka: drugi teden se pri-čne splošna stavka, dečko moj dragi ... Od vseh strani ml prihajajo poročila o skrajni nezadovoljnosti ... mera je zdaj zvrhana in prekipelo bo ... Vse drugo bo prišlo potem samo-obsebl ... že je vse pripravljeno ... In tedaj, Marko, dečko moj, boš lahko popeljal evojo črno armado iz barak v palače! Sabio zahru-meti boš moral prej še nekoliko ... saj me razumeš . . (DalJ# prihodnjič.) I'anteUjmon Romanov: TAJNOST Ko se je vlak ustavil na večji postaji, sta v kupe tretjega razreda smeje pogledala mlad fant v študentovskl čepici In dekle v rdečkasti ruti. Kupe Je bil prazen, le na vrhnji polici je ležal vojak tridesetih let. z roko je podpiral glavo in čitai. — Kakor nalašč, kaj bi hodile dalje, — Je dejal študent ln rinil s svojo prtljago skozi vrata. — Pravo srečo Imava, — je dejalo dekle, stopilo za njim In se smejalo v vsej svoji živahnosti. Z enakim smehljajem se Je ozrla |H) (Milkah. Ko pa Je zagledala neznanega mtiškega. ki jo je gledal, ne da bi dvignil glavo, — samo tako postrani je škilil vanjo — ji je smeh za hip Izginil z lica. Deklica je za hip utihnila, kakor pač utihne ženska, ki svojim sopotnikom stopi nekam, kjer Je te drug moški in *e njen (tofltKl sreča s pogledom drugega. Toda kmalu se Je spet zaslišal njen veseli glasek. — Kakor hočete, toliko vsm pa rečem, da bom jat takoj Jedel _ je dejal študent, — tri deeet kilometrov eem a konj prepotoval In sdaj sem lačen — Jss bom ps gledala, ksko boste Jedli. __ — Nu, sil ml še svojegs imena ne boste povedali? — Cemu neki, — je dejalo dekle, — saj je tudi tako dobro. Mehanično je pogledala kvišku in spet videla oči, ki so zrle vanjo, jo nekaj trenutkov motrile ln ae Iznova potopile v knjigo. — Kako ne všečen človek, — je pomislila. Kar nejevoljna je bila, da takole leži in jo opazuje avojlm zopcrnlm, Izzivajoči m pogledom. Sama ni vedela, kaj prav za prav aopernega v tem pogledu, aamo čutila je, da je neprijetno, da jo nekaj veže. To ni bil navaden človeški, temveč specifično moški pogled, ki jo je žalil. Kako bi bilo lepo, če bi bila zdajle s sopotnikom aama. To le bil povaem drugačen človek, I fant, preprost, skratka moški, ki ee lahko v njegovi družbi rt kakor v bratovi, tovariševi. Čeprav ae je eeananila a nJim šele na poetajl, ko Je tekala na vlak, JI niti na mieel ni prišlo, da bi ae bala ostati a nJim po-noči asms v kupeju. Bil je beC raakuštran fant debelo ovratnico, s prešernim smehom na ustih, v katerem as Je odražala vsa njegova odkrita duša. Takoj v prvih trenutkih sta se toko približala drug drugemu. kakor ds bi se poenala is od mladih nog in kakor da b bila akupaj rastia. Najbolj pa jo je ganilo, da so bili njegovi odnošaji do nje samo tovariiki, da v njegovem pogledu nI bilo tistega, zaradi česar je treba pobešati oči in i rdevati od sramu. — Miška ml pravijo. — je dejal študent ln odvijal masten papir, v katerem je imel kurjo pečenko. — Nu, In kaj zato? — Je vprsšslo dekle ln privzdignilo obrvi, zmerom pripravljeno ae smeh, kakor je to pri čistih mladih ljudeh, ki ob najmanjšem povodu počijo v smeh. — In kaj sato, — je dejal študent, stisnil ustnice ln odtrgal kurjo nogo, — na to pa res še nisem mislil. Oba sta ee saamejala. Potem ato vasla vsak po eno nogo, sedela, mahala s nogami In i mastna po licih Jedle kuro. Zdaj pa sdaj sto ae spogledala in si skrivaj dajala znake na ra-čun mračnega, zagonetnega strica, ležečega sgoraj. Na vsaki postaji sta tekla ven in vedno, kadar sta ss vrnila. Je mož v vojaški uniformi, ki Je ležal na vrhnji «polici, odvrni pogled od knjige, kakor da jetnega človeka, toda vedno Je1 srečala njegov pogled in morala pobesiti oči. V sebi je zeču-tila izzivajoče, uporno željo po-gledati ga, željo, ki Jo dostikrat zbudi neprijeten predmet, neprijeten človek. Dražil jo Je s tem, ds