^ r ^PRTT,A 1975 — ŠTEVILKA 13 — LETO XXIX — CENA S DINARJA ^LaSILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC 1 Celjski komunisti so že izdelali prvo diagnozo o uresničevanju ustai>e v delovnih kolektivih. Cez 100 osnovnih organizacij ZK je v pismeni anketi kritično plačilo vzroke in pojo/ve, ki preprečujejo hitrejše iDelpvljanje ustave. Pokazali pa so tudi na uspehe, Id Jcomuniste spodbujajo še za 'odločnejše bitke v sa- jiioupravnem uveljavljanju delovnega človeka. In kakšne so ugotovitve? Tudi v celjski občini je še nekaj organizacij zdru- ienega dela, ki se še niso organizirale tako, kot zahte- M ustava. Vendar pa Libeli, Opekarnah Ljubečna, Eiolu in žični ne mirujejo in bodo že do junija usta- novili temeljne organizacije združenega dela oziroma sprejeli ustrezne samoupravne akte. Ta naloga čaka tudi zavod Ivanke Uranjekove in Gozdno gospodarstvo. Samoupravno izgrajevanje organizacij združenega de- lo, ne more biti končano s sprejemom posameznih aktov. Zato bi morali v kolektivih stalno razmišljati 0 možnostih takega samoupravnega organiziranja, ki ii preprečeval vse oblike odtujevanja delavcev od iohodka in odločanja. V večini temeljnih organizacij idruženega dela, so ugotovili celjski komunisti, so \redstva, pravice in dolžnosti razdeljene v dejansko opravljanje delavcev v TOZD. Vendar razmere niso jousod take. Ne samo zaradi posebnosti v naravni kla (predvsem nagrajevanje po delu v družbenih iejavnostih). Oceniti bi morali tudi samoupravne raz- dore v TOZD, ki imajo sedež matične organizacije )M,naj občine, in v dislociranih obratih oziroma enotah. Največja novost v samoupravnem življenju celj- tkih delovnih kolektivov po sprejemu ustofve' je vse večja vloga zbora delovnih ljudi kot oblike neposred- nega samoupravljanja. V splošnosti spodbudne ocene iomo morali videti tudi konkretne razsežnosti in prak- tične vrednosti (udeležba, število razprav, odločitve M.) zborov delovnih ljudi. Vendar pa sedanja funkci- ja zborov kaže na možnosti, ki jih v bogatenju samo- upravnega položaja delavca ne bi smeli prezreti. ' še ^omfr dalje v krepitvi neposredne delavčeve vloge pa pomenijo samoupravne delovne skupine, ki so jih iohro organizirali v železarni. EMO, Etolu, Cinkarni, ^^limi in drugod. S samoupravnimi skupinami se zbor ^elovnih ljudi ne bo mogel spremeniti v miting ali v \ormalno zadostitev zahtevi po neposrednem samoup- ravljanju. Nekritično bi seveda bilo. če bi zapisali, je priprava na zbor^ delovnih ljudi dovolj vzorna. ^^Ijski komunisti te napake niso prezrli. V oceni o uresničevanju ustave, ki so jo celjski komunisti sprejeli na nedavni konferenci, so zanimive ugotovitve o delu organov upravljanja, o razme- i^l^i upravljalskega in poslovodskega procesa, o delav- ^^ kontroli in o delegacijah. Kritične in spodbudne, ^^to bomo o njih še pisali. . Zveza komunistov, predvsem v organizacijah zdru- r^ega dela, ne more pristati le na občasne diagnoze " ocene o tem, kako smo uspeli vsebino ustave pre- e našim življenjem. Stalne kritične in spodbudne ^fee uresničevanja ustave v vsaki sredini nas mora- fj^^^ehno spominjati na modro, preznano resnico, l^^^o brez revolucionarne akcije teorija vselej ostane j ^'^Tija. Ustava pa je nekaj več kot teorija. 1 J. VOLFAND 1. april ni le dan, ko vsak lahko vsakega potegne za nos s kosmato in čimbolj nemogočo šalo, pač pa je tudi praznik mladinskih delovnih brigad, dan, ki se ga radi spominjajo vsi, ki so kakorkoli sodelovali na številnih akcijah v naši domovini od osvoboditve naprej. Mineva torej trideset let mladinskih delovnih akcij, trideset let naporov, da bi se domovina čimprej izkopala iz ruševin, nerazvitosti, da bi ji bilo lepše in bolje. Niso pozabljene velike delovne akcije, ko je mladina vse Jugoslavije gradila progo Brčkb—Banoviči, ko so mlada grla prepevala na trasi Šamac—Sarajevo, že imamo Kozjansko pa akcijo Sava, Beograd—Bar, pred nami so Brkini, Haloze. Mladinske delovne brigade strumno jurišajo v prihodnost. — Tudi četverica na sliki je dala svoj prispevek domovini. V delovnem razgovoru s predsednikom občinske konference ZSMS Celje Metodom Trebičnikom sede Adica Sokač, ki je bila lani na Sutjeski, Karel Senegačnik, ki je krampal na Kozjanskem in v Srbiji, ter Irena Naglev, ki je z Ado preživljala nepozabne trenutke na Sutjeski. FOTO: DRAGO MEDVED OBMOČJE štafetna palica z iskrenimi željami vseh mladih Jugosla- vije Titu, dragemu voditelju in prijatelju mladega rodu, bo tlidi tokrat, kot vsako leto, obšla precejšnji del naše do- movine. Del njene poti bo potekal po ozemlju celjske občine, v samo Celje pa bo štafetna palica prišla v sobo- to, 5. aprila. Celjska mladina bo štafet- no palico sprejela od žalske mladine in jo predala mladi- ni Velenja. Iz Levca bodo Ce- ljani ponesli palico do Bute- jevega mostu na Ljubljanski cesti, od tam pa jo bodo eki- pe mladink, mladincev, pri- padnikov JLA in specializira- nih mladinskih organizacij in društev v izmenah nosile po ulicah Celja vse do Muzeja revolucije, kjer bo osrednja prireditev, sprejem Titove štafete. Kulturni program bo trajal od 8.30 do 9.30, torej v času, ko bo prišla štafetna palica. Takoj po programu bodo mladi odnesli palico mimo Tkanine po Stanetovj ulici in Mariborski vse do osnovne šoQe Franja Vrunča na Hudi- nji. Tam se bo palica preseli- la v avtomobil in s postanki ter sprejemi nadaljevala pot mimo škofje vasi, Vojnika in Dobrne. Da ne pozabimo: v Celje bo štafetna palica prispela ob 9.15 uri In še nekaj najvažnejših podatkov o potovanju štafet- ne palice po našem območju. Na obpiočje celjske regije bodo štafetno palico prinesli v petek ob 13.10 v Brežicah, od koder bo krenila na Krško, Brestanico, Senovo in preko Podsrede v Kozje (15.20), od tam pa na Planino (15.55) in rta laško območje, v šmarje- to (17.35), od tam pa proti zasavskim revirjem do Tr- bovelj, kjer bo prenočila in v soboto preko Prebolda zno- va prišla v bližino Celja. Iz Dobrne bo štafetna pali- ca odšla preko Šoštanja, Pre- val j, Slovenjgradca, Doliča in Vitanja ter Slovenskih Ko- njic (sobota, 18.15) na Oplot- nico ter Osankarico. MILENKO STRASEK Z UREDNIKOVE Mil: v redakciji smo čestitali našemu sodelavcu Branku Stamejčiču, ker je v pone- deljek uspešno diplomiral na fakulteti sa sociologijo, politične vede in novinarstvo. Kot diplomirani novinar bo presenečal bralce NT in poslušalce RC samo še nekaj dni. Odhaja namreč v Bilečo, kjer bo opravil še eno diplomo _življenjsko in voja- ško. Branko, tudi v imenu bralcev, dvojna čestitka! Namesto Branka Stamejčiča bo eno leto poročal in pisal iz žalske občine Janez Vedenik, ki se je doslej oglašal kot stalni sodelavec. Na radiu pa ga lahko slišite kot napovedovalca. Danes vabim delegate, da skrbno pregledajo delegatsko stran in da v sredah po- poldne poslušajo radijsko oddajo Iz delegatskih skupščin. Radi hi vaše pripombe, predloge, rmsvete. Zato nam pišite. V uredniški mapi imam zanimiv zapis v gospodarskem kriminalu na celjskem območju. Objavljati ga bomo začeli v eni prihodnjih številk NT. Pa še to — kako mm je všeč Ciganka v knjižni obliki? urednik 2. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| šmarje pri jelšah SLAVJE BRATSTVA Sola, ki jo gradi v Šentvidu Banja Luka, je kon- čana ali še bolje, bo končana 15. aprila in kot zago- tavljajo predstavniki šmarske občine, so z'gradnjo iz- redno zadovoljni. To je trenutno tretja šola, ki so jo po potresu zgradfli na potresnem območju. Zibiki kot prvi in Loki pri 2usmu se bo torej prav kmalu pridružila še šola v Šentvidu. V sklopu proslav ob tridesetletnici osvoboditve naj dobi svoje mesto tudi otvoritev šole v Šentvidu, so se v soboto domenili na sestanku v Šmarju pri Jelšah predstavniki občinskrh skupščin Banja Luka, Šmarje pri Jelšah, Šentjur ter republiškega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa. Ker je 22. aprila obletnica osvoboditve Banja Luke, so predstavniki tega bosanskega mesta izrazili željo, da bi bila otvoritev šole na ta dan, vendar so v soglasju s slovenskimi kolegi prestavili ta datum na dan osvobodilne fronte, 27. april. Določen j« bil tudi poseben odbor za pri- pravo proslave, ki naj bi dobila regijski značaj in po- litičen pomen ter ponesla med prisotne še močneje idejo bratstva in enotnosti, ki se je že tolikokrat iz- kazala v ra2!nih oblikah in tudi v tem primeru. Program, ki ga bodo predstavili ob otvoritvi šent- viške šole, bodo naštudirali tako banjaluški kot šmar- ski kulturniki, ob šoli pa bodo zasadili majhen spo- minski park, šola sama pa bo nosila ime bosanskega narodnega heroja. Katerega, trenutno še ni znano. Obe strani sta se tudi domenili, da bo ix)slej so- delovanje trajalo še naprej ne le med občinami, pač pa tudi na nivoju krajevnih skupnosti in posameznih šol. Zanimivo, da sta o sodelovanju razmišljali obe strani, ne da bi o predlogih vedeli. Svoje sodelovanje pri proslavi ob otvoritvi je ponu- dila tudi občinska skupščina Šentjur, katere pred- stavnik se je prav tako udeležil sobotne seje. Prireditev ob otvoritvi šole v Šentvidu, bo mo- gočna manifestacija medsebojnega sodelovanja in so- lidarnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in na- rodnosti, rezultat nesebične pomoči človeku v nesreči. MST DU CELJE Celjsika Delavska univerza v zadnjih letih postaja po- membna vzgojno izobraževal- na ustanova za množico iz- rednih študentov celjskega ob- močja. To je bila skupna oce- na članov celjskega politične- ga aktiva, ki so prejšnji te- den obiskali kolektiv Delav- ske univerze in se z njenim vodstvom pogovarjali o sode- lovanju, o delu in problemih ter o uresničevanju stališč CK ZKS o položaju in vlogi delavskih univerz. 2e statistični podatki o raz- vitosti izobraževalnih oblik, ki jih organizira DU Celje, so dovolj zgovorni. Deset oddel- kov osnovne šole za odrasle, oddelki administrativne šole, delovodskih šol, srednje teh- niške in drugih poklicnih šol, čez 1200 izrednih študentov višjih in visokih šol pa še funkcionalnega usposabljanja za delavce Gorenje — to je le skromen prikaz razvejano- sti izrednega izobraževanja, ki ga izvaja DU Celje. V te oblike je vključenih čez 3700 slušateljev, torej toliko, kot v petih velikih srednjih šo- lah. Takšen obseg dela zahte- va primerne prostore in ka- dre, moderno organizacijo de- la in zagnanost kolektiva. Spodbudno je, da si je DU pripravila tudi svoj material- m položaj, uredila prostore in pridobila nove učilnice v bivše gostinsiki šoli. Središčna dejavnost celjske Delavske univeirze je funkcio- nalno usposabljanje, izobra- ževanje za delo m ob delu. Poleg znanih oblik so se se- daj odločili za novo metodo izobraževanja ob delu, in si- cer v sodelovanju z Gore- njem, ki je v enotedenske in- tenzivne tečaje usmeril kon- trolorje, oddelkovodje in ob- ratovodje, skupno čez 460 de- lavcev. Po' predhodnem testi- ranju kandidatov, s kvalitet- nim izobraževalnim progra- mom, ki zajema tudi samo- upravne teme, in s sodobni- mi psihološkimi metodami ugotavljanja socialnih in dru- gih karakteristik slušateljev, nato pa še s spremljanjem njihovega znanja, v DU Ce- lje izrvajajo projekt, ki že po- staja zanimiv tudi za druge delovne organizacije (Aero, Libela, itd.). Slabši rezultati, za kar pa ni odgovorna samo DU, so doseženi na področju idejno- političnega in družbenega izo- braževanja. V celjskih kolek- tivih so premalo storili za usposabljanje delegatov, za družbenoekonomsko in idej- no-politično izobraževanje de- lavcev. Zaradi tega bosta ZK in sindikat v Celju ocenila uresničevanje družbenega do- govora o družbenem izobra- ževanju in predlagala večjo stalnost v usposabljanju de- legatov. Na p>ogovoru z vod- stvom DU so člani celjskega političnega aktiva predlagali namestitev še enega delavca za organizacijo in razvoj idej- nopolitičnega usposabljanja. DU mora sprejeti srednje- ročni načrt razvoja, zagotovi- ti stalni team sodelavcev (ne le honorarnih) in uveljavljati regionalno funkcijo izobraže- valne ustanove, saj že sedaj njena dejavnost presega ob- činske meje. Pogovor politič- nega aktiva občine Celje z vodstvom DU Celje pa je ne- dvomno pokazal, da se De- lavska univerza uveljavlja kljub težavam, ki spremljajo njeno delo. In še nekaj — njena dosedanja dejavnost vli- va upanje za nadaljnji kako- vostni korak. mladinske delovne brigade Na predsedstvu občinske konference ZSMS Celje smo se zbrali kar na hitro, za nekaj trenutkov, za hipec, da si povemo, kako je bilo na mladinskih delovnih akci- jah, zakaj jih ne moremo pozabiti, čemu se jih vselej radi spominjamo, Adica Sokač, Karel Senegačnik in Irena Naglav sicer niso stari brigadirji, so pa le. Beograd—Bar, proga, ki jo gradimo že ne- kaj let, ima v sebi nekaj kamenčkov, ki jih je pomagal kot delček v velikem mozaiku vgraditi Karel Senegačnik, ki dela v pro- metni sekciji 2TP Celje. Tudi v kozjan- skem blatu lani je nekaj njegovega znoja. Adica in Irena sta družno gradili cesto in pomagali spravljati seno bosanskim kme- tom pod Sutjesko. Odšli so na delovne ak- cije, da bi pomagali. Brigada je za mladega človeka pot, po kateri lahko spozna, kaj je delo, prijatelj- stvo, kaj zgodovina nekega naroda, pokraji- ne, je še nekaj več: vse, kar doživi, zna tu- di ceniti. Tako misli o brigadi Karel, tako govore tudi brigadirki Adica in Irena in vsi trije pravijo, da bodo še šli na trase, kjerkoli pač bodo. Vsi trije so v brigadah spoznali ničko- liko ljudi, ki mislijo sorodno, čutijo enako, ker so mladi, ker žele pomagati. I/ tega se rodijo trajne zveze, prijateljstva in pisma romajo tudi po več sto kilometrov še da- nes. Piše Ada, piše Karel, odgovarja Irena. »Bili smo na grobu Save Kovačeviča, vi- deli smo slavno Sutjesko, spoznali ljudi, ki so preživljali tiste strašne, toda slavne tre- nutke,« je povedala Irena. »Kozjanci so prijetni ljudje in težko je pozabiti njihovo hvaležnost, zrastlo iz za- vesti, da jim gradimo cesto, da jim poma- gamo,« je premišljeval Karel. »Brigade so zelo pomembne za mladega človeka. Še bom šla med brigadirje,« je ugotovila in hkrati zatrdila Adica. Morda so bili pni vtisi s trase malce neugodni, nenavajenost na kolektivno živ- ljenje, red in disciplina, a počasi se je vse uredilo. Danes je spomin na brigado kot lep sen. Trojica pravi: še bomo šli. MILENKO STPvAŠEK mozirje Četudi so člani izvršnega sveta mozirske občinske skup- ščine na zadnji seji med dru- gim odobrili štiri izjemne gradnje na območju Smart- nega ob Dreti, so navzlic te- mu naročili revizijo obstoje- čega urbanističnega reda. Gre namreč za to, da bi začete gradjije na tem območju čimprej končali, nove pa os- redotočili na zemljiščih oko- li zadružnega doma. Tu so parcele tudi-najbolj primerne za gradnjo, saj je to območje izven poplavnega okoliša. Ko so syrejeii poročilo sod- nika za prekrške — nanašalo se je na lansko leto — so se vnovič srečali s problema- tiko gradnje vodovoda Letošč —Nazarje—Mozirje. Gre za investicijo, ki je življenjske- ga pomena tako za Nazarje kot za Mozirje in za vodovod, ki naj za okoli petdeset let reši preskrbo prebivalcev te- ga območja s pitno vodo. 2al pa dela ne potekajo tako, kot bi morala. To tako po krivdi investitorja, ki ni v celoti in pravočasno zagotovil vseh sredstev kot tudi izva- jalca, kolektiva Nivo iz Celja. Razen tega je ostalo neporav- nanih skoraj polovica obvez- nosti. Da bi rešili vprašanje in pospešili delo, so naročil: posebni komisiji, da oceni po- ložaj, vse obveznosti in p>odo- bno. šele zatem bo izvršni svet sprejel svoja stališča. To- da, naj bodo takšna ali diii- gačna, zahteva je samo ena: ureditev medsebojnih odno- sov med investitorjem in iz- vajalcem, pospešiti gradnjo; kajti zaradi zamujanja so dela tudi dražja; ter vključiti v so- financiranje vse, ki so kakor- koli zainteresirani za ta vodo- vod. To hkrati pomeni tudi prizadevanje krajevne skupno- sti. MB Na seji izvršuega sveta občinske skupščine v Mozirju. loto: M. Božič ŠENTJUR: AKIIVNOST BORCEV Minula vuiiliiu ti.tnii Krajevne oiganiza^;j». ^ borcev je bila kar kongres, saj se je je ^ žilo kar 149 članov. ^^ velika udeležba kaže„ ^ to res močna, konsu^ organizacija, v katero članstvo zauiianje. Članstvo vztraja, da i republiki .sprejeli enotn^ rila za podeljevanje valnin. Ta sklep so že jela vsa občinska voJ borčevskih organizacij celjskem območju. zdravstvenega varstva se je zadeva premakni^ koliko na bolje, saj v lanHkem letu 11 borcev na zdravljenju J ličnih zdraviliščih. Orgj cija je posvetila vso p, nost članstvu, ki je bilo zadeto po potresu in g stalne stike s koordinaci komisijo. Vseh po pot, prizadetih članov je hiic od teh je bilo razporej v III. kategorijo 21. boi v IV. pa 7. Razpravljat tudi okoli priključitve | lidske organizacije k »oii ski, vendar bo zadnjo be^ o tem izrekla skupščina validov. Poleti so si borci na dnevnem izletu ogledali; tište na Sutjeski. na jesti Gubčev spomenik in iq v Stubici. E. REČ) MOZIRJE: SIS 2) SOCIALNO VARSTVO Te dni je bila ustano skupščina samoupravne i resne skupnosti za so« varstvo v Mozirju. Za p sednika skupščine so irt Vlada Koširja, za podprei nico pa Faniko Križnik.! sednik iz\'ršilnega odbon Franc Finkšt. CELJE: IMENOVANJA Delegati vseh treh zbi celjske občinske skupščii na zadnjih sejah, v čeli 27. marca, sprejeli tudi n tere predloge komisije a litve, imenovanja in kai ske zadeve. Tako so na I no željo razrešili Otm Jarha v funkciji občinsi javnega tožilca in imeni na to mesto Bojana PU ška doslej sodnika okroži sodišča v Celju. Zaradi odhoda Štefana rošca na novo delovno ' nost v Ljubljano -so za i ga predsednika komisije podeljevanje šlandrovih grad imenovali Ivana An j;iša, namestnika sekrft komiteja občinske konff ce ZK Celje. CELJE: ZBOR UPRAVLJALCtV LB Jutri, v petek, 4. aprila v Celju šesti redni občni) upravljalcev celjske podrJ ce Ljubljanske banke. ' za izredno pomembno ii lavno srečanje upravlja^ na katerem bodo ocenili le uresničevanje posio\'Tie litike lani in s tem v ^ tudi zaključni račun za' sko leto, marveč sprejel nekatere smernice tudi tos. V tej zvezi gre tuovsem konkretnimi pokaza- telji je podal Slavko Verdel, direktor SDK Celje, nekatere podatke iz velenjske in mo- zirske občine pa je posredo- val udeležencem Lojze Napot- nik, direktor SDK Velenje. Na seji so govorili o organi- zacijah združenega dela Ce- lja, Laškega, Slovenskih Ko- njic, Šentjurja in Žalca, ki so v preteklem letu poslova- le z izgubo. Podatki so bili pripravljeni po temeljnih or- ganizacijah združenega dela, ki so lani »ustvarile« izgubo. Medtem, ko so v nekaterih TOZD solidarnostno pokri- li igubo, je še vedno nekaj odprtih problemov. Naj pri tem omenimo likvidacijo Slo- venije Merkur Celje — TOZD Tehnograd, ki je posloval leta 1973 s 430.000 dinarji izgube (kar so pokrili delno s poso- jilom drugih TOZD), lani pa s 349.000 dinarji izgube. Ko- nusova usnjarna je imela mi- lijonsko izgubo zaradi cen su- rovine, vendar je splošni us- peh podjetja izredno dober in je tako prišlo do izraza soli- darnostno pokrivanje. Sicer pa med delovnimi organizaci- jami, ki so poslovale z izgu- bo, ni »gigantov«. Zelo zaskrbljujoče je tudi stanje na področju rentabil- nosti, saj je seznam delovnih organizacij z nizko stopnjo rentabilnosti precej dolg. Kar 15 delavnih organizacij oziro- ma TOZD ustvarja na sto vlo- ženih dinarjev izredno malo, čeprav je stopnja rentabilno- sti iste panoge v Sloveniji vi- šja za nekajkrat. še večje pa so in bodo te- žave zaradi primanjkljaja trajnih obratnih sredstev pK> zaključnem računu za lansko leto. V šestih občinah se uk- varja s tem problemom kar 29 delovnih organizacij. Tak- šno stanje seveda povzroča investicijsko nesposobnost (čeprav so investicije pri ne- katerih od teh v teki}) in de- lovna organizacija ne more dobiti kredita. Problematično je tudi vpra- šanje likvidnosti. Ali likvid- nost pada ali narašča? Poka- zatelj je stanje sredstev na žiro računih organizacij zdru- ženega dela, ki so ga ugo- tavljali 25. marca letos in primerjali z istim datumom lani. Na žiro račimih je res sedem odstotkov več sred- stev, vendar porast cen in življenjskih stroškov ter in- flacija razvrednotijo to po- višanje. Po grobi oceni bi mo- ralo biti na žiro računih vsaj nekaj starih milijard več. Ta- ko moramo ugotoviti, da se likvidnost slabša. Precejšnje je tudi število blokiranih organizacij združe- nega dela, kar povzroča seve- da številne preglavice. Udeleženci sestanka so opo- zorili na številne probleme, še posebej pa na nelikvid- nost, ki je izredno pereča, te- žave pa se zaostrujejo vedno bolj. Pričakovati je, da se bo spisek blokiranih delovnih organizacij še povečal. Tudi Janez ZAHRASTNIK, sekretar medobčinskega sveta ZKS, je opozoril na akutna problema pomanjkanja več kot šest milijard starih dinar- jev trajnih obratnih sredstev in na stanje na žiro račimih. Povedal je, da bo VII. raz- širjena seja medobčinskega sveta ZK, ki bo v drugi polo- vici aprila, posvečena politič- ni oceni gospodarskih gibanj v preteklem letu. Glede sta- nja, ki je bilo prikazano za gospodarstvo širšega celjske- ga območja na seji, pa je predlagal, da sekretairji OK ZK skličejo pogovore z naj- odgovornejšimi ljudmi v po- sameznih občinah, ovrednoti- jo gradivo, ugotove najtežje probleme in takoj pristopijo k reševanju tistega, kar je mogoče. Temu naj sledijo konkretni razgovori v delov- nih organizacijah, kjer mora- jo komunisti sprejeti odločne ukrepe za izboljšanje stanja. Tudi izvršni sveti občinskih skupščin bi naj v prihodnjih dneh obravnavali to proble- matiko, svoj prispevek pa naj da tudi svet osmih ob- čin skupno z družbeno poli- tičnimi organizacijami. MILAN SENIOAB politična šola v laškem Konec preteklega tedna je sklenila delo politična šola v Laškem, ki jo je organizi- rala komisija za idejno po- litično isjobraževanje pri ob- činskem komiteju ZK Laško skupaj z laško Delavsko uni- verzo. šola . je nadaljevala program družbeno politične- ga izobraževanja, Id so ga začeli že preteklo leto in iz- vajali prav tako v politični šoU. Letos je poslušalo pre- davanja v politični šoli 32 slušateljev, ki so jih predla- gale osnovne organizacije Zveze komunistov laških te- meljnih in drugih organiza^ cij združenega dela. Sicer pa so nam o tem, kaj menijo o takšni obliki izobraževanja, povedali udeleženci politične šole sami. CVETO HRIBAR: »2e kon- gresni dokumenti poudarjajo, da je takšna oblika izobra- ževanja komunistov zelo po- trebna. Vendar se mi zdi, da bi morali v manj zahtev- ni obliki organizirati izobra- ževanje komunistov tudi v osnovnih organizacijah samih. Posebej bi morali izobraževa- ti delegate. V naši organiza- ciji zdi'uženega de^a Cemen- tarne Zidani most smo lani sprejeli obsežne programe iz- obraževanja, toda moram po- vedati, da jih nismo v celo- ti uresničili. Veliko tem je bilo namreč pretežkih in de- lavci so se pritoževali, da jih ne razumejo. Ob izdelovanju letošnjih programov smo pri pombe delavcev upoštevali in upamo, da bo izobraževanje delavcev letos obrodilo boljše sadove.« IRENA MULEJ: »Zelo po- membno se mi zdi, da pri- reja občinski komite Zveze komunistov tovrstne oblike izobraževanja za svoje člane. Vendar menim, da bi mora- li v bodoče poskrbeti za ust- rezno šolanje tudi tistih ko- munistov, ki delujejo v os- novnih organizacijah v kra- jevnih skupnostih in ne sa- mo za tiste, ki so vključe- ni v osnovne organizacije de- lovnih organizacij. Sama sem vključena v organizacijo na terenu, kjer sem tudi sekre- tar. Delujem pa tudi v os- novni organizaciji na šoli, kjer sem zaposlena. No, tu se srečujemo s številnimi problemi, predvsem pa z vprašanjem kadrov. Znano je, da je na šolah zelo ma- lo članov zveze komunistov, čeprav bi morale biti šole institucije z najmočnejšim članstvom zveze komunistov. Več bi morali sprejemati. FRANC JONTES: »Politič- na šola, ki smo jo poslušali v Laškem, je bolj teoretične- ga značaja. To pa zato, ker naj bi komiuiisti teoretično znanje prenašali v prakso, v osnovne organizacije. Nekaj tem je tudi čisto praktične- ga značaja, predvsem tistih, ki se nanašajo na delovanje komunistov v osnovnih orga- nizacijah. Seveda pa teoretič- no znanje ni dovolj in ko- munisti potrebujejo poleg te- ga znanja tudi praktične na- potke za svoje delo. Menim, da je bilo praktično delo ko- munistov pred kongresoma odvisno predvsem od iniciati- ve komunistov samih, da pa sta oba kongresa dala jasne smernice za delo. O tem smo govorili tudi v politični šoU, ki nam je pokazala tudi na aktivnost komunistov v os- novnih organizacijah zveze komunistov.