Jntranja lxda|a. 414. Min. V Dubljom, v fetrtek, dne U. novembri 1910. Cena 4 vlaarje. utoik xuil. Jntrania lidaja v L)abli*mli trse leto.......... . . . . K 12*— pol leta............. • ti S' - četrt leta............. .. 3 — aa tnesec......... ... ri WG Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vrftčijo. Uredništvo: Kniflova alka št. 5. (v pntličjo «ev«>. telci*« il. S4. Izhaja vsak dan zjntraj. Posamezna itevtlka 4 vinari«. inseratl: 65 mm Široka petit vrsta 14 vin Pri ve/kratni Inserdjl po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne poslatve ngro<*nln* te ne ozira JnU-anJa Izdala po poitl za Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18*— poi leta...............„ 9*— Četrt leta...............„ 4*50 na mesec...............>p 1*60 Zn. inozemstvo ćelo leto........ „ 25*— Uprivnistvo: Knaflova ulica 5. (spodaj, dvorište !cvo), teiefoa it. 85, Najnovejše vesti. Podaljšanje drzavnozborskega po- slovniškega provizorija. Pra^a, 24. novembra. Glasilo ce- skih radikalcev »Otiske Slovo« i>oro-hi. tla je po njegovih informaeijah iz ceskih radikalnih krogov pričako-vati, da se državnozborski poslovni-ski provizorij podaljsa za eno leto. Lnotni klub čeških državnih po-slaneev. Dunaj, 124. novembra. Iz Prage poroča »Slawisehes Tagbiatt«: V tuka jšn.iih političnih krogih se zatrju-je, da se že pri prveni zasedanju dr-žavnega zbora udejstvi enotni klub čeških državnih poslancev. Posebno se opozarja pri tein na pozdravno brzojavko poslanca Klofača, ki jo je ta poslal zborovanju Mladočehov v Politički, in v kateri brzojavki izraza nado glede skupnega opozieijonalne-jra postopanja v državnem zboru. Položaj na Češkeni. Praga, 24. novembra. V veeraj-šnji seji češkegra deželnega odbora se je podrobno razpravljalo o politič-nem položaju, ki je nastal vsled ori-groditv* eeškega deželnega zbora. Takoj po seji se je odpeljal najvišji deželni maršal princ Lobkowitz na Dvmaj. Zatrjuje se, da je Lobkowitze-vo potovanje na Dunaj v zvezi s fi-nančnim položajem na Českem. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 24. novembra. Ker bodo druge zadeve v ogrskem državnem zboru še z današnjim dnem končane, se prične že v soboto raz-prava o budgetnem provizoriju. Ker pa hoče opozicija nastopiti proti proračunu, se more pricakovati dolga debata. Zaradi tega bo zasedanje ogr-skega državnega zbora dlje ča6a tr-pelo. Izprememba v srbskem poslaništvu na Dunaju. Belgrad, 24. novembra. Kakor poroča »Štampa«, je določen za na-slednika srbskemu poslaniku na Dunaju g. Sirnicu g. Jovanović. Pogodba z donavsko parobrodno družbo, Dunaj, 24. novembra. Danes do-poldne se je vršila v finančnem mi-nistrstvu pod predsedstvom finanč-nega ministra drja. Bilinskega in v navzočnosti trgovskega ministra drja, Weisskirchnerja, konferenca glede nove pogodbe privileg. donavsko parobrodno družbo. Nova pogodba se l>o sklenila za 25 let. Proslava dr. Kramarove 501etnice. Praga, 24. novembra. Po celem Ceškem se delajo velike priprave za proslavo 501etnice rojstva državnoga poslanca dr. Karla Kramara. V vseh mestih se bodo vršila alavnostna zbo-rovanja, na katerih se bo ocenjeval pomen tega odličnega politika. Po aboliciji zagrebškega »veleizdaj-niškega «procesa. Dunaj, 24. novembra. »Slawi-Kehes Tagbiatt« poroča iz Zagreba: Abolicija »veleizdajniškega« proce- Brzojavna In telafonska poročila „Slov. Naroda". sa po vladar ju se smatra tukaj splo-šno za zadoščenje. Ta korak se odobrava. Vlada utemeljuje v »Narodnih Novinah« ta korak s tem, da na-vaja: Nova preiskava bi bila dokazala popolno nedolžnost osumljencev. Zboljšane razmere med Srbijo in Vatikanom. Rim, 24. novembra. Razmere med Srbijo in Vatikanom so od umora kralja Aleksandra sem jako slabe. Poroča se, da bo kralj Peter o pri-liki, ko obišče italijanskega kralja v Rimu, obiskal tuđi Vatikan in da bodo na ta način tuđi na zunaj zbolj-šale se razmere med Srbijo in Vatikanom. Iz ruske tlu me. Pet rog rad, 24. novembra. V vče-rajšnji seji državnega zbora so bili navzoči vsi poslanci razven desnice, od katerih sta bila navzoča samo dva škofa. Predsednik Akimov se je spo-minjal v svojem govoru tragične smrti Tolstoja. V svojem govoru do ]>ou upošteva njegovih verskih in političnih razprav, ki so našle odpor pri ruskih konservativcih in ortodoksni cerkvi, vendar nihče ne more odreka-ti, da je pesnik svetovne slave, da-nes nesmrten. Tuđi iz carjevega Jast-noročnega zaznamka na obvestilo o Tolstojevi smrti, se mora sklepati, da vzbuja Tolstojeva smrt najglobokejše carjevo sožaljv. Xeoprnvičeijo j»k tonij smliti vodoma ali nevestaia zn hrezžični brz sav in sicer za doniač<», kakor tuđi '/.