Poštnina plaćana v gotovini. 30« V Ljubljani, dne 24. marca 1925. Letnik Vil. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. ljubljanske in mariborske oblasti. Vb c* *> i n a.: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpremembe v osebju. 95. Objava glede sodnega postopnika za mešano razsodišče, sestavljeno po členu 239. trianonske mirovne pogodbe med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ogrsko. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 96. Seznamek najvišjih upravnih uradov, ostalih osrednjih uradov in tem enakih upravnih uradov v republiki Češkoslovaški, ki morejo po členu 29. pogodbe o vzajemni pravni pomoči z dne 17 marca 1923., sklenjeni med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in reppbhko Češkoslovaško, sestavljati, izdajati ali overavljati listine, katere ne potrebujejo za uporabo pred sodišči in varstvenimi oblastvi druge stranke-pogodnice nobene druge overovitve, če so opremljene z uradnim žigom. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba Hrvata i Slovenaca“. Številka 57 /. dne 14. marca 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 3. marca 1925.: Za vršilca dolžnosti direktorja šum v Ljubljani v 5. skupini I. kategorije je postavljen Zmago S. Ziernfeld. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja: Po členih 141. in 239. uradniškega zakona je postavljen v starije pokoja Oskar Vračko, višji policijski svetnik pri policijski direkciji v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. januarja 1925.: Po členu 141. uradniškega zakona je postavljen v stanje pokoja Matija V r b n j a k, inspektor v 5. skupini I. kategorije pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. februarja 1925.; Pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani sta postavljena: za oblastnega direktorja v 4. skupini I. kategorije Alojzij Gregorič, direktorjev pomočnik v isti skupini iste kategorije pri isti direkciji; za direktorjevega pomočnika v 5. skupini I. kategorije inž. Marij O s a n a, inspektor v isti skupini iste kategorije pri isti direkciji. Objavi ministra za finance z dne 26. januarja in z dne 7. februarja 1925.: Z valutami smeta poslovati: Iva Tedeša-Petra v Korčuli in Aron H a j o n v Derventi. Številka 59 z dne 17. marca 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. januarja 1925.: Po členili 234. in 239. uradniškega zakona je postavljen v stanje pokoja Anton S o d -n i k, referent v 6. skupini I. kategorije pri agrarni direkciji -v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. marca 1925.: Za predsednika okrožnega sodišča v Mariboru v 3. skupini I. kategorije je postavljen doktor Franjo Žiher, svetnik okrožnega sodišča v Celju v 4. skupini I. kategorije. Številka 60 z dne 18. marca 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. marca 1925.; Zastava jugoslovenskega akademskega drufitva v Triglava» v Mariboru je ob petdesetletnici tega društva odlikovana z redom sv. Save III. vrste. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. ja-riuarja 1925.: Odlikovani so z redom sv. Save rV- vrste: dr. Ivan Lah, profesor v Ljubljani; dr. Radovan Brenči č, upravnik narodnega gledališča y Mariboru; Andra Mitrovič, direktor opere v Mariboru. j nosti iz javne bolnice v Celju k državni bolnici v p i Beogradu. j Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje i z dne 5. marca 1925., Z. br. 5139, je bil postavljen dr. Anton Levec, začasni sekundarni zdravnik v Nišu, za zdravnika-pripravnika v splošni bolnici v LjubljanL Dr. Katičić s. r. 95. Objava glede sodnega postopnika za mešano razsodišče, sestavljeno po členu 239. trianonske mirovne pogodbe med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ogrsko.* Mešano razsodišče, sestavljeno med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ogrsko po členu 239. trianonske mirovne pogodbe, je določilo sodni postopnih, ki sc tukaj razglaša s prevodom. V B e o g r a d u, dne 31. oktobra 1924.; U. br. 7312. ..... Minister za zunanje posle: tir. M. Ninčič s. r. H« * * Sodni postopnik za mešano razsodišče, sestavljen po kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in po Ogrski. I. Ureditev razsodišča. Sestava. Člen 1. Razsodišče je sestavljeno na podstavi člena 239., točke a), trianonske mirovne pogodbe in skladno z njenimi predpisi. Člani so: predsednik in dva razsodnika. Predsednik razsodiščaf. Člen 2. Predsednik razsodišča vodi razsodišče, nadzira tajništvo ter opravlja posle, ki so mu poverjeni tem postopnikom. Urad n a j e z i k a. Člen 3. Uradna jezika razsodišča sta francoski in nemški. Sedež tajništva. Člen 4. Tajništvo je v Haagu, Bazar Straat 36. Kraj poslovanja razsodišča. Člen 5. Seje razsodišča se vrše po občem pravilu v Haagu, toda predsednik je upravičen, odrediti v vsakem poedinem primeru drug kraj za sejo. Vročanje spisov razsodišča. I Člen 6. Vročanje sodnih spisov, priobčil in pozivov strankam in oblastvom se vrši s priporočenim pismom na povratni recepis o prejemu. n. Pooblaščenci strank. Zastopništvo privatnih strank. Člen 7. Privatne stranke smejo biti zastopane po pooblaščencih, ki so pravilno pooblaščeni, voditi pravdo; toda razsodišče je upravičeno odrediti, da morajo priti stranke osebno pred razsodišče. Predsednik sme odrediti stranki, ki očividno ne more osebno voditi pravde, naj si v določenem roku določi zastopnika. Izbira pooblaščencev. Člen 8. Za pooblaščence smejo biti izbrani: 1. a) odvetniki iz držav strank ali iz države, kjer je sedež razsodišča; b) odvetniki iz drugih držav, ki jim to odobri predsednik; 2. profesorji pravnih fakultet in sodniški uradniki ob istih pogojih kakor odvetniki; 3. glede patentov agenti iznajdbenih patentov obeh prizadetih držav. Vendar pa sme razsodišče izključiti osebe, ki so bile predmet kazenskih ali disciplinskih ukrepov ali ki bi razžalile dostojanstvo razsodišča. m. Izpremembe v osebju. * Razglašen v francoskem jeziku iu srbskem prevodu v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 24. novembra 1924., št. 27a CLv.___ 1924.)