« DAMJANA STAMEJCIC 4. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO Na sobotni seji vseh treh zborov občinske skupščine Laško so sprejeli odlok o proračunu za leto 1975 brez bistvenih priponnb. Prav tako so brez pripomb sprejeli ostale dokumente: dogovor o politiki stanarin, zaključna računa prispevkov in davkov občanov ter zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Tudi informacija o poteku in zaključku podpisa družbenega dogovora o razporejanju dohodka ni doživela razprave, kar pa zadeva poročilo komi- sije za ugotavljanje izvora premoženja, so vsi trije zbori soglašali, da je komisiji s poklicnim tajnikom treba omogočiti bolj ažurno in kvalificirano delo. Tudi odgovorov na vpra- šanja delegatov in delegacij tokrat odgovorni organi niso odgovorili in bodo to stori- li na prihodnji seji skupaj z odgovori na vprašanja, ki so bila postavljena na so- botiji seji. Kot kaže so sestavljale! predloga proračuna delali za- res zelo dobro, da ni bilo pripomb v razpravi o pred- logu odloka, ali pa v delov- nih organizacijah in krajev- nih skupnostih še ni zaživel sbik med delegacijami in sa- moupravnimi organi delovnih organizacij oziroma sveti kra- jevnih skupnosti. Bojazen predlagateljev, ki so s skli- cem v soboto zagotovili še en dan za pMDnoven sklic (po- nedeljek), če bi odlok ne bil v soboto sprejet in če bi se zbori ne vskladili, je bil od- več. če je bil proračun tako te- meljito preštudiran v delega- cijah, potem je dobro, celo zelo dobro?! 2e je kazalo, da s seje ne bo kaj posebnega za novinar- ska poročila, ko je predsed- nik skupščine Rudi Grosar predlagal, da bi skupščina sprejela sklep o tem, da bi v prihodnje praviloma bile seje skupščine ali posamez- nih zborov, kar bo v bodoče pogosteje kot doslej, ob so- botah. Za tak predlog pa da je bil opogumljen tudi spri- čo dejstva, da je sobotna se- ja usi>ela, saj so' iz zbora združenega dela manjkali tri- je, iz družbeno-političnega trije lin iz zbora krajevnih skupnosti en delegat. Svoj predlog je predsednik ute- meljeval tudi s tem, da bi s takšno odločitvijo konkret- no prispevali k stabilizaciji in varčevanju, hkrati pa po- kazal 2^1ed tudi vsem osta- hm družbenim organizmom, da je treba zlasti v težkih go- spodarskih razmerah zmanj- ševati stroške na vseh rav- neh. Razprava, ki je sledila te- mu predlogu, po vsebini ni bila protislovna. Nekaj dele- gatov je sicer smatralo, da bi se o tem morale odločiti najprej delegacije, vendar pa da je ^membno podpreti takšen predlog. Delegat iz TIM in predsednik zbora združenega dela Jože Rajh je odločno podprl predlog, prav tako tudi nekateri dru- gi delegati iz zbora združe- nega dela in političnega zbo- ra. Vsi so smatrali, da bo taka odločitev sprožila tudi večjo solidarnost v delegaci- ji, kjer bodo poskrbeli, da ne bodo na seje odhajali vedno eni in isti člani delegacije. Niso pa glede predloga bili delegati brez dodatnih pred- logov in pripomb. Predvsem so delegati opozorili, da bo- do morale biti seje krajše in kvalitetnejše, zato pa se bo- do morale službe potruditi, da bo gradivo pravočasno poslano, da bo razumljivo in da se bodo delegacije na se- stankih lahko do kraja odlo-' čile za glasovanje. Na priču- joči seji, so kritizirali, so do- bili delegati na mizo pet predlogov sklepov in odlo- kov, ki so morali biti spre- jeti (lahko bi tudi ne bili) brez razprave v delegaciji. Poleg tega se je sekretar skupščine opravičil, da je bil material poslan 7 dni pred sejo namesto 14 dni in to iz objektivnih razlogov, tudi za- radi nejasnosti in vskladitev z republiškimi organi. Vse te pripombe so dele- gati povedali v takšni vsebin- ski povezanosti s predlogom, da poenostavljeno rečeno, la- hko ponovimo: Predlog de- legati sprejemajo, naročajo pa pripravljalcem gradiva, sklicatelju sej, da naj s kva- liteto in ažurnostjo zagotovi- jo, kako bi seje ob sobotah ne bile zapravljanje časa brez potrebe. In predlog je bil izglaso- van. Samo dva delegata sta se glasovanja vzdržala. , JURE KRAŠOVEC Jože Rajh, pred.sednik zbora združenega dela v razpravi o predlogu, da bi bile seje skup- ščine ali posameznih zborov ob sobotah: V TIM, odkar pomnim, načeloma vse seje delavskega sveta, družbenih organizacij, ko- misij itd., sklicujemo v prostem delovnem času. Delavci v izme- nah že leta in leta zamenjujejo »šihte«, da se lahko sej udele- žujejo. Žc dolgo v na.šem kolekti- vu pričakujemo, da bi nas zače- li posnemati tudi dnig.je . . . G. GRAD: DOBRA PRODAJA VIKENDOV v temeljni organizaciji združenega dela Smreka Gornji grad se lahko pohva- lijo z dobro prodajo vikendov na domačem in tujem tržišču, zato so se odločili, da bodo letos razširili tesarski obrat, s katerim bodo povečali sedanje proizvodne kapacitete za 80 odstotkov. Nov objekt bo stal 550000 din, oprema pa 500000 din. Gradnjo bodo financirali z lastnimi sredstvi in s kreditom. Poleg te večje investicije bodo v mizarskem obratu zamenjali staro opremo za novo, ki bo stala 340000 din. V Smreki Gornji grad načrtujejo v prihodnjem letu tudi gradnjo novega obrata vhodnih in garažnih vrat. Sedaj proizvajajo ostale stavbne izdelke, kot so: okna, vrat, zložljive stopnice in polkna. Investicija bo terjala 7000000 din in bo zaposlila petdeset novih delavcev. LIZA PODPEČAN območje Možnost zdomcev Lahko smo veseli, da prihaja v zad- njem času do vse večjega števila skup- nih akcij tudi v republiškem merilu. Navsezadnje nismo tako veliki, da bi okoli šestdeset občin vodilo o vsakem vprašanju svojo politiko. Vsklajevanje je nujno. In prav je, da imamo do teh pobud drugačen odnos kot smo ga imeli pred leti. Tako kaže sprejeti tudi družbeni dogovor o pospeševanju malega gospo- darstva do 1980. leta. Gre za dogovor med republiško gospodarsko zbornico, družbenopolitičnimi skupnostmi, ban- kami in zavarovalnicama, da v okviru svojih pristojnosti in možnosti storijo vse potrebno za hitrejši razvoj tistih delovnih organizacij in zasebnih obrt- nih delavnic, ki proizvajajo blago v manjših količinah, ki opravljajo uslu- ge in ne zaposlujejo več kot sto de lavcev. V tako imenovano malo gospodarst- vo uvrščamo organizacije združenega dela s področja obrti, drobne industrij- ske proizvodnje blaga in storitev, ser- visne enote trgovinskih in industrij- skih organizacij, poslovna združenja s področja obrti in male industrije, obrt- ne zadruge, pogodbene organizacije združenega dela, gostinsko in avtopre- vozniško dejavnost ter prodajo na drobno. Semkaj sodijo tudi občani, ki v svojih zasebnih gospodinjstvih spre- jemajo na prenočevanje goste in pa občane, ki opravljajo domačo in umet- no obrt. Skratka, gre za tiste drobne pro- izvodne in storitvene zmogljivosti obeh sektorjev, ki so nujni spremljevalci in dopolnjevalci slehernega utripa, ki je predvsem namenjen široki potrošnji in ki, milo rečeno, ni šel v korak s splošnim gospodarskim razvojem. Za- to je tu nova pobuda, nova injekci- ja, ki naj nadoknadi zamujeno. Slovenski družbeni dogovor terja. da njegovi podpisniki spodbujajo raz- voj manjkajočih dejavnosti v občinah in to z ustrezno kreditno in davčno politiko. V tem pobuda sicer ni nova, saj smo na račun primerne davčne po- litike vezali že marsikatero akcijo. No- vo je le to, da republiška akcija terja, konkretne načrte v občinah. In v tem so tudi vidiki. Ne gre za formalno do- govarjanje, marveč za konkretne re- šitve. In skrajni čas je, da do njih tudi pride. V bistvu gre za tri smeri konkre- tizacije družbenega dogovora: malo go- spodarstvo naj bi dobivalo ugodnejša posojila, zavarovalnice bodo zavarova- le posojila pod najugodnejšimi pogo- ji, občine pa bodo morale izpeljati takšno davčno politiko, ki bo spodbu- jala ustanavljanje delavnic malega go- spodarstva, zlasti na deficitarnem pod- ročju. Družbeni dogovor daje v tej zvezi pomembno mesto tudi našim zdom- cem, ki bodo lahko pod ugodnimi po- goji sodelovali pri odpiranju novih ob- ratov. Razumljivo je, da bodo imeli prednost pri ugodnostih tisti zasebni- ki, ki bodo dolgoročno sodelovali z družbenim sektorjem oziroma tisti, ki se bodo vključevali v združeno delo preko pogodbenih organizacij. Naj še zapišemo, da bo izvajanje tega družbenega dogovora nadzoroval poseben odpor podpisnikov, ki bo isto- časno tudi svetoval, kaj se šteje za malo gospodarstvo in kaj ne. Takšna je torej pobuda, ki dobiva v tem času svoje mesto na sejah iz- vršnih svetov in vseh treh zborov ob- činskih skupščin tudi na širšem celj- skem območju. Ni naključje, da jo povsod sprejemajo z odprtimi rokami, saj gre za akcijo, ki lahko v ftiarsi- čem pripomore k povečani dejavnosti vseh oblik malega gospodarstva in zla- sti še obrti. iz delovnih kolektivov TEMELJNE ORGANI- ZACIJE ZDRUŽENEGA DELA TUDI V LIBELI - V tem kolektivu namreč že od lanske jeseni iz- tekajo razgovori y usta- novitvi temeljnih organi- zacij združenega dela. Treba pa je zapisati, da so se dela lotili zelo na- tančno, analitično. Zato so k delu povabili tudi Zavod za organizacijo po- sloivanja. Tako je prvi osnutek pokazal, da bi kazalo v tej delovni sre- dini ustanoviti tri TOZD' in to: tovarna tehtnic, fi- nomehanika IFA in pred- stajvništva ter servisi Se- veda pa bodo imeli tudi delavno skupnost skupnih služb. O osnutku take no- Iraoaje organizacije so razpra-vljali že na dveh sestankih družbeno poli- tičnih organizacij in or- ganov upravljanja. Ko bo osnutek povsem pri- pravljen, ga bodo dali v javno razpravo. Računa- jo, da bi lahko to delo zaključili 30. junija le- tos. TUDI PRI INGRADU MISLIJO NA NOVE TOZD — Gre predvsem za TOZ3D gradbene opera- tive, ki ima številna de- lovišča v različnih obči- nah. V teh primerih gre že za stalne gradbene enote. Zato ni naključje, če je tudi iz občin prišla pobuda, da naj bi ta grad- bišča dobila status te- meljnih organizacij zdru- ženega dela. Zdaj ie pred- log o razdelitvi TOZD gradbena operativa na več temeljnih organizacij združenega dela v razpra- vi. IZLETNIKOVE NOVI- CE — Pred kratldm je izšla prva in kar zajetna številka glasila delovnega kolektiva celjskega Izlet- nika — »Izletnikove novi- ce«. Moramo zapisati, da je ureijeno z lajvečjo skrbjo in odgovornostjo. Tudi tehnična ureditev prinaša nekaj svežine. Za- to bi bilo prav, aa bi »novixje« v resnici izhaja- le vsak mesec in da bi v celoti opravile svojo in- formativno vlogo. Iz Iz- letnikovih novic tudi pK> vzemamo, da gradnja de- la-vnic p>oteka po spreje- tem načrtu. Na vidiku so tudi nekatera dela v ho- telu Celeia, na adaptaci- jo pa čakajo še prostori turistične agencije v Sta- netovi ulici v Celju. celje v celjski občini so tudi v marcu nadaljevali z intenziv- nim sprejemanjem novih čla- nov v Zvezo komunislov. V januarju in februarju so spre- jeli v Zvezo komunistov 84 članov, v marcu pa 59. Med temi so jih največ sprejeli v Topru, v EMO in na Peda- goškem šolskem centru. Ko- misija za organiziranost in razvoj Zveze komunistov pri občinskem komiteju, ki je zadolžena za- načrtno spreje manje novih članov, je v de. lovnem programu izpostavila sprejemanje novih članov ko1 eno izmed osnovnih nalog or ganizacij ZK v celjslu občini zdravstvo DA-ZA DISPANZER NE-ZA VOJNIK Skupščina regionalne zdrav- stvene skupnosti CJelje, ki s« je sestala v preteklem tednu, je sprejela na podlagi pro- gramov za letošnje leto enot- ne stopnje prispevkov, ki so se dokončno oblikovale v vi šini 8,01 odstotka od bruto osebnih dohodkov in 1,47 od- stotka iz dohodka delovnii organizacij. Za izvenbilančno zbiranje investicijskih sred- stev pa so določile p>o uskla- jevalnem postopku stopnjo v višini 0,31 odstotka. To po- meni, da se bo v celjski rfr giji zbralo po tej stopnj- 12.500.000 dinarjev, kar ne za- dostuje, da bi se izpolnil iH' vesticijski program za letoš- nje leto. Komisija za investicije regi- onalne zdravstvene skupno- sti, ki se bo sestala v krat- kem, bo v svojem zelo skrč® nem programu za investicij« dala prednost: zdravstveni po- staji v Brežicah, kjer je že sklenjen družbeni dogovor samoprispevek občanov traj^ že dve leti, zdravstveni posta- ji v Laškem za začetek gra^' nje zobozdravstvenega priai^- ka in zdravstvenemu doni^ Clelje za adaptacijo otroškega dispanzerja. Istočasno pa ^ do imele prioriteto v prihodi" njem letu investicije, ki ^ izpadle iz letiošnjega pvog^' ma (Žalec, Vojnik, brežiš!'^ bolnica, oprema v zdravstv^ ni postaji v Rogaški Slatii^'' Z. ^ ftt. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 KONJIŠKA SREČANJA UTRINKI dovolj zabave Vido Retuznikovo sem na svojem potepu po Konjicah srečala prvo. Z znankami je postajala pred občinsko stav- bo. »Imate mladi dovolj zaba- ve v Konjicah« sem jo vpra- šala. »o, zabave je kar dovolj,« mi je odgovorila šestnajst- letna Vida. »Kino imamo, včasih tudi plese. Toda jaz na plese ne hodim. Raje sem doma in berem kako dobro knjigo. Ravnokar sem prebrala An- geliko. Oh, mi je bila všeč! Pa tudi plošče rada poslu- šam. Tako imam zabavo kar sama doma«. V NEMČIJO GREM Alojz Kohne je doma iz Dobrave pri Konjicah, kjer ima tudi majhno kmetijo. Sicer pa je bil dolga leta »za mlinarja«. Sedaj pravi, da ne more več delati, ker je bolan. Doma je sam, žena mu je že pred leti umrla, hčerka pa je odšla z možem v Nemčijo. »Pred kratkim sem prišefl spet iz bolnice,« je dejal Alojz. »Hčerka mi je dejala, naj pridem k njej v Nem- čijo, pa bom kar šel. Po- sestva ne bom prodal, saj bo prišla hčerka čez nekaj let nazaj domov in bo na- prej obdelovala zemljo«. KARTAMO Z velikim, skoraj polnim cekarjem, se je vračal Lud- vik Vidmar proti domu. Iz- bira je v konjiških trgovinaih kar dobra, samo cene |0 previsoke! Nato mi je še po- vedal, da je uix)kojenec in da gre večkrat v gasilski dom v Konjicah, kjer ima- jo upokojenci svoje redne sestanke. Tam »kvartarno, tudi kake dva deol ga zvrne- mo, p>a gremo domov«. Vča- sih je Vidmarjev oče tudi prepeval v upokojenskem pevskem zboru, sedaj pa pravi, da je že star in da mu je glas oslabel. V KONJICAH VSE DOBIM Jožica Kolarjeva je gospo- dinja in kmetica hkrati. Vsako jutro se z vozom od- peljem v Konjice, kamor pripelje namolženo mleko, obenem pa opravi vse po- trebne nakupe. No, in na enem teh nakupov sem jo srečala. Pa sem jo povpra- šala, ali je zadovoljna z iz- biro blaga v konjiških trgo- vinah. »Res se nimam kaj prito- ževati čez konjiške trgovine«, mi je odgovorila Jožica. »Kar dobro so založene. Ve- ste, če ima človek denar, dobi lepe stvari tako v Ko- njicah, kot v Ljubljani«. VIKICA SUBERGEKJEV.^ je za- Poslena v Konusu. Z njo sem se Pogovarjala o tem, kako je olive- ^ena o dogajanjih doma in v sve- 'U in o lokalnih dogajanjih. »Časopisov res ne berem veliko,« J® dejala Vikica, »pa vendar se 'J'' zdi, da sem kar dobro obvešiče- "a o dogajanjih doma, pa tudi v Ko pridem iz službe poslu- radio, ki mi že da precejšn.je ^vilo informacij, nato pa zvečer televizijo. Se posebej me ^nimajo politične oddaje in ko- ^('ntarji, zato sem o političnih do-, ^janjih tudi bolje obveščena. Naj- ^nj pravzaprav vem o dagajanjih . lastni občini, o delu skupščine J? družbeno političniji organizacij. teh stvareh praviloma zvem iz O prijateljev in znancev, le ma- tuHi kakšna stvar zapisana tel ■ ^^^^ prikazana na Takole so povedali Konjičani, ki sem jih srečala tistega ^l^akdanjega dne na ulici ali na njihovih delovnih mestih, so bili zares le utrinki konjiškega vsakdana. DAMJANA STAIvIEJCIC NEUSKLAJENI INTERESI Gornja Savinjska dolina je turistično zelo privlač- na. Kako je razvita turi- stična dejavnost in kaj bo treba storiti, da bo dolina turistično še bolj zaživela, so bila vprašanja, ki so me napotila k referentu za turizem pri skupščini občine Mozirje Jožetu Pla_ zniku. »V zadnjem času je vse bolj očitno, da je treba gornjesavinjsko območje smatrati kot zaokroženo celoto, kjer se bo moralo uveljaviti bolj organizira- no in usklajeno programi- ranje turizma. Turistična društva so zelo delovna. Toda, ker se vse bolj sre- čujejo s finančnimi teža-, vami, sem mnenja, da bi morali tudi za področje turizma ustanoviti ustrez- no interesno skupnost ali pa poživiti delo gomjesa- vinjske turistične zveze. Sicer pa menim še to, da bi morale gospodarske delovne organizacije pre- vzemati pokroviteljstva nad večjimi turističnimi prire. ditvami, kajti le tako jim bomo lahko zagotavljali kvaliteto.« »Kako pa je s turistič- nimi zmogljivostmi?« »V občindi je po zad- nji kategorizaciji 890 tu- rističnih ležišč, ki so med letom izkoriščena pribli- žno z desetimi odstotki. Da bi zasedenost in obisk povečali, bi morali nave- zati tesnejše stike s turi- stičnimi agencijami in sin- dikati. To bi lahko opra- vil turistični biro v Mo- zirju, saj si sedaj doma- čini iščejo goste sami, ka- kor vedo in znajo. Sicer pa v večini primerov ne- organizirano.« »Kakšni so vidiki in možnosti v združevanju turističnega gospodarstva v občifii?« »O združevanju smo že veliko govorili, še pose- bej o centru na Golteh in gostinskem podjetju Tu- rist v Mozirju. Zaradi ne- usklajenih interesov pa doslej do združitve še ni prišlo. Prav pa bi bilo, če bi ta dva naša največja turistična ponudnika skle- nila vsaj pogodbo o so- delovanju. Dobro bi bilo, če bi to uredila že pred začetkom glavne turistič- ne sezone. Takšno sodelo- vanje bi se lahko pokaza- lo tudi v združevanju sredstev, v iskanju pre- potrebnih posojil in zato v pogojih za ustreznejšo graditev novih kapacitet in drugih objektov, ki mo- rajo biti na voljo sleher- nemu gostu. Samo čdsti zrak iin lepo okolje sta danes premalo. Takšno sodelo\'anje pa bi lahko pripeljalo tudi do specia- lizacije gostin^ikih obra- tov.« »Kaj pa kmečki turi- zem?« »Na vsak način pred- stavlja velike možnosti za naše območje. Doslej se z njim ukvarja okrog 35 kmetij, od katerih jih ima 15 urejene turistične sobe. Drugi pa bi za ure- ditev svojih zmogljivosti potrebovali še nekaj kre- ditov pa tudi moralne podi>ore,« LIZA PODPE3CAN Jože Plaznik Nobena skrivnost ra, da v samoupravni povezano- sti turističnih organizacij In sploh turističnega gospo^ darstva zamujamo. Morda pa je daljša razprava o ustanaivljanju interesnih skupnosti za to področje pri- šla tudi prav, saj so se v njej iizkristalizirala mnoga vpraišanja, ki so se zdela sicer rešena, pa vendar niso bila. To še zlastd velja za interesne skupnosti. Vtem ko se je sprva zdelo, da bomo poleg tako imenovane re- publiške propagandne skupnosti za turizem dobili še turistične interesne skupnosti, se je zdaj vsa razprava zasukala tako, da so zlasti turistične interesne skup- nosti dobile nezaupnico. 2e zdaj, v razpravi. Zato pa je prav ta del raaprave v večji meri kot prej osvetlil položaj in vlogo turističnih poslovnih skupnosti. Gre za novo povezovanje turističnih gospodarskih organi- zacij, predvsem teii in šele v drugi stajHiji za sode- lovanje turističnih družbenih organizacij v teh skup- nostih. POSLOVNE SKUPNOSTI Tako je tuda razprava na zadnjem plenurnu celjske turistične zveze osvetlila bodočo vlogo turističnih po- slovnih skupnosti, v katerih naj bi delale in se pove- zovale zlasti turistične gospodarske organizacije, turi- stične agencije in drugi in šede zatem, če bodo čutile to potrebo, tudi turistične družbene organizacije. Si- cer p>a bodo turistična društva še nadalje delala v okvi- ru področnih in republiške turistične zveze. Namen turističnih poslovnih skupnosti, ki se bodo lahko ustanavljale v mejah kraja ali mesta, občine in regije, je več ali manj na dlani. Gre za prve korake skupnega dela, poslovnega sodelovanja, gre za skupno propagando, planiranje in podobno. Enotnost turistič- ne ponudbe in trga je s tem več ali manj zajamčena. Hkrati s tem pa gre tudi za nova pravila turi.stič- nih družbenih organizacij. Njihov osnutek je tik pred izdajo. In tako smo tudi v teh organizacijah na pragu nove razprave o bodoči organiziranosti in delovanju delegatskega sistema. Sicer pa je tudi turistična dejav- nost kot celota na p)oti prilagajanja novi ustavi. Kot vse kaže, naj bi turistična društva že do sredi- ne novembra letos sprejela nova pravila in tako prila- godila svojo organizacijo novim načelom. MB IZREDNA NAPOVED? Po začasnih podatkih celjske turistične zveze kaže, da so bUa januarja in februarja doseženi na celjskem območju . izredni rezultati glede števila nočitev. Tako se je v Celju povečalo število nočitev za 11 odst., na Dobrni za 23, v Laškem za 3, v Podčetrtku za 97, v Rimskih Toplicah za 2, v Rogaški Slatini za 13 ter v Velenju za 27 odst. K vsemu temu je treba dodati še nekaj, kar pa je najbolj razveseljivo. Povečalo se je namreč ne samo število domačih, marveč tudi tujih gostov. Cet-udi so rezultati v slovenskem merilu povsod do- bri, so številke s celjskega območja vendarle nad slo- venskim povprečjem. Mar to pKmieni, da bomo letos doseli 900.000 nočitev? Počakajmo na txigovor do kon- ca leta! MINKA VOUKOVA Njene prsi krasi spo- menica. Ni jih veliko v Celju, ki jo nosijo, pred- vsem pa ne žena. Zato je bila partizanka Minka iz- redno počaščena, ko se je ob Dnevu žena udeležila srečanja spomeničark v Kranju. Pravi, da bi se morale zbrati vsako leto, ker jih ni veliko. Ker jih je vsako leto manj, ker so iz dneva v dan starej- še. Njen portret uhaja iz- pod prstov, čeprav ie gra- jen iz čvrstih kamenčkov, ki jih je klesalo življenje. Pa vendar — vse, kar bo- mo napisali, je samo del- ček nje, ki še danes, kljub boleznim, ostaja trd- ni temelj svoji družini. Telo ji je velikokrat klen granit, oči pa mehke, a nepopustljive. Roke tople in kot ustvarjene za ne- go, tolažbo, ki jo je s polnimi pljuči kot par- tizanska bolničarka razda- jala na vse strani. Re- kla je, da strahu ni po- znala vso vojno. Verja- memo, ker le s takim pogumom je lahko sprem- ljala vse bitke, pohode, napade in del svojega po- guma prenašala na ra- njence. Ni samo obvezo- vala in zatiskala mrtvim oči, sprejemala njihove poslednje želje in' bila priča agonijam, bila jim je tudi zaupnica,. prijate- ljica, mati, sestra. Taka je bila vsaka prava parti- zanska bolničarka. Minka je v šestnajstem letu dozorela v lepo sve- tlolaso dekle. Oče, dela- vec, jo je kmalu pritegnil v sodelovanje z OF, in ko je bila leta 1942 izdana, je odšla na Dolenjsko, kjer je partizanila do kon- ca vojne. Bila je v Jur- četovi četi (komandant Jurče je postal njen mož), se z njo udeleževala bo- jev na ajdovskem terenu, bila v zaščitnem bataljo- nu glavnega štaba NOB Slovenije in kot bolničar- ka odšla 'v jugoslovansko bazo v Bari. Njen sin Mi- lan, leto dni star ob osvo- boditvi, je na obledeli fo- tografiji slikan v partizan- ski uniformi. Mati, par- tizanka Minka, se tudi za minuto ni ločila od nje- ga. Potoval je z njo, no- sila ga je pod pazduho, z željo, da ga nikoli ne zapusti. Rodil se je iz ljubezni, prijateljstva in želje po nasledstvu. Minka je bi- la prva partizanska neve- sta na Slovenskem in ohcet je bila avgusta 1943. leta. Jurčeta in Minko je poročil komisar glavnega štaba Ivanov, svatje pa so jima bili bataljonski tovariši. Namesto šopka je držala puško in v zad- njem hipu so ji vaška dekleta prinesla domačih rož. Pirovali so dolgo v noč. Zjutraj je veseljaškemu piru sledil krvavi. Ker so bataljon napadli sovraž- niki. Ni bilo časa za lju- bezen, ne za materinstvo in Milan je izgovoril be- sedo mama šele potem, ko je znal reči — poka. Minka se temu ni čudila in ko so jo pota po vojni zanesla v različne sloven- ske kraje, ji je lastnost prilagajanja prišla prav. Z možem sta se za nekaj časa ločila in se na kon- cu ustalila v Celju. Med- tem so se narodih še: Ju- re, Dušan, Irena, otroci, o katerih govori s pono- som. Partizanka Minka, spo- meničarka, ima danes tu- di že pet vnukov. Njim daje tisto, kar svojim ni mogla dati — zavetje to- plega doma, ki ga je tu- di sama vseskozi pogreša- la. Danes pa prav^., da je srečna. Z. S. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| otroški dispanzer v celju Organizacijska enota otroški dispanzer, ki pripada TOZDU dispanzerskih služb regionalnega zdravstve- nega zavoda v Celju, se je v današnje prostore vselila pred sedemnajstimi leti. Za takratne razmere so bili prostori zadovoljivi, ker je bilo manjše število otrok in malo medicinskega kadra. Takrat so se tudi zado- voljevali z eno čakalnico ter so časovno ločili kura- tivo od preventive. V današnjih razmerah, ko se je letno število roj- stev zvišalo od 500 do 900 ali celo tisoč otrok in imajo ustrezno število zdravstvenega kadra, pa je delo v da- našnjh prostorih onemogočeno. Največja pomanjklji- vost je v tem, da se istočasno zadržujejo v čakalnici bolni in zdravi otroci, ki čakajo na cepljenje ali posve- tovalnico, zlasti pa so pomanjkljivi prostori za izolacijo in pregled otrok z nalezljivimi boleznimi JVbsurden je podatek, da obišče ordinacijo otroškega dispanzerja dnevno 150 do 200 otrok — bolnih in zdravih in da se obrne na površini 60 m^ okrog 400 ljudi na dan, ker ima otrok enega ali več spremljevalcev. Zaradi takih nemogočih razmer v otroškem dispan- zerju v Celju je oktobra lani republiška sanitarna in- špekcija odločila, da bo letos aprila meseca otroški dispanzer zaprla. To je bil tudi zadnji rok, ki so ga dopustili, da v tem časi* izvedejo adaptacijo prostorov. Preureditveni načrt je izdelan in je v lanskem letu znašal 120 starih milijonov, letos pa bo že nekoliko višji. Keir se rok, ki ga je postavila sanitarna inšpek- cija v prihodnjem mesecu iteče, se je pojavila med medicinskim kadrom v dispanzerju bojazen, da ne bo prišlo do roka do ustreznih preureditev. Zato so tudi delegatke v zadnjem času na ustreznih mestih povzdi- govale svoj glas in so zaprosile za pomoč tudi sin- dikalne organizacije v podjetjih. Zdravstveni delavci v'otroškem dispanzerju v Ce- lju imajo zdaj obljubo, da jim bo interesna skupnost zdravstva priskrbela ustrezna sredstva, ki pa bodo za- doščala le za gradnjo. Zmanjkalo pa bo denarja za opremo in če solidarnost ni prazna beseda, (o čemer se bomo prepričali potem, ko bomo zvedeli za rezul- tate v delovnih organizacijah, kamor so se zlasti žene, zaposlene na tem dispanzerju obrnile po pomoč in so se tudi same odrekle darilom za 8. marec), potem bodo zahajali v jeseni v otroški dispanzer v Celju otroci, ki jih bodo že v predverju ločili na zdrave in bolne. Preureditveni načrt je namreč zelo funkcionalen in bo imel tri ordinacije za zdrave in tri za bolne otroke. Načrt predvideva tudi dva boksa za nalezljive bolezni in laboratorij, ki bo dostopen iz čakalnice za bolne in iz čakalnice za zdrave otroke. Izvajalec preureditvenih del v otroškem dispanzer- ju v Celju bo gradbeno podjetje Obnova, z deU pa bi morali začeti takoj, ker bodo trajala najmanj tri me- ZDENKA STOPAR mozirska telesna kultura V MNOŽIČNOST Delovni ljudje so spo- znaJi potrebo po samou- pravni opredelitvi položa- ja telesne kulture, še zla- sti zaradi dosedanje zao- stalosti in nerazvitosti te- ga področja družbenega življenja. Prav zato sem zastavila nekaj vprašanj predsedni- ku izvršnega odbora te- meljne telesnokultume skupnosti Mozirje dipl. ing. Jožetu Kumru. Telesnokulturno podro- čje je bilo lani v občini prvič vključeno v proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega spora- zumevanja. Kako ste v okviru te relativno ugod- ne materialne osnove pri- stopili k celovitemu raz- reševanju problematike telesne kulture? Jože Kumer: »Z zagoto- vitvijo relativno ugodne materialne osnove je bi- la telesni kulturi prvič dana možnost celovitega pristopa razreševanja nje- ne problematike. Telesna kultura je sicer tudi že prej rajzpoda^aila z določe- nimi materialnimi sred- stvi, to so bih stalni viri, npr. iz proračuna, več pa je bilo nestalnih virov, ki so jih pridobivali na različne načine. Ta sred- stva so bila razdrobljena Ln nad njimi ni bilo na- tančne celovite evidence. Pristopili smo k celovi- temu razreševanju proble- matike telesne 'kulture, vendar je razumljvo, da ob vsej dosedanji zaosta- losti ni pričakovati takoj- šnjih in vidnih premikov v množičnosti in Kakovo- sti, ker je na tem podro- čju mogoče doseči po- membnejše rezultate le v daljšem časovnem obdo- bju. Končno ti rezultati niso odvisni samo od ma- terialnih razmer, ampak tudi od kadrov. Naša pri- zadevanja se delno že ka- žejo v bolj množičnem udejstvovanju občanov in delovnih ljudi, večjem šte- vilu društev, aktivov in klubov, kažejo se že prvi zametki te dejavnosti v krajevnih skupnostih. Na- ša velika skrb so še ka- dri za organizacijo tele- snokultuimih dejavnosti ter primerni objekti za telesno kulturno rekrea- cijo.« Kakšno je vaše osnov- no izhodišče?" Jože Kumer: »Naše os- novno izhodišče so sklad- no z načelnimi izhodišči. Vključiti sleherno čim večje število prebivalstva v vse oblike telesnokul- tume dejavnosti, sar po- meni osnovni kriterij raz- vitosti telesne sulture. Naš napor je iato us- merjen v odstranjevanje še vedno pričujočih za- prek. Morda bi lahko na kra.tko strnil naša izho- dišča: množičnost. Kadrov- ska problematika, izgrad- nja objektov in sodelo- vanje z drugimi samoup- raa'nimi interesnimi skup- nostmi, družbenopolitični- mi organizacjami 'er or- ganizacijami združenega dela.« Kolikšna finančna sred- stva bi bUa v letu . 1975 potrebna za uresničitev programa TTKS Mozirje in kakšna so dejanska predvidevanja? Jože Kumer: »Za ure- sničilev nalog, ki jih vse- buje program TTKS Mo- zirje, bi bila potrebna sredstva po enaki stopnji kot v letu 1974. Vemo pa, da se ta stopnja letos ne- koliko znižuje, vendar upamo, da bomo kljub temu lahko uresničili na- loge, ki smo si jih zadali v letošnjem letu. LIZA PODPECAN mozirje Resolucija o družbeno ekonomski politiki in raz- voju občine v letošnjem letu je dobila p>olno podporo ne samo na sedmi skupni seji delegatov vseh treh zbo- rov občinske skupščine, v petek, 28. marca, marveč tudi v občinskih družbenopolitičnih sredinah. Zgodilo se je namreč prvič, da je mozirska občinska skupščina sprejela tak dokument, ki nakazuje rast m razvoj ob- čine v enem letu. Bilo pa je tudi prvič, da so tak do- kument podprle tudi družbeno politične organizacije. Tako so komite občinske konference Zv.eze komuni- stov, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta ter iz- vršni odbor občinske Konference SZDL sprejeli v zvezi z resolucijo poseona stališča, ki so na seji delegatov treh zborov občinske skupščine postala tudi stališča vseh. Resolucija je dobila polno podporo tudi zategadelj, ker je dovolj konkreten dokument za mobilizacijo vseh sil v občini za uresničitev zastavljenih ciljev. Sicer pa stališča družbeno političnih organizacij opozarjajo še na pomebnost družbeno političnega in ekonomske- ga usposabljanja delavcev samoupravljalcev, zatem na nujnost vključevanja vseh dislociranih TOZD in obra- tov v občinske akcije samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, na dvig produktivnosti in boljšo organizacijo dela in ne nazadnje na spoštovanje vseh stabilizacijskih ukrepov. Letošnji občinski proračun mozirske občine vma precej lukenj. Na vsak način je prekratek, da bi po- kril vse potrebe. Medtem ko so zahteve potrošnikov znašale nekaj nad dve milijardi starih dinarjev, je sprejeti proračun obstal pri miiijari in 350 milijonih starih dinarjev. Zato v njem, vsaj zaenkrat, ni postav- ke za sofinanciranje šols.K.ih referendumskih objektov. Prav tako imajo premalo sredstev za občinsko upravo, za družbeno politične organizacije, za sofinanciranje kmetijstva in še za marsikaj. Navzlic temu računajo, da bodo zlasti obvezn().sti do sofinanciranja gradnje šol izpolnili. Vrh tega bodo Velenjčanom predlagali, da naj teče sofinanciranje občinskega sodišča v raz- merju 70:30, s tem seveda, da odpade 70 odst. vseh stroškov na velenjsko občino. Delegati so na skupni seji sprejeli tudi odlok o financiranju interesne skupnosti za telesno kulturo. Gre za dogovorjeno stopnjo 0,40 odst. bruto osebnih dohodkov. Razen tega so potrdili dogovorjene stopnje za skupno porabo sploh. V tej zvezi tudi izvenbilanč- ne, ki znašajo skupaj 1,37 odst. in to za sofinanciranja šolstva in otroškega varstva v občini ter za dogovorje- ni delež za gradnjo celjske bolnišnice. MB šentjur KULTURNI TEDEN Pisali smo že, da na področju kulturne skupnosti deluje 5 moških pevskih zborov. Tem moramo v zad- njem obdobju dodali še dva mešana pevska zbora ki sta pričela s svojim delovanjem v Dobju in Šentvidu pri Planini. Na kulturnem tednu, ki bo od 12. do 18. maja v Šentjurju in bo posvečen 30-letnici osvobo«litve, se bodo vsi ti zbori zvrstili na odru šentjurskega kultur- nega doma. Program kulturnega tedna je zelo široko zastavljen in bo prikazal celotno kulturno dejavnost in uspehe prosvetnih društev in šol v občini. E. RECNIK DESETLETJE OSPEHOV M TEŽiV KOZJilSKEGi SOLSTVi PISE: LEOPOLD 3 VEBER Situacija po potresu je nekoliko pripomogla k temu, da smo načrtovana prešolanja izvršili nekoliko hitreje (iz Dobrine v Loko vse učence, iz Pristave v Podče- trtek ter iz Kostrivnice v Rogaško Slatino pa učence višjih razredov), tako da je proces dokončnega formi- ranja šolske mreže v glavnem zaključen. V zadnji fazi je prešolanje učencev višjih razredov iz Dobovca v Rogatec, zato je tu novogradnja tako nujna, po dogra- ditvi šole bo še na vrsti tako prešolanje iz Zibike v Šmarje. Odprto ''ostaja le prešolanje učencev višjih razredov z Vinskega vrha v Slivnico, kar pa zaenkrat zaradi p>omanjkanja prostorov v Slivnici ni izvedljivo. Potrebna bo tudi sprememba šolskega okoliša v Me- stinju, ker doslej ni bilo šole, da bi pa na manjši razdalji poleg te imeli še dve manjši šoli s kombinira- nimi oddelki (Lemberg in Sladka gora), verjetno ne bo sprejemljivo in racionalno. Z ureditvijo primernega prevoza in rednim vzdrževanjem ceste Mestinje — Sladka gora, ki je trenutno dokaj slaba, bi imeli učen- ci v nekombiniranih oddelkih na novi šoli v Mestinju prav gotovo boljše delovne pogoje, čeprav bo o tem težko prepričati vse prizadete starše. Od prvih začetkov reorganizacije šolske mreže do danes se je mnogo spremenilo. Kombinirarie oddelke imamo le na manjših podružničnih šolah in razen na Vinskem vrhu so vanje zajeti le učenci ni-žjih razre- dov. Splošna ureditev in opremljenost z učili ter kad- rovska zasedba na centralnih šolah je bistveno boljša. učenci se vozijo s šolskimi avtobusi, dobivajo tople malice ali kosila in tudi starši so po večini uvideli, da so te reorganizacije koristile otrokom, ker niso več tako zapostavljeni pri pogojih izobraževanja. Pomanjkanje učiteljev v zadnjih letih povzroča te- žave tudi šolam na Kozjanskem, vendar vsaj glede za- sedbe delovnih mest, razen na nekaterih šolah, situaci- ja še ni kritična. Imamo pa še precej učiteljev brez dokončane izobrazbe, na nekaterih šolah nimamo ustreznih učiteljev za posamezne predmete, na sploš- no pa se je kadrovska struktura že znatno izboljša- la. Občutimo že tudi pozitivne posledice štipendiranja, ker se vedno več mladih učiteljev vrača v domači kraj. Pričakujemo, da se bodo življenjske razmere t^- di na podeželju p>ostopno izboljševale, zato bodo ver- jetno tukaj tudi ostali, če bodo sistemati-čno gradili zlasti v obrobnih krajih učiteljska stanovanja in ustrez- no stimulirali delo na težjih delovnih mestih, bodo kadrovski problemi v bodoče znatno manjši. Iz vsega doslej navedenega je jasno razvidno, da se je v osnovnem šolstvu na Kozjanskem v desetih letih situacija znatno izboljšala. Kdor je imel priliko videti šole takrat in jih je obiskal lani še pred po- tresom, je lahko najbolje občutil to spremembo. Ka- kor bo 20. junij 1974 v marsikateri šolski kron/ki za- pisan kot črni dan, bo obenem mejnik v še lepše čase. Vsa republika vrača Kozjanskemu dolg iz tež- kih vojnih in povojnih let, rastejo nam nove in lepše šole in ker si bodoče mlade generacije sploh ne bodo mogle predstavljati, da je bi-lo kdaj drugače, jih bo treba večkrat spomniti, koliko je bilo potrebno znoja in žuljev, da jim je danes lepo. Vsi napori za izboljšanje delovnih pogojev so obrodili sadove tudi v izboljšanju učnih uspehov. Pred desetimi leti ie bilo n. pr. v občini Šentjur 87,3 od- stotka, v občini Šmarje pa le 85 odstotkov učoncev, ki so izdelali r^izred, v naslednjih letih pa se je uspeh postopno izboljševal in v šolskem letu 1973/74 je uspešno končalo razred 94,7 odstotka vseh učencev. Kvalitetni premik se še bolj jasno pokaže v nasled- nji primerjavi, ki si'cer stroko-vno ni najbolj primer- na, ker so se v tem času spremenili predpisi o oce- njevanju, je pa vseeno zanimiva. V šolskem letu 1963/64 (in še nekaj let kasneje) je bilo med učenci od 1. do 8. razreda 7,4 do 7,9 odstotka takih, ki so napredovali pod določenimi pogoji z negativno oceno, v letu 1973/74, ko je bilo še v veljavi tako določilo, vendar le za učence od 2. do 4. razretla, pa je bilo takih učencev le 0,1 do 1,9 odstotka, če to upošteva- mo, je pred desetimi leti izdelalo razred s pozitivni- mi ocenami 77,6 do 79,4 odstotka učencev, v lanskem šolskem letu pa je bilo takih učencev 92,8 odstotka do 93,8 odstotka, torej je napredek očiten ne le zgolj številčno, ampak tudi v kvaliteti znanja. ftt. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 šentjur NI VEZE staršev, ki imajo predšolske otroke, da- nes ni treba več pre- pričevati o vzgojni E>o- membnosti predšolskih ustanov. Zavedajo se, da vrtci poleg varstve- ne dejavnosti opravlja- jo pomembno nalogo pri oblikovanju člove- kove osebnosti. Mnogi že tudi vedo, da lah- ko prav v predšolskem obdobju vplivamo na inteligenco otroka, saj je v tem času otro- kova duševnost najbolj gnetljiva. V šentjurski občini imajo trenutno samo eno vzgojno varstveno ustanovo s 7 oddelki. V bližnji prihodnosti bodo dobili predšolske ustanove tudi nekateri drugi kraji. Kljub te- mu, da imamo samo eno predšolsko usta- novo, se vendarle ne moremo pohvaliti, da ima le-ta vse, kar bi nujno morala imeti. Od kar dela vrtec v no- vi stavbi, to je od po- mladi 1973, je kamen spotike telefon. Starši so že večkrat ostro po- stavljali zahtevo, da naj Ix)skrbimo za telefon- sko napeljavo. Vpraše- vali so, zakaj ustanova ni dobila telefona ob vseUtvi v novo stav- bo. To slednje se spra- šujemo tudi vsi delav- ci, ki smo se zaposli- li v njej kasneje. Toda pustimo preteklost. Se- ptembra lansko leto smo ponovno naslovili prošnjo na PTT pod- jetje. Prošnja je bila ugodno rešena. Izvajal- cev pa še do danes ni od nikoder. Nešteto- krat smo poklicali od- govorne IZ PTT, seveda po telefonu naših sose- dov. Dostikrat so nam pri tem pomagali tudi tisti na občini in zavo- du za šolstvo, ki jim ni vseeno, kako živi in dela vzgojno varstveni zavod v Šentjurju. Vsi smo dobili odgovor: jutri ali pojutrišnjem pridejo delavci in bo- do izvedli vse potreb- no. Zagotovili so nam, da je telefonska števil- ka m vse ostalo za vrtec v Šentjurju ure- jeno. Mnogo jutri in pojutrišnjem je mini- lo, a vrtec je še na- prej brez telefona. V ustanovi pa se zadržu- je po 9 ur 120 otrok in 15 uslužbenk. Neneh- no živimo v strahu, da bi se kateremu izmed otrok kaj zgodilo, ali da bi kateremu od do- jenčkov nenadoma na- rasla temperatura, mi pa ne moremo pokli- cati niti zdravnika niti staršev. Vse kaže, da po- membnost predšolskih ustanov le še ni pro- drla v zavest vseh lju- di. Danes bi najbrž težko našli kako drugo delovno organizacijo s toliko ljudmi, kot jih je v naši, brez tele- fona. Ali bomo res morali doživeti nesre- 5o s tragičnim koncem, da bo potreba po tele- fonu dovolj tehtna! MILENA J.\N, RAVNATELJICA VVZ ŠENTJUR KRISTAN VRH: ZAČETEK GRADNIE Ta mesec bo splošno gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta pričelo z gradnjo nove osnovne šole na Kristan vrhu. Celotna gradnja je izraz pomoči po- tresnemu področju na Kozjanskem v sklopu republi- ške solidarnostne akcije. Gradnjo je namreč ponudila Skupščina občine Novo mesto, ki je izbrala tudi. idejni projekt. Celotno grad- beno dokumentacijo je s sodelavci brezplačno izdelal avtor idejnega načrta arhitekt doc. Dušan Moškon v okviru Inštituta za oblikovanje fakultete za arhitektu- ro, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Posebej velja omeniti oblikovno vrednost objekta, členjenje gmot je prilagojeno terenu in uporablja vi- šinske razlike pri funkcionalni diferenciaciji sicer med seboj prepletajočih se prostorov. Na zunaj se pribli- žuje tipu domače kmečke arhitekture na Kozjanskem. Večnamenska dvorana, ki je v sklopu šole za 120 otrok, bo služila tudi za kulturne prireditve krajevne skupnosti. V spodnji etaži bo prostor za otroško var- stvo 2 lastnim dostopom in neposredno povezavo z zu- nanjo igralno površino. Sprejelo bo lahko do 25 malč- kov. KAJ SMO? v Slivniška osnovna šola je hkrati center kultur- nega življenja v Slivnici. Tudi ta dan, ko smo obi- skali SLLviiičane, je bO na šoli sestanek kulturno prosvetnega društva. Iz- koristili smo to prilož- nost in smo pozvah ob- čane, da so nam pripove- dovali o življenju tem kraju, o svojih problemih in željah. Jože VOGA, vo- dja delegacij za skupšči- no, nas je opozoril na problem imenovanja nji- hovega kraja. »Veliko ljudi je v dvo- mih in ne ve, ali se naša krajevna skuipnost ime- nuje Slivnica pri Celju ali pa je morda Gorica pri Slivnici. Toda — ka- dar govorimo o kraju, sern krajan Slivnice pri Celju, ko pa govorimo o vaščanu, sem vaščan Go- rice pri Slivnici, oziroma Gorice. O tem bomo tu- di razpravljali na zboru volivcev. Kajti ne strinja- mo se, da nam bi vsilje- vali novo ime. Naša kra- jevna skupnost se mora imenovati Slivnica pri Ce- lju, prav tako, kot se imenuijejo vsa društva. Tudi bodoče akumulacij- sko jezero se imenuje Slivniško jezero, saj ni- hče ne bi vedel za Gori- ško jezero. Najbolj pa za- merimo pošti, ki je našo pošto enostavno preime- novala v Gorico pri Sliv- nici, s čimer pa se Sliv- ničani nikalcor ne strinja- mo, saj dobro vemo, da je Slivnica pri Mariboru in morda še kje. Mi bomo ostali Slivni- čani, krajani Slivmce pri Celju, kajti Slivnica je že staro ime. Kraj se ne- prestano širi in še se bo širil in nemogoče bo, da bi se novo naselje ime novaio Gorica. Mislim, da se vsi krajani z mano strii\jajo in da smo vsi za Slivnico pri Celju.« Jože Vodeb ŠENTJUR Minuli teden je bila v Šentjurju sedma seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri so obravnavali predlog pro- grama splošne porabe v občini Šentjur za leto 1975, predlog odloka o proračunu občine Šentjur, družbeni dogovor o raz- porejanju dohodka, oseb- nih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov ter gi- banje in obseg skupne po- rabe v letu 1975. Med drugim so obravnavali še pKjročilo o delu in upo- rabi sredstev za odpravo posledic p>otresa v letu 1974 in program ter plan potrebnih sredstev za od- pravo posledic potresa. Predlog proračuna ob- čine Šentjur pri Celju za leto 1975 je pripravljen v skladu z družbenim dogo- vorom o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1975 in zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skup- nostih. Delegati' so na seji so- glasno sprejeli in F>^prli predlog za čimprejšnje pokritje stroškov II. faze izgradnje osnoTOe šole Šentjur, saj je sedaj sta- nje na šoli že skoraj ne- vzdržno in pomeni razen tega vsako odlašanje tudi podražitev izgradnje za- radi vedno višjih cen gradbenega maiteriala. Ta. ko je prvotna cena v pred- računu znašala 1 milijar- do in 92 milijonov, do konca lanskega leta pa se je ta Cena dvignila še za 107 milijonov. Investicijsko tehnična dokumentacija za izgrad- njo II. faze osnovne šole obsega 15 učilnic in dru- gih nujno potrebnih pro- storov, izdelal pa jo je Zavod za napredek gospK)- darstva v Celju. Predsednik izvršnega odbora je podal pred skupščino v imenu TIS poročilo o kritičnem sta- nju šentjurske osnovne šole s prošnjo, da bi čim- prej dobili sredstva za in- vesticijo, ki bd rešila pro- blem šentjurskega šolstva. V občini Šentjur pri Ce- lju je še vedno pereč pro- blem sanacij ek) lanskem potresu prizadetih objek- tov. Kot vemo, je hud po. tres v letu 1974, ki je pri- zadel stanovanjske in go- spodarske objekte zaseb- nega in družbenega sek- torja, napravil v občini veliko škodo. Precej ško- de na teh objektih so že odpravili, vendar pa bo potrebno še veliko sred- stev za sanacijo objektov po dodatnem popisu. Na teren je že začela priha- jati gradbena operativa in sklepati pogodbe za po- pravilo objektov. Delegati so ob tej toč- ki dnevnega reda zastav- ljali vrsto vprašanj, pred- vsem okrog dodeljevanja kreditov po II. popisu. M. P. šentjurska kulturna skupnost Šentjurska kulturna skupnost je na svoja zadnji segi soglasno sprejela oster protest protd politiM v razvoju kultumdh dobrin v občini. Temu protestu so se na minuM seji skupščine pridružila še vsi trije zbori občinske skupščine, podprle pa so ga tudi družbenopolitične orga- nizacije in sdndilcat. Za kaj gre? Republiška kulturna skupnost je zahtevala sofinanciranje kulturnih institucij po vsej Slo- veniji, kar je povzročilo v proi^unu šentjur- ske kulturne skupnosti velik minus. Tako bi šentjurski samoupravni inter^nl skupnosti od- tegnili od predvidenih 88,8 milijonov dinarjev kar 38 milijonov, čeprav mora šentjurska kul- turna skupnost dati pK) podpisanem spKDrazimiu republiški kulturni skupnosti 40,8 milijonov. Tak način sofinanciranja siromaši predvsem majh- ne občine. Za orientacijo je moč navesti, da je leta 1973 prišlo v tej občini p>o 6 din na p>orab- nika kulture, leta 1974, ko je kulturna skupnost dobila sredstva od zaposlenih v občini po sa- moupravnem sporazumu, pa 45,70 din, medtem ko je v istem letu prišlo v Ljubljani na občana kar 316.05 din. To je . precejšnja razlika, v ka- teri se jasno zrcali zaostalost majhne občine na kulturnem področju. Poleg vsega tega se mora šentjurska kulturna skupnost boriti s proble- mom po potresu porušenih dvoran, za katerih sanacijo ni sredstev. Tri dvorane na šentjur- skem področju je poškodoval p>otres in izmed vseh dvoran je le šentjurska sposobna sprejeti p>oklicno gledališče. V Šentvidu pri Planini se prosvetno kulturni dom podira, v Dobju, kjer imajo najaktivnejše kulturno društvo, lahko pripravljajo prireditve samo p>oleti, na prostem. V Dobiu aktivno dela dramsko društvo, pevski zbor, folklora in tamburaški orkester. Z ustanovitvijo Kulturne skupnosti v občini se je delovanje na kulturnem področju zelo poživilo. Pred kratkim pa je bila ponovno usta- novljena ZKPO. Od 12. do 18. maja bo v Šentjurju kulturni beden, posvečen 30-letnici osvoboditve, na ka- terem se bodo predstavila kultumo-prosvetna društva iz različnih krajev. V ta teden bo vklju- čeno tudi tekmovanje za občinsko bralno znač- ko. Prisostvovali bodo slovenski pesniki in pi- satelji, sledili bodo še folklorni nastopi in pev- ski zbori iz celotne občine. Deloa-anje na kulturnem področju je torej v občini v širokem razmahu. Ob vsem - tem je šentjurska kulturna skup- nost še toliko bolj presenečena nad ta.kim po- četjem republiške kulturne skupnosti, ki hoče od nerazvite občine p>otresnega območja in za- ostalega Kozjanskega izvleči 38 milijonov. Od programa šentjurske kulturne skupnosti je tre- ba odšteti še 16 milijonov za sofinanciranje kul- turnih institucij v Celju. V Šentjurju ostane le še 34,3 milijonov, kar je veliko premalo za kritie naiosnovneiših kulturnih rvotreb v občini, namenjenih prav deloTOemu človeku. M. P. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| Oh mednarodnem letu žena Njena beseda ne more mimo umetnosti. Tako je bilo že od otroštva, ko je še komaj petletna deklica sedla za klavir, kamor jo je dobesedno posadil oče — književnik Vinko Bitenc ( v okvirnem programu celjskega gledališča je njegovo delo »Ugasle luči«). Letos je mednarodno leto žena in zato bo tokrat tekla beseda o MARIJI BITENC-SAMCEVI, koncertni pevki, učenki velikega mojstra Julija Betetta. Sicer rojena Ljubljančanka živi v Celju kot svobodna umetnica. Vse pogosteje jo srečujemo na celjskem koncertnem odru — kjer jo je še posebno navdušila glasbena mladina in sploh celjsko občinstvo. Njeno delo je razpeto med številna gostovanja doma in v tujini in njeno življenje je ne- deljivo med umetnostjo ter vlogo žene in matere. To bi bil lahlto moto nje- nega dela. Sproščena in ne- posredna v dialogu, čeprav venomer zatrjuje, da je naj- raje sama z družino. Ne- dvomno ji družina pomeni veliko — tudi ob vabilih za stalno delo v tujini ni bilo dvoma za odločitev: ostati doma, ker tujina bi razdvo- jila družinsko srečo, ki vla- da v hiši SAMČEVIH na Ljubljanski cesti v Celju. — V svet iimetnosti me je uvajal oče, književnik m kultuimi delavec. Vse, kar sem v zgodnjem obdobju spoznavanja sveta odkrila le- pega, mi je pomagal oče. Kakor da bi me z vsem lepim, kar nas lahko ob- daja, hotel zavarovati pired neprijetnostmi in grobostmi, ki so tudi sestavni del na- šega življenja. — Kje ste preživeli mla- dost? — V Šentvidu pri Ljublja- ni, kjer sem bila tudi ro- jena. Potem je prišla druga svetovna vojna in zaradi kul- turnega molka je moral odi- ti oče na Dunaj, šli smo sfcupaj in tudi tam sva pre- pevala slovenske pesmi. Kljub vojni sva lahko obi- sikovala gledališče in opere in lahko sva glasbeno de- lala. Po vojni smo živeli tri leta v Celju, kjer sem obi- skovala gimnazijo in kot štirinajstletna dijakinja pri- čeila študirati solo petje pri pokojni profesorici Lapajne- tovi. Potem smo se preselili v Maribor, kjer je biil oče korektor pri Večeru, še prej, v mladosti pa urednik »Na- šega dneva« in »Zvončdca.