418 Šolske stvari. Pojasnilo o zadevi ljudskega šolstva na Kranjskem leta 1871. „Novice*' so nedavno prinesle nekaj statistike ljudskih šol na Kranjskem v preteklem šolskem letu. Akoravno ne dvomimo, da so „Novice'' ove številke prejele iz dobrega vira,*) vendar si ne moremo kaj, da ne bi zavoljo resnice in natančnosti, s ktero je treba spisovati važno ljudsko šolstvo kakove dežele, dodali nekoliko opomb omenjenemu sporočilu. Da je bilo ljudskih šol 259, med temi 187 nedeljskih ponavljajočih, 160 (?) sadjerejskih, 18 čbelorejskih in 25 svilorejskih — nad tem se ne spotikamo. Da je bilo le 171 ljudskih šol čisto slovenskih, 56 (?) pa slovensko-nemških in 32 (!) čisto nemških, o teh številkah jako dvomimo. Kar zadeva slovensko-nemške šole, treba je vedeti, da takih šol s slovenskim in nemškim učnim jezikom na Kranjskem, razun kakih 5, še nimamo ne. Slovenske šole, v kterih se nekoliko nemščine kot učni predmet uči, imenovati slovensko - n e m-ške, pa je neprilično in napačno. Vrh tega pa cel6 takih šol ne bode 56; kajti leta 1865. štela jih je vlada sama le 10, in še le pozneje šteli so jih nekteri možje toliko na Ijubav in tolažbo — vladi in nemškutarjem. Nadalje vprašamo: kje je na Kranjskem 32 nemških ljudskih šol? — Leta 1865. bilo jih je 19, lani *) Res, iz prav dobrega vira, in naravnost lahko rečemo — ker statistični popisi niso nikakoršna tajnost — iz uradnega poročila. Vred« 419 in predlanskim 21, in v šolskem imeniku za Kranjsko jih se toliko našteti ne moremo! Odkodi je toraj število 32?! Na dalje se ne morem sprijazniti s številom po^ stavno za šolo ugodnih otrok. To število bilo je po „Novicah'' 1871. leta 42 844. Leta 1870. pa ima vlada 58.426 za šolo ugodne mladine. Razlika med tema številoma, okoli 16.000, je prevelika, da ne bi se dvomilo o istini prvega števila. Število za šolo ugodnih otrok se na eni strani zmanjša vsako leto s tem, da nekaj mladine izstopi iz šolske dobe; na drugi strani pa jih zopet po navadi ravno toliko doraste. Potem se razvidi iz omenjenega sporočila, da bi le okoli 5000 otrok v šolo ne hodilo. Po takem bi imeli na Kranjskem še dobro ljudsko šolstvo. A v istini ni tako, žalibog da ni! Ena tretjina, da ena tretjina je mladine v starosti od 6. do 14. leta, ki ne obiskuje Šole, vsaj vsakdanje ne; k večemu če pride nekterikrat v nedeljsko šolo. Ko bi 37.248 otrok v šolo hodilo, imeli bi učitelji poprek po 130 otrok v šoli. Izračunili pa smo iz gotovih virov, da na Kranjskem ima vsak učitelj poprek samo 90—100 otrok. Toliko v pojasnilo in v pospeh dobre stvari.