._Za podstavo slovenskemu besedilu 2 odlokom gospoda ministra za narodno zdravje je služilo polog srbskega prevoda francosko besedilo, z dne 3. marca 1925., Z. br. 8036, je bil premeščen ki je po pojasnilu ministrstva za zunanje posle z dno zdravnik-pripravnik dr. Jakob Turk v isti last-128. februarja 1925., U. br. 8408/24, avtentično. Državni zastopniki. Zastopniki vlad. Člen 9. Zastopnikom prizadetih vlad je dopuščeno, zastopati svojo državo ter intervenirati v vsakem stadiju pravde. Svoje siromašne državljane zastopajo tako, kakor jim odredi njih vlada. Vsa priobčila in vročila, ki se vrše strankam, se morajo jn-iobčevati in vročati tudi njim. IV. Pravdni spisi. Oblika. Člen 10. Pravdni spisi morajo biti spisani na pisalnem stroju ali natisnjeni in podpisani po pooblaščeneu stranke, od katere izhajajo, ali po stranki sami. če vodi pravdo osebno. Prepisi. Člen 11. Pravdnim spisom se prilaga: 1. ) toliko prepisov, kolikor je posebnih nasprotnih strank; 2. ) sedem prepisov, odrejenih za člane, tajništvo razsodišča in za zastopnike vlad. Obveznost, predložiti prepis, se razprostira prav tako na priloge, toda predsednik sme dopustiti, da se od obsežnih spisov ne predloži prepis ali da :-e predloži prepis v izpisku. Priloženi spisi. Člen 12. Spisom, priloženim pravdnim spisom, sc dodaja, če niso v francoskem ali nemškem jeziku, francoski ali nemški prevod. Vročanje. Člen 13. Tajništvo označi na pravdnem spisu dan njegovega prejema ter izda o tem stranki priznanico. Vročitev nasprotni stranki se izvrši s priporočenim pismom na povratni recepis. Ce stranka odkloni sprejem pisma, se smatra to za izvršeno vročitev pisma. Računanje rokov. Člen 14. Meseci se računijo od dne v mesecu do onega dne v mesecu, ki mu ustreza po številu, če pa ga ni v poslednjem mesecu, do poslednjega dne tega meseca. Tedni se računijo od dne v tednu do dne istega imena. Poslednji dan se šteje v rok, če pa je na ta poslednji dan v kraju tajništva praznik, . e Šteje v rok prihodnji delavnik. V. Tožba. Začetek pravde. Člen 15. Pravda teče od takrat, ko se tožba vroči razsodišču. Rok. Člen 16. Tožba se sme vložiti do zadnjega dne v letu 1925. V šestih mesecih od dne, ko je tožitelj zvedel za dejstvo, ukrep ali kakršnokoli odločbo, od katere je tožba zavisna, srne vložiti tožbo tudi po zgoraj označenem roku. Zakesnitev. Člen 17. Tožbe, vložene po poteklem roku, se smejo na zahtevo nasprotne stranke ali pa uradoma proglasiti za nesprejemljive. Razsodišče odloča svobodno o sprejemljivosti zakcsnelih tožb, vpoštevaje razloge zakesnitve, interese, za katere gre, in pravičnost. P r e d j e m pravdnih stroškov. . Člen 18. Tožitelj kakor tudi toženec po nasprotni tožbi in intervenient morajo naprej položiti v gotovini vsoto za zavarovanje stroškov in za izdatke postopanja. Predsednik odredi znesek te vsote, vpoštevaje stroške, ki utegnejo nastati, in pravičnost. Vendar pa ne sme biti znesek te vsote večji nego tisočkratna vrednost spornega predmeta in nikoli večji nego tisoč pet sto nizozemskih goldinarjev. Znesek vsote se položi v nizozemskih goldinarjih. Ce stranka, ki je zavezana, položiti predjem, ne položi predjema v 40 dneh od dotične objave pri tajništvu ali finančnem institutu, označenem v objavi, se sme njena tožba, tožba v obliki nasprotne tožbe ali intervencija odkloniti, razen če. vladni zastopnik namesto stranke prevzame zastopanje odklonjenih zaključkov. Med pravdo sme predsednik ali razsodišče zvišati vsoto, če se mu zdi že položena vsota zaradi dolgega postopanja nezadostna; toda zvišani znesek Vsote ne sme prcsezati tisoč pet sto nizozemskih goldinarjev. O ]) r o s 1 i t e v o d p r e d j e m a. Člen 19. Siromašne stranke niso zavezane, polagati predjem. Siromašno stanje se potrdi z izjavo dotičnoga vladnega zastopnika. Zastopniki vlad so popolnoma oproščeni prcd-joma, bodisi da zastopajo državo ali siromašno stranko, bodisi da vstopajo v pravdo, ker prevzamejo zastopanje zahteve, ki jo je ena izmed strank opustila. Vsebin a tožb e. Člen 20. Tožba mora obsezati: a) točno in določno označbo strank obenem z označbo njih državljanstva in bivališča; b) ime in bivališče tožiteljevega pooblaščenca; c) če je treba, označbo činjenic, iz katerih je razvidno, da so se vpoštevali roki člena 16.; č) jasno razložitev činjenic, ki utemeljujejo tožbo, z označbo dokazil; d) pravno razložitev, ki obseza vselej točno označbo zakonskih besedil; o) tožiteljeve zaključke; f) seznamek dodanih numeriranih spisov, predloženih za podkrepitev tožbene zahteve; g) če tožitelj ne predlaga plačila odrejene denarne vsote, označbo podatkov, ki so potrebni, da se ugotovi vrednost, ki jo pripisuje spornemu pred-1 metu; h) pooblastilo za pooblaščenca. I z p r e m e m b a z a k 1 j u č k o v. Člen 21. Zaključki se smejo izpremeniti, dokler se ne izvrše poizvedbe, če se s tem ne izpremeni sporna stvar sama. V' r o č i tov tožbe. Člen 22. Ce se priporočeno pismo, ki obseza tožbo, ni moglo vročiti tožencu po členu 13. ali če je razvidno iz ugotovitve državnega zastopnika, da je toienčevo bivališče ali stanovališče neznano, naprosi predsednik zastopnika države, katere pripadnik je toženec, naj izvrši vročitev po zakonih te države. VI. Odgovor, replika in duplika. It o k z a o d g o v o r. Člen 23. Tožencev odgovor se mora vročiti tajništvu v treh mesecih od dne, ko mu je bila tožba vročena. Ce opravičujejo okolnosti, sme dovoliti predsednik daljši rok. Vsebina odgovora. Člen 24. Odgovor mora obsezati: a) točno in določno označbo strank in tožončevega zastopnika kakor tudi označbo njih bivališča; b) jasno priznanje ali zanikanje vsake činjenice, navedene v tožbi; če niso te činjenice osebna dejanja ali opazovanja toženčeva, se sme omejiti na izjavo, da jih ne pozna; c) jasno razložitev činjenic in pravnih pomočkov, na katere se toženec opira; pravna razložitev mora obsezati vselej točno označbo zakonskih besedil; č) toženčeve zaključke; d) seznamek numeriranih predloženih prilog. Replika in duplika. Člen 25. Ko se je odgovor vročil tajništvu, odredi predsednik zaporedoma nova roka: tožitelju, da predloži repliko, in tožencu, da predloži dupliko. V primerih, ki jih opravičujejo okolnosti, sme predsednik ta rok podaljšati. Z a k 1 j u č i t e v predhodnega poizvedovanja. Člen 26. Ce se tožencev odgovor ne vroči tajništvu v roku člena 23. ali če je odgovoril toženec o pravem času, se proglasi po vročitvi replike in duplike ali po poteku roka za repliko in dupliko, da je predhodno poizvedovanje zaključeno. VIT. Prigovori. Obli k a i n r o k. Člen 27. Prigovor, ki ga poda toženec, da ne bi vstopil v stvar samo, sc sme predložiti ali v zahtevi za prigovor pred vsako obrambo glede stvari same in v roku, odrejenem za vložitev odgovora, ali pa v odgovoru o stvari sami, kakor si