jo Je gledal tako, kakor da vobče ni nikogar poleg nje, da njen sobesednik zanj vobče ne živi (in njegov pogled je aklepal z njo nekake odnoša-je, katerih se je branila vsa njena mlada duša). Kar nekam nerodno se je počutila ob tej molčeči prisotno-ati, zakaj vedel» je, da sliši njene besede. Premišljevala je, kako silno odvratna Je taka vrsto moških; samo preziraš jih lahko, kakor nečisto žival. Hkratu pa sedi poleg nje drug moški — prav nič se ga ne že-nira, šla bi z njim kamorkoli, kakor z dobrim tovarišem bi šla, čeprav ga šele prvič vidi. „Namah se je pojavilo v njej čuvstvo nekake bratske nežnosti napram temu prijaznemu fantu. — Pojdlva na hodnik, — je dejalo dekle. — Takoj, samo tele ostanke še pospravim — je dejal fant in pričel Vse skapajiskladati m torbico. Ona je stala na pragu in a čuvstvom zlobnega zmagoslavja premišljevala, kako jo lahko zdaj ta subjekt gleda, kolikor hočf in kako se ona sploh ne bo več ozrla kvišku. Odšla sto na hodnik. — Kako dobri ste, — je dejalo dekle, ko sto bila pri oknu. — Kdo pravi to, — je vprašal. — Ne, resno mislim, — je nadaljevalo dekle, — bsš sem premišljevala, kaj je ženski najdražje na moškem in kakšnega moškega Je moči ljubiti, spoštovati, — je pripomnila ln nalahno zardela. —» Samo tistega* ki vidi v tebi predvsem človeka in te ne gleda tako nekam zoperno, predrzno. —- Jaz v vsaki ženski gledam človeka, — je dejal študent, — toda do zdaj še nisem videl, da bi bilo to ženskam posebno ljubo. Kajpak, opraviti ste imeli s samimi goskami, ki ne znajo ceniti tistega, kar je v človeku, njegove vsebine in lastnosti. Zdaj nam ne imponirajo več lepe postave, brki, orlovski po-rled. Vse to je po večini nekaj zopernega in človeka samo draži. Na hodnik je stopil sprevodnik in za njim mož t aktovko. — Državljana, ali imata vidva ta kupe? — je vprašal in se obrnil k študentu in dekletu. Midva ... — je z negotovostjo odvrny študent. Glejta, da ga izpraznita in se preselita v skupni vagon; kupe rabimo v službene namene. Mlada človeka ato ae apogle-dala. — Glej no, glej, — je dejal študent, — komforta se jim je zahotelo. To Je nekaj novega • * . — Državljana, ne dajta si dvakrat reči. Študent je nekam f nerodno stopil v kupe in pričel vlačiti svojo prtljago ven. Sprevodnik je stopil k vratom kupeja. — Kaj pa je? — je bilo slišati trd ln miren glae. — Glejte, da se mi izgubite. Ce pa ne boste dali miru, vam pokažem službene namene. — Državljan, je dejal sprevodnik, ves osupel. Ali me boste pustili pri miru ali ne? Sprevodnik je zamahnil z roko In odšel, mrmraje nekaj tem, da so ljudje, ki so res ljudje ln ti ustrežejo, če Jih prosiš, da pa so tudi taki, katerim se niti pokazati ne smeš. — Poštenega človeka spodi, takega sadirčneža pa pusti, — Je dejal študent dekletu. ■ — Vedno In povsod se počuti mirno le tisti, ki Je močan in predrzen, ds se Ishko vaškemu poetevl po Mmi, — Je odvrnilo dekle. < Vrnila sto se v kupe. — Zdi ee mi, da sem Jas rešil •faacijo, — Je dejal vojak. Tn ko Je tako govoril, obrnjen k mladima človekoma, dekle kar koli njega bedaki in mu bodo kar brez nadaljnjega odstopili svoj prostor. < Dekle je nejevoljno pomislilo, da potem takem to subjekt smatra njenega sopotniks za bedaka, ker ae ni znal zavzeti zase in zanjo. Zdelo se ji je, da al je to človek napravil jasno sliko njenega sopotnika, katerega ima za šlevo, ne pa za moža. ^Morda je bil baš to neprijetni slučaj kriv, da se je razpoloženje izpremenilo, umolknila sto ln se nista več za vsako malenkost smejala, kakor prej. — Izstopiti bom moral kmalu, — j v dejal študent. — 2e? — je dejalo dekle nekam prestrašeno. — Da. Spomnite se časih na Miško. Začel se je pripravljati. Dekle je na mah začutilo v sebi nov priliv bratske nežnosti, o-bleklo je plašč in ga spremilo ven. ' Stola sto na stopnicah, ona