•• modnarodno vporabo. Bolezen belgijske kraljice. Bruselj, 1*4. novembra. Se danes ni natančno dognano, kaj je pravza-I-rav \^rf>k bolezni belgijske kraljice. Belgijska kraljica se je peljala na dan otvoritve belgijskega parlamenta v odprtem vozu v parlament in sicer deloma radi tega, da bi se Inko ]M>kazala ljudstvu, deloma pa n« izrabile včerajšnjo iz-redno gosto ineglo v Londonu ter so .se napotile po polnoči ob jk>1u .*> k stanovanju ininistrskega predsednika, Afjuitha ter mu razbile vs-A'rročajo močne bolečine. Samomor. Gradec, 24. novembra. Višji de-želnosodni svetnik Kneff iz Beljaka, ki se je zdravi! na Ls^ssnitzhohe pri Gradcu, je prišel včeraj v Gradec v neko brivnico, da bi se obril. V tre-notku pa, ko je bil neopažen, je po-grabil za britev in si prerezal ž njo vrat. Bil je takoj mrtev. Vzrok samo-mora je neznan. Snežni zameti na Tirolskcui. Inom osi, 24. novembra. Iz sever-ne in zapadne Tirolske dohajajo neprestano poročila o velikanskih snež-nih zametih in hudem mrazu. V Flei-chensteinu so našli zmrznjenega ne-kega delavca. Offcnj na ladji. Reka, 24. novembra. Ravnateljstvo »Tngaro - Croate« je bilo brzojavno obveiščeno, da je pamik »Budimpešta«, kateri je bil lusidran v Novem Rosjaku v Crnein morju, pri-č*-»l gore ti in da so se pri tem zaradi ve!ikaiiskega dima zadužile tri oselu1. Železniska ni^sreča. Zittau, 24. novembra. Na tukai ^ii ji postaji je za vozi 1 osebni vlak v posamezne vozove tovornega vlaka. Pri tem je bilo zlasti mnogo sodov inočno poškodovanih. Ur. Crippen obešen. London, 24. novembra. Včemj zjutraj ob devetih je bil v Londonu ol>ešen dr. Crippen. Zapustil je opo roko, v kateri imenuje za svojo glavno dedinjo niiss Le Neve, kateri zz\-nusča. sploh vse svoje premoženje. Ivondon, 24. novembra. Dr. Crip-pcTiova ljubica miss Le Neve odpotu je v New York, kjer se misli stalmr naseliti. Nadela si je sedaj ime uiiss Alin. Miss Le Neve odločno zunika vceti nekaterih londonskih lis-tov, čc^, da je dr. Crippen na predvečer i'smrtifve priznal, da je izvršil umor vu<\ svojo soprogo. Ona je bila ]\o\e*z duhovnika zadnja oseba,s kateroj(»dr. Crippen gov-orii. Vendar pa ni* niti njej, niti duhovniku tega dejanja primal. Konec zagrebške tragikomedije. Poleti leta 1908. so se jeli na Hr-vaškem odpirati za pori in ječe, da sprejmo jx>d svojo streho stevilne Srbe, ki so bili obdolženi »veleizdaje«, to je, da so delovali na to, da se odce-pijo jugoslovanske pokrajine od av-stro - ogrske monarhije in se priklo-pijo sosedni kraljevini Srbiji. Aretacije so prišle nepričakova-no, kukor strela z jasnega neba, ker javnost takrat še ni vedela, kaj se pripravlja v palači ministra zunanjih del na Dunaju. Mesec oktober je donesel aneksijo Bosne in Hercegovine. Vsa politična javnost je takoj spoznala, da so bile aretacije hrva-ških Srbov zgolj predigra aneksije same, s katero predigro se je vsaj na zunaj skušalo upravičiti trajno pri-klopitev Bosne in Hercegovine av-stro - ogrski državi. Evropska kriza, ki je nastala vsled aneksije, je položaj v monarhiji, zlasti pa na Hrvaškem, samo se pooštrila. Iz osumljencev »veleizdaje« so postali obtoženci. In ko se je kriza na Balkanu že bližala svojemu koncu, takrat je stopila stvar srbskih »veleizdajnikov« sele v akuten stadij. Koncem meseea marca 1. 1908. se je pričela v Zagrebu obravnava proti dvainpetdesetorici srbskih »ve-leizdajnikov«. Ves svet je bil takrat prepričan, da so se na krvniško klop tirale ne-dolžne žrtve, zato so bili tuđi takrat pogledi vse civilizovane evropske javnosti uprti na Zagreb. Razprava je trajala več kakor pol leta. A čim \k)\} se je približe vala svojemu koncu, tem bolj očitno je bilo, da je ob-tožba »veleizdajnikov« zgrajena na lažnjivih dokazilih in na izpovedbah raznih vohunov a la Xastič in drugih agentov - prov^okaterjev. Kljub temu, da razprava ni dognala in spravila na dan niti enega dejstva, vendar je državni pravdnik imel }H>gum vzpričo vse evropsko javnosti zahtevati za obtožence kot kazen — vešala. Začetkom meseea oktobra 1900. se je obravnava končala z obsodbo dvaintr"deseto"ic** obtožencev v več-mesečno in vecletno težko ječo. Med tem so s^1 jeli politični odnosa ji na Hrvaškem polagouia izpre-minjati. Koncem meseea novembra se je pričela na Dunaju razprava, ki je znana pod imenom Friedjungovega procesa. V »Neue Freie Press**« je obdol-žil dr. Friedjung vse poelance hrva-ško - srbske koalicije, da so stali v direktni zvezi s srbnko vlado, da so bili od nje podkupljeni in da so de-lali na Hrvadkem politiko za — kralja srbskega. Poslanci s<> tožili Friedjunga m prišlo je do porotne obravnave pred tiskovnim sodišcem na Dunaju. Dr. Friedjung je nastopil dokaz resnice z znanimi svojimi dokumenti, ki pa so se tekom razprave izkaza-li kot ponarejeni. Pod pretvezo tega dejstva se je Friedjung umaknil, ter izdal tožit§-Ijem častno izjavo. Izid