pač izbere toženec. Ce je več prigovorov te vrste, se morajo predložiti vsi obenem. Vsak drug prigovor so mora predložiti v odgovoru. Odločb a. Člen 28. Ce se prigovor, določen v prvem odstavku predhodnega člena, predloži v zahtevi za prigovor, se pravda o stvari sami odloži. V tem primeru mora predložiti prigovornik svojo pripombe pismeno tajništvu v dveh mesecih, ko se je vročila zahteva za prigovor, in razsodišče odloči po poizvedovanju in naroku, ali je prigovor umesten. Ce se prigovor odkloni, preide razsodišče na glavno stvar in da tožencu rok enega meseca, da pošlje svoj odgovor. VIII. Intervencija, združevanje in razdruževanje. Princi p. Člen 29. Vsakdo, ki trdi, da ima zakonit interes v sporu, ali ki mu jo spor objavljen, sme intervenirati s tožbo, sestavljeno po členu 20. Intervenient ni vezan z zaključki glavnih strank. Osporavanje intervencij e. Člen 30. Intervencija se priobčuje strankam in državnim zastopnikom. Ce se ne ospori v štirih tednih od te priobčitve. se smatra za dopuščeno. Co se intervencija ospori, odloči razsodišče o njeni dopustnosti, kar pa ne more zadrževati presojanja glavne stvari, ko ta dozori za sklepanje. Ce se prošnja za intervencijo odkloni, odloči razsodišče takoj o stroških zaradi intervencije, s kate-limi se obremeni intervenient. Ce se intervencija dopusti, določi razsodišče roke, ki se mu zde potrebni za stranke, da ec izjavijo o činjenicah, ki jih je navedel intervenient, in o njegovih pravnih pomočkih. Poziv n a u d e 1 e ž b o v spor u. Člen 31. Toženec, ki se ima za upravičenega, pozvati tretjo osebo, da bi vodila pravdo namesto njega ali z njim vred, jo mora pozvati pred vsakim odgovorom na glavno stvar v roku, odrejenem za odgovor. Poziv se učini s tem, da se predloži tajništvu skladno s členom 20. na naslov tretje osebe posebna prošnja, ki se prioči tožitelju in državnim zastopnikom. Pozvana tretja oseba dobi istočasno prepis originalne prošnje. Združevanje in razdruževanje. Člen 32. Razsodišče ima vedno pravico, odrediti združitev ali razdružitev sporov. Preden odloči o tem, odredi razsodišče strankam rok, da se izjavijo. IX. Zavarovalni ukrepi. Obče odredbe. Člen 33. Na prošnjo ene stranke ali državnega zastopnika, a tudi pred začetkom postopanja sme razsodišče in, če je nujno, predsednik, odrediti vsak zavarovalni ukrep, ki se mu zdi pravičen in potreben, ko zasliši, če je mogoče, osebo, zoper katero se predlaga ukrep. Razsodišče ali predsednik sme zahtevati od prosilca predlagatelja kavcijo, določeno za to, da jamči za škodo,, ki utegne nastati zaradi dotičnega ukrepa. Ce se je odredil ukrep pred začetkom pravde, odredi predsednik prosilcu, na zahtevo vsake oseb s zadete s tem ukrepom, rok za začetek pravde. Odločba o zavarovalnih ukrepih odreja njih obseg in njih pogoje. Vroči se strankam in državnim zastopnikom ter ima isto izvršno moč kakor razsodba razsodišča, vendar pa ni v ničemer obvezna glede glavne sporne stvari. Razsodišče ali predsednik sme zaprositi pristojnega državnega zastopnika, naj se zavzame za to, da se izvrši ta odločba celo tudi pred vsako priob-čitvijo; ta priobČitev pa so mora zgoditi v osmih dneh po izvršitvi. Osporavanje zavarovali! i'h u k r e p o v. Člen 34. Vsakdo, ki se ga tiče zavarovalni ukrep, ga sme osporiti z obrazloženo prošnjo, o kateri odloči razsodišče, ko pusti prosilcu rok, da se izjavi. Osporitev odloži izvršitev samo, če razsodišče to odloči. X. Narok. t Poziv. Člen 35. Ko je pismeno postopanje končano, odredi predsednik dan in kraj za narok pri razsodišču. Tajništvo priobči zastopnikom vlad in strankam predsednikovo odločbo. Stranke obvesti, da lahko vpogledajo spise pri tajništvu. Javnost. Člen 36. Narok je javen; vendar pa sme razsodišče odrediti uradoma ali na zahtevo, da se javnost izključi. Potek naroka. Člen 37. Na naroku se daje, ko se je začela razprava, beseda strankam in njih svetovalcem. Razsodišče sme pooblastiti stranke, da odgovarjajo. Zastopniki vlad imajo vedno pravico do poslednje besede. Razsodišče sme izključiti iz debate vse spise ali dokumente, ki niso bili predloženi v pismenem postopanju. Debato vodi predsednik. Tajništvo vodi zapisnik o naroku. Po plediranju se proglasi konec debate. Preden se začne posvetovanje razsodnikov, označi vsaka stranka znesek svojih stroškov in izdatkov. XI. Dokaz. Načela za postopanje glede dokazov. Člen 38. Razsodišče ocenja dokazila svobodno po svoji Vesti in najboljši vednosti. Glede dokaza ni vezano z zaključki strank; da vestno razjasni pravdne činjenice, sme odrediti' uradoma predložitev dokazov, pribaviti pojasnila ter uporabiti uradne ovedke, ki izvirajo iz drugih poslov. Razsodišče mora zlasti skrbeti, da se uradno razjasni stanje činjonic, če jo bila stranka, ki nosi breme dokazovanja, prisiljena, izpremeniti bivališče «tli pa ji je bil zaradi prisilnega odpotovanja one-mogočen pristop k svojim imovinam, ki so na odstopljenem ozemlju. V takem primeru sme razsodišče, če se činjenice ne morejo razjasniti drugače, smatrati za resnične navedbe one stranke, ki nima več svojih dokazil; toda nasprotna stranka ima pravico, dokazovati nasprotno. Dokaz državljanstva. Člen 39. Če postane med pravdo državljanstvo ene stranko sporno, je glede državljanstva odločilna izjava zastopnika dotične vlade, dokazovanje za določitev državljanstva pa se odredi samo, če je to sporno med obema zastopnikoma vlad. Odrejanje dokazovanja. Člen 40. Če razsodišče ugotovi, da je treba, ker se navedbe strank ne ujemajo, dokazati činjenice, odredi, da se morajo predložiti dokazi. Sodišče sme odrediti direktno predložitev dokaza ali pa, kakršne so pač dejanske okolnosti, poskrbeti za to predložitev s prošnjo za zaslišanje. V tem primeru odredi razsodišče nov narok ter določi strankam rok, v katerem je treba priobčiti tajništvu imena in bivališča prič ter to vročiti nasprotni stranki in zastopnikom vlad. Obenem odredi razsodišče strankam rok, da polože tajništvu znesek stroškov, o katerem se domneva, da zadošča za odškodnino pričam, katerih zaslišanje zahtevajo. , Stranka, ki ne položi zneska v odrejenem roku, izgubi svojo pravico do dokaza po pričah. Poziv prič. člen 41. Priče se pozivljejo po zastopnikih vlad, skladno z zakonom ozemlja svojega bivališča ali stanova-lišča, najmanj 21 dni, preden se zaslišijo. Prošnje za zaslišanje. Člen 42. Prošnje za zaslišanje, ki imajo za predmet zaslišanje prič, se pošiljajo po zastopnikih