« V Mariboru sem pela pri profesorici Krajčijevi. V tem ča.su sva z očetom največ govorila o umetnosti, imela sva dolge dialoge. Nato sem odšla v Ljubljano na akade- mijo, kjer sem študirala pri maestru Juiiju Betettu. — Kako ste tokrat doživ- ljali glasbo? — Še kot otrok sem si sama izmišljevala tekste. Ve- ste, sem zelo čustvena. Na- me je naredila največji vpliv opera Madame Butterfly in Puccini sploh. Zato še danes izbiram za svoj repertoar čustvene skladbe, čustvena besedila. Nekoč sem pela ne- kaj bolj veselega, pa sem imela kar nekam čudne ob- čutke. Tudi vso ostalo umet- nost doživljam zelo čustveno. Najbrž sem zaradi tega tudi tako navezana na družino, na moža in na obe deklici. — Kakšna je razlika med opernim in koncertnim pev- cem — kaj je težje? — Prav gotOTO je biti. tež- je koncertni pevec. Operne- mu pevcu je nekoliko lažje, čeprav je vezan na orkester, na igro, na najožje sode- lavce na odru. Mislim, da se tam lahko tudi »skrije« kakšna pevsika tehnična na- pakica med izvajanjem. Kon- certni pevec je postavljen pred drugačno dejstvo. Sam Sii, sam s svojim glasom, sam z interpretacijo, ki jo moraš obvladati, poslušalcu odkriti. Bolj si izpostavljen preciznemu niansiranju gla- su. To je na primer reso- nančni ton ali kakor mu pravimo »kopf ton.« — Kaj je to? — Stopite sem, vam bom pokazala! Odšla sva h klavirju. To je nekaj takega, kar se ne moreš naučiti, če ni v tebi. Zapela je z odtenkom, z odgovornostjo, ki je značilna za poklicne umetnike, ki z notranjo pobudo in nepo- pustljivo željo in seveda znanjem, dograjujejo vrh svoje umetniške katedralske zgradbe ... — »Kopf bon« je tisti ton, ki ga moraš imeti v glavi. Priučitev je zelo težka. Le če ga kdo nosi v sebi, mu ga pedagog odkrije in z va- jami »izvabd.« Sicer pa je redek pri altih — doma je bolj pri sopranih. Grlo pa je instrument, ki ga je dala narava. — Kako razdeljujete svo- je delo med umetnostjo in družino? — Dela res ne manjka, a imam tudi železni repertoar, ki ga vedno obnavljam. Pa vaje. V bistile sobici. Za- p^-em vrata in vadim. Vrata zaprem zato, da ne motim moža pri njegovem ustvar- jalnem delu. (Dipl. ing. Du- šan Samec je tudi v svo- bodnem poklicu. Op. pisca). — Veliko delate v tujini. Trdo delo je nedvomno ve- zano z uspehi. Kako vas sprejemajo v tujini? — Vsaj trikrat letno grem gostovat v tujino. V domala vseh evropskih državah sem že bila. Snemala sem tudi za BBC v Londonu. Največji uspeh pa je prav gotovo prvo mesto na mednarodnem pevskem tekmovanju v Veli- ki Britaniji v Llangollenu v Wallesu 1957. leta. Pokaže mi debelo knjigio, kjer skrbno hrani vsa kon- certna vabila, programe, ča- sopisne kritike, intervjuje. Zajetna knjiga je to. Berem izvlečke iz kritik. Laskanje? Ocene londonskih časopisov, predvsem pa italijanskih — (tam je tudi bila dve leti na izpopolnjevanju pri moj- stru Toffolu) so odlične. — Kako vas sprejemajo doma, kako občutite stik z občinstvom? — Najprej naj omenim, da sem veliko pela v domovini v vseh večjih in manjših krajih. Odkar pa obstoja Glasbena mladina, sodelu- jeva z Ladkom Korošcem pto vseh kirajih Slovenije, tudi v najmanjših. Tam na- vadno doživiva najprisrčnej- še trenutke. Pred leti sva imela v Celju dva koncerta za glasbeno mladino, pred kratkim pa tudi za Ekonom- ski šolski center. Mladi ljud- je so naju navdušili. Močno se pozna organizirano delo z mladino na glasbenem pod- ročju. To je čutiti predvsem v pravilni vzgoji — usmer- janju mladine v glasbeno življenje. — Načrti? — Peti. Pomeje se mislim posvetiti pedagoškemu dei' z mladimi. Njen oče je vedno žei^* da bi bila Marija sopfj^ nistka. A poje alt in tudj mezzosopran. In vse o mer govori je umetnost. va nesmrtna beseda člov^ kovpga duha. Knjige, slik. Jarmova skulptura na ste^ Tega ni veliko, a je odbrano Tako je tudi dom topel, kj«, se odvija družinsko življenj« li tej toplini veliko pripj more tudi njena mama , babica, z vsemi drohnin] opravili in prisotnostjo q| vnukih. — Z možem navajava ot roke k lepemu. Kultura kakor kruh. Brez nje rij naroda, ni srčne kulture , človeku. Tako nekako sva končal} Cas, pojem, ko smo si g sami ustvarili, da nas pr« ganja, je bil tudi tokra neizprosen. Še nekaj posnet kot na vrtu, ki je njen druj svet, oaza sprostitve po na poroih koncertih. Zvesto n» ma je sledila tudi na vrt vej lika črna nemška doga -J Lord, ki je bil ve.s čas najj, nega kramljanja pod mizd in je ljubljenec hiše. Tekst in slika: DRAGO MEDVED jagodičeva razstava in literarni večer obrazov Včeraj zvečer je bil li- terarni večer prvih sode- lavcev Obrazov v ljubljan- ski Mestni galeriji ob pregledni likovni razstavi šmarskega rojaka akadem- skega slikarja Staneta Ja- godica. Svoja dela so bra- li Neža Maurer, Drago Medved, Milenko Strašek, Ivo Cimerman in Vladi- mir Gajšek. Glasebna spre- mljava Hinko Haas. Mešani zbor na Polzeli Pred nedavnim je DPD Svoboda na Polzeli ustanovila mešani pevski zbor. Vodstvo zbora je prevzel Stanko Pod- bregar, ki je predavatelj glasbene šole v Žalcu in na Polzeli. Zbor intenzivno vadi dvakrat tedensko. Prvi rmstop je že imel, in sicer za dan žena, pripravlja pa se na občinsko revijo pevskih zborov, ki bo letos na Vranskem 20. aprila. Letos je zbor številčno še majhen, vendar se bo glede na število novih pevcev, ki želijo sodelovati » zboru, v pri- hodnje povečal. Tako imajo sedaj poleg moškega zbora še mešani zbor, kar je redkošt v žalski občini. Na sliki: me- šani pevski zbor Svobode Polzela. ' T. TAVČAR leto varstva spomenikov Znamenje v naselju Kunšperk Kužna znamenja Naša dežela je posuta z znamenji, ki so jih nekdaj poi^vljali ljudje bodisi iz pobožnosti, bodisi iz kakš- nega drugačnega vzroka. Niso vsa znamenja enako dragocena. Zlasti lepa so tista, ki so v celoti klesana iz kamenja in ki nosijo znamenja časa, v katerem so bila ustvarjena. Posebno skupino med starimi zname- nji predstavljajo tako imenovana kužna znamenja, kot jih ljudje navadno imenujejo. To so bolj manj pre- prosto oblikovani stebri z nastavkom, ki je včasih bo- gateje členjen, včasih pa ga sklepa kamnit kip. Večina teh znamenj izvira iz 17. stoletja in morda drži ljudsko izročilo, da so jili postavljali v spomin na kugo. Zna- čilno zanje je, da so praviloma delo preprostih ljud- skih umetnikov, samoukov, in da se izredno lepo vklju- čujejo v pokrajino. Več takšnih znamenj se je ohra- nilo v bližini Bistrice ob Sotli, nekaj jih je v Zgornji in SFKXinji Savinjski dolini, so pa tudi območja, kjer so hudo redka. Mnoge je že načel zob časa, da so po-' trebni temeljite obnove, mnogi so zadnje čase ogroženi tudi zaradi čedalje nasilnejših »zbiralcev«, ki jim na njihovem lovu za starinami pride vse prav — tudi sta- ra kamnita znamenja, ki so prej stoletja kljubovala zobu časa. Prav zaradi svoje preprostosti pa se nam zde ta znamenja še posebej naša, zato jih sku.šamo ohraniti v njihovi prvobitni podobi. I. S. ftt. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 sentjur: izobraževanje mladih občinski konferenci /,SM5 Šentjur so se odločili, da lK)do v ^fliioi« vložili čimveč sreiL«.tev in prizadevanj v področje izobraže- j„ja mladih. Skušali bodo dvigniti izobrazbeno strukturo in raz- mladega človeka, ki je v tej občini še dokaj ni/ka. !)a ^ boil" laže prebijali pri uresničevanju svojih programov dela, bo- jo večjo skrb posvetili tudi izobraževanju funkcionarjev. V ta na- ^en so v mcsecu februarju že organizirali tridnevni seminar, ki ^ je zaključil z občinsko volilno konferenco. Seminar je bil na- jicnjcn vsem predsednikom iJi sekretarjem OO ZSMS, vsem članom j^setlstva občinske konference in vsem predsednikom in članom Tjinisij, ki delujejo pri predsedstvu ObK ZSMS Šentjur. Na volilni konferenci je bila sprejeta programska usmerjenost -Ijtline v občini, sprejeta so bila tudi pravila o organiziranosti in jfiovanju mladih v občini, izvoljeno pa je bilo tudi novo vodstvo ObK ter novj člani predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen jiavko Slejko, za sekretarja pa Martin Metličar. M. P. celje: nastop filatelistov Prihodnji mese« bo na Ravnah na Koroškem osrednja filateli- jtična razstava Slovenije ob 30.-letnici zmage nad fašizmom. Ob (fj priložnosti bodo najboljši slovenski filatelisti predstavili svoje (sjboljse zbirke znamk. Med njimi bodo razstavljali tudi celjski Iilateli.stl. Celjsko društvo filatelistov je prijavilo več zbirk. Te dni pa je dobilo odgovor in vabilo, da sodelujejo na tej razstavi Roman furk z zbirko »Evropska športna tekmovanja«. Vili Končan z zbir- ko »Ptiči« in Ivan Vozlič z zbirko »Grbi«. jk celje:^drsališče ponovno nared septembra Pretekli ponedeljek, 31. marca, so se ljubitelji drsanja zadnjič drsali po celjski drsalni plošči. Drsalna sezona, ki je letos trajala najdalj v Sloveniji prav v Celju, bo ponovno odprta ob koncu av- justa ali prve dni septembra. O tem nas je obvestil Albert Kerkoš pri HUK Celje. Tako zgodaj bodo drsališče odprli zaradi tega, ker bodo celjski hokejisti in umetnostni drsalci takoj stopili na ledeno ploščo in začeli trenirati. Sočasno bo ledena plošča odprta tudi za (•se ostale. Torej brez ledu bodo v Cčlju samo pet mesecev na leto. jk aljažev hrib: skupščina borcev Krajevna organizacija ZB NOV »Janko Škvarča« v krajevni skupnosti Aljažev hrib v Celju, je imela 28. marca letno skupščino. Kljub neugodnemu datumu je bila dvoranica doma OF za Voglajno skoraj polna, saj se je vabilu odzvala ena tretjina članov, skoraj toliko pa jih je bilo, zaradi bolezni in starosti, upravičeno odsot- nih. Zboru so prisostvovali tudi zastopniki ostalih družbeno-politič- nih organizacij tega terena In, kar je posebno pohvalno, tudi nekaj članov mladinske organizacije, ki na našem terenu že kar uspešno deluje. Na skupščini so člani poslušali tudi kakovostno predavanje o SLO. V razpravi so bila pojasnjena nekatera vprašanja, ki nekaterim niso bila jasna. Med drugim so predlagali, da se letos, namesto vsakoletnega izleta, borci masovno udeležimo proslave tridesete ob- letnice osvoboditve, ki bo sredi maja v Mežici. Po uradnem delu konference je bilo še prijetno tovariško sre- čanje. Ubrane borbene in partizanske pesmi so pričale, da je bilo srečanje res prijetno. Razšli smo se v zavesti, da duh narodnoosvo- bodilne vojne med nami še nI zamrl in da te tradicije zajemajo Uidi našo mlajšo generacijo, ki je pripravljena te tradicije nadalje- vati. ŠIRCA FERIK) celje Delegati vseh treh zborov celjs-ke občinske skupščine so v četrtek, 27. marca po skupnem in za tem na loče- nih sejah, osmih po vrsti, med drugim sprejeli občinski proračun za letos, program komunalnih del in v tej zvezi načrt arkcije »očistimo, uredimo in olepšajmo mesto Celje«, družbeni do- govor o po^speševanju malega gospo- darstva ter dogovor o politiki stana- rin v letošnjem letu. Kljub temu, da občinski proračun nakazaije nekaj nad 80 milijončv di- narjev dohodikov in seveda prav toliko izdatkov, se tudi letos ponavlja znani refren — denarja ni, zlasti pa ga pri- manjkuje za komunalo. Sicer pa se je težko sprijazniti tudi z dejstvom, da občinski proračun ni več žep brez dna, marveč, da se tudi v njem že začenja -uveljavljati ostra ločnica med skupno in splošno porabo. Ce je še letos v nijem nekaj postavk, ki »dišijo« po skupni porabi, potem jih prihodnje leto več ne bo. Vse te obvezn'>sti spre- jemajo samoupra\Tie interesne skup- nosti. Tuli letošnja proračimska potrošnja zahteva strogo disciplino vseh porab- nikov. Vrh tega opozarja, da bo treba trgovini na drobno FK>svetiti vso skrb. Dawek od prometa blaga na drobno je namreč tisti, ki najbolj polni proračun- sko blagajno. Zato ni vseeno, v kakš- nih pogojih bo trgovina delala, kako bo razširjena, založena, urejena itd. NaJ.voič sredstev v občinskem pro- računu je namenjenih za upravne or- gane in družbeno politične organizacije. Ni naključje. Položaj upravnih delav- cev ni v koraku z drugimi. Zato na- pori po ureditvi materialnega položaja. V tem tudi boljša kvaliteta dela in ustaljenost kadrov. In ne samo to. Tudi pridobitev novih. V občinski up- ravi je trenutno nezasedenih štirideset delovnih mest. Delegati so z velilco pozornostjo sprejeli ne samo program letošnjih komunalnih del, ma^rveč prav tako na- črt akcije za ureditev okolja. Ne gre samo za mesto' Celje, marveč za vso občino. In ne gre samo za trenutno, marveč za stalno akcijo, ki bo zajela slehernega prebivalca občine. Sicer pa so v načrtu akcije enakovredno pou- darjene tako kratkoročne kot dolgo- ročne naloge. Pri prvih gre za redna čiščenja in vzdrževalna dela, pri dru- gih pa za urejevanje pročelij, parkov, zelenic, ulic, zelenega pasu itd. In še nekaj je treba povedati v pri- znanje delegatom. Udeležba na sejah je skoraj stoodstotna, na vsak način pa takšna, ki potrjuje veliko odgovornost delegatov in delegacij za delo skupšči- ne. In tudi dek) na ločenih sejah go- vori, da delegacije živijo in da se vneto pripravljajo na skupščinske seje. LONČAR IZ VITANJA Prav v središču Vitanja sta- nuje MlIoš Pajk, ki je še edi- ni Lončar v konjiški občini. Pa budi sam se ne preživlja s bo staro obrtjo. Lepo v pokoju je in samo tu ■ pa tam napolni veliko peč z glineni- mi izdelki. Seveda mu pri delu pomaga tudi žena Joži- ca, ki glino zgnete, Miloš pa jo pouem vso mehko in glad- ko mojstrsko oblikuje. Pa je res mojster, ta Miloš! V ne- ka' minutah, kar sem ga opa- zovala pri delu, je iz gline izoblikoval kar tri cvetlične .ončke in dično skledo za kislo mleko. Pa kako je spre- ten! Kepico gline položi na vrtvfči se kamen, potem pa vžame v roke v vodo namo- čen usnjen trak in z vajenimi gibi oblikuje iadelek. Ko sem g3 opazovala, so iz njegovih rok kar rasli novi in novi kcrički, nove in nove oblike. Zanimivo, ni kaj! »O, to ni nič,« je dejal lončar Miloš. »Kaj vse sem delal včasih! Sklede, pa krož- nike, pa lonce in še veliko drugih stvari. Sedaj pa se mi ne splača več delati toliko vrst izdelkov, ker ljudje ne kupujejo več mojih stvari. Včasih sem delal izključno za kmečka gcJspodinjstva, sedaj pa delam v glavnem okrase za kuhmje. Saj niliče več ne kuha v keramičnih loncih!« Pajkov Miloš se je izučil lončarstva v Pilštanju na Koe- janskein. Ko je prišeil po vojni v Vitanje, sta tu živeda še drva lončarja. In za vse tri je bilo kruha! Potem pa so se začele težave, vedno manj e bilo kupcev. »Ja, saj še vedno kupujejo pri meni,« pravi oče Miloš. »l\idi iz Ljubljane pridejo in kapi jo kak lonec ali skledo. Toda to ni nič, okras se le redko razbije in kupec, ki ku- puje okrase, kupi navadno sa- mo enkrat. Zame pa so zani- mivi tisti kupci, ki posodo uporabljajo, jo razbijejo in spet kupijo.« Lončar Miloš oblikuje svo- je iadelke ročno, samo gline- ro maso obdeluje strojno. In še to samo prvič! Glino pa mora potem steptati tudi z nogami, da pvostane bolj prož- na in mehka, preden izdelke oblikuje pa pregnebe glino tu- di z rokami. Seveda mora iz- delke nato tudi žgatd. MUoš je p>ovedal, da žge svoje iz deike v peči, ki dosega tem- peraturo tudi do 950 stopinj Celzija in da porabi za do- sego te temperature tudi io štiri metre drv. Boljše iadel- ke Miloš dvakrat žge in jin nato še glazira s svinčeno glajenko in kremenčevim pe- skom, barvanim glaisuram pa dodaja še manganov in ko- baltov oksid. Pokazal mi je tudi prosto^r, kjer shranjuje končne izdelke in povem vam- da je ta prostor prava posla- 3tic.a za oči. Keramične vaze, majoike vseh vrst in oblik, posode za kislo mleko, kera- mični krcOTiki — same drob- ne gosF>odinjske poslastice. Res, vredno si je ogledati to lončarsko zbirko. In prijazmi Miloš vam ogleda prav goto- vo ne bo odrekel! DAMJANA STAMEJCIC SLG: Premiera v petek v petek, 4. aprila, bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje krstna uprizoritev KRALJA MATJAŽA, vesele zgodbe v treh dejanjih, ki jo je napisal pisatelj, dramatik, publicist, urednik in javni delavec Ferdo Kozak (1894—1957). Kome- dijo, ki so jo v celoti odkrili šele lani v Kozakovi zapuščini, je zrežiral Franci Križaj, dramaturg je bil Primož Kozak, sceno je zasnoval Niko Matul, kostume Melita Vovkova in Vera Pollakova, glasbeno je delo opremil Darijan Božič. Na fotografiji so Ljerka Belakova, Borut Alujevič in Jože Pristov. Foto: Viktor Berk 10. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| DRAMSKI KROŽEK DELA Na osnoviu šoii UuSan Jereb že nekaj let deliije dramski krožek. V ta kro žek se, vključuje vedno več pionirjev, ki imajo ve- selje do igranja. Krožek vodi Bronka Spom. V pe tek, 7. februarja so se predstavili gledalcem z ig- rico Sneguljčica. Za to javno predstavo se skriva mnogo truda in volje. Ig- ro so močno obogatili le- pi kostumi, ki so si jih sposodiU iz gledališča, in pa z glasbeno ilustracijo. Člane krožka sem obiska-- la na eni i2imed njihovih številnih vaj in se b njimi pogovorila o njihovem de- lu. Blanka Ulčnik obiskuje 7. b razred in je predsed nik krožka, Blanka, ravno v teh dneh ste se predstavUi t igrico Sneguljčica. Zanima me, ali tmate že v načrtu kak- šno novo delo? V načrtu imamo igrico Nalivno pero, ki predstav- lja življenje t* razredu, je precej dolga in ima mno- go vlog. Kje se nameravate s svojo Igro predstaviti? S to Igrico bomo obi- skali naše malčke v vzgoj- no varstvena ustanovi in v nekaterih delovnih orga- nizacijah. Samo Pokoren obiskuje 6. b raared. Za pripravo te igre ste potrebovali mnogo vaj. Za- nima me, kdaj in koliko- krat ste imeli vaje? V zadnjih dneh pred nastopom so bile vaje vsak dan zjutraj m ob treh popoldne. Vaje so trajale približno uro in pol. Skarlovnik Miljan, 7. a, je že star član tega krož- ka. Miljan, se morda spom- niš, v koliko igricah si že nastopil? Točnega števila ne vem, bilo pa jih je kar precej. Al'i sodeluješ še v kak- šnem drugem krožku? Seveda, sem član še ne- katerih drugih krožkov. Obiskujem reeitacijski krožek, 4. letnik harmo- nike v nižji glasbeni šoli v Konjicah in pa treniram orodno telovadbo. Vse te izvenšolske dejavnosti iz- popolnijo ves moj prosti čas. Lidija Kokot hodi v 6. b razred. Lidija, rada bi zvedela, zakaj si s« vključila v dramski krožek? V ta krožek sem se vključila 2a,to, ker čutim veselje do igranja. Poleg tega pa si taJko izpopol- njujem svoj prosta čas. Kako pa izbirate igral- ce za določene vloge? Ko dobdmo novo temo, najprej skupaj obravnava- mo vsebino in nato izbe- remo kandidate za vloge. Izberemo tistega, ki dani vlogi najbolj ustreza. Pogovarjala sem se sa- mo z nekaterimi član: dramskega krožka na os- novni šoli D. Jereb v Slo- venskih Konjicah. Mnogo jih je še, ki po svojih mo- čeh pomagajo pri obliko- vanju dela krožka. Pri na- daljnjem delu jim želimo še mnogo uspeha in volje. Upam, da se nam bodo kmalu predstavil: že z no- vim »Nalivno pero« in ta- ko izpolnili naša pričako vanj a. JOŽICA KOKOT, Vinogradna 13, Slov. Konjice LJUBO DOMA Domek vsi zelo cenimo, še posebej tisti, »d smo ga zgodaj zapustili m od- šli s trebuhom /sa kru- hom. Sedaj se radi vra- čamo domov, še posebno, dokler imamo starše, ki so nas postavili na svoje noge in spraviU do pokli- ca, da nam je danes bo- lje, kot je bilo njim. Zal, ' pa se tega vse premalo zavedamo, ker je sedaj kruh mehkejši in slajši. J02ICA KUHAR Vrhovo 17 Radeče DOLGOPRSTNEŽ Vaš časopis izhaja vsak četrtek in tudi jaz bt ga morala dobiti, saj sem naročena nanj. Pa ga ne. Toda ne obsojam vas in ne pismonoše, ampak člo- veka, ki z dolgo roko se- že ponj, preden ga uteg- nem sama vzeti. Tako se je že nekajkrat zgodilo. Primorana sem, da si ga potem kupim. Mislim, da je skrajno nesramno, da nekdo krade stvar, ki ven- dar ni draga! Celje B. P.. NA SEMINARJU v soboto zjutraj smo trije taborniki iz Kozjega odšh v Rogaško Slatino na taborniški seminar za Medvedke ln Čebelice, šli smo tja zato, da bi si na- brali znanja ter pomagali tovarišem v odredu. Na- mestili smo se v lepem hotelu, kjer smo tudi ime- li predavanja. Učili so nas, kako Je treba voditi sestanke, pripovedovali so nam tudi o tem, da si niso vsi ljudje enaki. Zna- nost pa, ki to proučuje, je psihologija, pa se nan} je imenitno zdelo, da smo na predavanju imeli psiho. logijo. Na seminarju smo bili taborniki iz Rogatca, Lesičnega, Rogaške Slati- ne in Kozjega. Kolikor je bilo domačinov, so Sli spat domov, nas pa so razdeliU po družinah, ki imajo same šolske otroke in smo se tako seznanili z njimi. Naučili smo se veliko novih pesmic, ki smo jih potem, ko smo se vračali v Kozje, vso p>ot prepevali. Zdaj bomo morali trdo prijeti za de- lo, saj smo na seminarju dobili mnogo koristnih n^,udil. MAJDA HARTL, Osnovna šola Kozje PRVI APRIL Bila je pomlad, copia in lepa in s sosedovo Marico sva se aamanili, da bova šli nabirat zvonč- ke. Učenje in posedanje ob knjigi naju ni prav nič mikalo. Sicer pa, saj jutri je vendar 1. april, dan laži. Po sklepanju naših modrih glav pa se ta dan v šoli ne bi smelo spraševati. Tako sva tisto popoldne pozabili na šo- lo in učenje in se brez skrbno potepali po bre govih Burkeljčevega hri- ba, stikali za ruševinami nekdanjega gradu, ki mu zob časa ni pustil, da bi se ohranil in tako ozna- njal svojo preteklost, še- le pod večer sva se s pesmico na ustih Ln do- bro voljo ter s šopsi deh- tečih zvončkov vrnili do- mov. Bilo je že oozno in tako nisem utegnila na- praviti drugega, kot na- pisati domačo nalogo, za učenje pa že ni bilo več časa. Drugi dan pa sem nepripravljena in prepri- čana, da ta dan res ne bodo spraševali, pohite- la v šolo. V učilmci je bilo vse živo. Prvo, kar sem zagledala, je bil ve- lik napis na tabli: Ker se danes 1. april praznu- je, se v šoli ne sprašuje! Vse, kar sem med sme- hom in šalami slišaia, se je vrtelo okrog 1. apri- la. Bili smo tako g.asni, da smo preslišali zvonec, ki je označil začetek po- uka. šele, ko je stopil v razred tovariš, ki je po- učeval zemljepis, smo se umirili. Njegov resni obraz ni obetal nič do- brega. Najprej je odprl dnevnik in napisal vanj, kaj bomo obravnavali, po- tem je mimogrede pogle- dal po razredu, ošinil na- pis na tabu in še 3 večjo resnostjo potegnil na plan redovalnico. Nam ie za- stal dih, saj to ni mogo- če, danes pa menda ja ne bo spraševal, se spo- gledujemo med seboj. Po- tem zaslišim svoje ime in priimek, torej gre za- res. Za menoj se pred tablo zvrsti še devet so- šolcev. Vsi se plaho ozi- ramo pK) razredu m išče- mo pomoči pri sošolcih, ki so nemo obsedeli in pričeli listati po zvezkih in knjigah, da bi nam pri- šepetavali. Čakali smo, kdaj bo tovariš zastavil prvo vprašanje. Toda vprašanja ni bilo. f-e ra- hel nasmeh je preletel njegovo lice in z vso re- snostjo je rekel: »Prvi april!« Nemo stojimo pred tablo -in ne more- mo verjeti, da je to le prvoaprilska šala. Potem nam tovariš namigne, naj vendar sedemo, oddahne- mo si in pohitimo vsak do svoje klopi, šele po- tem, ko že sedimo in se počutimo vami, si upamo nasmejati tovariševi šali. Justina Strgar, Marija Reka 4 ČREŠNJICE Stanujem kod Konji- ško goro v Crešnjicah. Kraj je precej oddaljen od glavne ceste. ICra- jevno skupnost imamo v Prankolovem. V kra- jevni skupnosti .vlaga- jo precej truda, da bi popravili vse slabe ce- ste in da bi nekatere vasi dobile nove. šola je bila pred leti dobro popravljena in dogra- jena, vendar so tukaj samo štirje razredi osnovne šole, otroci iz višjih razredov hodijo v šolo v Frankolovo. Mladina zapušča star- še in kmetije in odha- ja na delo v tovarne. Težave pa imamo z zdravniki. Naša zdrav- stvena postaja je v Vojniku. Moram pa reči, da je pri nas plodno delovanje. Mo- ram reči, da je pri nas kljub nekaterim teža- vam, lepo. Poleti pri- hajajo v naš predeliz- letniki, saj Je tukaj veliko vinogradov in iobrega vina. Naš kraj dobro i>o- znajo tudi nekateri partizani, saj so jim bližnji gozdovi nudiU savetje. Štefanija štante, Podgorje 24 Frankolovo ~ — — 30 OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Povezanost političnili aktivistov s sodelavci osvo- bodilne fronte Izrazit primer zvestega sodelovanja prebivalstva z aktivisti in borci osvobodilne fronte predstavlja pokoj- na Frančiška šebenik, betica in gostilničarka iz Do- la pri Gornjem gradu. Bila je vseskozi tudi zelo pri- ljubljena med ljudmi. Že od vsega začetka je kazala očiten odpor proti zasedbenim nemškim oblastem. Pohtični aktivisti so kmalu spoznali, da močno sovra- ži Nemce. Navezah so z njo stike in prejemali od nje najboljše informacije o žandarmerijskih in vojaških patruljah, o smereh njihovega gibanja, njihovi moči in podobno. Aktivistom je nudila zavetje in hrano. Se čudno, da je, vkljub kar preveč očitno pokazanemu odporu proti Nemcem, tako dolgo vzrdžala na svobodi. Toda 23. septembra 1942 jo je ix>licija aretirala in že 2. oktobra je bila ustreljena v Mariboru. V celjskih zaporih je vidno pokazala sovraštvo proti svojim mu- čiteljem, celo zasmehovala jih je. Zadržanje Šebeni- kove je bilo začuda uporno in junaško. Ko se seznanjamo z delovanjem šebenikove s pri- staši osvobodilne fronte, lahko prav lepo spoznamo niti in zveze, ki so jih tkaU in urejevali politični de- lavci. Te veze so bile nujno potrebna pomoč prvim partizanskim enotam, brez take pomoči ne bi bilo na- daljnjih uspehov. Ne v domačem kraju in ne drugod, saj je dobre zveze lahko vzdrževala le dobro stkana mreža zaupnikov. Takrat, ko je v začetku 1942 leta pripeljal Kolen- čev Albert preko Spehov manjšo skupino partizanov v okohco Dola, da bi se zadržaU nekaj dni na varnfem, so tudi šebenikovi vzeli v varstvo nekega borca. Šebe- nikovi Nadi, poročeni Zagožen, je poznano, da je nje- na mama pričela sodelovati potom Kolenčevih fantov za OF že v 1941 letu, povezave z aktivisti in partizani so pa postajale pogostejše od začetka 1942 naprej. Do njih je prišel, sicer redko, tudi Božo Mrav- Ijak, doma iz šoštanja, ki smo ga že in ga še bomo srečevali pri opisovanju dogodkov in stikov organiza- torjev osvobodilnega gibanja z njihovimi pristaši Si- rom Savinjske doline. Proti koncu 1&41 leta sta priha- jala, seveda na skrivaj, v Sebenikovo hišo Jože Leto- nja-Kmet in žmavc Ivan-Mermoljev, nekaj mesecev kasneje pa Albin Vipotnik-Strgar. Do povezave s temi aktivisti je prišlo istočasno, ko je žmavc Ivan, kasne- je partizan Mrazek, spletal stike med Letonjo, okrož- nim aktivistom in pristaši OV v Bočni. Letonja, Re- beršak Vih-Cuk in kasneje drugi aktivisti — ilegalci, so se tedaj jKjgosto, kot pri drugih zanesljivih hišah, zadrževali tudi pri Boltetovih, ki so v sorodstvu s šebenikovimi. V bližini šebenikove hiše v Dolu se nahaja Prod- nikova žaga. Niso bih redki primeri, ko se je gostil- ničarka ali njena hčerka nenadoma odmaknila s ka- kršnim koli že izgovorom od gostov. To so bili ta- krat najpogosteje vermani, ki so popivali ali igrali ping-pong v gostilniški sobi. Ce so šebenikove zagle- dale na oknu žage kamen, je to pomenilo, da ju akti- visti prosijo za. hrano ah da imajo kako sporočilo. S košem na rami — največkrat je to opravila sama šebenikova mama — je šla na dani znak na zvezo v bUžnji hrib. Na dogovorjenem mestu se je sestala s partizani, oddala hrano ali pa prevzela kakšno na- ročilo in pošto za druge sodelavce. Nazaj grede proti domu je nesla v gospodarsko poslopje krmo za praši- če. Takšne poti šebenikove mame so bile pogoste, včasih kar vsakodnevne, pa več dni zaporedoma. Seve- da, stiki so od časa do časa prenehali, ko so bili ak- tivisti v drugih krajih in se spet ponovili. O Frančiški šebenik je treba povedati, da je pri zaslišanju vse tajila. Toda, ko so Ji gestapovci pri zašli- Sevanju in mučenju v celjskem Starem piskru očitali, da Je nosila banditom hrano, je mimo odgovorila: »Nisem nosila banditom, temveč našim ljudem! Nek- do je moral prehraniti partizane, ko ste jih vi pregna- h.« Takšnih partizanskih hiš in mater ni bilo malo v naši domovini. Svojo poštenost, ponos in povezanost s prvimi borci proti okupatorju so morale prenekate- re drago poplačati, mnoge žal tudi s svojimi življenji. Med njimi Je bila Frančiška šebenik iz Dola, ki je bi- la ustreljena komaj deset dni po njeni aretaciji. Tega dne, 2. oktobra 1942, Je na dvorišču mariborskih za- porov padlo ix>d okupatorjevimi streh 126 mož in fantov in 17 žena in mladih deklet. Padla Je skupno, skoraj istočasno, v istih minutah kot mladi Jože Ko- leno in še drugi gornjegrajčani. Kako je bilo v Gornjem gradu v prvih tednih in mesecih nemške okupacije? Majhna, pet do šest članska skupina petokolonašev je na čelu z Viktorjem Kordonom, kot so dogodki poka- zali kasneje, že leta nazaj beležila kdo vse je narodno zaveden, kdo Je celo »srbofil« in kdo je mlačen. Kor- don Je takoj po prihodu Nemcev postal gornjegrajski župan, njegov sin pa najožji sodelavec gestapovcev. že kar v prvih tednih okupacije je policija aretira- la Franca Košenino, dr. Ervina Mejaka, Franca Boži- ča, dr. Janlca Raka, Draga Vrhovca in Franca Tratnika. Ruševine gornjegraške graščine, ki jo je okupator spremenil v vojaško postojanko. Posadka se je brez- upno branila in bila 1. avgusta 1944 premagana. Par- tizani so zaplenili veliko orožja in različnega vojaške- ga materiala. Slika je iz arhiva Muzeja revolucije v Celju. ftt. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 POT NA VLAK stopim iz hiše in vi- dim luč, ki se pribli- žuje. Malo počakam in vidim, da je soseda, ki je že precej v letih. Skupaj hitiva na vlak, saj imava isto pot. Veliko p>oti že pre- hodiva, ko prideva do stare, majeve brvi. Jaz grem naprej, Tilka, ta- ko je bilo moji sosedi namreč ime, pa za mano. Nenadoma za- slišim knk, obrnem se in zagledam Tilko v vodi. Za trenutek po- stojim še jaz brez sa- pe. Potem hitro vza- mem iz torbice bateri- jo, stopim v vodo še sama in pomagam Til- ki na suho. Ona odide domov, kajti zebe jo in vsa je mokra. Jaz pa tečem, tečem dalje, da mi ne uide vlak. Dragica Zgonc Žagaj 16, Ponikva Mi MLADI HOČEMO MIR Kaj je vojna? Kaj pome- ni . ubijanje, kaj pomeni v mukah umirati? Se in še bi si lahko zastavili vpra- šanj; nanje pa sd v popol- nosti ne bi mogli odgovo- riti. Saj tisti, ki te straho- te niso doživeli, ne vedo toliko, kakor tisti, ki so to doživeli. Tudi taki se najdejo, ki ne znajo sp^-J štovati ničesaj. Mi, mladi, nočemo vojn. Mi hočemo složno živeti. Nočemo brezsmiselnega klanja in pobijanja na ti- soče ljudi. Hočemo biti vsl složni, pomagati drug dru- gemu, ne pa ubijati drug drugega. Tega nočemo in tudj nikdar ne bomo ho- teu Nočemo biti sami. kot pika majhni, obko.jem miano nas pa bi švigalo krogle in bombe, medconi bi n-a s plašnimi oom. zrli v ta vrvež, kjer ne bd bih nikjer na varnem. Kaj se res ne da na tera svetu živeti brez vojn in sovraštva? Mi ml ali hoče mo mir . ..! MIRA PODGORŠEK Store 141 VISOKI JUBILEJ v '-ašem časopisu r&i- krat berem o zlatih pK)ro. kah. Petdeset let skupnih ž:vi,onj3 je kar lepa doba. Pri nas, v Virštajnu p-i imamo 'ubilanta, ki t>.>«r.i obhajala že 65-letnico skup>- nega življenja. Mislim, da le redka zakonci praznu- jejo tako visok jubilej. To sta 89-letni Martin in ne kaj let mlajša Ana Amon iz Virštajna, ki sta kljud visoki starosta še kar pri moči. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se kdaj vaš novinar oglasil pri njiju. Gotovo bosta znala pove- dati še veliko zanimivih stvari. ZOFKA ZIMŠEK Virštajn 48 KMEČKA ŽENA Večina kmečkih žena se že rodi aa kmetiji. Druži- na, pK>!je, živina, to ji >> nieni potem vseskozi Ijenje. Na pK>znajo letnega in ne porodniškega dopu- sta m tuli otroškega var st%a re Zvečer jih že utrujene pričaka še cel kup Oi.xavil v hiši. T )dd prav tako zado-^Vj- ne kot so to\iamiške de iav..';ne so tudi kmeč ke žen^ ko opravljajo svo- je df -Ci 2elim, da t-i Novi te.lnik še naprej posvečal '.aicsno skrb kmečkim ženam in jih vsako leto p>opeljal :ia Jaor&nskc morje. Mo.je! JELKA KOLSEK I^ubečna 57 POMOČ RK Pošiljko RK, ki je oila namenjena socialno ogro- ženim v Pte\orju, so si razdelili odborniki sami sebd in svojim sorodnikom 2>airadd takšne krivične d^ litve je prfcej siromašnih ostalo brez nujno potrebne pomoči. Prevorjand smo ogorčena nad takim n=ipf>- štenim odborom RK in zahtevamo, da javno izo- besijo sesiaam vseh, ki so to p>omoč dobili in kaj so dobili. Sprašujemo se^ za kaj tega seznama niso izo besili že prej. Kaj misli krajevna skupnost, ^^iiro- ma politične organizacij da takim grabežljiivcem ne stopijo na prste? Kje v Šentjur iu je kakšen organ, ki bi to početje lahko nad zoroval? P'-ipK>m!n1am, da je bila pošiljka namenjena potresnikom iz III. in IV. katego'-je AMALIJA VODEB Prevorj«? Odgovor: AU niste mor- da krivični? UČITELJ Z OŠ SVETINA Na osnovni šoh na Sve- tini smo imen do leta 1974/75 pc dva učitelja, letos pa je <"«tal samo še eden. Ta mora zdaj pK>uč^ vati št.ri rč^zrede dnevno, in sicer djop>oldne tretji in četrti razred popoldne pa prvi in di*u^i. Skrbe";^ mo ra za štiri razi-ode, se pr' pravljati na p>ouk in še za družino niora skrbeti. De- la torej več kot aovolj. Po neKa„^:.n šolah v me- stu p;i učitelji poučujSjD samo nekaj ur dnevno. Velika večmd SvetUi/;an.'>? se sprašuje, kako jsmore en sam človek cel dan po svetiti poučevanju na šo^ To je trad, ki se ga /j de- narjem ne da poplača.... PANIKA KOLAJl 8. a Doblatina 7, Sveu.na SKRB Skrb — že sama beseda je tako neprijetna za na- še uho, kaj šele za srce, če ga kaj teži. Takx) je bido tiste hude dna, ko je zbolel moj oče. Zbolel je, ko smo ga naj- bolj potrebovali. 2Jahrbi-na bolezen nam je dragega očeta iztrgala iz naš^a kroga. Ostali smo sama — mati in trije otroci. Žalost se je pritihotapila v naš dom. Nismo mu mogli po magati, kljub temu pa d')u- gujemo veliko hvaležnosti dr. Ruža Vreg, ki mu je veliko pomagala. Pomlad je purišla, sonce s svojimi žarki krasi polja in travnike. Našega očeta p>a nd več. Na njegovem grobu dogorevajo sveče v klic: »Ata, hvala ti za vse!« DAHINKA PERTIC Rogaška Slatina PERPETUUM MOBILE Ker je ravno na spore- du v celjskem gledališču delo Borivoja Wudlerja »Perpetuum mobile«, sem se nehote spomnil svoje- ga otroštva, ko se je v mojem rojstnem kraju veliko govorilo o »perpe- tuum mobile«. Ne mi- slim se pri tem dotikati ah ocenjevati Wudlerjeve- ga dela, ampak bi .e rad povedal, da sem se ob tej priliki spomnil moža ki smo mu v moji mla- dosti pravili »perpetuum mobile«. Bil je to neki Jcmet iz okolice Jurkloštra. Na vsak način je ho:;el na- praviti neko leseno kolo, katero bi se samo xl se- be vrtelo in p>oganjalo še druge stroje. Za te eks- perimente je porabil vse svoje premoženje,- tako da je končno ostal brez perp>etuum mobila in po- sestva, katerega je prej imel. Kot otrok se še spo- minjam, da je ta mož p)o- polnoma propade] m ta- val okrog, vrteč z "okami in govoreč »perpetuum mobile«. To leseno kolo so še dolgo po smrti te- ga moža kazati na njego- vem bivšem domu. Bilo je veliko leseno kolo z nekimi ~ železnimi krogla- mi obdano in se je res nekaj časa vrtelo, nazad- nje se je pa ustavilo, vr- telo se je pa izumitelju »perpetuum mobile«. Ulaga Avgust Lip>a 76 — Store V TRETJIČ GRE RADO Angeia Jdiadin iz Laž.iš pn Jrtimskjh Topjicah nam je posiala doigo pi- smo m pravi, da bo obu- pala, če njeno tretje pi- smo ne bo prišlo v časo- pis. Poleg tega pravi, da nam je p>oslala že ue vem koiiiko rešenih ugank, pa še niti enkrat ni biia iz- žrebana. No, potlej v kratkih orisih opiše tudi kraj. Lažiše, nekdanji Smi- klavž, so naselje na hri- bovitem kraju in nad skalnatim previsom. Pot iz Rimskih Toplic pelje preko teh visokih skal tu- di pK) stopnicah, ki pa so že tako razpadle, da je treba dobrih živcev, kdor se upa tam čez. Je pa iz Rimskih Toplic tudi ce- sta, seveda zelo slaba in kdo ve, kdo jo bo ure- dil. Pri cerkvi je Sola, ki je podružnica popolne šole v Rimskih Topli- cah. Ima dve učilnici za štiri razrede in pa oder, na katerem pr.3Svetno društvo prireja sv^oje ig- re ali pa otroci pripravi- jo kakšno proslavo. Glav- ni problem šole je voda in je menda edina šola v laški občini, ki nima vo- dovoda. Ta vodovod zdaj p.bčani delajo in bo pro- blem verjetno kmalu re- šen. Ljudje iz bUžnjlh in daljnih vasi pomagajO pri kopanju jarkov in rezer- voarja, prisp>evala p>a je nekaj sredstev tudi občin- ska skupščina za mate- rial. Ko bo to urejeno, bodo najbrž učitelji raje ostajali v naši vasi. Pri- dite si kdaj ogledat naš kraj. Tako pristavlja in dodaja kupon za nagrad- no igro. Pripis: Torej s pismom je bilo nekaj sreče, če- prav smo ga skrajšali. Pri nagradni igri pa je bilo sreče manj oziroma rav- no toliko, kolikor jo je bUo pri ugankah. Toda, poskusite še! Kdor vztra- ja, ima uipanje. STARA LIPA Gotovo mislite, la k>am pdsal o stari mogočni li- pi, ki rai^rostira svoje veje daleč naokrog. Ne. Pisal bom o naši vasici, ki ni tako daleč od Ce- lja in ne preveč v hri- bih, da bi si zaslužila tako žalostno usodo. Le- ži nad nekdanjo stolamo in sega vse do novega naselja Na Lipi pri Sto- rah. Vse do nedavnega smo tu živeli v mixu in slogi. Kmalu PK) vojni je va- sico zadela smola, ko so ji vzeli prelepK) sloven- sko ime in jo pripisali Storam. Ko pa se je za- čela železarna šinti, so nam vzeli še cesto. Na poti, ki pelje na Teharje", se nam zdaj zx>p>erstavlja nova tovarniška hala, pa moramo hoditi na čev most«. Pa smo tudi tu kmalu naleteli na te- žave. Nad novo 5olo in stolpnicami si gradijo štorski delavci privatne hiše in vsak hoče imeti tudi prijeten vrtiček. Par- cel ico si ogradi, fK>t pre- koplje, pa sp>et nimamo več kje hoditi. Sprašu- jemo se, kam naj se še obrnemo, saj nimamo druge povezave s sve- tom razen ceste, ki pelje iz vasi v Store. Tako ima- mo do šole in avtobusa več kot p>ol ure, namesto 10 minut, kolikor ^e bila pot dolga po bližnjici. Ko se je nedavno "^ega na zboru občanov sovaščan- ka oglasila za pot, je predstavnik krajevne sku- pnosti dejal, češ da mu je naš problem dobro znan, da pa bo itak tudi cesta, ki veže staro Lipo s Storami, v kratkem od- stranjena in bo treba naj- ti drugo rešitev. IVTorda bo rešitev helikopter, ki ga bo moral imeti vsak pismonoša, da bo lahko redno dostavljal čeke za davke. Zdolšek Marija, Store 160 ANTON NOVAČAN — storim smrt na fronti ali doma z zavezanimi očmi, krogla je krogla! — je dejal in se prežimo na- smehnil. Sem jim vsaj povedal, tem svinjam cesar, skim, kar jim gre! hudičem... In je pljunil daleč na nasprotno steno in si odpel bluzo pod vratom. Bil je mož visoke zbite postave, s ponosno levjo glavo, črnolas, kozičavega lica; Imel je krasne črne goste brke, oči pa modre, mirne in silne, kakbr jeklene. Zal, pozabil sem njegovo ime; imenu- jem ga pa danes Savinjčan, ker ga bomo še srečali. Kadar je govoril, je stresal srdito s svojo levjo grivo, smejal pa se je globoko iz prs, da je bobnelo. Kdo bi te streljal, zakaj bi te streljali? — je dejal Mikuž preplašen — E, vojska je in Srbi so blizu! — je odgovoril Savinjčan. Nekdo je zapel razposajeno, toda kakor pod zemljo: »Stoji, stoji tam Beligrad Za gradom teče rdeča kri. Da b' gnala mlinske kamne tri tri. .. tri. .. tri... — Kje pa si? — je vprašal Savinjčan. Pevec se je privlekel izpod ležišča in držal v pesti nekaj čikov, ki jih je nabral pod deskami Tudi ta je imel lepo vojaško obleko. Bil je »Kaiserjdger« in je ba- je pobegnil od bataljona, ki je bil namenjen v Ga- licijo. — Simulira blaznost... mi je dejal Mikuž tiho 'na uho. — He, Knez, kdo bo zmagal, ali Srbija, ali Avstrija? je vprašal vojaka. Vojak Knez ga je pogledal prekanjeno. Nasmehnil se je narahlo, toda porogljivo, in je zapel iznova, ne da bi odvrnil pogleda od Mikuža: Ne grem poprej domu. Ne grem poprej domu. Da kukovca zapela ne bo! — Na, Knez, cvebo! — ga je zaklical okrogolični mladenič in mu vrgel precejšnji čik v nastavljeno dlan. Knez se je mirno vsedel na deske in je delal iz čikov cigareto. — Tudi tega bodo ustrelili! — je šepnil Mikuž in čez -obraz mu je šinila huda skrb. Imel je veliki strah pred smrtjo in »streljanjem«. Koj prvi dan mi je pravil, kako grozno mora biti, ko čakaš na »kuglo« z zavezanimi očmi. Kaj si le človek misli v tistem trenutku? Ves Mikužev strah se je pretočil tudi v moje kosti in v domišljiji sem videl tudi sebe samega, kako stojim z zavezanimi očmi in čakam »kuglo«. Toda jaz sem upal, da me še danes ali jutri izpustijo, posebno ker je Mikuž vsak hip pri- čakoval »advokata«. — Tako okrog štirih, petih pride moj advokat. Naj- pozneje do šestih. Še nocoj bom doma.. . To bo moja žena vesela... Kaj pa sem jim storil da bi me zapira- li? Nič! Ko pa je nekdo pripomnil, da bo vojne v dveh mesecih konec in da bodo Rusi kakor tudi Srbi poraže- ni, se je Mikuž viharno vzdignil in zaklical: — Kdo? Rusi? Rusov ne bo nihče premagal. Rusi- ja je tako velika, da se tebi še sanjati ne more. Ru- sija ... Prenehal je, zakaj v vratih je nekaj zarožljalo. Vsi pogledamo in poslušamo. Res, nekdo je rožljal okrog ključavnice, toda počasi, kakor bi nas hotel mučiti z oklevanjem. — Advokat bo!, je zaklical Mikuž in jel natikati svoje čevlje, vesel, da pojde še nocoj domu. Vrata so končno zahreščala in na pragu je obstal mladi celjski advokat, neodločen, ali bi stopil naprej ali ne. Mikuž je trdno verjel, da mu je prišel označit svobodo in je zaklical advokatu: — Takoj sem gotov . . . Samo en čevelj še obu- jem... Oj, kako sem neroden... Advokat Kalan je napravil sladko lice in je nagnil glavo h Mikužu: — Sem posredoval pri poveljstvu. Vas izpustijo, čim dobijo ovadbo ... Ovadbe še ni... Ko bo ovad- ba ... Časopis? In je pomolil Mikužu neki nemški časopis in je odšel malih korakov droben in hiter kakor podlasica. — Ste videli! — je izgovoril Mikuž počasi besedo za besedo in nas vse po vrsti pogledal. Sedel je nazaj na ležišče, ves poražen in zlomljen, da ne more še danes domu. Legel je vznak in si pokrival lice z dlanmi. Solze pa so mu silile med prste in se plazile počasi po njegovih rokah. Vladala je popolna tišina, tako mučna in nadležna, da nam je bilo kakor veselo oznanjenje, ko je vojak Knez zapel s svojim norim glasom: Ne grem poprej domu. Da kukovca zapela ne bo. — Kako to poješ: Da kukovca zapela ne bo — ga je dregnil Savinjčan. Kaj to pomeni? — To pomeni, da ne bomo čuli kukovce, nikoli več... je odgovoril vojak Knez. Jaz je ne bom čul. Ti je ne boš čul, mi je ne bomo čuli... Si pa tudi kaj premislil, si se na srurt pripravil? Mariji Devici... Umolknil je, kajti zunaj je zaigrala godba cesar- sko himno. Resno, veličastno so se vlekli akordi te le- pe arije, zlorabljene za povzdigovanje cesarskih čustev v potlačenih narodih. Po godbi so se slišale komande oficirjev, rezko, odrezano, kratko. Nato ropotajoči ko- raki vojakov, velikd hrumečih korakov... — Maršbataljon odhaja, je spregovoril Savinjčan. S tem bi moral na fronto tudi jaz. V treh, štirih dneh bodo že cepali v Srbiji kakor muhe. Zopet je zaigrala godba; zdaj pa skočni, gugajoči Radeckijev marš. Nas vse je prevzela tiha, razmišljor joča žalost in molčali smo do večera. ŠEMPETER: NASTOP ZA ŠOLO Pred dnevi je kolektiv osnovne šole jz Šempetra s pomočjo de- lovnih organizacij Iz žalske občine in vseh nastopajočih pripravil posrečeno predstavo, ki si jo je ogledalo nad osemsto staršev in otrok. Predstavo so pripiravljl z namenom, da na ta način zberejo kar največ denarja, ki ga bodo uporabili za ureditev okolice in as- faltiranje ceste do šole. čeprav je krajevna skupnost že prispevala večji del potrebnega denarja, to namreč ni zadostovalo /.a poisritje vseh stroškov. Povedati velja, da so se vsi nastopajoči na tej predstavi — sku- pina Borisa Terglava, folklorna skupina iz Šempetra, humorist Pol- dek in učenci osnovne šole, odrekli vsakršnega plačila za svoj na- stop m tako pripomogli, da je bil izkupiček za ureditev okolice šo- le kar največji. Po prvih izračunih so uspeli na ta simpatičen način zbrati nekaj nad tri milijone stariti dinarjev. Vse tudi kaže, da bodo lahko z ureditvenimi deli pričeli še ta nie.sec. B. ST.IMEJCIC USPEH HRASTNIŠKIH PLESALCEV v soboto, 15. marca je bilo v Ljubljani v Pionirsk;'m domu re- pubiiško tekmovanje plesnih parov z osnovnih šol. if6 parov se je pomerilo v angleškem valčku, fok.strotu in polki. Najuspešnejši so bili plesni pari kulturnega društva Mladost osnovne šole Nil Rajko v llnistniku, ki so dosegli 1., 2. in 4. mesto. In kaj pravijo na šoli? PI.ESALCI: Pred nastopom smo imeli tremo, ko pa se je tek- movanje začelo, smo jo izgubili. Uspeh nas je spodbudil, da se bomo v plesu še izpopolnili, ^^iljučili se bomo v Itlub športnih plesov v Trbovljah. R.VDA REBERNIK, predsednica KD iVUadost: Plesne vaje na šoli smo organizirali že drugo leto. Vodi jih Peter Stant iz Ljub- ljane. Na zaključku smo izbrali najboljše pare, ki so nas uspešno zastopali v Ljubljani. Drugo leto bomo utieli začetni plesni tečaj že v 7. razredu, v 8. razredu pa nadaljevalnega. VALTER MOLJK, ravnatelj: Zavedamo se, da je organiziran ples zdrava rekreacija mladine, zato jih podpiramo. Ob zaključnem ples- ncipi venčku povabimo tudi starše. Lepo je videti 13, 14-letne hčer- ke ln sinove, ko se zavrtijo s svojimi starši. Mladim plesalcem želimo še mnogo športnih uspehov! -čl I. mesto: J<»ica Brečko in Uroš Rigler II. mesto: Sanja Logar ta VUi Greben IV. nii L;); Mr.rja.-.z Diiloh in Zlatko Mustač ® PODČETRTEK:. PRIDNI GASILCI Gasilsko društvo Podčetrtek je eno izmed najbolj delavnih v Obsotelju. To društvo bo letos, julija, proslavilo 90 let delovanja. V teh letih se je društvo spoprijemalo z raznimi teža- vami, predvsem s finančnimi. V zad- njem času pa je mnogo naredilo. V društvo je včlanilo veliko mladih ljudi in strokovnjakov. Društvo, ki sicer fi- nančnih sredstev nima, si pomaga z različnimi akcijami. Nabavih so si nov gasilski avto, opremo in nekaj parad- nih imiform. Kljub temu pa je velika želja vseh članov, da bi dobili nov ga- silski dom, saj obstoječi ni več pri- meren. Društvo tesno sodeluje z vsemi družbeno-političnimi organi-zacijami in s krajevno skupnostjo Podčetrtek. Počivavšek Jakob Podčetrtek št. 22 ^ CELJE: KRVODAJALSKA AKCIJA Program krvodajalskih akcrj so v zadnjem času izvajali predvsem v vr- stah mladine, in to v srednjih in stro- kovnih šolah. Vodstva šol, predstav- niki aktivov mladine Rdečega križa in aktivov Zveze socialistične mladine Slovenije so s polnim razumevanjem podprli to humano akcijo. Njihov trud je bil bogato poplačan. V EŠC se je krvodajalske akcije udeležilo 76 dija- kov, v gimnaziji Celje 141 dijakov in v Kmetijskem šolskem centru 14 učencev. Nekoliko je zatajil šolski cen- ter za blagovni promet — prišlo je le 5 krvodajalcev. Iz Gostinske šole pa ni bilo nobenega krvodajalca, ne iz vrst mladine in ne iz delovne skup- nosti predavateljskega zbora. Kljub vsemu pa je razveseljivo dejstvo, da je iz vrst mladih postalo 236 krvo- dajalcev. Te dni pa se je prav tako uspešno vključila v krvodajalsko akci'jo delov- na skupnost Opekarne Ljubečna in ob- čani tega terena. Kri je namreč da- rovalo 15 občanov. Občinska organizacija Rdečega kri- ža Celje se vsem organizatorjem, samo- upravnim organom in krvodajalcem iskreno zahvaljuje za darovano kri, s katero so pomagali reševati dragocena življenja naših soobčanov. @ KOZJE: 74 KRVODAJALCEV v Kozjem je bila v sredo,. 