tega procesa pa je vplival tuđi na razvoj političnih dogodkov na Hrvaškem. Ran baron Rauch, ki je uprizo-ril tako »veleizdajniški«, kakor dr. Friedjuugov proces na istih lažnji-vih podatkih, je moral odstopiti, stol sedmorice pa je razveljavil razsodbo »veleizdajniškega« senata, ter stvar zavrnil v stanje predpreiskave. Na Hrvaskem je prisel na krmi-lo ban dr. Nikola pl. Toniašić, ki je odkrit zagovornik hrvaško - srbske-ga edinstva in dokaj bistroumen po-litik, in naj si ima sicer tuđi sto na-pak. »Veleizdajniki« so bili pogojno izpuščeni na svobodo. Po dolgem odmoru so se končno sestale začetkoma tega meseca delegacije, na katerih je prišla v razpra-vo tndi »veleizdajniška« afera. Pri tej priliki je češki delegat dr. Masarvk v znamenitom svojem govoru razkril, da je ves dokazilni materijal, na katerem je slonel »veleizdaju iski« in Friedjungov proces, falzificiran in da so pri teh falzifi-kacijah aktivno sodelovali službeni kroiri, v knterih interesu j-e bila vsa »veleizdajniška« kampanja. Ta razkritja, i>odprta z nepo-bitr.imi dejstvi, -o iz|xx!bila U me u dno. Tu v vcerajšnjeiu uradnem listu hrvaško vlade, v »Narodnih Novi-nali«, je izšla skromna notiČica, ki pravi doslovno: »Abolicija »veleizdajniškega« procesa. Vsled najvišje odredbe Njegovega cesarskega in kraljevskega Veličanstva je ustavlje-no nadaljno kazensko postopanje proti Adamu Pribičeviću in tovarišem radi zločina veleizdaje.« Tako se je tiho in neslavno koncila zagrebška tragikomedija, ki je povzročila toliko gorja in solza ne-dolžnim žrtvam brezumne politiko, voditeljem navše zunanje politike pa preskrbela velikansko blamažo pred vso evropsko javnostjo in pred vsem kulturnim svetom. »Slovenčevi« vohuni. »Slovenčevim« vohunoni se ,ie zo-pet posrećilo ukrasti neko zaupno stvar, ki jo sedaj škofovo glasilo iz-rablja po svoji znani maniri. N a -6 t i č i in V a š i č i so bili in so še na dolu tuđi na Slovenskem, zato se ni čisto nič čuditi, ako kreature Nasti-stićevega in Vasieevega kalibra de-lajo proti plačilu tuđi za klerikalce. O »Slovenčevi« notici: »Tz izvrševal- nega odbora narodno - napredne stranke« borno še govorili. Nepotrjea lakonakl nmlrL Zakonski nacrt o nvedbi davičl-ne od prlrutka na vrednmU nepre-mičnin ni potrjen. Ministrstvo za-hteva veo izprememb, posebno glede roka veljavnosti zakona in porabe davščine za obeine. 1% kaađne, O skandalu, ki se je vrsi i v noči od petka na sobo to v kazinski kavar-ni, smo na kratko že porooali. Junak dotičnega kravala je bil poročnik Riedlinger, sin bivšega orožni-škega poveljnika v Ljubljani. Riedlinger je bil sele pred kratkim radi slične afere premešcen iz Gradca v Ljubljano. Igralec, katerega je Riedlinger napadel in poškodoval, se zove Marschner. Ko je bila afera z Marschnerjem že končana, se je Riedlinger jel prepirati še s plačil-nim natakarjem —• pred ka varao. Na krik in vik je prišel stražnik, ki je pozval prepirajoče se, da naj miru je jo in da naj gredo v kavarno, ako se i majo še o čem pomeniti. Nato je častnik stražniku rekel, da je zato hud, ker ga hoče natakar oslepariti. Mož je nato potegnil lOkronski ban-kovec iz ž»epa ter ga ponudi 1 stražni-kn. Stražnik je ponudbo z ogorčenjem odklonil. Riedlinger je nato vzel ban-kovec v roke, ga raztrgal ter vrgel na tla, kričaje: »Das ist fiir die Lai-bacher Stadtarmen.« — Glede afere Riedlinger-Marschner so se vršila te dni pokajanja, da bi se stvar, ako le mogoče, zatušala. Ker je v javnem interesu, da pridejo taki skandali na dan, l>omo točno in natančno poro-čali o aferi, čim izpopolnimo svoje informacije. Sožalje »Vseslovanske časnikarske zveze«. Povodom smrti tovariša Ivana B a v d e k a smo dobili od »Vseslo-vanske časnikarske zveze« to-le pis-mo: »Praga, 20. novembra 1910. Ce-njeni gospod kolega! Izvolite sprejeti izraze našega najglobokejšega so-žalja ob smrti dragega tovariša sourednika »Slovenskega Naroda« in člana naše organizacije, Ivana Bav-deka. Bodi mu obranjen trajen spo-min v naših vrstah! S prijateljskim pozdravom Josip H o 1 e č e k, pred-sednik »Vseslovanske časnikarske zveze«, Jan H e j r e t, tajnik.« Koliko je ura na ljubljanski pošti? Iz trgovskih krogov nam pišejo: »Vsled svojega posla imam mnogo opravka na tukajšnji glavni pošti. Te dni sem slučajno pozabil doma svojo žepno uro. Pred poštnim oknom je bilo več ljudi, vsled česar mi je bilo treba nekaj časa čakati. Ker sem ob floločenem času imel opraviti važen posel, sem segel v žep, da pogledam na uro. Ker je nisem imel, sem po-gleđal na uro, visečo v vestibulu. Bi- lo je dopoldne. Ura je kazala s/45. Pogledam na drugo, tamkaj viseco.Ta je kazala Y22. Tretja je kazala tuđi napačno. Par dni hodim sedaj na pošto, a vse ure kažejo prav tako, kakor onega dne. Čemu so te ure, ako ne kažejo časa? Prosim poštno ravnateljstvo, naj ure ali odstrani, ali pa skrbi za to, da bodo na vite in da bodo kazale pravi dnevni Čas. Društvo »Branlbor«. Narodno obrambno društvo »Brani bor« prične v kratkem z intenzivnim delovanjeni. Doslej so se vršile razne potrebne predpriprave, ki ima-jo društvu zagotoviti uspešen razvoj. V nedeljo, 27. t. m. ob 3. popoldne, se vrši v »Narodnem domu« odborova seja, na katero se vsi odborniki nujno pozivajo, ker se bo razpravljalo o raznih važnih stvareh. >>Zveza j unosio vansk ih hranilnic.