vlad pristojnemu sodnemu oblastvu kraja, kjer ima priča bivališče ali stanovališče. V tem primeru sc zasliši in zapriseže priča v obliki, ki jo določa lokalni zakon. Odškodnina za priče. Člen 43. O odškodninah, ki pripadajo pričam, odloča razsodišče. Prisega p r i č. Člen 44. Predsednik pozove priče po njih izpovedbi, naj prisežejo na svojo izpovedbo. Priče se zaprisežejo na to, da so govorile resnico in ničesar drugega nego resnico. Ne zaprisezajo se mladoletniki pod 15 leti kakor tudi ne sorodniki v navzgornji in navzdolnji vrsti in zakonski drug ene ali druge stranke, tudi če jo ločen. V vseh drugih primerih odloči razsodišče, ali naj se priča zapriseže. Razsodišče sme odrediti uradoma ali pa na zahtevo, da se vpiše izpovedba priče v zapisnik o naroku in da ga priča podpiše. Zasliševanje strank pod prisego. Člen 45. Razsodišče sme, če se mu zdi potrebno, odrediti, da se zaslišijo stranke ali njih zakonski zastopniki pod prisego. Ogled na licu mesta in dokaz po izvedencih. Člen 46. Razsodišče sme odrediti ogled na licu mesta in glede vprašanj, za katera so zahtevajo specialna znanja, sme odločiti, da izposluje mnenje enega ali več izvedencev. Stranke so upravičeno, predlagati izvedence. Izvedenci prisežejo, preden začno poslovati, ali pa oddado svoje mnenje pod prisego. Glede predhodne položitve stroškov za zaslišanje izvedencev so analogno uporablja člen 40. Mnenja izvedencev, v francoskem ali nemškem jeziku, se polagajo v treh izvodih pri tajništvu, ki o tem obvesti stranke. Te lahko vpogledajo mnenje izvedencev pri tajništvu ali pa dobo ob svojih stroških njega prepis. V dveh mesecih, ko so bile stranke obveščeno, da je bilo poročilo o mnenju izvedencev položeno, smejo zahtevati, naj se dopolni zaslišanje izvedencev ali pa naj se odredi drugo zaslišanje izvedencev. O tem odloča razsodišče. Izvršitev dokazovanja po prošnji za zaslišanje. Člen 47. če se vrši dokazovanje po zaprošenem sodišču, imajo zastopniki strank in zastopniki vlad pravico, prisostvovati vsakemu sodnemu aktu ter izpraševati priče in izvedence. XII. Poravnava, priznanje in odstop. Obče pravilo. Člen 48. Poravnave, priznanje tožbenoga zahtevka ali odstop, ki se manifestirajo na naroku, se vpisujejo v zapisnik. Izvun naroka se morajo ugotoviti s specialnim spisom, podpisanim ali po pooblaščencu na podstavi izrečnega pooblastila ali pa po pravdnih strankah. Izpisek zapisnika ali original specialnega spisa podpišeta predsednik in tajnik; shrani se pri tajništvu, ki o tem obvesti zastopnike vlad. Stranke smejo zahtevati prepis teh spisov. Če v 15 dneh od dne obvestitve eden ali drugi zastopnik ospori poravnavo, priznanje ali odstop, teče pravda dalje. Če v zgoraj omenjenem roku ni osporavanja, izda razsodišče naredbo, s katero potrdi poravnavo, priznanje ali odstop. Z naredbo odloči o stroških. Po navadi, razen če se dogovori drugače, se stroški izravnajo, ako gre za poravnavo; ako pa gre za priznanje ali odstop, jih trpi stranka, ki je priznala ali odstopila. Naredba je izvršna. Priobči se skladno s členom 55. Na zahtevo razsodišča poskrbe zastopniki vlad za njeno izvršitev, skladno s členom 56. Odstop od tožbe. Člen 49. Dokler se ne predloži odgovor, pa tudi pozneje, če na to izrečno pristane toženec, sme tožitelj odstopiti od tožbe. Odstop od tožbe se zapiše v zapisnik ali pa se ugotovi s specialnim spisom, skladno s členom 48., ki se uporablja po analogiji. Stroške in izdatke trpi stranka, ki odstoph Določi jih predsednik, ki odredi, naj se polože tajništvu, preden se ugotovi odstop. X1T1. Odlog postopanja. Člen 50. Na podstavi skupne zahteve strank sme predsednik, ko je zaslišal zastopnike vlad, odložiti pravdo za odrejen čas. če ena stranka izgubi sposobnost, voditi civilno pravdo, ali če preidejo njene pravice na koga drugega zaradi smrti, insolvence ali kakršnekoli drugo okolnosti, dovoli razsodišče izvesten rok varuhu, dedičem, upnikom itd., da nadaljujejo pravdo. XIV. Razsodbe. Pogoji razsodbe. Člen 51. Razsodišče razsoja z večino glasov. Na zahtevo razsodnika, ki je ostal v manjšini, odredi predsednik, da se sestavi mnenje, ki ni dobilo večine, in da se priloži spisom. Vsebina razsodbe. Člen 52. Razsodba obseza: 1. ) dan, ko je bila izrečena; 2. ) imena članov razsodišča in zastopnikov vlad; 3. ) imena in priimke, poklic in stalno bivališče strank in njih pooblaščencev; 4. ) predlogo strank in, eventualno, zastopnikov vlad; 5. ) dejanske in pravne razloge; 6. ) rek o glavni stvari in o stroških. Razsodba ne sme sezati preko predlogov strank. Odločba o stroških. Člen 53. V razsodbi odloči razsodišče o stroških ter izreče po pravičnosti, v koliki meri naj jih trpe stranke ali ena stranka. Sestava razsodbe. Člen 54. Predsednik odredi sestavo razsodbe ter predloži razsodišču njen načrt. Razsodišče preizkusi načit ter se posvetuje o tem kolegialno, ali ustreza izrečeni odločbi, ter ga usvoji z eventualno potrebnimi izpremembarni. Razsodbo podpišejo predsednik, razsodniki in tajnik, ki so prisotni na naroku. Priobčitev razsodbe. Člen 55. Rek razsodbe se priobči strankam. Tajništvo daje strankam prepise razsodb. Izvršitev razsodbe. Člen 56. Razsodišče zaprosi zastopnike vlad, naj zavarujejo izvršitev odločb razsodišča, skladno s členom 239. pod g) mirovne pogodbe. V ta namen vroči tajništvo državnim zastopnikom prepis razsodbe, o katerem potrdita predsednik in tajnik, da se sklada z razsodbo. XV. Izostanek. Člen 57. Dejstvo, da ena stranka, pozvana po predpisih, ne predloži ne pismene no ustne obrambe, ne ovira, da sc ne bi začela razprava na naroku in sklepanje o razsodbi. Zastopnik prizadete vlade sine intervenirati, bodisi da stopi na mesto svojega državljana, bodisi da zahteva odlog pravdo za pozneje, ko se bo razsodila definitivno. XVI. Tolmačenje in popravek. Popravek. Člen 58. Razsodišče sme uradoma ali pa na zahtevo ene stranke ali zastopnika vlade raztolmačiti ali popraviti razsodbp, katere rek je nejasen, nepopoln ali protisloven ali ima pisno ali računsko napako. Zahtevo je treba predložiti razsodišču v 30 dneh od dne, ko se je razsodba vročila. Razsodišče sme odložiti izvršitev razsodbe, .preden iz.da odločbo. XVII. Obnovitev. Postopanje. Člen 59. V enem letu od dne, ko se priobči razsodba, sme vsaka, stranka zahtevati obnovitev postopanja, sklicevaje se na nova dejstva ali nova dokazila: a) če prosilec dokaže, da ni mogel, brez svoje krivde, uporabiti dejstva ali novih dokazil pred izpodbijano odločbo; b) če so dejstva ali navedena dokazila taka, da utegnejo znatno izpremeniti razsodbo. Postopanje obnovitve se otvori z odločbo razsodišča, s katero se ugotovi obstoj teh pogojev in s katero se uredi nadaljnje postopanje. Učinek obnovitve na izvršitev prvotne razsodbo. Člen 60. Z zahtevo obnovitve se ne odlaga izvršitev razsodbe, razen če odloči razsodišče o tem drugače, dopuščajo obnovitev. XVIII. Zaključne odredbe. Odstop od sodnega postopanj a. Člen 61. Razsodišče sme v izjemnih primerih odstopiti od predpisov tega pravdnega postopnika, če se mu zdi, da to nalagata pravica in pravičnost. 