26. marca 1975, krvodajalska akcija, ki je zelo lepo uspela. Na odvzem krvi je po- šlo mnogo ljudi, vendar je nekaterim iz zdravstvenih razflogov niso vzeli. Vseh krvodajalcev je bilo 74, od teh več kot polovico prvič. Akcija je tra- jala od 7,15 do 14. ure in mnogo ljudi ni moglo priti prej, zato so jih takrat odklonili in jih vpisali za na- slednjo krvodajalsko akcijo. Največ- krat je dala kri Marija Turšič iz Pil- štanja ,(34-krat). Sledijo ji Ivan Bla- žič iz Kozjega (25-krat), Blažič Jo- landa iz Kozjega (21-krat), Valenčak Franc iz Kozjega (21-krat), Devetak Jože iz Podsrede (17-krat), Poljšak Ivanka z Buč (l&4crat), šturman Fa- nika iz Kozjega (13-krat) in še drugi. Pri krvo<^jalskih akcijah je sode- lovalo vse zdravstveno osebje iz Koz- jega. Zdravnica dr. Ruža Vregova je povedala, da je bdlo na odvzemu ve- selo vzdušje in da niso imeli nobenih problemov in težav. JOŽICA KRESNIK KOZJE 127 63260 KOZJE # JURKLOŠTER: INVALIDI PROSLAVILI Društvo invalidov Laško je prire- dilo v počastitev mednarodnega dne invalidov eno od svojih proslav tudi v Jurkloštru. To je bila prva tovrstna proslava v tem kraju. V kulturnem programu so sodelovali: ansambel EXODUS s pevci iz Dola pri Hrast- niku, trio JERNEJŠEK iz Sedraža ter mladinski aktiv iz Sedraža z zabav- nim programom in napovedovalcem Cvetkom Gerčarjem. Govor o pomenu dneva invalidov je imea predsednik društva invaUdov Laško Franc žgaj- ner, ki je orisal ix>men invalidske organizacije in njeno družbeno vlogo v prizadevanjih za nesebično pomoč in podporo pn uresničevanju pravice invalidnih oseb do usposabljanja, de la m zaposlitve ter varstva. V tem pomenu in pod tem gesdom »NE IZO- LACIJA, TEMVEČ VKLJUČEVANJE« se praznuje tudi letošnji dan mva- lidov. Prireditev v Jurkloštru je proti vsem pričakovanjem zelo dobro uspela. Po- leg invalidov so se proslave udeležili tudi številni drugi občani ter mladina, kakor tudi predstavniki krajevnega družbeno političnega življenja. Vsa pri- sotni, posebno pa invalidi, ki jim je bila prireditev namenjena, so fciili vsaj nekaj trenutkov veselo nasmejana in dobro razpoloženi. Ob tem, za njih posebnem doživetju so jim bile nji- hove misli vsaj za krajši čas odmak- njene od tegob juitrišnjega dne. Vsem, ki so kakor koh pripomogli k realizaciji tega programa, posebno pa organizatorju DI Laško in vsem nastopajočim, se iskreno zahvaljujemo. POVERJENIŠTVO Dl JURKLOŠTER ^ breze: TRIJE PROBLEMI Breze so hribovit kraj nad Laškim, ki 'ga sestavlja več manjšiti, med se- boj dokaj oddaljenih zaselkov in- kme- tij. Po številu prebivalcev je ta kia- jeraa skupnost majhna, ima pa veliko problemov, ki bi jih bilo potrebno kar najhitreje rešiti. Glavni problem tega kraja je prav- zaprav popolna nepovezanost z večji- mi kraji v dolini. Potrebna je tare j ces-ta in redni avtobus za prevoz de- lavcev, ki so zaposleni v Šentjurju in v Štorah. Cesto od Osredka do Brez so v lanskem letu ob pomoči nekaterih delovnih organizacij ter z lastnimi sredstvi in delom krajani uredili in usposobili sami. Obljubljeni avtobus pa je ostal še naprej samo Iluzija. Drugi, tudi zelo pereč problem, je oddaljenost nekaterih zaselkov od šole v Brezah. Otrokom, ki prihajajo v šolo iz teh krajev, bi morali nuditi varen prevoz v šolo in nazaj, saj mo- rajo mnogi prehoditi vsak dan dve uri dolgo pot v vsako smer. šola bi prevoz zagotovila, če bi bila urejena cesta, ki vodi iz Brez do Trobnega dola. Tu pa se. spet vse zatakne. Končno naj omenim tudi to, da v kraju ni niti primerne trgovine, ki bi prebivalcem nudila najpotrebnejše. Ljudje imajo velike težave s preskrbo osnovnih stvari, ki so potrebne za življenje. Nujno je, da bi končno do- bih sodobnejšo in bolje založeno trgo- vino. Ti problemi pozabijo še celo vrsto drugih težav, ki jih zaenlcrat ne kaže omenjati. Dejstvo je, da je treba ob njih razmisliti in končno kreniti z mrtve točke. Občani na sestankih SZDL in zborih krajevne skupnosti te probleme vedno znova premievajo. Vsem "je jasno, da je potrebna hitra in usklajena družbena akcija. V na- sprotnem primeru ne bo več čudno, če bodo učitelji še naprej odhajali z Brez in če bedo mladi še naprej I zapuščali svoje domove, ker je v do- lini drugačno, boljše življenje. JOŽICA VENGUST ŠMARTNO ( Od letečega uredništva šmartnem ob Dreti je osb še veliko drobnih zapisov, ne obrobnih, marveč prav ko pomembnih. Tako tudi prosvetnem diruštvu. Njego dejavnost je zamrla, društ je le še na papirju. Teže aa njegovo oživitev je več. i cer pa je njegova akti\'n( nie<^ drugim odvisna tuda prostorov, dvorane. Oči obračajo v gasilski dom. jo proator. Toda zanemarj< Nekateri v vasi pravijo, bi problem lahko rešiU, bi dom oziroma dvorano ajf^m dobilo v upravljal prosvetno društvo. Tak je predlog. Morda pa je FERRALIT PRAZNUJE Praznik Ferralita Žalec, ' april, bo delovni kolektiv s^ čano praznoval 19. aprila zv čer v dvorani KK Hmezj z ježkom v kino Saj ste že slišali za kov klub, kajne? M mo, da že veste za t dinsko varčevanje pri GOBANKl, zato ni trebno o varčevanju drobno govoriti. Tako I snaša pridni ježek j« hruške, da bo imel naloge za hude čase, B viagajo otroci svoje 1 hranke in jih mečejo hranilnik, ki ima oW ježka. No, ker je takib rok že veliko, najmanj malo četico, so se zW v Ježkovem klubu. Po* ti član Ježkovega kM pa ni tako lahko. Vloi moraš najmanj 400 di® jev, za to pa potem d<' štiri značke različnih ^ — modre, zelene, rde^ l^ele. Vsak član kluba ' bi tudi izkaznico, ki 1 trjuje, da je vlaga član Ježkovega kluba. ježkovo vabilo Ker je Ježkov klub f JUGOBANKI že ustalj«" 01 \ druga rešitev? Mogoče [ dogovoru med obema [zacijama? Ce ljudje ho- :lahko marsikaj napra- ;amo sporazumeti se je Eino pa je na dlani: }v dvorane bi prav go- igodno vplivala na vse. koncu — potem bi riu Dvon, češ ne moremo ker nii dvorane, odipa- 0 bi seveda veljalo za 5ato dvorano v ga.sil- domu bo treba ured:iri samo zaradi dejavno- jsvetnega društva, tudi lalje. V vasi je vse i^e-i , kjer sta zaposlena oba Zato ni naključje, Ca je varsi vo otrok problem, k) doo-va vse večji obseg. V Smarrnem ob Dreta pa so žen- ske, aiatere, k; bi sprejele v varstvo oLrcke. Imajo pa en pogoj — da bi bile za to aelo tudi zavarovane. Da bi uživale vse ugodnosti redno zap."t,=iemh. Na vsak načdn ak "ualno vprašanje. V šmartnem ob Dreti bo- do med di-ugim morali uredi- lo še nekaj Tako jih čaka tud. primerna ureditev mrli- ške vežice in ne nazadnje mrliškega vozička. Zaenkrait pri pogrebih uporabljajo ga- silskega Toda dolgo tako ne bo š o. Dobiti bodo morali svojegs posebnega. MB Podelili bodo osem nj in nagrade za de- dvajsetletno delo v fu. Povedali bodo kdo boljši učenci ter pode- edalje in diplome ob Sku Ferralitovih šport- er. je v navadi, bo .jiibile- Ijetja sledilo zabava z »Dobrimi znanci« in Marjano Deržaj Naj omenimo še to, da bo Ferralit v maju organizator tradicionalnega »Peteroboja 75«, športnih iger, s sodelo- vanjem Železarne Jesenice, Save Kranj. Steklarne Hrast- nik. Donita Medvode in seve da Ferralita lika mladinskega varče- nja in ima že svojo tra- tijo, cel kup prijateljev, edvsem pa združuje ot- ke vseh starosti, se je fetvo . JUGOBANKE s ^imi ekspoziturami, ki I imajo po vsej Slove ii, odločilo, da jih nji- y simbol — Ježek pope- ^ za pridno varčevanje kino. Kino predstave ifc za člane Ježkovega trajale vse leto. Zato, da SI bodo člani ®covega kluba lahko l^ali kino predstave, bodo morali pn JU- »Banki vložiti soo di- in tako bodo lah- ' dobili NAGRADNO IZ- ^NICO, ki bo veljala ® leto kot vstopnica za predstave Večinoma prikazovali f.lme v dopoldne. Zakaj? Člani Ježkovega klu- .je tudi nekaj tako ^■Jhnih članov, da si bo- ! lahko ogledali filmsko ^tavo v spremstvu ^v. Za njih bo vstop ^ tn če priznamo ali ' ^ajo tudi nekaj za- da je njihov naj- začel varčevati. Po- so le dali oni, tra- ^iJo varčevanja pa bo- ^i^aljevali nasledniki, j z ježkom v kino in kako? Lahko vam našteje mo filme, ki si jih boste ogledali, če boste pridno varčevali in postali imetr nik NAGRADNE IZKAZ- NICE, ki jo dobite kot član Ježkovega kluba pri JUGOBANKI v Celju. Ježek bo svoje klubske tovariše prv č p>op>eljal v kino, in sicer na filmsko predstavo MOJ PRIJA- TELJ BEN. Zavrteli jo bodo 12. aprila ob deseti uri dopoldan v kinodvora- nd Dom v Celju. Naštej- mo še ostale kino pred- stave, kjer bo imel svoje prste vmes JEŽKOV KLUB IN JUGOBANKA! 24. maja bodo na vrsti Tarzanove borbe za živ- ljenje. 23. avgusta bodo zavrte li film Klic divjine, 27. septembra bo Ježko- va predstava s filmom Daktari, 22. oktotora bodo zavrte- li film Malo čudo vel:ke narave, ki bo izjemoma popoldan ob 14. uri, 20. decembra bo na vr- sti film Skozi pustinje in puščave, prvi del. 27. decembra film Skozi pust'nis in puščave, dru- gi del, oba pa se bcsta zvrstila v dopoldanskem času. Filmi, ki so jih pripra vili za člane Ježkovega kluba v ekspozituri Jugo- banke v Celju so izvrstni in izbrani z okusom. Cla^ nom ne bo to samo na- grada za varčevanje, bo nekaj več, kar bodo pri- dobili zraven, ker ne sme- mo pozabiti na vzgojni pomen filmov, ki bodo predvajani. izleti z ježkom Ježek pa svojih članov ne bo peljal samo v kino, ne bo jih opremljal s pasom, kje je njegov em- blem, pač pa bo mlade varčevalce popeljal tudi na izlet. Kako je že tista zadeva s pasom, ki je le- pe barve in ima bogato zlato oznako z Ježkovo sliko namesto kovinske za- ponke? Do takšnega pasu se do koplje vsak, ki ima pri JUGOBANKI vloženih 800 dnarjev. Postane lastnik pasu z emblemom Ježko- vega kluba. Kdor pa ima vloženih 1000 dinarjev pa prihaja v poštev aa žre banje fotoaparata. In še na nekaj se ježek pripravlja. Čeprav o tem še razmišlja, lahko že iz- damo nekaj skrivnosti v zvezi s tem. Svoje člane bo popeljal na izlet in si- cer prvo soboito v šol- skem letu 1975/76. Kraj še ni znan, o tem ježek še razmišlja, ker išče pri- meren kraj, da se katere- mu članu ne bo kaj zgodi- lo. Vsi interesenti pa se naj že prijavijo v ekspo- zituri Jugobanke v Celju, da bodo vedeli koliko av- tobusov bodo potrebovali. Do jeseni pa se bo ježek primeren kraj že izmislil, povabimo pa tudi vas, dra ge pionirke in pionirji, da pomagate razmišlja.tj z ježkom in tudi predla^ gate lahko. Velja? Pa še to, ježek ima s tovrstnimi izleti že izkušnje, saj je vel ko otrok že popveljai na izlet v Postojno, Mu- ljavo in Vrhniko. To pove mo zato, da ne bi bil! morebitni starši otrok, ki so ali pa bodo postali čla- ni Ježkovega kluba, kaj preveč zaskrbljeni. Vse otroke je ježek zdrave, a nasmejane pripeljal do- mov. Pa tudi štajerske bo, verjemite! PARKIRNE URE f ^^ ^^ ^ f ^^ ^^ ^^ £ Kakšen križ je v našem ljubem Celju s parkirišči, vsi avtomobihsti prav dobro vemo. Vsaj v tem po- gledu Celje že močno spominja na velemesto, po ka- terem je treba dolgo, dolgo krožiti, preden najdeš ti- sta dva kvadratna metra, kamor nato stisneš svoj avto. Nekako pred dvemi leti so nas še na tistih red- kih mestih v Celju, kjer smo svoje dni le lahko par- kirali, razveselili z novo pogruntavščino — parkirnimi urami, ki za dinar urno merijo čas, ko smeš tam parkirati. O tem, ali te ure merijo čas po ustavi ali proti njej, ne mislim razmišljati. Kako je s tem, so pred časom že ugotovili v drugem slovenskem tedniku, kjer so nas opozorili, da za tista dva kvadratna metra plačujemo dvakrat — s cestnino vsako leto in še s tem, da pitamo parkirne ure. Tudi o tem ne bom pi- sal, ali bi ^ enaki logiki lahko z občinskim odlokom postavili na mostovih mitnice . . . Raje bom opisal konkreten primer, ki se mi je pripetil. Lepega dne sem po dolgem iskanju le našel luknjo med dolgo kačo parkiranih vozil in vanjo brž stisnil svoje vozilo. Čeprav se mi Je to upiralo, sem nakrmil tudi parkirno uro. In nato odšel na malico. Vrnil sem se čez tri četrt ure in seveda opazil, da je, kot je to že v navadi, parkirna ura urno odmerila ti- sto uro. V dobre tri četrt ure je že sprožila mehani- zem z osovraženim znakom — parkiranje prepovedano — če ne vržeš v uro nove krme, se ve. Cez nekaj dni je priromalo domov pisemce, ki me opozarja, da je »bilo po delavcih podjetja Javne na- prave Celje ugotovljeno«, da nisem uporabil parkirne ure in sem s tem prekršil odlok ta in ta občinske skupščine. Zato da moram plačati kazen. T\idi o tem ne mislim razmišljati, ali res moram plačati kazen. Saj p>arkime ure pač merijo čas — hitro ga merijo. Delavci podjetja Javne naprave Celje so p>ač ugotovili, da sem parkiral, ne da bi »krmil« uro. Kaj drugega ostaja, kot plačati kazen. No, to. pa ni tako preprosto. Bolj kot berem pla- čilni nalog številka 122/2, manj mi je ja.sno, kako naj plačam za svoj greh, ki mi ga je odmerila hitra in točna ura. Rok osmih dni se izteka, pritoževati na odmerjeno kazen se mi ne ljubi, nikjer pa ne piše. kako in komu naj poravnam za svoj greh. Kot da tudi delavci Ja-vnih naprav Celje in skupščina občine ne jemljejo svojih ukrepov dovolj resno in ne priča- kuieio, da bom za svoj greh plačal. Prav tako kot ne unoštevajo dejstva, da ima ura šestdeset in ne petinštirideset minut. BRANKO STAMEJCIC Naše lepo mesto ob Savinji slavi širom po ut)movi- ^ni in tudi zunaj naših rneja, kot mesto z bogato pin'- sko tradicijo Verjetno ni treba posebej govoriti o celj skem Komornem mtjškem zboru, mešanem zboru »France Prešeren« in seveda Mladinskem me.^anem zboru Gimnazije Celje, ki so se s svojimi uspehi dvig- nili na sam vrh jugoslovanske zborovske glasbe ter tudi v tujini z izjemnimi uspehi častno zastopali naše mesto in domovino. Poleg tega' ima Celje sloves, koi dober organizator Mladinskega pevskega festivala. Da- našnja mala anketa je namenjena Mladinskemu meša- nemu zboru celjske gimnazije, ki praznuje letos 3()-let- nico obstoja. Verjetno tudi gimnazijci, ki danes pujo v tem zboru, pod vodstvom prof. Cirila Vrtačnika, ne vedo za vse uspehe svojih predhodnikov, ki so vsa leta peli pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Vedo to, da pojo v zboru z zelo bogato tradicijo in da ne smejo razočarati. Bojana Veber, dijaki nja 3. b, Ginmazija (Je Ije: 30 let zbora je težko pojmovati, saj pojem v zboru le dve leti. Seie ob obletnici se govori o pre teklosti zbora, zato se nam ob razmišljanju o tradiciji našega zbora do- zdeva, da smo več /redni Obletnico svečano onča- kujemo, seveda z malo treme in v upanju, da ne bomo razočarali. Mojca Kolenik, iijaki nja 1. c. Gimnazija Ce Ije: V zboru pojem šele prvo leto, vendar ne je petje in sploh zbor kot kolektiv tako pritegnil, da bi težko nehala. Trenutke praznovanja naše obletni- ce pričakujem z aavduše- njem in upanjem, da bi jo čim veličastneje pro- slavili. Izredno veliko bi m; tudi pomenilo, da bi na letošnjem MPF v Ce- lju obdržali lansko leto osvojeno mesto, kar od nas verjetno vsi oričaku jejo. Borica Lončar, lijaki nja 3. d. Gimnazija Ce- lje; Čeprav sem že v tret- jem letniku, sem šele le- tos postala članica ^ibo ra, kar mi je ^elo žal, saj se v tej sredini po- čutim enkratno, to ♦ pa predvsem zato, ker le to lep kolektiv, profesor, ki razume mlade, in -eveda zato, ker zelo rada po- jem. želim, da oi tudi generacije za nami lah- ko bile ponosne oa na^.. kot smo mi na naše pred- hodnike. Drago Zorko, 4. a, Gi- mnazija Celje: V 7,boru pojem 4. leto, kar s,: šte- jem v veliko časr, saj smo v tem času aosegii lep>e uspohe. Na .necina- rodnem tekmovanju v Belgiji smo namreč o-svo- jili zlato plaketo. Venaar pa je letos pred nami iz- jemna odgovornost. S tem mislim na koncerte ob naši obletnici in pa Mladinski p>evski festival v Celju, kjer domačini od nas veliko pričakuje- jo. Stanka Kač, i. o, so- listka zbora: Mishm, da nas tradicija zbora in us- pehi, ki jih je zbor dose- gel, še bolj obvezujejo, da ne bomo razv)čarali publike in našega profe- sorja. Čeprav veliko vadi- mo, tudi ob sobotah in nedeljah in porabimo za to mnogo prostega časa, se nam to ne zdi veliko za vse, kar je lepega m prijetnega, če si član ta- kega zbora. Janja Sopar, 1. c. Gim- nazija Celje: želim, da bi tudi moja generacija pri- spevala svoj delež k tra- diciji tega zbora, (COt so to prejšnje, pa čeprav bi me to stalo še več pro- stih sobot in nedelj. Pra- vega bistva naše ob- letnice se pravzaprav niti ne zavedamo, mislim pa. da je to za nas odgovor- n0"St, predvsem pa naše- ga dirigenta, prof. Cirila Vrtačnika. kajti or-^z nje- ga si naših uspehov ne morem zamišljati. R. V. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| SLIVNIŠKA KOKOŠJA FARMA __Kokošja farma v Slivnici pri Celju je najmodernejša med tovrstnimi farmami po SlovenijMn je hkrati edini obrat v tem kraju, ki zaposluje nekaj ljudi s tega kraja in okolice. Že dve leti uspešno vodi farmo Alojz Recko. — Koliko kokošd nesnic taiate in kolikšna je letna proizvodnja jajc? »Naj za uvod povem, da je bil prvi del kokošje farme, ki je sedaj precej obsežna, zgrajena leta 1969 iz hleva za goveje pitance. Novi, ze- lo moderniziran del pa nam je gradila italijanska firma Pacco. Na farmi imamo 50.000 kokoši nesnic In zna- ša letna proizvodnja jajc okrog 12,5 milijona.«. — Kako pa je z delavci? Koliko ljudi zaposluje obrat? »Ker je farma popolnoma avtomatizirana, imamo zapo- Blenih minimalno število lju- di — samo 12 in traktorista«. — Kako pa je s tržiščem? »Imamo nekaj stalnih odje- malcev, sicer p>a največ jajc prodamo na Gorenjsko in Ži- tu Ljubljana. Pričakujemo, da se nam bo končno odprlo tu- di bližnje domače tržišče v celjski regiji pri Kmetijskem kombinatu Žalec. Merxu in pri Mleku Celje, sedaj v glav- nem uvažajo jajca iz Make- donije. Mi pa smo najmanj jajc prodali v celjski regiji. — Ali je temu krivo morda nerazumevanje odjemalcev jajc v celjski regiji? »Morda. Morda je do tega prišlo zato, ker npr. Mleko Celje dobi kot posrednik iz Makedonije cenejša jajca, po- trošnik pa potem plača isto ceno, kakor bi plačal tudi za naša jajca, samo s to razliko, da bi bila zaradi bližine kra- ja mnogo bolj sveža. Toda pričakujemo, da se bo s podpisom samoupravne- ga sporazuma o združitvi tr- govin, tržišče v celjski re- giji le odprlo tudi nam. Z našo proizvodnjo jajc bi lah- ko pokrili celoten celjski ba- zen. — Kaj pa če se pripeti, da vseh jajc ne morete pro- dati, morda zaradi zasičeno- sti tržišča? »Ker je tako hitro pokvar- jena roba, je treba poskrbe- ti za čimprejšnjo predelavo jajc v jajčni pr^, ki pa ga je prav tako težko prodati. Razen tega pa je bilo veliko jajčnega prahu tudi uvožene- ga, tako da je tržišče zasiče- no tudi s tem artiklom. — Kakšna jajca nesejo va- še kokoši in v koliko klas jih potem sortirate? »Sprva smo imeli proizvod- njo belih jajc, ki pa tudi ni- so šla najbolje v promet prav zaradi barve lupine, čeprav se vsebina ne razlikuje od vsebine rjavih jajc. No, kljub temu smo se morali prilago- diti tržišču in smo zamenja- li pasmo kokoši. Tako smo zadovoljili potrebe tržišča po rjavih jajcih. Jajca sortira poseben stroj E)0 njihovi teži v 7 klas. — Imate kljub modemi far mi v načrtu še kakšne izpo polnitve ali izboljšave? »Zgradili bomo sušilnico z kurji gnoj. ki služi predelaj kot dodatek krmi za govej( pitance. Ta obrat bi rad spravili v pogon že do letoi nije jeseni. M. P Alojz Recko vprašajte — odgovarjamo VSE V REDU, ČE... v Novem tedniku od 27. marca 1975 je Tone Tavčar objavil fotografijo pod katero je sledeče besedilo: »Kljub temu, da ponekod v vinogradih spomladansko kop, ki je najtežja, opuščajo, ker škropijo proti zeli, ponekod še kopljejo, kar nam zgovorno priča tale po- snetek. Ko je bila kop opravljena, so škropili proti plevelu. Takoj zatem se je začelo deževno obdobje. Pri- zadete zanima, če bo deževje razničilo škropivo in če bodo morali škropiti še enkrat.« ODGOVOR: Ce so vinogradniki izvršili škropljenje pravilno in izbrali pravo škropivo, jim zaradi obilice dežja ne bo potrebno ponovno škropiti. Nasprotno, imeli bodo zelo dober uspeh. Vsi talni herbicidi (caragard, gesaprim, radazin, ge- satop in podobni) zahtevajo, da je po tretiran.ju dovolj vlažna zemlja. Le na ta način bo učinek herbicidno zadovoljiv. Ce pa nastopi po škropljenju sušno ob- dobje je učinek slabši ali pa povsem izostane. Ing. FRANC SATLER DIPL ING. A. GORICAN KAKO KRMITI - CENEJE Cilj vsakega rejca je, — čim cenejša prireja mesa in mleka. Tak cilj pa zahteva določene na- pore in tudi pogoje, ki jih je potrebno v proiz- vodnji upoštevati. Za us- pešnost reje je potrebno poznati nekaj osnovnih stvari, ki lahko zelo vpli- vajo na rezultate tako v pozitivnem kot v negativ- nem smislu. Prvo je proizvodna ži- val sama, ki je lahko zelo različnih genetskih kvali- tet ali kot pravimo bolj po domače — kakšne pri- rojene lastnosti ima. živa- li, ki niso mlečnega tipa, z nobeno krmo ne bomo prisilili, da bi dala od se- be to, kar pričakujemo na podlagi pokrmljenega obroka, ker tega pač ni- so sposobne Tudi za do- bro prirejo mesa je po- trebna dobra sposobnost za izkoriščanje krme in tip živali. Iz izkušenj ve- mo, da nekatere živali ne »premaknemo« nikamor, pa čeprav ji zbašemo v jasli vse najboljše. Torej slaba žival in do- bra krma ekonomsko ni- kakor ne opravičujeta so- delovanja. Prav tako pa tudi obratno ne gre. Ko govorimo o kvalitetni os- novni krmi, moramo ime- ti pred očmi tisto v kr- mi, kar daje živalim ener- gijo, nam pa pričakovani proizvod. Najvažnejše so tu pre- bavljive beljakovine, iz katerih žival naredi meso in mleko in katere ni mo- goče z ničimer zamenjati. Zato so tudi tako čislane in seveda drage — pred- vsem beljakovine v moč- nih krmilih, bodisi da so rastlinskega ah pa žival- skega izvora. Kvalitetna krma odteh- ta lahko lep kupček dra- gih močnih krmil, ki jih pa ravno ob slabi kvalite- ti osnovne krme ne dobi- mo nazaj v obliki proiz- voda, to je v mleku ali mesu, temveč jih žival ve- činoma porabi za svoje vzdrževanje in življenjske funkcije, kar ji primanj- kuje v slabem osnovnem obroku. Na primer: 500 kg težka krava po- rabi za svoje vzdrževanje telesa, oziroma zato, da živi, SOdkg preb. belja- Slovenija ima najugod- nejše pogoje za pridobi- vanje voluminozne krme. Razlike v ceni škrobnih enot voluminozne krme ter škrobnih enot močnih krmil, so pri nas vedno večje kot v ostalih delih Jugoslavije. Zaradi tega bo reja do te stopnje, ki jo lahko dosežemo z vo- luminozne krmo, mnogo cenejša kot pa intenzivno krmljenje z obilnim dele- žem koncentratov v krm- nem obroku. Brez močnih krmil ob kvalitetni voluminozni kr- mi je možno doseči oko- li 90 dkg pnrasta pri pi- tancih oziroma okrog .3500 litrov mleka v laktaciji pri molznicah. Start na večje količine mleka 5000 ali celo 60001 v laktaciji pa je izvedljiv še z moč- nimi krmili. Nepogrešljivi so tudi starterji za zrejo telet ter koncentrati pri ovimljanju in po telitvi. Drugače pa bo močna krmila v gove- doreji potrebno vse bolj gospodarno uporabljati. Paša (kjer je možna). kovin in 300 dkg škrob- nih enot iz obroka in še pol^ tega za vsak li- ter proizvedenega mleka zahteva 5 dkg preb. belja- kovin ter 25 dkg škrobnih enot. Za primerjavo naj o kvaliteti krme in pravkar navedenimi potrebami ži- vali, povedo sledeče šte- vilke: prevetrovanje sena, silaž- na koruza in setev trav- no-deteljnih mešanic so glavne izhodiščne točke za pridobivanje kvalitetne os- novne krme, rejo večjega števila živine na isti po- vršini ter pocenitev krm- nih obrokov in s tem tu- di znižanja polne lastne cene mleka in mesa. Seveda pa pri vsem tem ne smemo pozabiti na najosnovnejše — na za- dostno gnojenje travni- ških in pašniških površin ter njiv, kjer pridelujemo krmo. Nič manj važno pa tudi ni vprašanje zdravja in zdravstvene kontrole živa- li. Predvsem visokopro- duktivne živali so bolj ob. čutljive m dovzetne za razne bolezni, zato mora- jo biti redno veterinarsko kontrolirane Ob vseh naštetih pogo- jih in takšnem načinu krmljenja, ki omogoča do. bro izkoriščanje dedne zmogljivosti krav, bo pri- reja gospodama in po- ceni. (Nadaljevanje sledi) §t. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — 15. stran Leto 1945 je leto roj- stva Gradisa, ko se je več manjših in srednjih gradbenih podjetij zdru- žilo v enotno organizaci- jo, iz katerre je po tride- setih letih nastala ena najmočnejših gradbenih organizacij pri nas. Po ospešuo dokončani obnovi je Gradiš v prvem petletnem gospodarskem načrtu uspešno gradil v Sloveniji in drugih repu- blikah temeljne objekte kapitalne izgradnje — Li- tostroj, Tovarna glinice In aluminija v Kidriče- vem, TAM, Mariborobjek- ti v železarnah na Ravnah in Jesenicah, koksaraa v Zenici itd. Sledila je gradnja ob- jektov za lahko industri- jo, kmetijstvo, stanovanj- ska gradnja in objekti družbenega standarda. Pomembno je co, da je vzporedno z vse večjimi zahtevami gradbene deja- vnosti rasla in se .