« Vlada je pravila »Zveze jugoslo-'. anskih hranilnic« odobrila, listano viri občni zbor te »Zveze« se vrši v Ljubljani, v suboto 10. decembra v dvorani »Mestne hranilnice ljubljanske«. DosLej je »Zvezi« pristopilo 14 jugoslovanskih hranilnic, a ni dvoma, da se to število še znatno pomnoži. Založnikom in mljeniahein Tolstovr-Ške slatine. Komaj je prišlo to važno pod-jetje v slovenske roke, se že konsu-iMenti pritožujejo, da je slatina pre-41 raga. In vendar }*■ k 28, k večjemu po 32 v. ker dobi za vsako prazno steklenico 8 v nazaj. A zgodilo se je, da zahtevajo gostilničarji za lake steklenice kar 40 v. Založniki robe 20*^ popusta ter bi se s tem dobitkom pač lahko zadovoljili. Ne ubijajmo domačega pod je t ja v korist tuji konkurenci! »Sifija« pred vzklienim sodišcem. Včeraj popoldne se je vršila pred deželnim kot vzklienim sodišcem ob-niMiava o prizivu našega odgovornoga urednika pr- "R. Pustoslemška proti razs-ten iz Ljubljane, ne olitični oblasti, akoravno je ^il kot odgovorni urt*dnik baje an to storiti. Zadeva je našim cenj. hralcem že zadostno znana in zato je ro bonio tu ]>onavljali. Pri včerajšnji obravnavi je vzklicncmu sonatu i>redsodoval dvorni svetnik PajT\, dr- žavno pravdniMvo je zantopal di\ Pajnič, K- l*m*to»lem»ka, ki je bil 8am navzoč, je zag'ovarjal K- dr. Tavčar. G. dr. Tavčar jo poudarjal, da nika kor ni mogoče v danein slučaju vjv> rabi jat i § 12. titfkoviiega zakona. Ob tuženec se je podal iz Ljubljane ko: jioročcvaler za list. Taki slučaj i s<* i1ograjajo veduo in \(xhio pri vsakem li«tu. To ni bila izpremeniba, ki im.] ra sebi kaj stalnega. Nikakur ui n»<> ^oče za popast i, da bi bil o nodajalec ni moffel misliti, in zato j * treba § 12. tolmačiti drug'aoe. Praksa kaže, da st* za nekaj časa odstranili. V Ljubljani sta dva liata, ki imata t.h odgovorne urcnlnike državne poklan ee, ki so skoro jk> jk>1 leta odsotni 'u Ljubljane; j>a drža\Tia ol^iant — ako ravno je to morala vedeti — ni po-^eg>Ia vmes in ni niti zahtevala, Ha se iniBiiujejo drupri ♦Hl^ovorni ur<*dui ki. Sicer ima pa tuđi odgovorni ureudar jajo, a tu-ii i »rizi v drž. pravdništva zaradi pri nizke kazni. Takoj na to se je vršila obravnava o prizivu odgovorne^i urednika »Jutra« gr. M. Pluta v en««-ki zadevi. Tuđi tu je sodišče zavrnil » tako priziv pr. Pluta, kakor tuđi ]>t\ 7iv drž. pravdništva. S tem stvar -ti i definitivno rešena, kar se bo z n.i> moralo peckati se kasaeijsko sodisče. Pire ea. Bračlč. Včeraj popoldne se je vršila prt 1 vzklienim sodišcem obravnava > vzklicu g*. Brač i ča proti raz^odbi okr. sodišca, s katero je bil ^r. Bračič ob >ojen, češ, da je dal inicijativo za d»-jnnski napad Unionskih uslužben cev na pr. Pirea dne 19. maja t. 1. Pri-y.iv proti obsodbi je vložil tuđi bivši uslužbenec v I"nionu pr. Zoree. Oba priziva je sodižče zavrnilo in ]K>trdi lo obsodbo okrajnecra &oo^ledi. Prišla 8em, da vidim, kako se vam ^rodi, je rekla Elvira do&ti hlad-neje, kakor je «e prtnl nekaj trenotki mislila govoriti. Kar mučno ji je bilo, muditi se v koči. Vtisk je imela, da bi jo vsi naj-raje tepli in prrizli. Ali se vam je že zdravje na bolje obrnilo? je zopet vpraSala. O že, je zitg'odrnjala Valjavka. Hvala za vprasanje. Mislim, da ni nobene nevarnosti več. Želim vam, da bi prav kmalu popolnoma ozdravili, je rekla Elvira in želim vam sploh vse dobro. Jaz odpotujein danes v Trst. Morda ne pridem nikoli več sem. Srečno, je rekla Valjavka, in hvala za ol>isk. Elvira je nagrh> vstala. Nič več .ji ni bilo <-l*stmika v t*-.j hi«i. Zilelo se ji je, dn se zadnši, <•** ii<* priđe hitro na sve/.i 7.rak. Pa z !•<>g-o]n, mati Valjavka, jo še rekla i u je na^lo, kftkor bi bežala, odšla. Jula jo je spremila s li udobnim pogledom, Matevž pa je stopil *za Elviro iz hiše in da«»i nm ni rekla za slovo nobene besede, je vendar ^ledal za ujo, kakor da hiti pred i;jim višje bitje. Stal je pred hišo in pledal jm> beli cesti, ko mu je Elvira izprinila ž<* izpred oči. Jula je, držeč svoji raskavi rde-či roki pod predpasnikom, hoa bila velika čant za vas, je končno rekla s !