1 z p r e m e m b a post o p n i k a. Člen 62. Razsodišče si pridržuje pravico, izpremeniti in dopolniti ta postopnih, vpoštevaje nauke izkušnje. Razglasitev postopnika. Člen 63. Razsodišče pozivlje obe prizadeti vladi, naj razglasita ta postopnih v svojem uradnem listu prod koncčm leta 1924. V Parizu, dne 3. oktobra 1924. Predsednik razsodišča: G. van Slooten s. r. Razsodnik kraljevine Razsodnik Srbov, Hrvatov in Slovencev: ogrski: D. Arandjelovič s. r. de Zoltan s. r. Razglasi osrednje vlade. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* Velja od dne 15. do dne 31. marca 1925. Redna tevilk Imenovanje predmetov Količina ! Cena in domačih proizvodov v dinarjih i Pšenica, natovorjena na po- stajah v Srbiji in Bosni . . 100 kg 350 • — na ostalih postajah .... 100 » 425-- 2 Rž 100 » 310-- 1 3 Ječmen . 100 > 290 •- 1 4 Oves 100 » 300 •- 5 Koruza 100 * ISO1 — 1 nova posušena . . . Koruza [ defektna (30 °/o de- 100 » 200 •- 1 6 1 fektnih zrn) . . . 100 » 130- — ; 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob 100 » 620--- 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 » 600 — 1 9 Bela moka za luksusno pecivo 560 •— št. 2 100 » 110 Krušna moka št. 4 in 5 . . . 100 » 490 - 11 Črna moka št. 6 100 » 440 •- 12 Črna moka št. 7 100 • 330 •- 13 Obioda 100 » 190- — 14 Otrobi 100 . 150- — 15 Koruzna moka 100 > 275- — 16 Konji za klanje 100 » 600 ■- 17 Konji težki za vprego (slovenski) vsak 6.000 • — 18 Konji lahki za vprego .... > 5.UUÜ* — 19 Konji hribovski mali (Južne Srbije) » 2.000• — 20 » l.OOO-- 21 Mezgi » 2.000 •- 22 Krave vsaka 3.000 • — 23 H!(P:,Ä1gW90oW n K 1 » » 900 » navzgor . vsak » 3.300 • — 4.300 •- » 5.300 •- 24 Teleta do 70 kg vsako l.OOO - 25 Ovni vsak 250• — 26 Jagnjeta vsako 150-- 27 Pra- / par od 140 kg do 220 kg vsak 1.200-- šiči t » » 220 » navzgor . » 1.700- — 28 Koze vsaka 300-- 29 Mast 100 kg 2.500-- 30 Suho svinjsko meso (rebrca) . 100 > 2.400 •- I 31 Salame turistovske (poletne) . luu » 2.100- — 32 Salame (zimske): 100 » 4.500 •- iz debelo razsekanega mesa iz drobno razsekanega mesa 100 > 6.000 • — 33 Slanina nasoljena luu » 2.100 — 34 Slanina sveža 100 » 2.100- — 35 Slanina povojena 100 » 2.100-- 36 Gnjati 100 . 3.000 - 37 Zaklani prašiči razpolovljeni . 100 » 1.800-- 38 Svinjsko meso sveže . . . • 100 » 1.600 - 39 Goveje meso sveže 100 » 1.600 — 40 Ovčje meso sveže 100 » 1.600-- 41 Jagnječje meso sveže . . . • 100 » 1.800-- 42 Domača klobasa (mesena) . . 100 » 2.000 ■- 43 Krvave, jetrne klobase. . . • 100 » i.ooo-- 44 Boh, slanine { 3^n, ; ; 100 » 100 » 200 — 1.000 - 45 Kozje meso nasoljeno .... 100 » 1.000 — 46 Notranjščina glave, debela koža 100 » 400-- 47 Suha čreva (1 lopta = 100 sež- 100 . njev = V/, kg) ..... . 4.000-- 48 Osoljena čreva 100 » 250 • — 49 Suhi slepiči, suhi sečni mehurji 100 » 1.500- — itd., svinjski in goveji . . . \ bušak iz 50 Koža goveja sirova 1 Južne Srbi-Koža kravja sirova >jeln Bosne- 100 » 1.800-- 51 100 » 1.600- 52 Koža junčja sirova 20 °/0 100 » 1.600- — ' ceneje 100 » 53 Koža telečja sirova ..... 3.500 • — 54 Koža jagnječja sirova .... 100 » 3.000 • — * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. marca 1925., št. 58. Redna ! številka Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 55 Koža kozlovska sirova .... 100 kg .000-- 56 Koža ovčja sirova 100 » 3.000 • — i 57 Koža kozja sirova 100 . 4.000- — 58 Koža zajčja sirova kos 15- — 59 Koža dehorja sirova » 80- — 60 Koža jazbečja sirova » 110 — 61 Koža divje mačke > 110- — 62 Koža volčja » 130-— j 63 Koža lisičja 9 300 ■ — 64 Koža kunja 9 800- - 65 Koža sobolja » 800• — , 60 Koža vidrna 9 800-- : 67 Koža goveja suha 100 kg 5.000- - 68 Koža konjska suha 100 . 3.000-- 69 Slive suhe ,0/,6, vložene v vrečah 100 > i.ooo-- 70 Siive suhe 80/86, vložene v vrečah 100 » 900- — 71 Slive suhe (stotinke), vlo žene v vrečah 100 . 850-- 72 Slive suhe (uzanca), vložene v vrečah 100 » 850 •- 73 Siive suhe m/1S0 (merkantilne), vložene v vrečah 100 . 800 • — 74j Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih 100 > * 75 Suhe hruške 100 kg 150-— 76 Suha jabolka . 100 » 200-- 77 Konservirano / s sladkorjem . 100 » 2.000 •- sadje l brez sladkorja 100 » 1.000 — i 78 Pure žive vsaka .50- — 79 Gosi žive > 50 — 80 Race žive » 30 •- 81 Kokoši žive » 20-- 82 Pure zaklane 100 kg 1.800 • — 83 Gosi zaklane 100 » 2.200 • — 84 Race zaklane 100 » 2.000 • — 85 Kokoši zaklane 100 » 1.800 — 86 Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) zaboj 1.500-- 87 Konoplja v povesmih (sirovo predivo) 100 kg 20" — 88 Predivo 100 » i.ooo-— 89 I r odpadki pod 10 cm v Drva 1 Prcmeru 10.000 kg 1.300 - 1 razklana polena in 1 okrogla polena. . .. 10.000 » 1.800"— 90 Lesno oglje 10.000 » 7.000 •— 9i Lesno oglje (odpadki — prah) 10.000 » 1.000 — 92 Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolci, plohi, grede) m* 500-— 93 Stavbni les jelkov, obtesan (gre- S de) od % do ,8/l0 .... > j 300'— 91 1 Stavbni les jelkov okrogel (ja-dreniki, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera * 250 — preko 25 cm srednjega premera 9 380 • — 95 Stavbni les borov, razžagan . 9 750- — 96 Stavbni les borov, obtesan . . » 400 — 97 Stavbni les bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi): oparjen » 600 • — neoparjen » 300- - 98 Stavbni les hrastov, razžagan » 1.500 - 99 Stavbni les hrastov okrogel (hlodi) m* 400-- r 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi: 2-50 do 2-70 ( specialni . . kos 30 — 100 > 50- — m* 1.500 - 101 Pragi bukovi kos 25 — 102 Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves m* 1.200- — 103 Stavbni les, lipov » 700 — 104 Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov » 900-— 105 Doge vedro 80' — 106 Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi kos 50-— 107 Cement iz Srbije 10.000 kg 5.500— 108 Cement beočinski 10.000 » 5.500 • — 109 ! Cement hrvatski in slovenski 10.000 » 5.500 ■ — 110 Cement dalmatinski 10.000 » 3.500 •- lili Bavksit (dalmatinski) . . . . 