ga je držala za roko ln mu govorila : — Tako ljubeznivi ste, kakor najboljši tovarU in prijatelj. Dolgo, dolgo se vas bom spominjala. — —- Kako rad bi se z vami peljal naprej, — je dejal študent ln prijateljsko stiskal dekličino foko. Vlak je voail mimo postajne kretnice in obstal pred kolodvorskim poslopjem. — Stojte, dejalo je naglo dekle ln potegnilo iz žepa papir - »vinčnik, naslov. Pugfc VlmJ1*»i Napisala je naslov ¿L j -.Torej. Pozdrav,2 i^Jrtkod^j Med prijatelji Veš kaj, Jože, zdaj bi res že lahko vrnil atodo^L ti jfch posodil! DaiT2 manj že desetič pro«in! "Ne, France — kaj B ne pomniš, da sem te LZ manj dvajsetkrat p2 den si mi jih dal*" ^ KENTUCKY HURLEY TOR i TOBAI "Od pridelovalca naraviaat k Star Kentucky Burley t«bik na, najboljši pridelek K«L zemlje — dozoreli bogati luu okusen in prijazen—, tutfc dobrim okuaom in vonjem | biti mor« le s "staranjem" vimo, de io niste okmili m okuanejieua ln bolj zadovolji* baka v vašem življenju. Posebna ponudil PET FUNTOV ^KADILNEGA TOBAKA »1 Ako m potrebujete postranska^ zaslužka, potem Vas nI Irsbs tata tltati ir — Ali potrebujete malo več denarja, tedaj vam mi povemo, ka-ko stotine drugih istega zasluži s prodajanjem naših domačih acjravil, svojim prijateljem in sosedom. Lahka služba—povolj-na provizija. PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK. Mancher Pharmacal Company SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio PreMad vodi v pljučnico | Vanjto m pntma • «totUrat Priiu lr#r« .4pru. Wrtrulto «ra- TMNERJEVO BREMO VINO begat, dozorel, starovrstaa | Nsš stari Kentucky Barley ni< tovarniški tobak, kot si sd jamčen, prost vseh kemikalij k gib primesi, ki se navadno v potvorbi popolnosti, ki daj» ali celo škoduje zdravju. Posluša jemb se metod kot m i pradedje pri pripravljanja tohs njihovo uporabo—sledi ojsteaSi stih—ničesar ni ksr bi peki« aa ku sli kvarilo okus. Tiaoiap ljev tobaka po vsem sveta pri« njegovi dobroti ob ksj nju tega tobaka. tjenjvili " raras ZNIŽAJTE VAŠE I TROfiKE TOBAKA J kar odpravi ossmnsjat center 1 pri davkih—ves izdelovatelji prekupčevalčev profit, ksr p vas S0% prihranitve ¿t ne nt krasnih omotov, ne lepih riah,i kakovost in ta v obilici. DENAR HRANILNA KADBNJE 6 lbs. Pošljite ALI sa dolar is 1 ŽVEČENJE $1.00 pošljem pet fantov zavitek. Denar ako niste popolnoma Pet funtov stsrefs Ken Burley jo toliko kot 40 vitkov za kajenje sli pa M sa žvečenje. 25c » i m Pošljite 25 center ? bru ss en posksasi zavitek mitefs al negs - En poatad tek vas gotovo prepriés. INDEPENDENT TOBAOS GROWERS ASSOCIATE McGare Bldg. Frssti* AKUTNE IN KRONIČNE BOLEČINE; UUeea, In splošne M K« _ ST 1 JF- , ^ Dr Speed . UUt vodna eev, želodec, netrssje Wei oslabelost zdravi«« po .»»»rtv«* «etodsk s zsderd* uspehom. Belesal m ešesih, nosa, grla, ssšalel mrzlice sdrari posebni specialist. POSVETOVANJI BREZPLAČNO Popolna pretakava sama |2J0 77 Park Ava (vegal SMh tt) Nev tet 1« letna praksa «rtaf k Evropi.—Preiiíerao IH vodo. Nemške fe#« Vsak dae od 104. »S deijeh od 10-». OeesM 1 slovensko, fj TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA V8A čakal, kdaj atopl dekle skosi vrsta. Ons pa Je vedno popolnoma mehanično pogledala na vrhnjo polico In ss Jealla aama K^JS1 F. h ***** tudi j ni moglo, de MmmiSšSL as^da bl njela trsaafršt In aa»| - Ump! z. Unčneje premerila tega nepri^čali. sdaj pa misli/da so vsTo- v tiskarsko obrt »padajoča jj» Tiska vabila sa veselice In shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvstdl slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku la M VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLA*tf< 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAtOCA V SVOJI TISKARNI Vse pojasnile daje uaijske doše prve vrrfe Pišite po laforoaaeije ss S.N.P.J. PRINTER* 2657-59 Se. fc4 .A