^popol- njevala tudi notranja or- ganizacija podjetja. Usta- navljanje vrste pomožnih obratov v Sloveniji je omogočilo nemoteno delo gradbene operative, izre- den pK>men pa je imelo tudi formiranje lastnega projektivnega biroja. Imel je nalogo, da poleg pro- jektiranja budi osvaja in uvaja sodobne metode gradnje. Tudi v tujini Gradiš je »ix>gledal« tu- di čez mejo. Nemčija, Av- strija, Francija, Libija. Povsod se »gradisovci« povežejo z velikimi tvrd- kami, v Munchnu pa us- tanove sestrsko podjetje, ki je v celoti last Gra- disa. Kot član poslovne- ga 2xiruženja »Ingra« so- deluje Gradiš tudi na li- citacijah na Bližnjem vzhodu in v raznih dr- žavah Afrike. Vsa dela je Gradiš izvršil v splošno zadovoljstvo investitorjev ln inozemskih gpradbendh podjetij, s katerimi je sodeloval. Tako je postal Gradiš znan tudi izza me- ja domovine. Sedem enot Podjetje je organizirano tako, da ima centralo v Ljubljani in sedem stal- nih gradbenih operativnih enot z velikim številom gradbišč, lesno-industrij- ski obrat, strojno-promet- ni obrat, dva kovinska obrata, industrijski obrat gradbenih polfabrikatov in prednapetih elementov ter lasten projektivni biro. Lesno-industrijski obrat izdeluje stavbno poništvo, ostrešja in vse vrste opa- žev za potrebe podjetja. Letno predela preko lO.OOO kubičnih metrov. Strojno- prometni obrat razpolaga s skupno močjo vseh stro- jev cca 20.000 KM. Ko- vinski obrati imajo v svo- ji sestavi številne delav- nice; obrat gradbenih pol- izdelkov pa proizvaja let- no 50.000 ton raznih be- tonskih proizvodov. Pro- jektivni biro projektira predvsem objekte, ki jih gradi podjetje samo. V času 16-letnega obstoja je biro sprojektiral preko 900 različnih objektov?, kot so: mostovi, industrijski objekti, skladišča, .kmetij- ski in prehrambeni objek ti, silosi, stanovanjski ob jekti, hotelski in turistič ni objekti itd. 200 inženirjev in tehnikov v EHDdjetju je zaposle- nih 5.000 delavcev, od te- ga 200 inženirjev ji teh- nikov, 170 gradbenih de- lovodij ter preko 3000 kva- lificiranih in visokokva- lificiranih delavce/. Po sestavu in specializaciji delovne sile ter izbora gradbenih strojev /e pod- jetje sposobno, da pre- vzame in kvalitetno iZvrši vse objekte iz visokih gra- denj, nizkih gradenj, in- dustrijskih gradenj in raz- ne pomorske gradnje. Organiziran imajo po- seben center za izooraže- vanje, skozi katerega gre vsako leto preko SOO de- lavcev. Celjska enota Gradbeno mdustrijsko podjetje Gradiš ima svoj TOZD tudi v Celju, kjer se je Gradisova delovna enota odlično afirmirala z vrsto izrednih objektov. Celjska enota je bila prav tako ustanovljena le- ta 1045 in se je unenova- la Pionir. Po priključitvi h Gradisu jo je vodil Bog- dan Vivod. Pomembno je leto 1M7, ko je enota prevzela dela pri gradnji šoštanjske ter- moelektrarne. Zaradi ob- sežnih del je bil sedež enote v Šoštanju vse do leta 1961, ko so se pre- selili v sedanje prostore na Ulici XIV. divizije v Celju. Objekt za objektom Spisek objektov delov- ne enote Celje je dolg, iz- redno dolg. Zato omeni- mo samo nekatere: — stanovanjska gradnja na Otoku I in III — skladišča Merx — mlin in silos za žito Merx — Zlatarna Celje — upravna zgradba Kovi- notehne — trgovski hiši Slovenija- les in Tehnomerčator — objekti splošne bolnice — razna skladišča — proizvodna hala Toper ter industrijski objekti v Velenju in Šoštanju. Gradiš je FK>vsod. Delo pridnih rok Gradisovih delavcev je občudovano in cenjeno. Bodočnost Pri Gradisu pravijo, da bo tako tudi v oodoče. Zadovoljni bodo investi- torji in zadovoljni bodo pri Gradisu — zadovolj- stvo se bo večalo z vsa- kim novim delovnim us pehom. Osnovni cilj pa je, da v organizaciji združenega dela dosežejo še boljšo opremljenost z mehaniza- cijo, kar pomeni večjo učinkovitost, racionalnej- šo, hitrejšo in kvahtetnej- šo gradnjo, še naprej bo- do delali na razvoju last- nih sistemov gradenj. Kot doslej pa bo celj- ska enota predvsem skr- bela za urejanje življenj- skih pogojev vsakega za- poslenega. Naprej v naslednjih 30 let! Gradisov objekt: Nova terapija v Rogaški Slatini AKCIJA KAKO SE VARUJEMO UJV Celje je skupaj s PM .Celje in še nekaterimi drugi- mi pripuravila in izvedla ob- sežnejšo akcijo z namenom preventivnega delovanja in ugotavljanja pomanjkljivosti v naših prizadevanjih za bolj- šo varnost družbenega in za- sebnega premoženja. Akcija je tirajala vso noč in je pokaza- la nekatere pomembne pKXiat- ke, ki dajo mislita, da smo vsi na tem p>odročju premalo previdni. Tako so predlagali 97 naj- različnejših objektov, kako so zavarovani in ugotovila, da na tem področju — vsaj takrat — podatki niso najbolj za- skrbljujoči. Odikrih so samo I>et primerov, kjer bo treba ukrepati. Možje, ki so bili v akciji, so se podali tudi po tistih stanovanjih, kjer so domne- vah. da prenočujejo ljudje na »črno«, torej neprijavljeno. Zoper šest občanov, ki so imeli taJcšne ljudi na stano- vanju, so predlagali upravno kazenski postopek. Preverili so tudi indentite- to 88 ljudi, ki so jih odkrili v nočnih urah pohajkovati po železniški in avtobusni posta- ji, po mestu in gostiščih ter podobno. Med temi so odkrili tudi eno osebo, za katero je bila razpisana tiralica, šest so jih tudi pridržali do iz- treznitve, ker so razgrajali na mestih, kjer to ni dovolje- no. Potem so odšli v stanovanj- ske predele, kjer živi veliko samskih mož. Samo v tistem kratkem času so našli 4 »bokserje« in 12 nožev (pa ne za krompir lupiti!), da omenimo samo naj\mnejše. Pregledali so tudi. kako vozniki čuvajo svoja osebna vozila, za katera nimajo ga- raž in jih puščajo pred blo- ki oziroma stanovanji. Našli so 28 (!) odklenjenih vozil, in v njih vse polno tehničnih predmetov, kar potrjuje, da ljudje ne znajo ceniti pre- moženja. Ce bo nekaj zmanj- kalo, bo pa hudo. Torej že sami lahko pomagamo s tem, da avto zaklenemo in še pred tem iz njega odnesemo dra- gocene tehnične predmete in poskušamo i>ostoriti minimal- ne preventivne ukrepe. Zave- dajmo se, da so samo la.ni v Celju nepnijdipravi m ob- jestneži odvzeli 223 (vozil), to pa ni majhna številka. Torej razumimo pravilno pomen akcije: gre za boljšo varnost družbenega in zaseb- nega premoženja in če hoče- mo to imeti (ena akcija ni dovodj, ampak samo opozarja na ix>trebno prisotnost) mo- ramo sodelovati vsi. T. VRABL 16. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| ALEKSEJ SURKOV Prevod: Jurij Rojs Zvečerilo se je. Gospodinja je od- šla s sosednimi priletnimi ženskami v zaklonišče, ki ,^smo ga izkopali pred kratkim. Marusja je ostala z nami v koči. S hčerko je legla v kuhinji na klop pri peči. Vso noč je na zahodu renčala artilerija in skozi zvezdno mod- rino so letela sem ter tja naša in tuja letala. Spali smo slabo, nemirno. To- variši, utrujeni od poti, so navsezad- nje zaspali kot ubiti. Skozi njihovo ne- mirno dihanje in smrčanje sem ujel tiho šepetanje za pregrajo. Pridvignil sem se na laket in jel prisluškovati. Vznemirjena mati je med nočno ne- spečnostjo nekaj šepetala nad deklico, ki se je premetavala v snu. V vročem šepetu nad spečim otrokom je izlivala pelinje grenko bolečino svojega - pre- zgodnjega vdovstva, globok nemir svo- jega materinskega srca tn skeleča skrb za bodočnost. — Le zalcaj sva pripotovali sem- kaj? ... Tukaj bova umrli... Očka ne boš priklicala nazaj... Ne bo pri- šel, ne bo te obranil... Zapuščeni sva ... Nesrečni... Kje si zdaj. Leningrajska Marusja? Mogoče se je spozabil nad tabo pijani nemški kaplar. Mogoče te je ustrelil pod jablano, posiljeno, razmesarje- no... Mogoče pa je tresknil ob steno rušo glavico tvoje drage hčerke ... Iz Valujek v Rossoši pelje maka- damska cesta. Poleti je bil na njej gla. dek, stlačen črnozjom, da je bil vide- ti kot asfalt. Poleg ceste, malo na des- no, za gajem je vasica. Tudi tam so zdaj Nemci. V vas smo se pripeljali po polnoči. Postarana gospodinja nas je sprejela v kočo kot dobrodošle so- rodnike. Na mizo pred nas je posta- vila vrč mleka, za spanje pa pripravila svežega dišečega sena. Moji sopotniki so se hitro pomirili, jaz pa do jutra nikakor nisem mogel zaspati. Od vseh strani so se zagrinjale nad mano mis- li, premetaval sem se m prisluškoval noči. Noč je bila povsem navadna, ob- frontna, artilerijska v oknih so trepe- tali odsevi nemških osvetljevalnih ra- ket, ki so jih spuščala letala nad ce sto. Izmenoma s topovsko kanonado je basirala katjuša. Brneli so tovornja- ki. Z gosenicami so potreskavali tan- ki. Okenska stekla so otožno trepeta- la zaradi topovskega grmenja in bomb- nih eksplozij. Tovariši so v snu sto- kali, bledlo se jim je o domovih... Razen mene v hiši ni spal še en človek. Po vzdihih, po doletavajočih drobcih šepeta je bilo čutiti, da se na gospodarični strani nekdo muči, ker ne more zaspati. Preden se je zdanilo, sem zaslišal, kako so začofotala po podv bosa stopala, kako so zaškripala vrata Ker sta me nespečnost in osamljenost izmučili, sem se dvignil s poda in od- šel k vratom. V vrtu. kjer so se na listih zelja in sončnic ohlajale mrzle kaplje rose, je med gredicami stopi- cala naša gospodinja. Plela je plevel, a po njenih gibih je bilo moč opazi- ti, da ji delo ne gre-kaj prida od rok, da so njene misli nekje drugje. Stopil sem na vrt skozi ozko leso. — Kaj pa ti, tovariš komandir, kai delaš ob tako zgodnji uri? Moral bi spati. Vidiš, v obraz si upadel. Najbrž že nekaj noči nisi spal? Pojdi, dragec, lezi. .. Saj ne pravijo zaman, da je ob zarji posebno sladek sen ... — Ne morem spati, mati... Srce mi nagaja... Zakaj pa ste vi vstali navse- zgodaj? Kako vam je ifne? .., — Ime mi je Marina Vasiljevna. A če po resnici povem, tudi z mojim srcem ni n^aj v redu. Spati ne mo- rem. že tretjo noč je tako. Najrazlič- nejše boleče misli mi \ezejo v glavo. Prav hudo mi je, ker se je »on« tako približal. Zdaj pa ni čas za to, da bi odšla. Kam naj se umaknem s svo- jimi starimi ženicami in majhnimi otro ki... Si me razumel, fant? Pogledala me je z utrujenimi, žalo- stnimi očmi, v njenem pogledu pa ni- sem opazil niti očitka niti razburje- nja. — če pa se že ti nespečnež mučiš, ti bom nekaj povedala. Mogoče ti bo v srcu postalo lažje po tem razgovo- ru. Prevrnila je vojna naše življenje. Naše vasi so postale razdejano mrav- ljišče. Vse je narobe. Živeli smo, se trudili, pričakovali smo veliko veselja, a glej — prišla je vojna, prišla je ne- sreča. Spravila sem na noge dva sina in tri hčere. Komaj pa sta se deklini po- ročili, se nista več zanimali zame. To je pač znano, ženska dobi novo dru- žino, na prejšnjo pozabi. Taka je dru- žinska usoda. Sinovi pa vse življenje stojijo okrog materinskega srca. Sta- rejši sin je bil tak kor^enjak kot tale klen. Izmed vseh je bil najbolj odpr- te glave, zgodaj se je osamosvojil. S trinajstimi leti si je začel sam služiti kruh. Najboljši komsomolec je postal v okolišu, povzpel se je celo do ured- nika pokrajinskega časopisa. Odšel je k vojakom, čez pol leta je postal ko- misar. Pred vojno je vzel k sebi v Lvop ženo z otroki. Komaj pa se je začela vojna, se je vrnila gola in bosa snaha z otročiči. To je bilo vse njeno premoženje. Fejda je izginil kot kafra. Od njega ni ne sluha ne duha že enajst mesecev. Zelo mi je hudo, tova- riš komandir. Fejda je moj prvi sin. Ko sem ga rodila, sem občutila prvo materinsko bolečino in prvo veselje. Težko mi ga je bilo pokopati v srcu. Pokopala sem ga v svojem materin- skem srcu, zadnje solze sem izjokala po nočeh. Zdaj je padla ta bolečina v globino srca, prav na dno. Od mlaj- šega že drugi mesec ni vesti. Uči se ^ Liskah v železničarski šoli. Pravijo, da je »on« zbombardiral železniško ku- rilnico tako, da so ostale samo križem kražem ležeče op-eke: Na najhujše niti ne mislim. Mogoče pa slabo dela poš- ta. Ali pa ne piše sinek zaradi svoje otroške svojeglavosti... Jaz pa vseeno ne morem hiti brez skrbi... Marina Vasiljevna se je zravnala nad gredico, prijela me je za laket in me odvedla v kočo. Na svojeročno Izdelani postelji v veži sta spala fantek in deklica, tesno privita drug k drugemu. Pogled in glas Marine Vasiljevne sta postala topla, na uho mi je zašepetala: — To je tisto, zavoljo česar po no- čeh ne spim. To sta Fedjini sirotici, moja vnučka. Starejši je čisto podoben očetu. Gledam ga in se spominjam svoje materinske mladosti. Včasih po- zabim na vse in se mi zazdi, da ni- sem stara bolehna babica, a mlada zgovorna Marinka, prva pevka v vaš- kem zboru, prva plesalka v kolu. Tež- ko mi je bilo Fedjo pokopati v srcu ko pa je bil moj žarek veselja. Misli- la sem si, postavila bom na noge si- rotic, potem pa bo že nekako šlo. Živ- ljenje bo postalo lepše in veselejše. Mi- slila sem si, dokler bo sovjetska oblast, otrokom ne bo sile. Fjodor mi je pi- sal, ko so napovedali vojno,- — Ne bo- di žalostna, mama, če bom padel, če ne bomo mi branili sovjetske oblasti, kdo jo pa bo? Sovjetska oblast bo vzdržala nemški pritisk, moja malčka ne bosta umrla. — Verjela sem Fjo- dorju. Zaradi njegovih zaupanja vred- nih besed je bilo lažje prestajati gor- je. Marina Vasiljevna se je oddahnila in popravila odejo na otročičih. — A kaj naj zdaj počnem?... Z njima ne morem bežati, a tudi mož je star in bolehen. Prišel bo »on«, moja mal- čka ne bosta več živela, ne bo več ra- dosti. Nadaljevanje prihodnjič ftt. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 MOZIRJANI IN KNJIGE Pred dnevi sem obiska- la občinsko knjižnico v Mozirju, kjer sem se v majhnem, toda okusno urejenem prostoru za- pletla v i>ogovor s knji- žničarko Anico Lamuto- vo. Kdaj Je bila ustanovlje- na občinska knjižnica? »V drugi polovici leta 1973 se je pričelo % ureja- njem prostorov in knjiž- nih zalog.« Kdo je financiral uredi- tev prostorov? »Sredstva, iu ureditev knjižnice je v celoti pri- spevala Kulturna skup- nost Mozirje, ki jC bila pravzaprav tudi pobudnik za njo.« Kolikšen je trenutno knjižni fond in koliko let- no namenjate sredstev za njegovo izpopolnitev? Trenutno razpolagamo z nekaj več kot tri tisoč knjigami. Za nabavo no- vih knjig pa letno name- njamo okrog šest starih milijonov din.« Koliko izposojevalcev imate in kakšna |e njiho- va starostna struktura? »Do konca marca je včlanjenih 273 izposoje- valcev. Prevladujejo pred- \'sem mladi bralci do dvajset let, ki jih je kar 222. 25 jih je starih do tri- deset let, 26 pa nad tri- deset. S tem prostorom občinske knjižnice neka- ko pokrivamo prostor Mozirja z okolico, Nazar- je, Rečico, šmihel m Le- po njivo.« Po kakšnih knjisrah bral- ci naira.ie segajo? »Največ si izposojajo le- poslovne knjige. Dobro so brani romani .n dela iz vojnega obdobja Po- ljudno znanstvena dela si bralci manj izposojajo. Otroci Pa seveda pridno segajo po knjigah iz ob- veznega čtiva in Icnjig za bralno značko.« Kako nabavljate nove knjige? »Večino knjig kupuje- mo direktno pri -jaložbah, delno pa tudi v knjigar- nah. Kupujemo predvsem novitete, ki so na knjiž- nem trgu. Dopolnjujemo tudi posamezne zbirke, ki še niso kompletirane. Na- ročamo v glavnem po tri izvode vsake knjige m si tako pripravljamo zalogo za področne knjižnice.« Kako boste organiziriili izposojevalno mrežo v ob- činskem prostoru? »Izposojevalna mreža še ni organizirana. Namera- vamo organizirati pomož- ni knjižnici v Gornjem Gradu in na Ljubnem. Za oddaljenejše kraje pa se bomo dogovorili s Pro- svetnimi društvi, da bi oni iz naših kovčkov iz- posojali knjige bralcem.« Kako .je s knjigami po knjižnicah PD v ohč4ni? »Te knjige so večinoma že vse prebrane In morda že nekoliko tudi zi-tstare- le. Prav zato si prizaaeva- mo čimprej uresničiti naš program mreže podruž ničnih knjižnic. Sodimo, da je teh knjig nekaj manj kot pet tisoč.« Kolikšno je število knjig po vaši oceni v »»bčini? »Po naši oceni je v jav nih knjižnicah (občinski, društvenih in šolskin) ok rog deset tisoč Knjig, kai je dobre pol knjige fia ob- čana. S tem smo ?a p>o- lovico izpod slovenskega povprečja.« Vaše delovni? f.el.je? »Čimprej urediti omre- žje knjižnic. Vsaj v dveh letih povečati zalogo knjig tako, da se bomo oribli- žali slovenskemu oovpre- čju, če se mu Že ne bo- mo izenačih. Knjižnico bo zato treba prostorske povečati ln urediti pre- potrebno čitalnico, za ka tero je veliko zanimanja zaenkrat pa ne *.udi pro štora. In ne nazadnje tud^ čimveč bralcev in obiska v knjižnici.« LIZA PODPECAN Prodajalna čevljev Beograd obvešča potrošnike, da bo otvori- tev prodajalne v Celju, v Stanetovi ulici dne 7. 4. 1975 ob 10. uri. Razen njihovih modelov obutve lahko v prodajalni kupite tudi čevlje iz uvo- za, torbice in nogavice. Na dan otvoritve priprav- ljajo presenečenja za kup- ce. Priporoča se kolektiv prodajalne. Anica Lamut »Vojska bo!« se je oglasil vitez Ahac. »Dunajčani se puntajo proti cesarju. Njegov rodni brat Albreht znova ruje proti njemu. Turki pa bodo gotovo izkoristili prili- ko in bodo spet obiskali naše kraje. Kdaj so že bili prvi- krat na Kranjskem?« »Leta 140S«, je odgovoril stari grof. »Takrat sem dovr- šil komaj petnajsto leto. Bilo je meseca oktobra, na sve- tega Dionizija dan. Naenkrat so bili Turki tukaj! Napa- dli so Metliko in Črnomelj, divjali, palili in plenili po okolici. Veliko ljudi so poklali, druge so prodali v suž- fost. Ali hudo so jo izkupili, ko so pridivjali drugič k nam«. »Hvala bogu!«, je vzkliknil vitez Ahac. »Temu bo zdaj več kot trideset let. Nad osem ti- soč divjakov je prebrodilo Kolpo in navalilo na zbegane ^letličane. V hiše in strehe so streljale goreče puščice, ovite z žveplenimi nitmi. Leseno mestece je kmalu gorelo. Turki so plenili in ropali, posekali Metličane in kmete okolice, moške in ženske, vse, in krenili proti Nove- niu mestu. Vlrik šenk Ostroviški, naš tedanji deželni gla- takoj sklical kranjske in koroške plemenitaše. Zbra- li smo štiri tisoč mož: koroških kirasirjev, kranjskih lah- kih konjenikov, lokostrelcev in topničarjev. Bojeval sem se proti Benečanom, Ogrom, Husitom, proti celjskim gro- fom, toda nikoli nikjer nisem videl tako nečloveškega sov- ražnika. Jahal sem takoj v prvi vrsti. Nikdar ne bom JK>- ^abil trenutka, ko je deželni glavar Ostroviški zagrabil in dvignil našo rdečo zastavo s križanim Zveličarjem in be- ^■modro-rdečim orlom na drugi strani in zaklical: »V ^rnenu svetega križa, za mano, junaki!« Tresla se je zem- lja in bobnela od konjskih kopit. Kakor besni se zakade Turki proti nam in kriče: »Udri džaura! Allah H Alah«, ^a holmu grme naši topovi. V Novem mestu zvone vsi ^'oonovi. Razsekamo prvo sovražno krdelo. Ali že trčimo drugo< mnogo večjo četo. V divjem bojnem metežu za- velikega, grozovitega tulečega Turka. Na njegovi ^'^lici je nabodena glava mladega dekleta z vihrajočimi ^mi. Tedaj me je zadela kriva sablja na čelu tukajle. Za- ^^el sem se šele po bitki, v našem šotoru. Povedali so da smo sijajno zmagali, pobili in posekali nad štiri tisoč peklenskih sovražnikov. Rešili smo Novo mesto, vse ujete rojake in ves plen. Znova so zvonili novomeški zvo- novi ...« - »Bog daj, da ne bi bilo Turka nikdar več v naše kra- je!« je dejal duhovnik tiho. »Mamica, bojim se!« je šepetala kontesa Alijana in se plaho pritisnila k grofinji. »Turki.. .« »Saj jih ne bo«, jo je tolažila mati in jo božala po obledelih licih, »čakaj, Janica, zapojem ti pesem o grlici«. Marko je prinesel iz sosednje sobe temnordečo har- fo, okrašeno z zlatimi arabesami in lepo izrezljano la- bodjo glavo. Grofinja je jela rahlo prebirati strune in po dvorani so zapluli milo doneči glasovi. Zapela je prepro- sto narodno pesem: Pridi, pridi grlica, da boš dete zibala ... Ubrano je zvenel zvonki glas z zamolklimi akordi. Pevka je bila vsa zasanjana. Iz njenih krasnih modrih oči je toplo sijala vsa milina materine ljubezni. Alijana jo je gledala vsa zamaknjena. Naslonila je glavico na materi, no roko in prevzeto vzkliknila: »Ah, mamica, da bi te mogla zmeraj tako gledati in poslušati«. Mati je poljubila hčerko na nežna usteca, grof Ladis- lav pa je dejal vitezu Ahacu: »Pozabil sem ti imenovati vi- teza Frauensteinerja, našega najbližjega soseda. Povabi tudi njega in sestro«. »Hansa Frauensteinerja?« se je začudil vitez Doljanski. »Zakaj pa ne?« je vprašal grof mimo. »V njegovem obrazu je nekaj, kar mi^ni všeč. In nje- gov glas! Frauensteiner je hinavec, podla duša! Verjemi mi, dobro polovico tvojih jelenov pohrusta on! Pravijo, da hodi s svojimi hlapci na Hrvaško prežat v zasedo in da Je oropal in pokopal že marsikaterega potujočega trgov- ca v hrvaških gozdovih ali pa v Kolpi. Tak, je, kakor hu- dič, ki ga je naslikal moj prijatelj Andrea Mantegna, slav- ni slikar v Benetkah. In Hansova sestra Salda, ta je šele prava tička! Baje zna variti posebno tečen — strup«. »Le kar obadva povabi! Človek ne sme verjeti vsem čenčam, ki jih trosijo zlobni opravljivci o svojih nasprot- nikih!otek poroda po tej bolezni. S. H. Odgovarja dr. Milan Bekčič: Ženska medenica, posebno mala medenica je v porodništvu pomembna zaradi tega, ker tvori trdo porodno pot, skozi ka- tero se poraja plod. Nepravilna medenica je Miko zo- žena na medeničnem vhodu, odnosno na medeničnem izhodu. Lahko pa je zožena tiidi v celoti. Pri prirojenem izpahu kolkov je medenica poševno zožena in asime- trična. To pomeni, da je ena polovica medenice normalno široka, medtem ko je druga zožena. Poševno zožena medenica v principu ne predstavlja težjo porodno oviro. Sicer pa pri po- rodu ni merodajna zgolj stopnja zo- ženošiti, važnejši so nekateri drugi či- niteiji. Na primer, pri velikem plodu in normalni medenici so možne vse tiste komplikacije kot pri normalnem plodu in 0'2fei medenici, ker gre v obeh primerih za nesorazmerje med medenico in plodovo glavico. Še naj- ugodnejši je potek poroda pri mede- ničnih stenah in prečni legi. Ker je potek in porod odvisen od toliko drugih činLteljev, lahko prav presodi le izkušen porodničar. V po- svetovalnici za nosečnice bodo sprem- ljali vašo nosečnost, v porodni sobi boste v izkušenih rokah zdravnikov in babic, ki pravočasno ukrepajo in se vam tako ne morejo zgoditi neugod- nosti. mŠISODELMl MILAN ALAŠEVIČ je naš star zna- nec. Marljivo sodeluje na strani, ki jo namenjamo smehu. In kaj ne bi, saj se že dalj časa ukvarja s karikaturo. Doma je iz Pod jeva pri Prištini. V Celje je prišal pred štirimi leti kot strojni ključavničar in je delal v Žele- zarni pa v Cinkarni, zdaj pa je pri Iz- letniku. Karikature riše že od 1968. le- ta, odkar pa je v Celju, ss ukvarja tudi s fotografijo. Blizu mu je tudi filmska kamera in sploh venomer išče nove in nove možnosti za kreiranje svojih za- misli, ki jih nima malo. Najbolj ga pri- vlači karikatura. - Risal jih je že v os- novni šoli, bolj tako — zase. Najprej jih je objavljal v kosovskem časopisu »Jedinstvo«. Pobaral sem ga, kako pri- de do ideje: — Razmišljam o vsem. Marsikaj mi tako pride na um in če imam prilož- nost, to takoj tudi skiciram na papir. So pa tudi ideje, ki jih ne pozabim zlahka, jih v sebi še preoblikujem in se nato lotim likovne izvedbe. Marsika- tero idejo ma dajo tudi znanci in prija- telji ,a vsem he morem verjeti, ker lahko, da so to že videli kje drugje, pa bi potem kdo mene dolžil plagiator- stva ... Največ razmišljam o delavcih, o njihovih problemih. Tu so cene, oseb- ni dohodki, naši medsebojni odnosi, standard. Vse to nas vsakodnevno ob- kroža in ob vsem tem ne morem osta- ti neprizadet. S karikaturo pa lahko veliko povem, opozorim, zbodem. Mi- slim pa, da smo amaterski karikaturi- sti preveč v anonimnosti v primerjavi s poklicnimi, ki so si ustvarili svoje ime ... — Kakšni so načrti za naprej? — Celje mi je všeč, tu mislim osta- ti, tu se bom poročil. Delati mislim ve- liko. Risati. Izpopolnjevati likovno zna- nje. Poleg fotografiranja in snemanja tudi slikam. Z oljem in polikolorjem. Vse to me privlači, samo da na nek na- čin lahko izpovedujem svoje ideje. DRA.GO MEDVED ftt. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 USPEŠEN ŠTART 2 zadnjo soboto in nedeljo v marcu so se začela številna igkrnovanja v različnih republiških in zveznih ligah. Ko smo ig pričakovali, da se bodo nogometaši zapodili po cvetočih ,eienih površinah in da bodo smučarji dokončno spravili 0isko opremo, se je vse skupaj postavilo na glavo. Zapadlo ig toliko snega, da bo vsaj nekaj dni v gorah smučarska \ezona, čeprav smo že krepko zakoračili v pomlad. No, ^l-je težave preživljajo »nižinski« športi, saj morajo tre- jiirati in igrati na terenih, ki so vse prej kot primerni za ^grmalno igro. Startah so rokom&taši in nogometaši. Oboji na naše ^eliko veselje, uspešno! Rokometaši Celja so se podali na ,pot v spomladanski del tekmovanja v II. zvezni ligi z veli- iirni ambicijami in polni želja, da ob koncu osvojijo prvo ^esto ter se tako v letu, ko slavijo tridesetletnico igranja fokometa v Celju, vrnejo med najboljše klubske ekipe v Jugoslaviji S prvega spomladanskega gostovanja so se vrnili J dvema dragocenima točkama, saj so premagali Premium J 29 proti 26. Zmaga je toliko več vredna, ker se Premium tvršča med tiste ekipe, ki se borijo proti izpadu in bi zato morali doma zmagati ter zato, ker je ekipa Celja mlada ter še vedno brez dovolj izkušenj. Pozna se krepko delo tre- nerja Zeljka Seleša, ki je v pripravljalnem obdobju res- nično veliko napravil, da bi bili igralci čimbolje pripravljeni, seveda pa jih prvi uspeh ne sme uspavati, kajti čaka jih še veliko čeri, mimo- katerih bo morala varno pluti njihova iarka. Zavedati se je treba, da je vsak nasprotnik po svoje težak in v stanju, da pripravi presenečenje. Tega pa si Celjani, ki merijo po najvišjem cilju, ne smejo dovoliti. Vsak spodrsljaj je lahko usoden in poruši tisto, kar so gra- dili vse leto. V soboto igrajo Celjani doma proti Splitu, ]ci so ga lani na njegovem igrišču premagali. S polno mero resnosti in pravilnega odnosa za dosego skupnega cilja, bi morali vknjižiti nadaljnji dve točki. Seveda pa bo pri tem potrebna tudi velika mera podpore gledalcev. Nogometaši Kladivarja v pripravljalnem obdobju niso pokazali najbolj blestečih iger, zato smo pred njihovim go- stovanjem v Izoli bili v skrbeh, kako bo., Strah pa je bil odveč, kajti igralci so se vrnili z zmago in dvema drago- cerdma točkama. V obrambi so zaigrali dobro, v napadu pa izkoristili priložnost in tako presenetili nasprotnika. Zdaj so na lestvici tretji, v nedeljo pa jih doma čaka neugoden nasprotnik Mura, bivši drugoligaš. Z malo sreče in solidne igre bi se morda tudi v tem srečanju dalo kaj iztržiti, še posebej sedaj, ko vemo, da je Mura v krizi. Šmartno nadaljuje zmagoslavni pohod po vzhodni conski ligi. V Jugoslaviji ni nogometne lige, kjer vodeča ekipa ne bi doživela vsaj enega poraza. To je do sedaj uspelo samo igralcem Smartna, ki so zmagali v vseh dosedanjih sreča- njih in imajo odlično gol razliko. Torej v naslednji sezoni iodo ponovno igrali v republiški ligi. Takrat je treba pamet- neje nastopati, kot lani, ko so praktično svojo »domačo« ekipo razpustili in »nakupili« starejše igralce od drugod, kar se ni obneslo. Ostati je treba pri svoji ekipi, kajti ti fantje igrajo s srcem, kar pa je največ vredno v današnjem športu. V drugih športnih panogah gre nekako po ustaljenem voznem redu, ki smo ga že navajeni. Hokejisti na ledu in umetnostni drsalci so končali z letošnjo sezono. Umetnostni drsalci uspešno in se že pozna delo trenerja Mitja Škete, hokejisti manj uspešno, razen rhladincev. Problem, ki tare že vrsto let celjske hokejiste, je neurejeno vprašanje tre- nsrja. Trener v treh ali štirih m'esecih, kar je v Celju, z ne more kaj pd^ebnega narediti. Treba je najti rešitev 2a daljši čas, kajti le tako lahko pričakujemo rast celjskega hokeja, ki vsaj pri članih stagnira ali celo rahlo pada. Problemi odbojkarjev so znani. Isto velja za hokejiste na iravi. In druge športne panoge. Poleti pa se bomo spraševali, kako je s plavalci celjskega Neptuna in ugotavljali, da ne dosegjo uspehov. Eno z drwgim se prepleta. Vzroki so drugje za takšno stanje. Vemo, da vsega ne bi mogli imeti. In tudi nimamo. Vendar stopimo skupaj in Naredimo red. Veselijo nas zgornji uspehi, žalostijo pa druge stvari, čeprav so pogojene iz vsakdanjosti. TONE VRABL PREMIKI ATLETIKE v dvoraiii AD Kladivar je bilo občinsko prvenstvo srednjih in osnovnih šol y pokritih prostorih. Nastopilo je nad 30« »ilaUih atletov in atletinj. Kot jo že običaj na podobnih tek- movanjih, smo tudi na tem .srečali nova imena obetavnih mla» dih atletov ni atletinj. Tehnični rezultati: PIONIRJI — 60 m ovire: Zelenšck (I. Oš) 9,5, Koštomaj (Hu) 9,9; 60 m: Koštomaj (Hu) 7,7, Kožar (I. 0.%) in Cajič (I. OiS) 7,9; GOD m: Vuk.sanovič (IV. OŠ) l:tl,9, Urobnjak (Hu) 1:15,9; višina: Zelen.šek (I. OŠ) 169, P„vlija (SI. Šl.) 163, Praz- nik (I. OŠ) 160; daljava: Rovšnik (I. Oš) 5,66, Zirovec (IV. 5,20; mrt niedieinke 4 kg: Anderluh (T. c. č.) 10,,50. PIONIRKE — 60 m ovire: Kopitar (I. c. č.) 9,5 Pavič (IV. Oš) 11,4; 60 m: Kopitar (I. c. č.) 8,1, Rak (SI. Šl'.) 8,4, Pilko (Hii) in Maro.ša (I. OS) 8,7; 300 m: lilatnik (I. Oš) 48,5, Bun- iliTla (I)obr.) 51.3, Poteko (Voj.) 52,2; vi.šina: Cepin (I. c. č.) 1^5, Kompan (Dobr.) 130, Škodnik (Hu) 130; daljava: Kolenc <1V. ().ši) 403, Kovač (IV. OŠ) 402; met mcdkinke 3 kg: Se- "'tar (Dobr.) 7,80, Cepin (I. c. č.) 7,60, Novak (Dobr.) 7,50. ^ mladinci — 60 m ovire: Pangeršič (jfi) 8,8, Kopitar (PŠC) ■•.H. Horvat (P.ŠC) 9,8; 60 m: Pangciš;č (gi) 7,1, Jurko (gi) 7,2, Kopitar (PŠC) in Kačič (teh.) 7,3; 1000 m: Gaber (PŠC) 2:57,9, (gi) 3:01,2, Cencen (PŠC) 3:03,3; višina: Cop (EŠC) 195, •'"i-ko (?:i) 185, Goršič (gi) 170 cm; daljava: Cop (EŠC) 6„')0, ■"ožlep (gi) 6,48, Horvat (PŠC) e,!.";; met medkinke 5 kg: Oro- ■"ni (teh.) 12,80, Kranjc (gi) 12,.50, Keblič (EŠC) 11,90. mladinke — 60 m ovire: Ambrož (PšC) 10,2, Sokač (teh.) Jager (F^sC) 11,5; 60 m: Tom.šič (EšC) 8,1, Pogoreve (EŠC) Točaj (gost.) 8,6; 600 m: Kranjc (gost.) 1:58,8, Uribernik (EiliC) 2:02,2, Hržina (ŠCBK) 2:03,1: viš na: Jager (K.ŠC) 1.54, .f«lnir (gi) 154, Kolnik (gi) 118, Tomšič (EŠC) 14«; daljava: ^olnir (gi) 4.63. Skale (gi) 4.55. Sokač (t-h.) 4 54; met medi- cfnke 4 kg: Kovač (gi) 9,60, šketa (EŠC) 8,80, Završnik (I^C) ' oO m. K. JUG SŠP Na področnem gimnastičnem prvenstvu pionirjev in pionirk, ki je bilo v soboto v novi modemi telovadnici OS Slavko Šlan- der, je nastopilo nad 90 mladih telovadcev. Pi-ireditev je bila na izredno kakovostni ravni, kar velja še posebej za nastop pio- nirk, kjer je vseh 8 vrst in še posameznice pokazalo lep napre- dek v gimnastiki. Zal tega ne moremo trditi za nastope pionir- jev, ki sio bdi po kvaliteti na nižji ravni, pa tudi tiste številč- nosti k;ot smo jo biLi vajeni iz prejšnjih let tokrat ni bilo. Zato v.sekakor zaslužijo pedagoginje za telesno kulturo na naših šolah večje priznanje za svoje prizadevno delo od svojih kolegov. Zastopstvo iz Olja — ŠSD Ferdo Skok in OŠ Slavko Slan- der — si je priborilo ekipno zmago, vendar pri pionirkah s skromno prednostjo pred Velenjčanki Priznanje pa zaslužijo tudi pionirke iz šoštanja, Hudinje, Mozirja in Žalca, ki so po- kazale lep napredek v gimnastiki Poleg- pionirjev OS S&vka Slandra, ki že ti-adicionalno zmagujejo v gimnastika, pa so to- krat ugodno presenetili pionirji SŠD Dravinja iz OS D. Jereb iz Slov. Konjic, pa tudi Kozjani s 4. mestom, saj so se po osvo- boditvi prvič predstavili kot šmarski občinski prvak na področ- nem prvenstvu. Tehnični rezultati: Pionirji — 1. Jurak (OS 81. SI.) 37.3, 2. Mellk (OS I. c. č.) 37.1, 3. Rebemlšek (OS SI. SI.) 36.9, 4. Tavčar (OS B. Ročk 36.6 in 5. Zidanšek (OŠ D. Jereb) 36.4. Ekipe — 1. OS SI. Slander (Ce.) 176.2, 2. ŠSD Dravinja (SI. Konj.) 170.1, 3. OS I. celjske čete 165.8, 4. Kozje loO.Ti 5. Ra- deče 144 O Pionirke — 1. Dobovičnik (MPT Ve) 3a.l, 2. Pocajt (GS Ve) 37.8, 3. Cakš (Polule) 37.0, 4. Andročec (GS Ve) 36.8 in 5. Koren (I. OS Ce) 36.5, EkiiDe — 1. SSD Ferdo Skok (Ce) 177.0, 2. SSD OS Gustav Šilih (Ve) 176.3. 3. ŠSD OS SI. Slander (Ce) 171.1, 4. SSD B. Ročk (So) 170,5, 5. SSD Hudinja 169,8, 6. SSD Lignit (MPT Ve) 169.4, 7. Mozirje 167.9 in S. Žalec 161.7. PRESENEČENJA V ODBOJKI Na področnem prvenstvu SSD na srednjih šolah smo bili priča presenečenjem. Mladinke ŠSD PŠC so v finalni tekmi za- služeno premagale vrstnice iz ŠŠD Tehnik z 2:1, pred tem pa še ŠSD zdravstvene šole z 3:0 in tako osvojile naslov podrobnih prvakinj. ŠŠD Tehnik je premagal zdravstveno šolo z 2:2, vendar z dokajšnjo težavo v prvem setu (17:15). Kvaliteta odbojkar- skih iger mladink je bila na ravni, ki vliva optimizem za na- daljnji napredek ženske odbojke v našem mestu. V Velenju so prednjačili domačini. Mladinci SSD elektro- tehnične šole na RSC so v finalni tekmd z 2:2 premagali ŠŠD Tehnik iz Celja, predtem pa ŠŠD Kajuh iz celjske giimnazije z 2:0 in si tako priborili naslov področne^ prvaka in pravico na- stopa na republiškem prvenstvu srednjih šol. ■ OBA NASLOVA ŽALCU ■ Na gimnastičnem občinskem prvenstvu so pn pionirjih in pionirkah zmagali Zalčani. Preseneča slab obisk pionirjev, saj sta nastopili le 2 vrsti! Rezultati: pionirji — 1. Žalec 150, 2. Petrovče 131.7. Posa- mezniki — 1. Kranjc, 2. Skomšek in 3. Gojzdnik (vsi 2a). Pionirke — 1. Žalec I. 167.5, 2. Mozirje 167.2 (izven konkuren- ce), 3. Griže I 162.2, 4. Prebold 15S.2, 5. Vransko in Žalec II 153.9, 7. Vransko II in Griže II 146.6. Posamezmce — 1. Jordan (Prebold), 2. Sket, 3. Jereb (obe Ža). V CELJU SKROMNO Na gimnastičnem prvenstvu SSD na osnovnih šolah je bila .skromna udeležba. Nastopile so le 3 vTSte pionirjev, kjer je zma- gala Oš Slavko Slander pred OS I. c. č. in I. OS, med posamez- niki pa Jurak pred Rebemaškom (oba OŠ SI. Šl.) in 6 vrst pio- nirk, kjer je zmagala ekipa X. OS pred OS Slavko Slander, Hu- dinjo, Polulami in II. vrsto I. OŠ, med posameznicama pa Ko- renova (I. os) pred Cakšovo (Pol.) in Stesmadovo (I. os). K. JUG DRSANJE — Celjski umetnostni drsalci so uspešno zaključili sezono v Jugoslaviji. V zadnjih drsalnih dneh so povabili v Celje najboljše drsalce Zagreba, Ljubljane in Jesenic. Žal ekipe OUmpije ni bilo, pa čeravno je najprej potrdila udeležbo. Skoda, kajti tek- movanje je bilo izvrstno pripravljeno! Celjani so imeli na tej prireditvi največ uspeha. Ce se Mateja Jakob, zmagovalka obveznega programa, ne bi poškodovala, bi Ce- ljani osvojili še eno boljše mesto. Nastopili so pionirji vseh kategorij in mladinci ter mladinke. Pri pionirjih je zmagal v razredu do 8. iet domačin Kregar, pri starejših pionirjih pa Zagrebčan Cižmežija. Pionirke so bile najboljše iz celjske vrste. Pri najmlajših je zmagala Zabukovec iz Celja, pri razredu od osem do deset let Ške- tako in pri najstarejših pionirkah Ružičeva pred Kregarjevo in Hladinovo. Nino Kavčič je bil najbol.jši mladinec. Po poškodbi Mateje Ja- kop je zmagala pri mladinkah Kačičcva iz Zagreba. Toda Jolanda Savernik je druga, Simona Juhart tretja in Nika Blagotinšek peta. Vse so tekmovalke Celja. Sodniška trojka Presinger, Dermoljeva in Šketa pa Je dokazala, da se lahko tudi pri umetnostnem drsanju sodi zelo objektivno. Jk • SMUCAN.H-: — Dva dni so trajale smučarske tcknu- na (Joltch v slalomu in voleslaloniu. Oba dva dneva in sicer 29 in 30. ma;ca se je tekmovanja- odvij:ilo v megli in snežnem nietežu ki je od pri- reditelja zahtevalo precej naporov. Za razliko od obič.ijnih prir<(li- teljev iz okolice Celja sta oba prireditelja bila tokrat iz Zagreiia. Oboje tekmovanj je veljalo -za kategorizacijo in so >e iia startu r.o- javili predstavniki skoraj iz vseh klubov Slovenije m precej držav nih reprezentantov. Prireditelj slaloma prvega dne ,{e bil SKI Uhib Miadosf i/ /a- greba, ki je priredil tekmovanje za člane, članice, starc.jše mladin- ce in mladinke. Pri starejših mladinkah je dosegla prvo mesto .An- dreja Jezernik pred svojo klubsko kolegico aarbko Jug, ki je dose- gla tretje mesto. Med starejšimi mladinci pa je dosegel 5. mesto Jože Bevc, medtem ko je bil 13. Sine Kolenc. Naslednji dan je priredil 11. tradicionalni memorial narodn.ea heroja Rade Končara SKI klub Končar, ki je organiziral tekmovanje v veleslalomu. Med članicami je z odlično in precizno vožnjo zma- gala Senja Jezernik, ki je za 3 sekunde pustila za seboj državno prvakinjo v veleslalomu Barbaro Pikon in tudi nekdanjo državno prvakinjo Drago Žuraj. Med starejšimi mladinkami pa je ponovno osvojila prvo mesto Andreja Jezernik, medtem ko se je takoj za njo na drugo mesto uvrstila Barbara Dvoršek. Med starej.šlmi mla- dinci, pa se je ponovno izkazal s 5. mestom Jože B'-va Tri odlične celjske smučarke (od leve proti desni) Senja m Andreja Jezernik ter Barbara Dvoršek so se še posebno izkazale na 7.ad- njem tekmovanji! na Golteh. STRELJANJE — Na republiškem finalu z zračno pM- ško za trofejo »Zlata puščica«, ki je bilo v Domžalah, .a z veliko premočjo prednjačili celjski strelci. Čeprav strel- ci ekipe »Celje« glede na svoje dolgoletno streljanje .so. dijo že med prave veterane, še vedno dosegajo oflličue rezultate. V Domžalah je »Zlato puščico« osvojil Celjan MAKJ.iN DOBOVIČNIK s 564 krogi, kar je nov slovenski rekord. Naj omenimo, da je to že njegova tretja osvojitev e dragocene republiške trofeje. Drugo mesto je os voj d prav tako Celjan Ervin ing. Seršen s 559 krogi. Tudi \.si ostali Celjani so dosegli solidne rezultate in uvrstitve. Ekipa strelske družine »Celje« v postavi Dobovičnik, Seršen, Jeram in Jager pa je na tej tekmi z 2212 l.rpsri postavila nov ekipni slovenski rekord. S tem tekmova- njem je bila zaključena sezona z zračno puško, stre]"i pa se bodo iz dvoran preselili na odprta strelišča in pri- jeli za težja orožja. TONE J.\GE:i ŠAH — Zelo nadarjeni mladi šahist Marjan Novak je goto\o najbolj žalosten udeleženec letošnjega mladinskega prvenstva Celja. Vse do 12 kola, to je dve koli pred koncem, je bil drugi za vo('c- čim Dušanom Agrežom. In namesto, da bi vteh dveh zadnjih igrah osvojil vsaj pol ali eno točko, je obe srečanji izgrubil. S tem na tudi drugo kategorijo in odlično uvrstitev. Novi prvak je DUŠAN AGREŽ. Igral je sigurno in potem, ko je največji nasprotnik za naslov prvaka Edvard Pl-snine naprav il napako, to temeljito izkoristil in zmagal s točko prednosti. Dol ro so igrali še Špiljar, Mikac in Gajšek Vrstni red letošnjega mla- dinskega prvenstva: Agrež 12, Planine 11, Špiljar 10, Novak 9,5, Mikac 8,5, Gajšek 8, Lah 7, Peternel 7 Plahuta 6;5, Subotič in Žlajpah 6, Orač 4.5, Kos 4, Kamer 3 in Prezelj dve točki. J. KUZMA 20. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| ftt. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 NOVA VLOGA VARČEVALCEV Priznanje, komur gre. Ljubljanska banka je bila prvi denarni zavod pri nas, ki je prilagodila svoje poslovanje novi ustavi. In tudi zdaj je tista, ki nenehno išče nova pota, ki omogočajo upravljalcem in varčevalcem, da, tudi slednjim, vse večji vpliv na poslovno politiko. Medtem ko so imeli doslej varče- valci preko svojega odbora, ki je pri celjski podružnici Ljubljanske banke močno aktiven, le posvetovalno mesto, dobivajo zdaj po zaslugi nove ustave in statutarnega sklepa banke, svoje no- vo mesto v upravi j alski strukturi. Po statutarnem sklepu bodo tudi za področje celjske podružnice LB zbori varčevalcev, na katerih bodo izvolili svoje delegate v odbor varčevalcev. Od- bor pa bo zatem izbral svojega delega- ta za izvršilni odbor celjske podružni- ce Ljubljanske banke pa tudi za svet varčevalcev pri centrali Ljubljanske banke. Mimo tega bo imel odbor var čevalcev svoje delegate tudi na zboru upravljalcev celjske podružnice LB. Povsem razumljivo je, da bodo delegati odbora varčevalcev v vseh teh orga- nih enakopravno odločali o vseh zade- vah, o katerih ti upravljalski organi tudi razpravljajo. Prvi zbori varčevalcev celjske po- družnice Ljubljanske banke bodo letoš- njo jesen. Takrat namreč poteče man- dat tudi sedanjemu odboru. Četudi do- končne tehnične in organizacijske pri- prave na te zbore še niso povsem utr- jene, je več ali manj znano, da bodo zbori na območjih posameznih poslov- nih enot oziroma občin, kjer dela celj- ska podružnica Ljubljanske banke. V tem okviru bodo potekale tudi volitve delegatov za odbor varčevalcev pri celj- ski podružnici LB. Delo bo torej za- snovano na široki fronti. V njem, zla- sti pa v pripravah, bodo sodelovale tudi pristojne občinske organizacije SZDL. Tako bo dobilo formiranje od- bora varčevalcev tudi potrebno druž- beno verifikacijo. Tako izvoljeni delegati bodo sestav- ljali odbor varčevalcev pri celjski po- družnici LB, ki bodo na svoji prvi seji . izvolili predsednika in podpredsedni- ka. Vrh tega bodo delegirali po enega člana za izvršilni odbor podružnice ih za svet varčevalcev pri centrali LB. In končno bodo izbrali najmanj tričlan- sko delegacijo za zbor upravljalcev celjske podružnice LB. Varčevalci se bodo tako preko svo- jih delegatov v odboru varčevalcev in v drugih upravljalskih telesih aktivno vključevali v kreiranje poslovne poli- tike, še zlasti tedaj, ko bo beseda tekla o razporejanju dela sredstev, zbranih na hranilnih vlogah. Seveda gre tudi za vpliv na sredstva, ki so na- menjena' za kreditiranje gospodarstva itd. Pri vsem tem se bo krepila ne samo upravljalska vloga varčevalcev, marveč tudi njihovo zaupanje v denar- ni zavod, v tem primeru v Ljubljansko banko kot celoto in njeno podružnico v Celju. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 13 — 3. april I97j| ftt. 13 — 3. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 LJUBEZEN PO SVETU Pri Ilekih v Togu devištvo veliko pomeni, vsekakor pa veliko več, kot pri mnogih drugih plemenih, morda že kar pri sosednjih. Toda no- ben ileški moški ne dobi ne- dolžne neveste v zakon! Kakšna šala je spet to? Ni nobene šala. V ileških vaseh je nekje v središču, na vaškem trgu tu- di velik kamen, težak naj- manj pet stotov. Podolgovat ie. Na vrhu ima tak kamen izrastek, ki je bodisi izklesan ali vgrajen v večjega. Ta iz- rastek je hudo podoben ti- stemu, kar nosi pri nas. mo- žici v hlačah, Ileki pa hlač ne nosijo Vaški vrač določi vsako le- to čas, ko morajo dekleta najprej v od vasi oddaljeno kočo, kjer jih nekaj tednov stirej.še ženske poučujejo o nilhovem telesu, o tem. kako se otroci rodijo, kako so spo- roti itd. Ko šolanje, ki vklju- čuje tudi umetnost ljubezni, konča, je v vasi vse priprav- ljeno za veselico. Ljudje se najejo dobrega, napijejo omamnih pijač in se veselijo vrhunca svečanosti. Nekateri mo.^ so zelo živčni. To so očetje deklet, ki bodo ta ve- čer sprejete med ženske. Ko je veselje in rajanje na vr- huncu, pridejo izbrana dekle- ta. Plesaje okoli veUkega kamna morajo druga za dru- go sedati na kamen in si na manjšem izrastku vzeti ne- dolžnost. Starejša ženska pK)- tem ■ ugotovi, če je bila kan- didatka zares nedolžna, če je bila, to javno razglasi, kar za očeta pomeni večje plači- lo ob poroki hčere. Čeprav se dekle poroči šele čez leta, čeprav med tem ni ravno najbolj zdržna in čeprav se najde sem in tja s kakšnim fantom na samem, preizkus nedolžnosti pred vso vasjo velja. Očetje, katerih hčere niso bile več nedolžne, nava- dno ne dobijo nič od ženi- nov, ali pa morajo celo sami kaj dati, da se znebijo enih ust v hiši. Javno razdevičenje ima kultni pomen, kajti na device ima pravico plemen- ski dem.on, ki si v prej ome- njenem kamnu poišče orodje. Vsekakor pri plemenu Ilekov ni zakonskih prepirov, češ, kdo te je prvi imel, kajti od- govor je jasen: demon na va- škem kamnu! Na sliki: Dekleta, ki so jih tedne poučevali o vlogi žen- ske, čakajo na začetek sloves- nosti, ko se bodo morale sa- me odkrižati devištva. V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (16) Havaji. Čarobna, mam- ljiva, več, omamna bese- da. Bral sem turistični prospekt, vabilo v ze- meljski paradiž. Bral sem — Havaji so Orient, so Mikronezija, so Evropa, so več kot čudovit kraj. Otožna, romantična ha- vajska melodija bo v nas v blagi, topli noči prebu- dila najbolj skrita čustva ljubezni. Intimnost, ekso- tičnost, nenavadnost ha- vajskega okolja, narave, orhidej, ananasovih, vul- vanske prsti, športa, vre mena nas bo očarala. Alo ha! Pozdravljeni! Srečno! Pridite, sanje bo vsrkala havajska romantičnost in rahlo obilna, zagorela, na- smejana dekleta vas bodo v pozdrav poljubila — z vencem orhidej okoli vra- tu. Da se boste jutri vr- nili .., Tako prospekt. V naših predstavah ki- pijo sanje o Havajih kot nikoli do konca razžaren dragulj. Kajti Havaji so daleč. In le lažna blešča- va filmske kamere pa nam prizaiana melodičnost do srca segajoče havajske pesmi sta nam pri roki. Zato nekateri rečejo — vi- deti Havaje in nikoli nič videti. 2e beseda Havaji vzburi naša domišljijska čustva in zamaknjen vzdih skoraj pritava tja do pa- cifiškega morja, če vsaj približjio vemo, kam geo- grafsko sodijo havajski otoki. Bom odkrit. Tudi v na- ši skupini svetovnih po- potnikov smo vsi tisti, ki smo Havaje spoznali le v nebogljenih m neuslišanih sanjah, pričakovali, da bo korak na havajsko otočje korak v svet neizkrivlje- nega, naravnega, nežno ču- tečega človeško toplega življenja. Da se čez vse havajske otoke razprostira mavrič- nost globokega reka, ki nas vabi nazaj k naravi, v nemadežni raj človeške svobode, prešernosti in neodtujenosti ... Danes moramo spet pri- zaiati, kako lepo je, da človek s sanjami včasih spremeni resničnost. Sa- mo toliko časa pač, dokler ne uvidi, da je resničnost le močnejša in bolj vab- ljiva, pa da sanje vselej ostanejo samo sanje. Su- rogat. Tako je tudi s sanjami o Havajih. Ko sem začel pisati to- le nadaljevanje z naše p)o- ti okoli sveta, sem naj- prej vzel v roke droben žepni slovarček s havaj- skimi besedami in fraza- mi. Sem si rekel — zapi- si še nekaj neznanega, prav zares havajskega, da bo nato presenečenje nad havajsko stvarnostjo še bolj zbodlo bralčeve ču- te. A ko sem besede zbi- ral, mi je vsaka Izzvenela že tako prozaično, da t njej nisem več našel son čne pravljičnosti. Bolj na- videznost ljubezni in sre- če. A vseeno. Saj je še Ivica Serfez: pel pesem Aloha oe in smo jo radi požvižgavali, ker je pač dihala s havaj. skimi prispodobami. A ve- ste kaj pomeni po havaj- sko — aloha au ia oe? Veste — ljubim te. Poglejmo še nekaj ha- vajskih besed! aloha — srečno, pozdrav aloha ahiahi — dober večer me ke aloga — z ljube- znijo pehea oe — kako si? mahalo — hvala lipa kon mai! — pridi spet hdkl — v redu, OK he vvahine ni — čudovi- ta ženska akamai, oe — ti si pa- meten pupule! — norost homi — poljub haš — avto kaumaha — nesrečen mele — pesem, peti Naj bo dovolj. Havajci govorijo praviloma angle- ško. A če hočejo tujca malo zmešati, potem jim ta čudna jezikovna m.eša- niča samoglasnikov poma- ga, da napravijo zmedo Ko sem poslušal domači ne, se mi je celo govorica nenadoma zdela prerobata za razkošne palmine ve- je, za valove Tihega oce- ana in nepregledne planta- že sočnega ananasovega sadeža. Pajčolan neroman- tične havajske resničnosti pa se je začel trgati že na letališču v Honolulu- ju ... Da bom pravičen in resnicoljuben. Tudi zara- di kisastega vremena. Sa- mo tri dni smo se spre hajali po havajskem oto- ku Oahu in prav vse tri dni nam je nagajal ploha- sti dež. Mavrica, havaj ski simbol, se nam je predstavila v raznobarv nem pisanem plašču kot brhka nedolžna mladen ka iz bujnega goščavja in gorovja (da, gorovja!). Toda kaj nam je to poma galo, ko nas je v presled- kih neusmiljeno pral dež Na letališču nas ni po- ljubil le dež. O ne! Tud dekleta! A brez orhidej DobiU pa smo vence na geljnov brez glasbene spremljave in vzgojno na- potilo ko boste zapu ščali Havaje, pustite rde če cvetove v hotelskih so bah. S tem boste gostite lju povedali, kako se vam je priljubila havajska de žela. In da se , boste radi vrnili! Ce pa boste rože odnesli, ste domačinom prisolill klofuto. Tudi, za ladijske potnike velja enak običaj Ko sirena mogočne zatuli v vlažne havajsko podnebje, mora jo turisti vse cvetje iri vence pometati v morje. To je njihov — aloha Pozdrav. In odgovor, da Havaji še vedno ostajajo ■-.udi sanje. Za nas pa so Havaji ostali v spominu kot modema, nič ve^ eksotična, ampak pred vsem komercialno tun stična ena izmed petdese Mh zveznih ameriških dr- žav. Tudi Havaji so Anie rika. O tem tn še o čem pa prihodnjič. PIŠE JOŽE VOLFAND NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec, - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 6. poštm predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavm m odgovorni uredmk: Jože Volfand tehmčm urednik. Drago Medved - Redakcija. Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Seničar. Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko StrašeK. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga OGP »Deloo Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din. polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Te- let. uredništvo 22-369 m 23-105; mali oglasi in naročnine 22-800.