10.000 » 200- — * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah. Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Ce je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripornicami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana jco pooblaščenih bankali, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. j Vet. br. 281. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne j , , , . v. i . j ukaz o stanju živalskih kužnih bolezni območju ljubljanske oblasti z dne 20. marca 1925. (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v (K)-trdilih označene cene višje nego v cenovniku dotič-nega polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 12. marca 1925.; 1 br. 6800. Razglas o nagradah za načrte za škatlice cigaret «Karagjorgje».* Odrejena komisija je izbrala prispele načrte za škatlice cigaret «Karagjorgje», upravni odbor samostalne monopolne uprave pa je sklenil z odlokom M br. 1467 prvo nagrado 3000 Din spojiti z drugima <1 verna nagradama po 1500 Din, tako da se jo podelila ta nagrada v skupnem znesku trem najboljšim načrtom, vsakemu po 2000 Din. in sicer: 1. ) načrtu z geslom «Ruška»; 2. ) načrtu z geslom «Srbija»; 3. ) načrtu z geslom «1 -f-l—2». Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Garje konj. Krško: Kostanjevica (Orehovica 1 dv.). Svinjska kuga. Črnomelj: Sinji vrh (Drage 1 dv.). Ljubljana, mesto: 1 dv. Svinjska rdečica. Ljubljana, okolica: Dolsko (Senožeta 1 dv.). V Ljubi j a n i, dne 20. marca 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r. Z dvema tretjima nagradama po 500 Din sta se nagradila: 1. ) načrt z geslom: «Bizanci»; 2. ) načrt z geslom «Raško». Zgoraj navedeni nagrajeni načrti ostanejo last uprave, ostali načrti pa se vrnejo lastnikom, ee jih zahtevajo. lazglasi velikega žepana mariborske oblasti. Iz pisarne industrijskega oddelka uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 9. marca 1925.; 1 M br. 1617. ------M»-■ *■- «------ Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. U.br. 5300/1. Razglas. Namesto Ivana S r e š a jo imenovan za občinskega gerenta v Ižakovcih Štefan Krape c, posestnik istotam h. št. 48. Istočasno sta razrešena Matija Sraka in Marko V u e k o dolžnosti prisednikov gerentskega sosveta v imenovani občini. L. br. 335. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. marca 1925. V Mariboru, dne 10. marca 1925. L. št. 1/9. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. Srez j Ostalih L j Na npvo obolelih 1 j Ozdravelih Umrlih 1 Ostalih v oskrbi Šen. —- Erysipelas. Ptuj (mesto) . . . i 1 Sloveujgiadec. . . i i Šmarje pri Jelšah . . 2 2 Skupaj i 3 1 • ! 3 V Mariboru, dne 16. marca 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Vet. br. 253/12. ‘ * Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 21. marca 1925. Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka: pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Vranični prisad. Dolnja Lendava: Petišovci 1:1. Šuštav e c. Šmarje pri Jelšah: Sv. Ema 1:1. Steklina. Dolnja Lendava: Ižakovci 1:1. Murska Sobota: Cernelavci 1:1, Gederovei 1:1. Svinjska kuga. Dolnja Lendava: Žitkovoi 1:1. Maribor, desni > breg: Sv. Marjeta na Dravskem polju 1:1, Ruše 1:1. Maribor, levi breg: Cremlenšak 1:1, Jarenina 1:1, Krčevina 1:2, Sv. Lenart v Slovenskih goricah 1:3. Ptuj: Pobrežje 1:1, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 1:2. Ptuj, mesto: 1. a . £ Srez I 1 H Ž o !f N V O > 1 D ir o > ' ; : Dremavic*. — Encephalitis lethargica. ■ Črnomelj .... 1 - • 1 • • Ošpice. - Morbilli. Kamnik 1 1 Kočevje 20 20 Kranj 6 . 6 J Krško • 1 2 i 2 Litija 5 3 2 Ljubljana (okolica). 38 62 51 3 46 j Ljubljana (mesto) . 23 4 23 4 Logatec . ... 13 12 13 12 Novo mesto . . . 2 12 1 13 Radovljica .... 1 5 • 6 Dnšljivi kašelj. — Pertussis. Kranj .... 9 9 Laško . 14 14 Ljubljana (okolica). 12 • 3 9 Ljubljana (mesto) . 5 3 3 . 5 Radovljica .... 2 . • 2 Skupina tifumih bolemi. Brežice . . 6 1 5 Črnomelj. . 2 2 , Kamnik , 2 1 , i Kranj . . i 1 I Laško . 9 5 3 i 10 1 Litija . . 3 3 Ljubljana (mesto) . i • i • Šen. — Erysipelas. j Kamnik .... 1 . • 1 Mubljana (mesto) . 1 • 1 • Škrlatinka. - - Scarlatina. Kranj . . 4 2 6 Laško . 5 1 2 4 Radovljica(mesto) ; 5 1 1 i 6 Davica. — Diphteria et Group. Ljubljana (mesto) . J 1 Novo mesto . . . i 1 1 I • I 1 I * V Ljubljani, (jne n.marca 1925. Za velikega župana ljubijanslce oblasti: ___________ naičeiinik Kremenšek s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. marca 1925., št. 58. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. marca 1925. Srez ! Ostalih Na novo obolelih !•§ M «U O > Umrlih ! Ostalih j v oskrbi | Skupina tifumih bolemi. Celje 8 3 3 8 Gornji grad . . . 1 i . 1 Maribor, desni breg 1 2 Maribor, levi breg. 2 i 2 j Maribor (mesto). . 1 Skupaj . 13 4 4 • 13 Griža. — Dysenteria. Slovenjgradec. 1 • 1 . Skupaj , 1 . 1 • Škrlatinka. — Scarlatina. Celje 6 1 i 7 Celje (mesto). . . 4 2 5 I Ljutomer 1 1 . 2 Maribor, levi breg. 2 1 i i 3 Maribor (mesto). . 11 6 15 Prevalje 1 i 1 Ptuj i 1 1 Ptuj (mesto) . . . 1 i i Slovenjgradec. . . 1 . 2 Šmarje pri Jelšah . 2 2 • Skupaj . 29 14 6 i 36 Ošpice. — Morbilli. Celje 7 . 7 Maribor (mesto). . 6 • 4 2 Ptuj 2 i 2 Slovenjgradec. . . 1 Skupaj . 15 i 7 9 Davica. — Diphteria et Group. Konjice 1 i 1 i Maribor (mesto). . 2 • 2 1 Slovenjgradec. . . 1 • Skupaj . 4 i n i 3 Dnšljivi kašelj. — Pertussis. Dolnja Lendava. . 1 . i . . Gornji grad ... 6 2 i 7 Konjice 14 . i 14 Ptuj 1 . . Skupaj . 22 2 2 i 21 Svinjska rdečica. Slovenjgradec: Slovenjgradec 1:1. V Mariboru, dne 21. marca 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. -«••»------- Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 2563. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev III. razreda Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 522 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 83 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani 258 Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . . 201 Bolnica za duševne bolezni na Studencu 314 Splošna bolnica v Mariboru.... 28. febru- 259 Javna bolnica v Celju 197 Javna bolnica v Brežicah .... arja 61 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . 1925. 76 Javna bolnica v Murski Soboti. 122 Javna bolnica v Ptuju 53 Hiralnica v Ptuju 108 Hiralnica v Vojniku 160 Ženska javna bolnica v Novem mestu 70 Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji 85 Javna obča bolnica v Krškem . . . 51 Skupaj . . 2620 V Ljubljani, dne 7. marca 1925. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičić s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. 96. Razglas. Ministrstvo pravde je priobčilo z razpisom z dne 26. februarja 1925., št.'78.336, seznamek najvišjih upravnih uradov, ostalih osrednjih uradov in tem enakih upravnih uradov v republiki Češkoslovaški, ki morejo po členu 29. pogodbe o vzajemni pravni pomoči z dne 17. marca 1923.,* sklenjeni med kraljevino* Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Češkoslovaško, sestavljati, izdajati ali overav-Ijati listine, katere ne potrebujejo za uporabo pred sodišči in varstvenimi oblastvi druge stranke-pogod-nice nobene druge overovitve, če so opremljene z uradnim žigom: 1. ) Predsedništvo ministrskega sveta in v njegovem območju: državni statistični urad in državni agrarni urad. 2. ) Ministrstva: za zunanje posle; za šole in ljudsko prosveto (s svojim referatom v Bratislavi vred) in v njegovem območju: šolska sekcija civilne uprave za Prikarpatsko Rusijo; za narodno hrambo in v njegovem območju: urad vojaškega generalnega prokuratorja; za kmetijstvo (s svojim referatom v Bratislavi vred); za finance in v njegovem območju: deželno finančno ravnateljstvo v Pragi in v Brnu; finančno ravnateljstvo v Opavi; generalno ravnateljstvo v Bratislavi; glavno finančno ravnateljstvo v Užgorodu; češka finančna prokuratura v Pragi; moravsko-šleska finančna prokuratura v Brnu; za javna dela (s svojim referatom v Bratislavi vred); za trgovino (s svojim referatom v' Bratislavi vred) in v njegovem območju: patentni urad v Pragi; za pošto in brzojav in v njegovem območju: poštni čekovni urad v Pragi, poštno ravnateljstvo v Pragi, v Pardubicah, v Brnu, v Opavi, v Bratislavi in v Košicah; za narodno zdravje in telesno vzgojo (s svojim referatom v Bratislavi vred); za notranje posle in v njegovem območju: deželna politična uprava v Pragi, v Brnu in v Opavi; županijski uradi; civilna uprava Prikarpatske Rusije; policijsko ravnateljstvo v Pragi, v Brnu in v Košicah; za prehrano prebivalstva; za socialno politiko in v njegovem območju: referat ministrstva za socialno politiko pri pooblaščenem ministrstvu v Bratislavi in pri civilni upravi za Prikarpatsko Rusijo v Užgorodu; deželni urad za preskrbo vojnih poškodovancev v Pragi, v Brnu in v Bratislavi; za pravosodje in v njegovem območju: generalna prokuratura v Brnu; za železnice ih v njegovem območju: ravnateljstvo državnih železnic Praga—jug v Pragi, Praga—sever v Pragi, v Plznu, v Kraljevem gradcu, v Brnu, v Olomucu, v Bratislavi in v Košicah; za izenačitev zakonov in organizacijo uprave; pooblaščeno ministrstvo za upra-' vo Slovaške v Bratislavi. 3. ) Najvišji računovodstveni kontrolni urad. 4. ) Kabinet predsednika republike. 5. ) Pisarna poslanske zbornice in pisarna senata narodne skupščine. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 9. marca 1925. * Uradni list št. 256 iz leta 1924. Preds. 230/4/25—1. 3—1 Razpis. Odda se mesto deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Celju in tudi vsako drugo sodniško mesto, ki se izprazni po' oddaji gorenjega mesta ali pa drugače tekom razpisa. Pravilno opremljene in kolkovane prošnjo naj se vlože pri podpisanem predsedništvu do dne 2 5. aprila 1925. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 19. marca 1925. Preds. 236/4/25—2. 3—1 Razpis. Odda se mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Brežicah in tudi vsako drugo sodniško mesto, ki se izprazni po oddaji gorenjega mesta ali pa drugače tekom razpisa. Pravilno opremljene in kplkovane prošnjo naj se vlože pri podpisanem predsedništvu do dne 2 5. aprila 1925. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 21. marca 1925. (g 6/25—1. 515 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Karla Wor-s c h e t a, trgovca v Mariboru, Gosposka ulica št. 10, registriranega pod firmo: Carl Worsche, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica. Konkurzni komisar: Ivan Sernec, dežolnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase: dr. Karel Slokar, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dne 3 0. marca 1925. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 15. maja 192 5. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3. juni j a 1 9 2 5. ob devetih v sobi št. 83. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 16. marca 1925. E 2835/24—9. 316 Dražbeni oklic. Dne 3. aprila 1925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga katastralna občina Spodnja šiška, vi. št. 619. Cenilna vrednost: 200.000 Din; najmanjši ponu-dek: 100.000 Din. Pravice, ki m© bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitolja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 27. januarja 1925. E 2497/24—16. 417 Dražbeni oklic. Dne 2 8. marca 1 92 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v šobi št. 27 dražba nepremičnin: vi. št. 174, davčna občina Radvanje, IT. del Tezno (stanovanoka hiša s skladišči in drugimi industrijskimi napravami) v cenilni vrednosti 812.846 Din 63 p. Najmanjši pomidek znaša 541.897 Din 74 p. Pod najmanjšim ponudkotn se ne bo prodajalo. Vse drugo- je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 3. marca 1925. E 586/24—9. 397 Dražbeni oklic. Dne 2. aprila 1 92 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljubno, vi. št. 105. Cenilna vrednost: 8160 Din; najmanjši ponudek: 5440 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnil v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradini deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 23. februarja 1925. E 684/24—9. ~ 398 Dražbeni oklic. Dne 2. a p r i 1 a 19 2 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga S tud or, vi. št. 410. Cenilna vrednost: 33.750 Din; hajmanjši .ponudek: 22.500 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 23. februarja 1925. 