>oro^ljivim #la*iom. Kako to diži. Po samih vijo-licah. Matevža je menda ta duh kar opijanih Razo#lav in v srajci stoji pred hišo vzlic burji in mrazu in tfle-da za gospodično. Morda je ne bo nikoli več videl. Revež! Prav smili se mi. Kako ma bo hudo. Prav rad jo je ^ledal. Molči, molči, je ukazala Valjavka. Lepo je gotovo, da jo tako imenit-na gospodična prišla obiskat revno kmeeko žensko. \ Jula se je namrdnila in stopila k Valjavkini postelji. VimIvc sta bili pač tuđi dobro ^nani, je menila potuhnjeno, sicer bi vas tako visoka srosiK)dična gotovo ne ]>rišla obiskat. Do današnjega dne nisem z go-siKxliono še nikoli nobene besede spremivvorila, je ogr*lovoriia Valjavka. Res? se je čudila Jula. Jaz som pa mislila, da mora biti med vama kaj jKisebnepa, ker ste oni dan toli-krat »jrosiKKlična Elvira« zaklieali. Valjavka se je ustra.šila. Nagio se je dvip:nila v postelji. Kdaj sem tako klicalaf Nikoli! Pač! Ono noč, ko vas je mrzlica tako tresla, da smo hoteli že svečo priznati. Naenkrat «te začeli bleKti. Le malo časa se vam je bledlo, a ta-krat ste kričali in zmešane besede govorili. Valjavka je bila med tem že pre-mag'ala svojo osupnjenost in vse imela aopet v oblasti. Ni mogoče! je rekla s hlinienim začudenjem. Bledlo se mi je, pravišf Glej no! Meni se pa zdi, da sem bila zmerom pri pameti. Kaj sem pa rekla t Same neumnosti ste govorili, je dejala Jula. Najprej »te gpvorili o nekem strupti, potem ste upi li, rla so se pokazale crne liše in na zadnje ste etegoTali roke in ete kričali »gospodična Elvira, frospodiena Elvira« in ste zraven jokali. Bt*zi no, ali je res* Z najvtvjo U-žavo je Valjavka spravila te b1-; lKwt, je bila v stanu se zopet hliniti in je rekla: Ti, Jula, če priđe jutri Neža Strahulja mimo hiše, iK>kli»'i jo notri, ta ženika se razume na 1(V terijske številke. Jula je opazovala z bistrini <^ som starko in dasi v sobi ni bilo ravno svetio, je vendar videia, da i<* rai-burjena. Pa se nekaj ste govorili, je i1^ trenotek dejala Jula. Se kajf Da, pa jaz vas nisem prav ražu* mela . . . Kaj neki? Jula je znala lagati, odkar mi K naučila govoriti. Lagala je vsem)! svetu, ker je živela v mnenju, tln Jl drugače sploh ni izhajati. Lagala i^ kot otrok, da se je resila šibe- in p^1* ee, lagala je, odkar je morala sam* skrbeti za svoj kruh. Tuđi zdaj ni čisto nič omahovale. Nekaj ste govorili, da ste skrih v posteljo, škatljo kali . . Valjavka tega tndi v blodneui stanju ni zaklicala. Jul» je vs* dm pri vsaki priliki iskala ono trdo, 1^ seni škatlji podobno stvar, ki jo fi otipala v Valjavkini poeziji in ki J* loeti, na čim viajih gorah so zgra-jene. Cerkve v slovenskih deželah so večinoma imponnjoč© in svetle, asu-naj pobeljene, znotraj pa pestro slikane. Oprava je vedno bogata in raz-košno pozlaćena* Mnogo važnosti polagajo, kakor se zdi, na velike orgle in dobro oer-kveno petje. Slovenec ljubi petje. Bila je nedelja, ko sem stopal po dolini; dopoldne je odmevalo iz cer-kva, popoldne pa iz vseh gostilen ubrano petje. In vriskanje veselih slovenskih mladenieev ob Savini je donelo prav tako, kakor petje nemškega planinca na Dahštajnu. Sedaj pa se mi vsiljuje vpraša-nje, če ze ljudje tako vriskajo, se smejo in plakajo, zakaj se po tem dela med njimi velik razloček? Zakaj je potein znova treba polagati globoke jarke med tem in onim narodom, mesto da bi se zasipali ostanki starih jarkovf To ne bo imelo dobrega konca. Da bi bil došlej slovenski kmet sovražen Nemcu, tega nikakor nisem mogel opaziti. Toda slovenski easnikarji in od-vetniki in notarji in duhovniki — tako pravijo — bajo marljivo hujskajo proti nam in slikajo uas Nemee pri Slovencih kot samopašen, hudoben in pokvarjen narod, s katerim ni mo-goee vee živeti v bratskem spora-suniljenju, kamoli da bi se mu Slovenci politično podredili. Volja, se komu politično podrediti ali ne, je stvar zase, v tem oziru postopa vsak narod, kakor se mu zdi umestno in ugodno, saj se v politiki smatra vse za dovoljeno. Mi nemski Štajerci ne zatiramo nikogar (?), mi varujemo samo svoje hišne pravice (!), ki so si jih pridobili naši pradedje. Mi Nemci vemo, kaj pomenimo sebi in drugim narodnostini v deželi In noben panieten Slovenec ne bo ta-jil, od kod je dobil vse ono, kar ima najboljšega (!). Slovenec se vsled tega še vedao bolj trudi, da se nauči nemškega jezika, ker se zaveda, da bi bile sicer njegove koristi preveč omejene tako na gospodarskem, kakor na dušev-nem polju. Če se sedaj Slovenec v strankar-skih stvareh pokori duhovnikom, ga je treba na to opozoriti, da katoliški duhovnik nikdar in nikoli ne more biti naroden voditelj. Će je slovenski duhovnik sedaj na slovenski strani, ne dela tega radi narodnosti, marveč zategadelj, ker je mnenja, da je slovenski narod bolj pripraven za katoliško cerkev, kakor narod nemški, ki hoče pred vsem biti duševno svoboden in politično samo-stojen. jH>teni izginila bniz sledu. Xi imela miru in hoteč Valjavko speljati na led, se jo zdaj zlagahi. Valjavka pa je potegnila odejo spadično Elviro. Sovražrn pogled je vrgla Valjavka na juio in ^orke besede so ji Hi lile na usta. A zadušila je svojo jezo. Zdaj ko je bila bolna je morala potrpeti. Skuhaj mi čaja, mrazi me, je rekla in potegnila cez glavo odejo. A trepetala je samoga razburjenja. ker je verjela, da je v svoji blodnji izdala vsaj nekaj onega, kar naj bi ostalo prikri to vseimi svetu. (Dalje prlhodajie.) Kadar bodo tuđi Slovenci po tem resno stremili, potem bodo duhovni eelo tje okreniii hrbet, kakor po se odvrnili v vseh narodnih vpražanjih od Nemcev. Cerkev hoče, da so ljudje katoli-ki, kar so sicer drugače — Nemci ali Romani ali Slovani, to ji je vseeno. Zato nam Nemeem ni cisto nič treba, da bi si belili glavo, ako vidi-mo, da je slovenski duhovnik na strani svojega naroda; on se zavzema v tem samo za cerkev in postopa prav s svojega stališča. Da je človek srest svojemu narodu, da pred vsem ljubi jezik in običaje svojega naroda, to je đocela naravno: človek ni pravi človek, ki tega ne stori. Toda dandanes se nacijonalizem često preveč pretirava in postopa se v tem oziru prav mnogokrat z nečed-nimi sredstvL Za najbolj naravno in upravi-čeno sredstvo svojo narodnost ščititi, smatram jaz solo, ako le-ta ne vzgu-juje samo duha, marveč tuđi srce in značaj. Šola uničuje šovinistiške pred-sodke ter otvarja globlje poglede ne samo v žitje in bitje lastnega naroda, marveč tuđi v splošnost eloveštva. Ako je šola to, kar se ji pripisuje, potem nam prinaša spravljivo, nrav-stveno elovečansko kulturo. In ta kultura mora biti naš smoter.« Tako piše Peter Rosegger o Slo-veneih. Ako abstrahiramo od nekaterih nebistvonosti, moramo priznati, da je Roseggerjeva sodba o slovenskem narodu vseskozi simpatična, v nekaterih ozirih ćelo naravnost laskava. Zato se moramo naravnost čuditi, da je Roseggerjevo razpravo v tej obliki, kakor je, sprejelo društvo »Siiduiark« ter ga priobčilo v svojem koledarju, saj je očito, da zveni mar-sikateri odstavek v Roseggerjevih izvajanjih kot očitanje na naslov ti-stih, ki se zbirajo okrog »Sudmarke.« Razne stvari. * Mašeevanje za žalitev. Grof Soissons je imel rdečo brado in zelo o-ster jezik. Nekega dne je srečal sta-reg"a kmeta, ki je bil ]>oxx)laoiiia obrit, ter se začel iz njega norčcvati. Slednjie ga je še vprašal kako je to, da hod i kakor kak nilauič brez brade. »Gospod« mu je odgovori! kmet, »ko je bog delil brade, sem prišel prepozno, imel je samo še rdeče, pred-no bi bil pa vzel rdečo bi ado, sem raje ostal bn*z nje. * Zavžil namesto namaza!. V XX. okraju na Dunaju je bil zdrav-nik zapisa 1 Glletnemu dela vi* u Adolfu Schleieherju mazilo, obstoječe iz kloroforma in masti. Delavec pa se s tem mazi lom ni namazal, marveč je kakili 40 gramov tega zdravila zavžil vsled eesar je padel v globoko ne-zavest. Prepeljali so ga na kliniko. * ZakLtd izoral. V blizini Kor-menda na < Jgrskem je izoral nek kmet na svoji njivi velik lonec s srebrnim den;;rjem v velikosti petkron-skih tolarj-v iz časa Leopolda I. (okrog let 1666). Izkopani zaklad ima vredn<'>t več tisoč kron in ga je moral ubogi kmet izročiti županu. * Budimpeštanske zabave. Pod tem naslovom smo prinesli pred kratkim notico, da sta se stepla v Budimpešti višji vojaški zJravnik dr. Szorffy in dijak Ognjanov. Nasprot-nika sta imela včeraj dvoboij v dvorani garnizijeke bolnice in sta bila oba težko ranjena. Ločila sta se po dvoboju neepravljena. * Ciganka in žandar, V notra-njem Ogrskem blizu Temcsvara je za-sledil žandar Kalman dolgo iskano roparsko cigansko rodbino Rado. Ko so videli cigani, da jim je žandar xa petami, so pognali konje in so hoteli uiti; kmalu pa jim je bil žandar zo-pet na sledu in jih je hotel » pomočjo nekaj policistov aretirati. Tedaj pa se je zakadila v žandarja mlada ci-ganka in se zactfa ž njim boriti, da omogoci tako ciganski rodbini beg. Po nesreći se je takrat sprožila žan-darju puška in krogla je zadela mla-do ciganko v glavo, tako da je oatala na inestu mrtva. Nato bo ae ndah tuđi ostali cigani. * Vestern odfovor. Kralj Juri IV. angleški (umri 1830) je pripovedo-val v svojih zadnjih let ih prav pogo-feto, da je stal sam na čelu svoje voj-ts^ke pri odločilnem napadu na Fran-coze v bitki pri Waterloo. Skllceval se je pri tem pripovedovanju navad-no na železnega kneza. Odgovor, ki ga je ob takih prilikah dobival potem redno od kneza Wellingtona, je bil naravnost vzoren, vselej mu je nam-reč dosledno odgovoril: »Pogosto sem Vaše Veličanstvo slišal o tem pripo-vedovati!« * Med milijonarji. Marki Agua-do je zapurttil premoženje v zuesku 30 milijonov frankov. Ko je izvedel to Rotschild se je izrazil: »Uljo^i marki! Mislil sem, da inu gre bolje!« * Plemstvo za kazen. Koncem XIII. stoletja je gledalo meščanstv) v v^eeini italijanskih mest pleinenitji-8e kaj pisano. V mestecu Sistoji j>a je )>rikii>elo to sovraštvo do vrhunca. Me&eani so kar enostavno odrekali plemićem vsako zmožnost za upravljanje mestnih jx>slov. Doloeili j»a so tuđi, da dobi plemstvo vsak mesčan, ki krši javno varnost. * Poskušen sainoinor pred sodi« ščeni. Zopet se ]X)roča iz Herolina, da je tekla kri v sodnem poslopju. Takrat si je hotel vzeti življenje hipo-teeni mešetar H*jnrik Kit^jM*, ki je bil v ponedeljek ol)S4>jen na dve in pol-letno j)risilno delo zaradi goljut'ije v škoc^o svoje neveste. Vpričo sodnega dvora je potegnil iz žepa dolg nož in si ž njim ]>rizadejal jrloboko rano na vratu. Krvav(*če^ra ^«> inJiM-ljall na hodnik, kjer pa se je zprrndil vsled izdube "krvi. V nje^rovem žepu so našli pa še nabit revolver. * Nezaslišana malomarnost. Predvčerajšnjim se je zgodil v me-ši-aiiski soli v Hietzinpru na Dunaju nezaslišan slučaj. Dvanajstletni uee-nec Karei Novak je moral ostati po pouku za kazen v soli in učitelj ga je 7aprl v neko sobo v tretjem nad-stropju, pozal)il pa pra je izpustiti. Sele včeraj zjutraj, ko je prišla njegova mati v največjih skrbeh vpra-šat za svojega sina, vso se dečka spom-nili in ga šli iskat. Dolero so ga iskali zaman. kor»eno pa so era našli na stekleni strehi v ozkem dvorišču težko poškodovanefra. Sko<*i! je bil nam-ree predveerajšnein zvtH-er obupan, ker fra nišo pustili domov, iz tretjecra nadstropja na stekleno streho in tam težko počkodovan ležal ćelo ncn-. Pretresli so se mu možgani in dobil je več notranjih j>oškodb. Polieiia je uvedla že volnoči duh, ki mu je dal par gorkih zaušnic. Drugi dan je srečal isti hlapec zopet duha, ki mu je pa to pot skočil za tilnik in ga. je moral hlapec, sopeč prenašati do ra-nega jutra po poljih in travnikih, dokler ni duh izginil pri nekcm raz-potju. Doma ga je mučil potem duh nadalje v postelji, enkrat crno, en-krat belo oblečen, dokler se ni ogla-sil zvon. V svoji obupnosti je pove-dal hlapec vse to katoliškemu duhovniku, ki ga je podučil, da je bil to duh njegove rajne matere, ki je umrla pred enajstimi leti, in da njen duh ne more priti k miru. Svetoval mu je tuđi, naj se nauči neke molitvice, in res se je zgodil cudež, da od tistega dneva duh ne hodi več k hlapcu na obiric Kapucini iz Wendinga na Svabskem, ki tam 2e kakih 15 let iz-ganjajo hudice in izganjajo duhove s posebnim strokovnjaštvom, pa gotovo ne bodo veseli te nove konkuren-ce, ki jim bo poirla gotovo lepe marke. Za kratek čas. Fajmošter Matevž: Sest-krat na teden te obiščem, a kadar priđe in, vselej te dobim pijanega. Fajmošter Jaka: Pa ni-kar tolikrat ne pridi, pa me ne boš dobil tolikrat pijanega. Isdajatelj in odgovorni urednik: Rrnuto Pusto«Iemdek. Loterijske številke. Drignjene v sredo, 23. novembra 1910 Praga: 12, 20, 22, 7, 16. Borzna poročila. Llnbljaomka „Kreditna banka v Ljubljani". UrUii kini iiiajskc l^ne 23. novembra 1911. 4«/t majeva renta . . . . || 93 10 93 30 4-2*/0 srebrn« rcnU .... 96 70 96*90 49/t avstr. k/onskj renU . . 93 05 93*25 4Ve ogr. „ „ . . 9165 91 85 4% kranjsko dežclno posojllo 96•— ! 97 — 4°/t k. o. čdke dcž. banke . 94 — 95 — Srećke U 1. 1860 «/• • • • 215 — 221 — „ „ „1864..... 3t9 25 325-25 „ Uske...... 154-75 1 160-75 „ zcmdjskc 1. izdaje . 299- 305 — U. „ . 280- 286 — „ ogrikc hlpotcčne . . 247*25 253 25 „ dan. komunalne . . 536 1 546*— „ avstr. kreditne . . . 52850 j 53350 „ ljubljanske .... 8950 i 9550 „ avstr. rdeč. križa . . 67 50 7150 m ogr. „ „ . . 44— 48*— „ bazilika..... 30- 34 — „ tnrike...... 257— 260 - ■•IbIm. Ljubljanske kreditne banke . 444— 448 — Avstr. kreditneea zavoda . . 665 75 | 666 75 Dunajske ban£e družbe . . 55325 | 554 25 Južne železnice..... 115 50 i 116*50 Državne leleznice .... 749 25 | 750 25 Alpinc-Montan..... 768— 769 Češke sladkorne družbe . . 253— 255 — Živnostenske bauke. . . . 271— 273 — Valut«. Cekini........i 11 37 I 1139 Marke........I 11757 6 lt7*77M Franld........I 95351 9540 Lire.........I 95- j 95*25 Rubljl.........| 254-I 255- Zitne cene w Budimpešti. Dne 23. novembra 1910. T • r m I n. Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 11*28 Rž za april 1911 .... za 50 kg 7*98 Koruza aa maj 1911 ... za 50 kg 5*66 Oves za april 1911 ... za 50 kg 827 Efektiv. Neizpremenjeno. Anton Šare Ljihijna, Morpa elica ft. 5. u nuli Inflm ilici (uspnti ilmi priti) pristDG švicarske vezenine najcenejil naknp 182 oprem za neveste. Uma hranilnica v Dntti ¥ Dalmacl]l hraniine vloge od K 2-— do K 1OO.OOO-— proti 5#/# •kr^stovanjup ter povrača zneske do K 5.000 — brez odpovedi, zneske do K 20 000 — proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za poiletno izpla-čevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaSkem jeziku. 3825 „StovnsU Kare)" izhaja )mvm ivikrat. Kupujte večerao izdajo ilov. Haroda \ Prelernivi slike pnlaia ii poima po rttin piratji Iv. Bonačv Ljubljani. Cena slikl B kren. 2073 Ustanovljena leta 1882. 2i Kmetska posoliloica \\M\mli okolice reglstrovasa zadruga % aaoaieleno zavno v Ustnem zaJrožnem doma v Ljubljani na Bunajski cesti l\. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83,11S.121a11 upravnega premoženja................K 2O.715.5IO-M obrestuje hranilne vtoge po 41|2°|0 brez vsaktga odbitka r«ntn«ga davka, ttaterega plačuj« aoaojllnloa fiama sa vložnlke. Sprefema tuđi vloge na tekoči račun ¥ zvezi 8 čekovnim prometom In lih obrestuje od riae vloge do dne đviga. Stanje hranilnih vlog nad . .............K 20.000.000 Posojuja na semljlftča po 3- ,°\ z 1l'/'o na amortizacijo ali pa po S1 ,;\, broš anftortlsaoljo | na menice po 6 . Posojilnlca sprejema tuđi vsak drugi nacrt glede amortizovanja dolga. CBAĐNE SRE: vsnk dan od S. 12. in od 3.—4. lzven nedelj In praznikov. Teldloo si. 185. Postne hranllnice raćnn 41. 828.405. Uaojam si rljudno opozoriti, da sem prerzel g tm zaswn jto i&i Mmtt mmmm. najo«nejši zavod na kontinentu« Nadalje oposarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. „llijUiiliU'lillllDđ Udlliva i LjlUjijdill refltatrow«aa sadmga i ometanim {aanstvom M\ mM: tapi nlita it. 7. naspniti &m pie. Sprcjeai vloge na kn]fž»ce ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga Pe 4 *■/■•„; rentni davek plaču je zadruga sama. — Sprcjcai* vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka Čekovno knjižco. - Daje posojili na nijrazliOnejic načine. — Ravnotant atenfalnlca: zamenja tu) denar, prodaja vtakovrstne vrednostne papirje, srečke itJ Nakazila v Ameriko. — Esk*m»tira trgovske menice. — Preskrbnjc vnovčenje menic, nakaznic, dokumtntov itd. na vsa tu- in inozemaka tržiSča. — Udaja nakaznice. Vsa pojasnili se dobe bodisi ostmeno ali pismeno v zadmžai pisarni. ;o Bradat m nak nas imM cd 9. lo 12., popcldne 613. io 5. JL LJIieLJAKSKA KREDITNA BANKA v ljubljahi. Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestnje Delniška glavnica: K 5,000.000'— Rezervni zaklad: K 450000-— od dne vloge po 41/2u/o čisto. — Enpnje in prodaja vrednostae n , ~ . e««x ^« r ± • o _________papirje vseh vrst po duevnin knrzib.------------- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. vsakega Slovenca je, da sklene zavarovaioo pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovenski banki »SLAVIJI«. Podpirajmo torej domač stovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšem ob-segu. „SLAVNA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni rezervni londl K 48^12.797-— |amil|o sa popolno varnoft .% Dfl&KH ||2rIlA w MA Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavaravanje življenja. BmmItS fiT AVIJAil razpolaga z najccnejSsmi cenlki za preskrbljenje za starost, za slučaj DOlUia p|OliI^WAaim smrti roditeljev, za doto otrokom. -------------------------------------------- BoJlKa a|SllA w U A razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.------------------------------------ Bft&Ka ipSliAVU A |# rmm ■lOTaaslui zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. BamWa Ctl* AVTTACI gmotno podplra narodna društva, organizacije lo prlspeva k narodnim IHUlaM ||0UimWA«iA dobrodelnim namcnom.---------------------------------------------------------- BAUKH pfSIiAVUA stremi za izboljSanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa (Objasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavlje" ¥ IJnbljanL Za pl en Jenol /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova uliea Me«. 3. •\ Najvcčjf, naJTarnejSi slovenski denarni zavod. Denarni promet da 81« deeembre 19O8 neei 51S mllljonov kron. ObstojeSIh vlpg nad 88 milijonov kron. 2a varnost vloicnega denar ja jamči ztaven rezervnoga zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem pramo2anjem in z vso SVOJO mOČjOa Izguba vloženega denarja je nemogo6a9 ker je po pravi lih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, Izklju&ena Vtaka spekulaolja i vloienirn denarjetn. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 47i% t>rez odbitka; nevzdignjtiie obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Rezervni zaklad nad 1 Mllljen kron. vložne knjižice drugih denarnih iavodov kot gotov densr. Posojila na zemljiŠČa po 5V9 obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4% na leto. Daje po-•ojila na menice in rrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične deaaafto kranilnikep ▼ podpiranje slovenskih trgoice? in obrtnikoT pa kreditno drufttve. 4 Laatnlu \n tiak »Narodne tlakanie«.