472 B. Vpisi v zadružni register. I. Vpisali sta se nastopni zadrugi: 149. Sedež; Brežice. Besedilo firme: Surovinska čevljarska zadruga v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo članov s skupnim poslovanjem. Ta namen izvršuje zadruga z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi, posebno pa s tem, da za člane: 1. ) nakupuje sirovine, orodje in druge čevljarske potrebščine; 2. ) izdeluje v lastnih obratovališčih vse potrebščine, spadajoče v čevljarski obrt; 3. ) oskrbi skupno delavnico, V kateri se smejo uporabljati nečlani le toliko, kolikor to dopuščajo zakonski predpisi, nadomeščajoči določbe člena 8. I. izvršilne naredbe z dne 18. maja 1897., drž. zak. št. 124, k zakonu; 1 4. ) vnovčuje čevljarske izdelke; 5. ) pospešuje strokovno izobrazbo. Zadružna pogodba z dne 2. novembra 1924. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po potrebi s pismenimi objavami v uradu. Načelništvo sestoji iz štirih zadružnikov; člani načelništva so: Franc Germövšek, čevljarski mojster v Piršenbregu št. 8 (načelnik); Josip Golobič, čevljarski mojster v Buši vasi (podnačelnik); Josip Pšeničnik, čevljarski mojster v Vrheh (tajnik); Josip Gregl, čevljarski mojster v Brežicah (blagajnik). Pra’uco, zastopati zadrugo, imata dva člana načelništva, ki podpisujeta besedilo firme skupno tako, da se podpisujeta pod zadružno firmo. Celje, dne 11. februarja 1925. 150. Sedež: Murska Sobota. Besedilo firme: Jugoslovanski kreditni zavod v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo, trgovino in obrt zadružnikov: zato a) sprejema na obresti hranilne vlogo od vsakogar; b) daje zadružnikom na obresti posojila; c) naroča in plačuje za zadružnike razne potrebščine za gospodarstvo, trgovino in obrt. Zadružna pogodba (štatut) z dne 28. decembra 1924. Opravilni delež znaša 100 Din ter se mora plačati takoj v gotovini. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega desetkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z razglasom na vidnem mestu v zadružnih prostorih in v listih, ki jih določa načelništvo. Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelništva so: dr. Slavko Vesnik, odvetnik v Murski Soboti (predsednik); Janez Barbarič, posestnik v Murski Soboti (podpredsednik); Mirko Dujc, učitelj v Murski Soboti; Miklavž Rajbar, posestnik in krojaški mojster v Nemčavcih; Josip Turk, posestnik in gostilničar v Murski Soboti. Podpis fi'rine: Firmo podpisujeta skupno po dva člana načelništva tako, da postavljata svoji imeni pod njeno besedilo, ki je lahko z roko napisano, natisnjeno ali z žigom odtisnjeno. Maribor, dne 26. februarja 1925. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 151. Zadruga slamnikarjev in klobučarjev v Domžalah, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Po sklepu občnega zbora z dne 25. januarja 1925. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva. Likvidacijska $rma: Zadruga slamnikarjev in klobučarjev v Domžalah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme; Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno. Ljubljana, dne 28. februarja 1925. 152. Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gornji Radgoni: Vpisala se je izprememba § 29., točko L, in § 36. zadružnih pravil. M a r i b o r, dne 19. februarja 1925. 153. Hranilnica in posojilnica v Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal so je član načelništva Janez Čepon; vpisal pa se je član načelništva Franc Nastran, župnik v Horjulju. L j u b 1 j a n a, dne 27. februarja 1925. 154. Sirarska zadruga v Hrašah, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Izbrisal se je član načelništva Jožef Mulej; vpisal pa se je član načelništva Jožef Gogala, posestnik v Novi vasi št. 7. Ljubljana, dno 28. februarja 1925. 155. Premogokopno konzumno društvo, r. z. z o. z. v Kočevju: Zadruga se je razdražila ter je prešla v likvidacijo. Firma ima odslej pristavek: «v likvidaciji». Likvidatorji so dosedanji odborniki Friderik Nebenan, Jakob Pellech in Franc Supan. Novo mesto, dno 3. marca 1925. 161. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisal se je dosedanji član načelništva Franc Savec; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Jurij Valenko, posestnik v Cunkovcih št. 83. Vpisala se je izprememba § 10. zadružnih pravil. Maribor, dne 19. februarja 1925. 162. Hranilnica in posojilnica Št. Janž na Dravskem polju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisala sta se dosedanja člana načelništva Josip Ertl in Alojzij Sagaj; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Lovro Pesek, kmet v Košnji, in Franc Polak, župnik v Št. Janžu na Dravskem polju. Maribor, dne 19. februarja 1925. 163. Delavsko konzumno društvo pri rudniku v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Po sklopu občnega zbora z dne 22. decembra 1924. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva Gašper Majdič, Jakob Strajnar in Jurij Kanka. Likvidacijska firma: Delavsko konzumno društvo pri rudniku v Zagorju ob Savi v likvidaciji. Podpis firmo: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno. Ljubljana, dne 28. februarja 1925. 164. Kmečka hranilnica in posojilnica v Žalcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Izbrisali so se člani načelništva Franc Nidorfer, posestnik v Vrbju; Janez Žgank, posestnik v Žalcu; Leopold Antloga, posestnik v Zgornji Ložnici; An-p.n Goršek, posestnik v Gotovljah; Jožef Kač, posestnik v Vrbju; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Anton Veternik, župnik in dekan v Žalcu; Miroslav Ratej, kaplan v Žalcu; Ivan Kranjc, posestnik v Žalcu; Anton Korent, zasebnik v Zgornji Ložnici; Alojzij Delakorda, zasebnik v Zgornji Ložnici. C e 1 j e, dne 18. februarja 1925. in 4.) od pol štirinajstih do pol petnajstih, načrt pod 5.) od štirinajstih do petnajstih. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper te načrte v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 28. marca 1925. do dne 26. aprila 1925., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V L j ubij a n i, dne 16. marca 1925. Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r. VI. št. 160/24. 510 Razglas o prodaji dovlačilnega tira na Friškovcu v Ljubljani. Po naredbi direkcije plena z dne 30. januarja 1925., br. 4133, se razpisuje ofertalna licitacija za železniški dovlačni tir na .Friškovcu ob glavnem kolodvoru v Ljubljani. Ta dovlačni tir sestoji iz ene kompletne kretnice 7° 30' in 92 metrov tira, oboje sistema X j. ž. (Skupna teža železnega materiala znaša 14.120-44 kg. Pismene oferte, opremljene s kolkom za 100 Din, naj se vlože pri gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani