LETO u, št. 34 PTUJ, 27. avgust 1998 CENA 120 tolarjev Skrbi S9 spef tukal Konec je s počitniškim lenarjenjem. Spet je tu čas obveznosti, gledanja na uro, težav z denarjem, čas rivalstva in prestiža med starši, kdo bo imel lepše oblečenega prvošolčka, čas skrbi staršev, kako se bo njihov otrok znašel v novem ali že znanem okolju. Pričenja se čas pritiskov staršev, stiske otrok, čas solz veselja in solz razočaranj. Za učitelje, ki jim vsi drugi zavidajo dolg dopust, se je že pričel čas garanja - seminarji, konference, priprave. Prav o učiteljih in njihovem "lahkem" kruhku radi rohnijo številni starši, jaz pa pravim, da o tem naj ne sodijo tisti, ki še niso stali pred razredom vreščeče mularije in ki imajo težave ukrotiti svo- jega juniorja, kaj šele 20 ali 30 junakov podobnega kova. Učitelji z otroki preživijo največji del dneva. S starši je otrok v najboljšem primeru le od 15. ure, ki privihrajo iz službe, pa do 20., ko je treba v posteljo. V tem času je treba napisati naloge, skuhati, oprati, zlikati, pokositi travo ...Za poglobljeno ukvar- janje z otrokom ostane presneto malo časa. Tudi učitelji se izgo- varjajo, da za vzgojo zmanjka časa, ker morajo predelati toooli- ko snovi Res je! Morda pa je pred novim šolskim letom pravi čas, da pretresejo svoj odnos do poklica, ki ga opravljajo, in ve- likanske odgovornosti, ki jo imajo pri oblikovanju bodočih gene- racij. Bolj bi se morali zavedati, da je v njihovih rokah čarobna pa- lica pohvale, spodbude, nagrade, ki naredi, da otroške oči zasije- jo. Vsak otrok, še tako jezikav, poreden in nevzgojen, ima svoj talent. Morda ne takšnega, ki ga ocenjujejo v šoli, vendar smo ga odrasli dolžni najti in vzpodbuditi Zato, starši in učitelji, bodite pri svojih sodbah pošteni. Izobrazba je sicer zelo pomembna, vendar ni tista in PTUJ / GOLF IGRIŠČE BREZ DOVOLJENJ V posmeh xakonom in drÉ€EVÍ¡anom Ministrstvo za okolje in prostor je razveljavilo lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo golf igrišča na Ptuju. Izkazalo se je, da je ptujsko golf igrišče čmogradnja, podprta z doku- menti Upravne enote Ptuj. Upravna enota Ptuj, ki jo vodi Metod Grah, je namreč pod vodstvom Franca Ivanuše, vodje Oddelka za okolje in pros- tor, lani izdala lokacijsko in gradbeno dovoljenje brez pred- ložitve ustreznih dokumentov. Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo dvoje bistvenih po- manjkljivosti v dokumentaciji: investitor, podjetje Golf invest iz Ptuja, ni lasmik zemljišča, na katerem gradi, prav tako pa ni pridobil koncesije za rabo, upo- rabo in izkoriščanje vodnih vi- rov. V posmeh zakonom in državljanom je tako državni or- gan, Upravna enota Ptuj, sam kršil državne zakone. Da ni vse, kot mora biti, je ka- zalo že lani. Upravni organ je namreč izdal lokacijsko dovol- jenje v maju, nato pa je šele sredi septembra, po tem, ko je bila večina gradbenih del že končana, izdal tudi gradbeno dovoljenje. Na slednje se je pri- tožila urbanistična inšpektorica in inšpektorica za graditev Mar- ta Berlič, vendar drugosto- penjski pritožbeni organ, to je Ministrstvo za okolje in prostor, njenih razlogov za razveljavitev gradbenega dovoljenja ni potr- dil. Pač pa je v dokumentaciji našel druge bistvene napake. Za- kupna pogodba, ki jo je pred- ložilo podjetje Golf invest pred gradnjo, namreč ne zadostuje, pač pa mora biti tisti, ki gradi, lastnik zemljišča. Tudi če bo minister za okolje in prostor leto dni po tem, ko je bil tok Studenčnice bistveno spremenjen, izdal dovoljenje za njegovo uporabo podjetju Golf invest, bo ustanovitelj podjetja Golf invest, Jože Matjašič, težko postal lastnik dobrih 37 hektarjev velike površine na des- ni strani Drave. To zemljišče je bilo sicer po denacionaliza- cijskem postopku vrnjeno no- voustanovljeni Agrarni skup- nosti Hajdina, vendar pa članom nekdanje hajdinske gmajne zemlja še ni bila vrnjena. Mnogi člani so že umrli, zato je potrebno zemljo vrniti njihovim dedičem. Šele po tem, ko bodo posamezni Hajdinčani resnično ponovno lastniki zemljišč, se bodo lahko vsak posebej odločili, ali bodo zemljišče pro- dali podjetju Golf invest. Kaj sedaj? Očitno je, da bo preteklo še veliko vode, preden bodo golfarji lahko pričeli legal- no potakati belo žogico na ptujskem igrišču. Pred pričet- kom uporabe in trženja golf igrišča bo objekt seveda potrebo- val tudi uporabno dovoljenje. Le-tega kot črnogradnja ne more dobiti. Najbrž ne bi bila pred deset- letjem in prej takšna ignoranca veljavnih pravil nič posebnega, nova država pa prisega na spoštovanje lastnine. Pričakova- ti je, da jo bodo morali upošteva- ti vsi, v prvi vrsti pa državni uslužbenci, ki so plačani za vzdrževanje reda in zakonitosti. In seveda tudi najmočnejši, veli- ki investitorji. V nasprotnem primeru se nam ne piše nič dobrega. Pa turistično golf igrišče gor ali dol. Milena Zupanič V soboto se je v Gornji Radgoni pričel letošnjni praznil< kmetijcev in živilcev - 36. kmetijsko-živilski sejenn. FotO: Jože Bračič 2 AÊCTUMNO Četrtek, 27. avgust 1998 - TEDNiV | Gradili bomo na ustvarjal' nosfi, znanju in izkušnjah v SOBOTO JE PODPREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE MARJAN PO- DOBNIK ODPRL LETOŠNJI 36. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM • 1550 RAZSTAVUAVCEV IZ 26 DRŽAV IN BOGAT PROGRAM STROKOVNIH IN SPREMUEVALNIH PRIREDITEV Sejem v Gornji Radgoni se očitno ni izneveril tradiciji in je bil že na otvoritvi precej "namočen". Zaradi naliva se je sobotna otvoritev nekoliko zavlekla, opravili pa sojo ob zvokih ansam- bla Frajkinclarji v zaprtem prostoru, namesto na običajni, os- rednji sejemski ploščadi. A to ni pokvarilo vedrega razpo- loženja in sejemskega vzdušja, ki je v znamenju velikih pričakovanj, izmenjav izkušenj in seveda kupčij. Goste (med njimi so bili po- dpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, predsednik Državnega sveta Anton Hrovat, kmetijski minister Ciril Smrkelj, delegacije iz sosednjih držav, poslanci državnega zbora, državni svetniki, ustavni sodnik Tone Jerovšek in številni dru- gi) je najprej pozdravil župan občine Gornja Radgona Miha Vodenik, nato pa direktor Po- murskega sejma Janez Erjavec. Ta je med drugim poudaril, da kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki že 36. odpira svoja vrata, daje priložnost slo- venskemu kmetijstvu, kmetijski politiki, industriji in trgovini, pa tudi evropskemu in širšemu prostoru, da pokažejo najnovejše dosežke. Na sejmu sodeluje 1550 razstavljavcev iz 26 držav, po vsebini in strokpvnosti je najbo- gatejši doslej. Povečane so stro- kovne razstave z vzorčnimi na- sadi, več je letos tudi strokovnih posvetov, predavanj in spremlje- valnih prireditev, predstavljajo se nove pokrajine (letos znova Prlekija) in države, več je degus- tacij živil, večja ponudba meha- nizacije in opreme, izjemno bo- gate pa so seveda razstave živine. Slavnostni govornik na otvo- ritvi, podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, je med drugim povedal, da je sejem tudi letos izvrstno pripravljena prire- ditev, ki že leta in leta predstavlja dosežke na področju tehnologije, prenosa znanja v kmetijstvu in živilski industriji. "Ta sejem krepi samozavest po- membnega dela slovenstva, ki se v Gornji Radgoni počuti enake- ga in enakovrednega, samoza- vestnega, predvsem pa čuti, da prispeva svoj del k razvoju naše države." Ob tej priložnosti je go- voril tudi o slovenskem približevanju EU in o ključnih nalogah slovenske vlade, parla- menta in vseh nosilcev oblasti. "Jasno in odkrito povem, da se z obstoječimi sredstvi v mi- nistrstvih, ki pokrivajo kme- tijstvo, živilsko industrijo, podeželje in demografsko ogrožena območja, Slovenija ne more uspešno pripraviti na vstop v Evropsko skupnost. Ob tem, ko bo treba racionalno trositi denar in varčevati v pro- računu, moramo za te namene v prihodnjih letih sredstva povečati. Zdi se mi neodgovor- no, da se v najbolj občutljivem trenutku prilagajanja zahtevam EU problematizira nekaj deset novih zaposlitev, konkretno 81 novih delovnih mest v kme- tijskem ministrstvu. Povem vam, da smo v državni upravi zmanjšali število zaposlenih, in s polno odgovornostjo trdim, da bo to najboljša naložba za dobre priprave Slovenije na uspešna pogajanja in vključitev v EU," je poudaril Marjan Podobnik in se zavzel tudi za čimprejšnje do- končanje procesa denacionaliza- cije in za majhne kmete. Če ne bomo uspeli najti pravih rešitev tudi za njih, bomo sicer morda dosegli cilj o samooskrbi Slove- nije s hrano, nikakor pa ne dru- gega, še pomembnejšega smotra: ohranitve poseljenosti slo- venskega podeželja in prep- rečitve zaraščanja kulturne kra- jine. Če mladim ne bomo zago- tovili perspektive na podeželju, potem bodo vse investicije, o ka- terih govorimo, bolj ali manj v prazno. Ob otvoritvi je govoril tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj. Dejal je, da so v Gornji Radgoni zbrani vsi, ki potrjujejo pripadnost in zvestobo kme- tijstvu in slovenskemu podeželju. Zbrani so mnogi, ki se resno zavedajo problema ob vključevanju Slovenije, slo- venskega kmetijstva in podeželja v Evropsko unijo. Kmetijsko ministrstvo se v Gornji Radgoni predstavlja v celoti, med drugim so letos pripravili tudi posebni Forum ministrstva. Doslej se je na sejmu zvrstilo več zanimiviuh predavanj in posvetovanj, včeraj je imela svoj dan tudi ptujska Perutnina, ki je na novinarski konferenci predstavila pomen šampiona ka- kovosti 98, danes pa je Tovarna sladkorja iz Ormoža pripravila dan pridelovalcev sladkorne pese. Sejem bo odprt do 30. avgusta vsak dan med 9. in 19. uro. Mar¡an Tos LENART / USTAVNA PRITOŽBA ŽE VLOŽENA 1 Bo Iß Lenart uspela pre- príiatí ustavne sodnike?] JEDRO SPORA JE PRIKUUČITEV TREH KS, KI NISO IZGLASOVALE SA MOSTOJNE OBČINE, NOVI OBČINI LENART Krajevna skupnost Lenart je vložila ustavno pritožbo in v predlogu ustavnemu sodišču predlagala zadržanje izvrševanja 72. točke 2. odstavka prvega člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij do odločitve ustavnega sodišča. Ustavna pritožba je posledica odločitve državnega zbora, da se v novo občino Lenart povežejo tudi krajevne skup- nosti Voličina, Jurovski Dol in Sveta Trojica, ki na junijskem poizvedovalčnem referendu- mu niso izglasovale lastnih občin. Krajevna skupnost je občino izglasovala in zato so v ustavni pritožbi posebej pou- darili, da bi moral zakonodaja- lec slediti referendumsko izraženi volji prebivalcev, saj gre za uresničevanje nepos- redno izražene volje ljudi, kot jim to narekuje 139. člen slo- venske ustave. Ker je bila kršena demokratična volja lju- di in spremenjena referen- dumska odločitev, je bila po mnenju vlagateljev ustavne pritožbe kršena ustavna pravi- ca. V obširni obrazložitvi pobude za oceno skladnosti omenjenega zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij so med drugim zapisali, da se je obstoječa občina Lenart razdeli- la na več novih in da so tudi prebivalci krajevnih skupnosti Voličina, Jurovski Dol in Sveta Trojica želeli imeti lastne občine, za kar pa očitno ne izpolnjujejo pogojev. Zaradi tega njihova območja niso bila z odlokom določena kot referen- dumska območja. Ko pa so kra- jevne skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za ustanovitev lastnih občin, ustanovitev referen- dumsko izglasovale (Cerkven- jak, Benedikt, Sveta Ana in Le- nart), so krajevne skupnosti Voličina, Jurovski Dol in Sveta Trojica ostale enostavno «zu- naj« in jih je zakonodajalec brez kakršnekoli ustavne ali zakonite podlage priključil k občini, us- tanovljeni na območju krajevne skupnosti Lenart. Kljub precejšnji pravni zaple- tenosti tega primera so vlagatel- ji ustavne pritožbe prepričani, da to ne bi smel biti razlog za kršenje ustavnih določb in kra- tenje ustavnih pravic prebival- cem Krajevne skupnosti Le- nart. Če namreč ta ne bi izglaso- vala samostojne občine in bi se novoustanovljene občine zgolj izločale iz obstoječe občine Le- nart, bi bila zadeva drugačna, saj bi krajevne skupnosti Voličinajurovski Dol in Sveta Trojica ostale tam, kjer so bile, torej v občini Lenart, in bi se s tem zgolj ohranilo pravno in de. jansko stanje, kakršno je ђЦђ pred izločitvijo ostalih občin, $ tem da bi se občina Lenart pa¿ ustrezno zmanjšala. Ker pa дј tako, je zakonodajalec, torej Državni zbor, proti volji prebi, valcev krajevni skupnosti Le- nart priključil še preostale tri, Ц niso izglasovale občin. Vlagatelj pobude, torej kra- jevna skupnost Lenart, je po svojem pooblaščencu odvetniku Roku Gerloviču iz Maribora predlagal, da ustavno sodišče sprejme sklep in v tej zadevi zadrži izvajanje omenjenega za- kona o spremembah in dopol- nitvah Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, ki je bil objavljen v uradnem listu 7. avgusta letos, ugotovi,da je v nasprotju s 3. odstavkom 139. člena slovenske ustave, in naloži Državnemu zboru, da iz zakona črta naselja iz krajevnih skupnosti Voličina, Sveta Trojica in Jurovski Dol, ki jih zdaj vključujejo v občino Lenart. Povedano drugače, ter- jajo samostojno občino, ki bo v mejah sedanje krajevne skup- nosti Lenart, tako kot so se kra- jani odločili na poizvedovalnem referendumu 21. junija letos. Obeta se zanimiv razplet, ki bo zaradi prihajajočih lokalnih vo- litev toliko zanimivejši. M. To; ORMOŽ / SPRAVILO HMEUA Na ormoškem koncu hmelj ni tako pogosta rastlina kot v ka- terih drugih predelih v Sloveniji. Nekoč ga je bilo sicer neko- liko več, v zadnjih letih pa ga prideluje edino družba Jeruza- lem Ormož SAT na območju Trgovišča. Tam je okrog 36 hek- tarjev rodnih nasadov, 9 hektaijev pa je trenutno v premeni. Hmelj je večletnica, ki ima življenjsko dobo do 15 let, največjo rodnost pa doseže od tretjega leta naprej, zato je treba neneh- no skrbeti za obnovo hmelišča. Med sortami prevladuje sa- vinski golding, bobek, cerera in aurora. Letošnji hmelj je tehnološko že zrel in spravilo se je pričelo minuli četrtek. Prvič pri njego- vem spravilu sodelujejo tudi de- lavci preko javnih del, skupaj s pogodbeno in stalno zaposleni- mi pa bo skupno 30 delavcev v naslednjih 20 dneh opravilo s hmeljem. Lani so ga v izjemni letini pri- delali 80 ton, letos pa bo pride- lek tudi zaradi manjših površin nekoliko manjši. Franci Pukla- vec, tehnolog za hmelj pri družbi Jeruzalem Ormož SAT, je povedal, da so za letos plani- rali 72 ton hmelja, vendar jim je račune prekrižala toča, ki je po- bila vrhove. Hmelj je namreč precej občutljiva rastlina in trta v času največje vegetacije - juni- ja in julija - zraste tudi do 20 centimetrov na dan, zato je potreba po vlagi velika. Stro- kovne službe redno opravljajo analize, in takoj ko pade vlaga tal pod 50 odstotkov, pričnejo namakati. Letos je bilo to potrebno storiti dvakrat. Sicer pa je oskrbo hmelja mogoče pri- merjati z delom v vinogradu. Spomladi ga strojno porežejo, nato napeljejo vodila in poškro- pijo v štor proti primarni okužbi s hmeljno peronosporo. V štirih tednih hmelj zraste do višine, primerne za navijanje, hkrati pa ga očistijo odvečnih pogankov. To je potrebno nare- diti večkrat, ves čas pa ga ščitijo in dognojujejo. Pri ocenjevanju kvalitete hmelja, ki vpliva na ceno, je po- membno, da so koški nepoško- dovani, brez bolezni in škodlji- vcev, z manj kot dvema odstot- koma primesi, hmelj ne sme biu razdrobljen in plev ne sme biu več kot 25 odstotkov. Pomem- bna je tudi vlaga, ki je ne sme vsebovati več kot 11 odstotkov. Hmelj sušijo v sušilnici na Har- deku pri temperaturi do 60 sto- pinj 6 do 8 ur. Nato ga ohladijo in ponovno navlažijo, da dobi nazaj svojo prožnost. Za njego- vo kvaliteto je pomembna vsebnost alfa kislin - grenčične smole, ki se pri različnih sortah giblje med 4 in 12 odstotki, v tu; jini pa pridelujejo sorte, 1^' vsebujejo tudi do 16 odstotkov kislin alfa. Zato se površin^ hmelja krčijo, a ga je še vedno preveč. Na svetovnih trgih vedno niso prodali zalog hmelja letine '96 in '97. Novi ekstra- kcijski postopki pripomorejo ^ temu, da se je nekdanjih 90 grä' mov hmelja, ki so ga potrebova- li za izdelavo hektolitra piva' danes skrčilo na 60 do 65 gr^; mov. Zato so v svetu presežk' hmelja in tudi ormoški hme'' bo po sušenju kar nekaj mesece^ obležal v skladišču. Kriza trai^ že nekaj let in pravijo, da je do- segla svoj vrhunec. Lanske сеп^ hmelja so se gibale med 2,8 5,1 nemške marke za kilogram- V Sloveniji pridelamo okroi 4000 ton hmelja, 95 odstotko^' od tega pa izvozimo na tul^ tržišča. _______1*!. Franci Puklavec, tehnolog za hmelj pri družbi Jeruza- lem Ormož SAT, drži v roki hmelj, ki je potreben za iz- delavo zaboja piva G. RADGONA / VINSKI VODNIK K vinu In mizam SLOVENSKA VINSKA AKADEMIJA IZDALA ZANIMIV VODNIK V NAKLADI 20 TISOČ IZVODOV, LENARŠKI TRGOPREVOZ PA PREDSTAVIL PROTOTIP TRAK- TORJA ŠTAJERC Na sejmu v Gornji Radgoni je založba Veritas Slovenske vinske akademije predstavila svojo najnovejšo izdajo, kulinarični in vinski slovenski Vodnik k vinu in mizam. V njem je predstavljenih nekaj čez 200 vinogradnikov in vinar- jev, restavracij, gostiln in turističnih kmetij iz vseh slovenskih pokrajin. Žal je bil edini kriterij za sodelovanje k vodniku interes samih ponudnilvenskogoriške občine in državnega svetnika. Njihova hvaležnost je tako velika, da mu zalivajo celo rože na dvo- rišču njegovega doma. ... DA je bilo v nedeljo v Dor- navi veliko solznih oči. Pa ne toliko zaradi sreče ali žalosti, temveč zaradi posledic, ki jih v vsakodnevno življenje prinaša glavni akter lükarskega praz- novanja. ... DA je s posledicami doka- zano, da je med obiskovalci radgonskega sejma največ <. IV;še bolj zagotovo drži otvoritveno slovesnost, ki jo, še v tako sušnem obdobju, že po tradiciji namoči. ... DA so na regijskem tek- movanju oračev podravski župani še zadnjič pred volitva- mi neposredno preizkusili svojo moč. Tokrat nad konji in plugi. ... DA župani letos niso imeli pravega dopusta, saj je potrebno do volitev še marsi- kaj postoriti in 'kupiti' glasove volivcev. ... DA bodo v ptujski perut- ninarski firmi zmanjšali stroške za vsakoletno menjavo petelinov. Zanimajo se namreč za nakup viagre. ... DA so viagro izumili Ame- ričani, njihovi predsedniki pa so že po pravilu prvi deležni prednosti sodobnih odkritij. ... DA med preštevilnimi brezposelnimi kroži zgodba o tem, da komunisti niso bili rdeči, ampak zlati. ... DA so gorišniški lovci na nedeljski slovesnosti pekli vola zato, ker še ne vedo, ali so že prijeli bika za roge. ... DA bodo taisti lovci na prvi pogon povabili svojega botra - SLS (Slovensko Lovs- ko Srenjo) ORMOŽ / OBČINSKI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV ZBRAL POMOČ ZA POSOČJE v petek ponoči sta iz Ormoža v Bovec l(renila dva prikoličarja, polna opeke, namenjene ta- mkajšnjemu Karitasu kot pomoč za prizadete v potresu. Akcijo je izpeljala občinska organi- zacija SKD Ormož ter jo poimenovala "Vsak član 10 zidakov za Drežnico". Člani so se na akcijo dobro odzvali, saj so na tak način zbrali denarja za 5000 zidakov. Da so do konca na- polnili 1оуогц)ака, je ormoška opekama primaknila še 760 zidakov, pomagal pa je tudi pre- voznik Ivan Kukec, ki je sponzoriral del stroškov prevoza. Najradodarnejši so bili člani krajevnega odbora Sv. Tomaž. Za- nimivo je, da je bil denar že nekaj časa zbran, organizator pa je želel zidake, ki jih je za dve stano- vanjski hiši, podariti kakšni v potresu prizadeti družini. Vendar v dveh mesecih v Posočju niso us- peli najti nikogar, ki bi njihovo pomoč sprejel. Predsednik ormoških krščanskih demokratov Alojz Sok je povedal, da je pri tem dobil občutek, da se ljudje bojijo sprejeti pomoč. O načinu, ki ga je država določila za zbiranje denar- ja, pa pravi, da se mu ne zdi prime- ren in da ne bo uspešen. Opeka, ki v Posočju velja okrog 600.000 tolarjev, bo tako na nove lastnike počakala pri bovškem Ka- ritasu. vki Opeka za Posočje, pripravljena za prevoz. Foto: Erna Žalar 4 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE Četrtek, 27. avgust 1998 - TEDNIH LENART / PET LET LIKOVNE SOLE Ustvarjali poletne ¡adranske motive LENARŠKA GALERIJA KRAJNC JE ORGANIZIRALA POLETNO LIKOV- NO DELAVNICO, V KATERI STA BILI TUDI PREDSEDNICA IN TAJNICA ZKD IZ LENARTA MARIJA ŠAUPERL IN BREDA SLAVINEC - RAZSTA- VA OKTOBRA SKUPAJ Z DELI LETOŠNJEGA LENARŠKEGA SLIKARS- KEGA EX-TEMPORA Lenarški galerist, slikar in mentor mladih likovnikov Kon- rad Krajne je z velikim zado- voljstvom povedal, da je poletna obmorska delavnica lepo uspela in so jo dobro sprejeli tudi domačini, ki so se v velikem šte- vilu udeležili otvoritve pri- ložnostne razstave. Dober teden dni so mladi ustvarjalci na Krku iskali izbrane jadranske motive in sproščeno ustvarjali v različnih tehnikah. Poskrbeli so tudi za prijetno druženje in prosti čas, za prigrizek in osvežilne pijače pa sta ročno skrbeli Marija Šauperl in Breda Slavinec, ki sta tudi osebno pri- pomogli k uspehu delavnice. Najbrž bodo podobno delavnico pripravili tudi prihodnje leto. Poletne motive na Krku so ustvarjali mladi Lenarčani Petra Rogan, Bernarda Peric, Ana Sus- ter. Jasna in Miha Sosterič. Ude- ležence sta spremljali tudi predsednica in tajnica ZKD iz Lenarta Marija Šauperl in Breda Slavinec, ki sta veliko pripo- mogli k vsestranskemu uspehu mladih likovnih ustvarjalcev iz Slovenskih goric. Delavnico na Krku v Županji Donji so pripra- vili v okviru likovne šole, ki de- luje pri galeriji Krajne. 20 izbra- nih del bodo razstavili oktobra letos v lenarški galeriji Krajne, ko bodo na ogled tudi motivi Lenarta, nastali med letošnjim slikarskim ex-temporom ob le- narškem krajevnem prazniku. S to razstavo bo galerija Krajne iz Lenarta, ki deluje že šesto leto in postaja pomembno središče le- narškega kulturnega življenja in ustvarjanja, začela jesenski del sezone. Skupaj z lovci lovskogo- jitvenega bazena Lenart pa raz- mišljajo o prvem ekološko in na- ravovarstveno obarvanem je- senskem slikarskem ex-tempo- ru, ko naj bi iskali motive iz življenja divjih živali. M, Toš Mladi ustvarjalci na Krku v družbi z mentorjem Konra- dom Krajncem PTUJ / NA MLADINSKEM ODDELKU KNJIŽNICE Počffiffslre uri- te v kt%iizni€i Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je edina ptujska ustanova, ki pripravlja za otroke že več let zapored počitniške aktivnosti. Tako so tudi letos vse počitnice pripravljali počitniške urice. Med 10. in 11. uro se je vsak dan zbralo v pravljični sobi Malega gradu približno 15 otrok. Večina jih je prihajala v knjižnico sama, saj so doma v mestu ali blizu nje- ga, nekatere pa so pripeljali starši iz krajev v bližini Ptuja Knjižničarke so povedale, da je bilo med otroki nekaj stalnii. gostov, drugi pa so se menjaval; Prihajali so predšolski in šolsk otroci. Knjižničarke « pripravljale zelo različne uria pripovedovale so pravljice, St igrale z otroki, v knjižnici so ri sali, izdelovali predmete iz pa- pirja, volne, reševali uganke rebuse... M2 Zadnji dan je počitniško urico v ptujski knjižnici obiskalo več kot 20 otrok. Ob našem obisku so bili zelo zaposleni z Izdelovanjem papirnega zmaja. FILMSKI KOTIČEK Na robu divjine (Пе Edge) "V življenju vsakdo naleti na preizkušnjo, toda ta ne pride ob času ali v obliki, kot bi si ju sam izbral," nam v filmu zaupa Anthony Hopkins. Po ogledu trilerja se boste strinjali, da bi preizkušnja v obliki pristanka med severnimi medvedi res mnogo bolj ustrezala kakšni osamljeni kočevski medvedki kot vam. Vsebina ne preseneti po neverjetni orginalnost - bogataš v zre- liln letih (Anthony HoplUa*" veliko običajev. Še posebej je bilo življenje lijkaric zanimivo, ko so se po hišah odpravile tržit. To so na- jvečkrat opravile pozno v jeseni jli pozimi. Pri prodaji so se iz- najdljive žene spomnile tudi jazličnih "reklamnih prije- mov", od tega da ga je bilo enos- tavneje prodajati in tudi privlačneje, če je bila čebula spletena v vence, kupce pa so znale tudi prepričati, za kaj vse je ta pekoča kultura koristna in da v gospodinjstvu ne sme manjkati. To je največkrat bil pri hiši edini vir dohodka. Zaradi sodobnega načina življenja je pred leti čebula sko- raj izginila z dornavskih njiv. Pred petimi leti pa so se ta- mkajšnji prebivalci povezali v turistično-etnografsko društvo, da ponovno obudijo lukarske običaje. Društvo so ljudje zelo dobro sprejeli, saj šteje okrog štiristo članov, med njimi veli- ko mladih. Člani društva so dosegli, da je čebula - liik ponovno začel do- bivati svoje mesto in ceno. Da pa bi tudi širši javnosti pokazali vsa opravila in običaje v zvezi z njegovo pridelavo, so v nedeljo pripravili peti Lükarski praznik. V osnovni šoli so razstavljali pecivo, kruh in specialitete iz čebule. Razstava, ki sta jo ide- jno zasnovala Zvonko Mikša in Slavica Bratuša ter jo ob pomoči drugih članov tudi pos- tavila, je bila zelo domiseln. V kulturnem programu so sodelo- vale ljudske pevke, mladi muzi- kantje in Peter Matjašič. V pri- ložnostnem nagovoru je župan Anton Velikonja govoril o vrednotah in pomenu ohran- janja kulturne dediščine na mlajše rodove. Pohvalil je pri- zadevne člane turističnega društva in ženske, ki so spekle pecivo za razstavo. Potem pa so se preselili na prireditveni prostor, kjer je bil etnografski del. Najprej so pri- kazali, kako so pripravljali rženo slamo, ki so jo potrebova- li za spletanje čebule v vence. To opravilo so največkrat opra- vili moški. V šaljivem pogovoru sta Lojze Matjašič in Boris Kopitar opisala, kako se pridela čebula. Predsednica Marija Ve- likonja je poudarila, da društvo skrbi za ohranjanje običajev, za lepo in urejeno okolje ter za izobraževanje svojih članov. Z velikim veseljem je ugotavljala, da je v vseh teh letih prese- netljivo veliko število članov, ki so zelo delavni. Še posebej številčen je lükarski podmla- dek, ki se je na nedeljski prire- ditvi predstavil s plesom. Prire- ditev so popestrili tudi padalci Aerokluba Ptuj. Osrednji pou- darek je tudi v nedeljo bil na prodaji čebule. Dornavčani so v nedeljo po- novno dokazali, da so gostol- jubni in prijazni ter veseli gos- titelji. Za dobro voljo sta poskrbela ansambel Obzorje in Boris Kopitar, ki se je med lükari zelo dobro počutil. Tekst in fotografije: Marija Slodniak Mnogim se je ob gledanju razstave vzbudil tek. Še sreča, da so organizatorji potem vse razstavljene dobrote razdelili med obiskovalce. Tudi pevec Boris Kopitar se je oskrbel s čebulo Mladi lükari z zanimanjem spremljajo običaje v zvezi s pridelovanjem čebule SOBETINCI / PRAZNOVANJE 50-LETNICE GASILSKEGA DRUŠTVA Krstili novo vozilo in obnovljeni dom v nedeljo so se na svečanosti ob zlatem jubileju prostovol- jnega gasilskega društva v Sobetincih zbrali številni gasil- ci, ljubitelji gasilstva in domačini. Ob praznovanju jubileja gasilskega društva so obnovili gasilski dom, namestili vaške table, pripravili gasilsko tekmovanje in krstili novo kombinirano gasilsko vozilo Peugeot boxer. Spomnili so se ustanovnih članov, ki so leta 1948 v hiši Ivane Horvat pos- tavili temelje sobetinškemu gasilstvu, podelili pa so tudi številne zahvale, priznanja in plakete. 50-letnice gasilskega društva so se spomnili že februarja letos na občnem zboru, ko so prvič podrobneje predstavili kroniko društva. Kot je na nedeljski slo- vesnosti povedal predsednik PGD Dušan Plohi, so bili začetki v delovanju gasilske or- ganizacije težki, saj je bilo društvo brez vsakršne opreme, ''rez osnovnih prostorov in pes- tile so jih tudi težke gospodarske razmere. Poudaril je, da se je v ^seh letih delovanja društva po- kazalo, da sta vztrajnost in sloga primogla, da se je društvo vsa ta leta obdržalo in vedno znova izpopolnjevalo v članstvu. Ta- jnik društva Marjan Horvat pa je nekoliko več povedal o začet- kih delovanja društva, za katere- ga je ustanovni občni zbor ga- silske čete Sobetinci sklical že pokojni Andrej Feguš, član ta- kratnega okrajnega gasilskega poveljstva. V častni odbor po- veljstva čete so bili leta 1948 iz- voljeni: Franc Horvat, Janez Plohi, Jakob Horvat, Alojz Vajda, Neža Horvat, Franc Vajda, Janez Muršec in Franc Golob. Gasilci so se otepali z ve- liki prostorskimi problemi. Tako so gasilska orodjišča roma- la iz hiše v hišo, deloma pa so ta problem rešili leta 1958, ko so jim dodelili skoraj že dotrajano dvorano okrajnega odbora Ptuj. Leta 1969 pa so po velikih napo- rih in obilici prostovojnega dela odprli nov gasilski dom. Tega so letos temeljito obnovili in uredi- li okolico, dom pa krasi tudi sli- ka, posvečena zavetniku gasilcev sv. Florjanu. Nič lažje ni bilo tudi z orodjem, je povedal Marjan Horvat, saj so si na začetku mo- rali izposojati celo ročno brizgal- no, potem pa so jo leta 1956 končno kupili. Do danes so mo- torne brizgalne večkrat zamenja- li, društvo pa se je izpopolnilo tudi z avtomobili - zadnja večja pridobitev je kombinirano orodno vozilo, ki ga je društvo kupilo s pomočjo sponzorjev. Sicer pa so 50 let gasilskega društva v Sobetincih zaznamo- vali s svojim delom številni člani, ki so vsa leta poudarjali, da jim gasilstvo na prostovoljni bazi veliko pomeni in da so se pripravljeni žrtvovati za ljudi. Gasilstvo pa je na vasi povezano tudi z družabnim življenjem. Danes PGD Sobetinci združuje okrog 90 članov, ki se udeležujejo gasilskih tekmovanj in podobna tekmovanja že po tradiciji pripravljajo tudi v domači vasi. V svojih vrstah skrbijo za izobraževanje in izpo- polnjevanje gasilske tehnike, v jubilejnem letu pa se radi pohva- lijo z delovnimi uspehi. S plaketo so se na slovesnosti spomnili še živečih ustanovnih članov Janeza Plohla, Franca Horvata, Jakoba Horvata in Ivana Poplatnika, zahvale pa so podelili še nekaterim najzas- lužnejšim članom in sosednjim društvom. S priznanji in pokali so se spomnili tudi desetin, so- delujočih na gasilskem tekmo- vanju za pokal Sobetincev, kjer je sodelovalo majhno število ekip. Gasilsko društvo Sobetinci je ob tej priložnosti prejelo pla- keto Gasilske zveze mestne občine Ptuj in plamenico 1П. stopnje GZ Slovenije. V imenu mestne občine Ptuj je na gasilski slovesnosti govoril podžupan Ervin Hojker in med drugim poudaril, da je v slo- venskem prostoru malo ljudi, ki žrtvujejo svoj čas in delo, da lah- ko pomagajo drugim. Za vas, kot so Sobetinci, je 50 let gasilskega društva velik praznik, v ljudeh pa je čutiti veliko odgovornost in solidarnost, in ker je v društvu mnogo mladih članov, se ni treba bati za napredek in obstoj gasilskega društva, je še poudaril podžupan Hojker. Tatjana Mohorko Na- ^Jvečja pridobitev ob 50-letnici društva je novo ^'^binirano gasilsko vozilo. Foto: TM Dušan Plohi, predsednik PGD Sobetinci Na slovesnosti so se s plaketo spomnili na še živeče ustanovne člane društva 6 REPORTAŽE četrtek, 27. avgust 1998 - ТЕОНЦ HAJDINA / KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO STANETA PETROVIČA HAJDINA ZA MLADE Aktivne poiitniie Kulturno-prosvetno društvo Staneta Petroviča Hajdina je že lani za mlade pripravilo aktivne počitnice. Z njimi so poskušali povezati mlade na svojem področju in jim predstaviti aktivne oblike preživljanja prostega časa. V preteklem letu je bil odziv zelo velik, kar je bil vzrok, da se delavnice organizirajo tudi letos. Aktivnosti temeljijo na zdravih življenjskih navadah in na strpnih odnosih med ljudmi, ki se bodo počutili povezani z naravnim okoljem, v katerem živijo. Konec maja je predsednica društva Milena Stojadinovič začela iskati prostovoljce, ki so pripravljeni žrtvovati svoj čas in delati z mladimi. Pri izvajanju programa je nato upoštevala mentorjeve izkušnje in želje. Tako je nastal okvirni idejni načrt, v katerem so upoštevali tudi namige iz ankete, s pomočjo katere so v preteklem letu ugo- tavljali uspešnost svojega dela. Prav zaradi tega so se povezali s Centrom za socialno delo, ki že več let uspešno pripravlja mla- dinske delavnice. Dejavnosti so se začele 22. juli- ja s planinskim pohodom na Kum nad Hrastnikom, ki ga je vodil Kari Fridl. Delavnice so potekale kar devetintrideset dni. Na likovnem področju so se pos- kusili v slikanju usnja, na svilo, majice in steklo ter v risanju pla- katov, scene za predstavitev, pripraaavili pa so tudi likovni bilten. Te delavnice so potekale pod strokovnim vodstvom Hele- ne Primožič ob pomoči Petre in Anne Marie. Veliko zanimanja je bilo tudi za ritmične delavnice, kjer je Nataša Stumberger mlade učila plesnih tehnik in koreografije ter izračanja čustev in osebnih značilnosti s pomočjo telesnih gibov. V literarni delavnici so mladi novinarji pripravili glasilo o ak- tivnih počitnicah, ki so ga izdali v skoraj sto izvodih. Vse članke in oblikovanje na računalnik so naredili sami, grafično pa so jo oblikovali člani likovne delavni- ce. V dramski delavnici je mentor Maks Kampl učil gibanja v pros- toru pripravil vaje na odru in bralne vaje. Pripravili so tudi predstavo, ki si jo bomo lahko ogledali na zaključku delavnic v nedeljo, 30. avgusta, ob 19. uri v prosvetni dvorani Hajdina, kjer so delavnice tudi potekale. Pri zaključni predstavitvi sodelujeta tudi Ida Markež in Cvetka Vra- tič, vso organizacijo in odgovor- nost pa je nosila Milena Stojadi- novič. Delavnic se je udeležilo več kot osemdeset mladih iz vse Slovenije. Milan ffro/nt člani likovne delavnice Mentorica Helena Primožič razkriva svojo umet. niško dušo. Foto: Nini ^0DNIK - Četrtek, 27. avgust 1998 ЖАШМ1¥0$Г1 7 Ko se dva io- fiova združita 2animiv, a zelo redek pogled na ^družitev dveh tokov Drave med yicavo in ptujskimi Termami lj2Že, kako različna sta tokova. Ze- |gno barvo vode v stari strugi ipočan rjavi tok v nadaljevanju povsem preglasi, tako da priteče prava v mesto takšna, kot je v ijovi, kanalski strugi - kalna in l,]atna. Ali povzroči različnost bar- ye Drave v stari in novi strugi umazanija ali se zgodi to zaradi ne- nadnega močnejšega toka, na kate- rega vpliva izpust v elektrarni, "obarvajo" vodo rastline, ki živijo v njej? Kakorkoli že, letošnje poletje je stara struga od Vičave navzgor, l(ljub temu da so strokovnjaki ko- panje odsvetovali, razveseljevala številne kopalce. MZ 8 TEDNIKOV POGOVOK Četrtek, 27. avgust 1998 - TEDNI^ POGOVOR Z DR. MARJANOM ŽNIDARIČEM / SLOVENCI MED LETOMA 1848 IN 1998 Če hočemo pravilno razumeti sedanji čas, še posebej drugo slovensko pomlad 1990. leta, se preselimo v čas prve sloven- ske pomladi, v leto 1848. To je bil čas, zaznamovan s posledi- cami francoske revolucije in velikimi miselnimi premiki, ki so jih sprožili francoski razsvetljenci pred dobrimi sto in še več leti Slovenci smo pred sto petdesetimi leti sicer živeli v eni državi - avstrijski habsburški monarhiji, vendar razbiti na različne ustavne in upravne enote: Štajersko, Koroško, Primorsko, ta pa na Goriško, Istro in Trst ter na Kranjsko. Zaradi togega Metternichovega režima so se v tej veliki skup- ni večnacionalni državi narodi počutili kot v ječi. Po drugi strani pa jim je razsvetljenstvo zbudilo zavest o jeziku, naro- du in vsem, kar sodi k temu. Ker je v revolucionarnem letu 1848 želel vsak živeči narod v av- strijski monarhiji zaokrožiti svoje narodnostno ozemlje, je bilo to prisotno tudi pri Slovencih. Kljub temu da je o pomladi evropskih narodov slovenski zgodovinar Jo- sip Mal zapisal, da so si dogodki sledili s takšno naglico, da narodi nanje niso bili najbolje pripravlje- ni, smo Slovenci vendarle imeli v tistem času imenitnega človeka v osebi stolnega kaplana v Celovcu Matija Majarja - Ziljskega, ki je znal pravilno oceniti takratni zgo- dovinski trenutek. Že 17. marca je v Novicah pisal o želji Slovencev, da bi "v šole in kanclije vpeljali naš jezik". Kmalu je začel zbirati podpise za peticijo, ki jo je dopol- nil z besedilom "Kaj hočemo Slo- venci?". Poziv je bil kot posebna priloga objavljen 10. maja 1848. leta v Bleiweisovih Novicah. Ta revolucionarni poziv pred sto pet- desetimi leti je rodil nadaljnje ak- cije in ideja o zedinjeni Sloveniji je zaživela. Letošnje leto se spominjamo šte- vilnih obletnic, ki so pomembni mejniki v iskanju lastne poti. Naj jih naštetejemo samo nekaj: 1868. - tabori, ki so idejo zedinjene Slo- venije iz 1848 ponesli med najširše množice; 1908. - znani ptujski dogodki; 1918. leta je raz- padla avstro-ogrska monarhija, to leto je tudi pomemben mejnik v boju za severno slovensko mejo. Za Slovence je pomembno tudi leto 1938 - priključitev Avstrije k Tretjemu rajhu, pa leto 1948,1968 in 1988 in seveda 1991. leto, ko so poslanci prvega večstrankarskega povojnega sklica slovenske skupščine 25. jimija potrdili te- meljno ustavno listino o samos- tojni državi Sloveniji. S tem smo dobili dragoceno možnost, da o sebi odločamo sami. Sprehod skozi čas ob stopetdese- ti obletnici prve slovenske pomla- di, ko si dogodki sledijo vzročno in vsebinsko, kot bi šlo za naprej narejen scenarij, je nastal ob jx)moči ravnatelja Muzeja narod- ne osvoboditve iz Maribora dr. Marjana Žnidariča. Pričela sva z letom 1848. LETO 1848 - POMEMBNA PRELOMNICA V ZGODOVINI EVROPE "Leto 1848 je eno pomemb- nejših prelomnic ne samo v zgo- dovini habsburške monarhije, temveč tudi v zgodovini narodov, ki so živeli pod njenim okriljem. Do dogodkov, do katerih je prišlo, so posamezni narodi v večnacio- nalni državi pričeli iskati svojo lastno identiteto, zlasti tisti, ki tradicije samostojne države niso imeli, in Slovenci smo bili med njimi. Tako se ravno po zaslugi društva Slovenija in še bolj Matije Majarja - Ziljskega prvič pojavi odločna in precizno formulirana zahteva po združitvi vseh Sloven- cev v okviru etničnih meja sloven- skega naroda. Do uresničitve te sedaj že sto petdeset let stare ideje sicer žal nikoli v celoti ni prišlo, tudi z ustanovitvijo samostojne Slovenije 1991. leta ne, vendar je bil to osnovni nacionalni program po čim večji avtonomiji v kakšni drugi državi, ki je preveval vsa na- daljnja prizadevanja Slovencev. Avtonomnih zahtev, ki so se poja- vile 1848. leta in se jih takrat vsaj v širšem pogledu Slovenci niso za- vedali, ker se je to dogajalo v ožjem krogu intelektualcev, manjšega števila izobražencev. slovenske duhovščine in pa tistih, ki so študirali bodisi na Dunaju ali kje drugje, vendar se je v nas- lednjih desetletjih pokazalo, da dobiva ta ideja širši nacionalni pomen," je leto 1848 opredelil dr. Znidarič. TEDNIK: Sva že pri drugem pomembnem dogajanju za Slo- vence, to je obdobje taborov. Pričeli so se 1868., v treh letih se jih je zvrstilo osemnajst, od prvega v Ljutomeru, osmega v Ormožu, med njima je minilo natanko leto dni, do najmnožičnejšega v Vižmarjah pri Ljubljani. Če smo že prej de- jali, da je bila 1848. leta ideja o zedinjeni Sloveniji zgolj domena ozkega kroga akademsko izo- braženih Slovencev, pa se v ob- dobju taborov ta širi med ljudi. Zanimivi so dnevni red srečanj ali mitingov, kot so jih takrat imenovali: med najpomemb- nejše točke brez dvoma sodi prav "zedinjenje v eno kronovi- no z enim deležnim zborov" ter zahteva po materinem jeziku v šolah in uradih. Na vseh mitin- gih se pojavljajo bolj ali manj ista imena, najpogosteje pa srečamo dr. Josipa Vošnjaka in še druge znane narodne buditel- je tedanjega časa. In če bi dejali z današnjim izrazoslovjem, so bili tabori neke vrste nadgradnja čitalništva. Dr. Marjan Znidarič: "Lahko bi rekli, da je bil to neke vrste na- cionalni plebiscit za idejo zedinje- ne Slovenije. Bili so tudi dokaz, da se je ideja zedinjene Slovenije v dveh desetletjih med našim naro- dom "prijela". Ta krog inteligence jo je skušal plasirati med najširše slovenske ljudske množice, kajti vendarle je šlo za težnjo "izobrazi- ti" Slovence tudi v političnem pogledu. Če hočeš nek narod poli- tično izobraziti, moraš na tem po- dročju temu primemo delovati in za svojo idejo pridobiti čim več ljudi. Tako so tabori, ki so se poja- vili na pobudo štajerskih mlados- lovencev, imeli tudi narodnoob- rambni značaj, zato tudi ni zgolj naključno, da so bili v obmejnih večnacionalnih pokrajinah, kjer so bili Slovenci celo v manjšini. Primer: štajerski deželni zbor v Gradcu je bil v pretežni meri nemški, cela vrsta taborov pa se je "dogodila" ravno na Štajerskem; enako velja za Primorsko in Koroško. Na Kranjskem je bil ta- bor samo v Vižmarjah in zato je bilo toliko pomembneje, da so skušali organizatori nanje priteg- niti čim več prebivalstva in da so se jih prav kmalu začeli ude- leževati tako staro- kot mladoslo- venci z istim skupnim ciljem nas- topa proti nemški prevladi ali pro- ti nemškemu absolutizmu oziro- ma v borbi za čim večjo avtonomi- jo slovenščine in Slovencev - od matemega jezika v šolah in ura- dih do povezovanja v neko sa- moupravno enoto v okviru mo- narhije. To je bila osnovna težnja taborov, ki pa so bili že izhodišče za nastajanje konkretnih poli- tičnih strank. Tu je potrebno omeniti še eno izmed obletnic, ki je po svoje prav tako vplivala na dogajanja pri nas. To je leto 1878, čas Berlinskega kongresa in oku- pacija Bosne in Hercegovine. Mogoče se bo komu zdelo čudno, da v zvezi s Slovenci omenjamo tudi to obdobje. Slovenci so veli- ko pričakovali od te okupacije, ker so bili prepričani, da se s povečevanjem števila Slovanov v monarhiji večajo možnosti za uki- nitev dualizma in južni Slovani dobijo s tem neko obliko samou- prave, skratka težnja po morebit- nem trializmu in večji avtonomiji Slovanov in znotraj monarhije tudi Slovencev. Zal do tega ni prišlo, bila pa je osnova za na- daljnje politično organiziranje, saj zasledimo v osemdesetih in devet- desetih letih prejšnjega stoletja na Slovenskem že konkretne poli- tične stranke." TEDNIK: Ko sledimo tem po- membnim dogodkom, ki so po svoje zaznamovali zgodovino Slovencev, ne moremo mimo dogodkov 1908. leta na Ptuju in v Mariboru. Nekdo bi dejal, češ saj je šlo samo za shod Ciril-Me- todove družbe in za pretep med Nemci in Slovenci, vendar pa je bilo v ozadju marsikaj drugega... Dr. Marjan Znidarič: "Re- snično, v ozadju je bil mednacio- nalni boj. Ko se v devetdesetih le- tih 19. stoletja na Slovenskem že formirajo stranke in ena od teh je nemška nacionalna stranka, je to že obdobje krepitve veliko- nemštva, ki je bilo veliko bolj na- padalno v obrobnih delih monar- hije kot pa v centralnem delu države. Zato so bili Nemci v večjih štajerskih mestih - v Mari- boru, na Ptuju in v Celju - veliko- nemško usmerjeni, kar pa je po- menilo, da drugim narodom ne priznavajo nobenih nacionalnih pravic. Skratka zaostrujejo se mednacionalni odnosi in ta nape- tost je postala tako vroča, da je septembra 1908. prišlo na Ptuju do znanih dogodkov, ko ptujski Nemci ob neki manifestaciji na- padejo Slovence, člane Ciril-Me- todove družbe, ki je tukaj sklicala svojo glavno skupščino. Zanimi- vo, da kot odmev na to pride do znanih dogodkov tudi v Ljublja- ni, kjer je v drugi polovici septem- bra prišlo do velikih protestnih manifestacij, prisotno pa je bilo krepko medsebojno obračimavan- je z imičevanjem lokalov in objek- tov ljubljanskih Nemcev. V med- sebojnem spopadu sta bili tudi dve žrtvi. Zanimivo pa je, da je Ljubljana po teh dogodkih dobila veliko bolj slovenski značaj. Tako je veliko napisov, ki so bili prej nemški, postalo slovenskih. V na- cionalnem pogledu so ti dogodki kljub tragičnim žrtvam imeli po- zitiven odmev." MAISTROVO DEJANJE Z DALJNOSEŽNIMI POSLEDICAMI TEDNIK: Zgodovina je šla svo- jo pot, z njo pa tudi zgodovina Slovencev. Veliko naših fantov in mož je v letih 1914 -1918 umi- ralo za tujo državo in tuje inter- ese po širnih bojiščih prve sve- tovne vojne. Jeseni 1918. je don- avska monarhija, katere del smo bili tudi Slovenci, razpadla. Slo- venci smo bili deloma v sever- nem in severovzhodnem delu ponovno na prepihu. V sloven- sko zgodovino je vstopil general Rudolf Maister. Dr. Marjan Znidarič: "Po moji sodbi je leto 1918 eno ključnih v prizadevanjih za slovensko držav- nost. Razpad monarhije ob koncu prve svetovne vojne je pomenil dvom za slovenski narod in Slo- vence, kako naprej, kajti konec monarhije je pomenil tudi pri- ložnost, da trajneje in uspešneje uredimo svoj nacionalni problem. Nastalo pa je vprašanje, kam se priključiti. Mislim, da je bila ta- krat odločitev za vključitev v skupno državo južnih Slovanov pravilna in edina možna, kajti v razmerju takratnih moči, tudi če spremljamo dogajanje na mirovni konferenci v Parizu po prvi sve- tovni vojni, vidimo, da druge možnosti, niti minimalne, da bi Slovenci že takrat ustanovili svojo državo, ni bilo. Ocenjujem pa, da nekateri preveč minimalizirajo pomen bojev za severno mejo in Maistrovo dejanje samo pjp sebi, ko pravijo, češ da imajo Štajerci tule ob severni meji neke vrste "obmejni sindrom". Sam temu odločno oporekam, ker pravim, da je bilo slovenstvo ob severni meji takrat zelo ogroženo in bi se ob drugačnem zaporedju dogodkov z Mariborom in štajerskim Podrav- jem zgodilo enako, kot se je zgodi- lo z drugimi tremi slovenskimi mejniki: Trstom, Gorico in Ce- lovcem. Če ne bi bilo takojšnjih ukrepov na terenu, bi se kasneje na mirovni konferenci brez na- daljnjega odločili, da bi mejo po- tegnili po grebenu Pohorja, proti Boču in Donački gori in dalje pro- ti Hrvaški. To pa bi pomenilo, da danes Slovenije kot takšne ne bi bilo. Zato trdim, da so bili Mai- strovo dejanje in boj za severno mejo ter vključitev v takratno skupno državo, ki je bila kasneje na nek način tudi mačeha Sloven- cem, takrat edina in pravilna odločitev. Daljnosežno pa je po- menila, da v nekem ugodnejšem zgodovinskem trenutku Slovenci na poti v lastno državo lahko na- redimo še korak naprej." SOSEDJE NEMŠKEGA NACIZMA TEDNIK: Boj med nemštvom in slovenstvom je bil bolj ali manj očiten tudi v času med obema vojnama, v času prve Ju- goslavije. Se posebej je bilo to opaziti po letu 1938, po prikl- jučitvi Avstrije k Nemčiji in ko se je meja pomaknila v našo ne- posredno soseščino. Dr. Marjan Znidarič: "Leta 1938. postane takratna Jugoslavija neposredni sosed Tretjega rajha in zanimivo je, da je to leto pome- nilo neke vrste prelomnico v od- nosih med nemško manjšino na slovenskem Štajerskem in sloven- sko večino. Še v dvajsetih letih kljub razpadu monarhije in "kri- vicam", kot so dejali štajerski Nemci, da so se jim dogajale v ta- kratni Jugoslaviji, lahko govori- mo še o nekih znosnih in dokaj tolerantnih odnosih med enimi in drugimi, ko pa v Nemčiji tiradno prevzame oblast nacizem, še pose- bej pa po priključitvi Avstrije k Nemčiji, o nekem sožitju med Nemci in Slovenci ni bilo več go- vora. Na območjih, kjer so bili Nemci manjšina, se je nemštvo skoraj plebiscitarno odločilo za nacizem in nacistična ideologija se je pričela naglo širiti. Ob vsem tem je takratna jugoslovanska oblast ponovno dovolila obnovi- tev kulturbunda, ki v zadnjih treh letih pred začetkom vojne v nobe- nem primeru ni bila več kulturna organizacija, temveč se je ukvarjal izključno s politiko. O tem priča v Gradcu 1938. Ша ustanovljeni in- stitut za jugovzhodno nemštvo in februarja naslednje leto še pokraj- inski obmejni luad - to sta bili na- cistični organizaciji, ki sta dobili konkretne naloge za pripravo strokovnih temeljev kasnejše oku- pacije. Spodnještajersko nemštvo začne takrat s svojimi zaupniki zbirati podatke o gospodarskih, osebnih in drugih problemih ter vprašanjih na Štajerskem, zlasti pa v mestih Maribor, Ptuj in Cel- je, da bi to potem služilo ob more- bitni okupaciji teh krajev, kajti nemštvo se je na tem območju pri- pravljalo na tako imenovano po- novno osvoboditev Spodnje Šta- jerske. Zato ocenjujem, da je to ena zelo pomembnih obletnic, ki je v konfliktu med nemštvom in slovenstvom dosegla svoj vrhimec leta 1938. Konkretni rezultati z narejenimi elaborati, s katerimi je nemški okupator prišel k nam, pa so se začeli kazati v 1941. letu." 1948 - POMEMBNA LETNICA TUDI V SLOVENSKI ZGODOVINI TEDNIK: Deset let kasneje, vojna se je končala, 1948. leta je bil čas informbiroja , nacionali- zacij in drugega. Dr. Marjan Znidarič: "Po vojni, v drugi Jugoslaviji ali novi, kot jo takrat imenujejo, Slovenci dosežemo veliko več, kot je bilo to v predvojni državi. Vendar pa je to bila le samo federalna enota in Slovenci samo bili le del takratne skupne države. Vendar je 1948. leto in spor s SZ ena pomemb- nejših zgodovinskih prelomnic po drugi vojni. Na neki način pa kaže, da odnos ali slepo sledenje socializmu, kakršnega je nareko- vala SZ državam, ki jih je tako ali drugače osvobajala ob koncu dru- ge vojne, kar se v Jugoslaviji ni zgodilo, ni bilo možno, ampak je bilo potem tudi nekoliko lažje iskati lastno pot v socializem, ki smo ga takrat pričeli graditi. Prav zaradi nekoliko drugačnih pogle- dov na gradnjo socialistične ure- ditve po vojni je prišlo do zelo re- snih in kasneje tudi zelo grozečih očitkov s strani vzhodnih držav s SZ na čelu, do znamenite resolu- cije informbiroja v Bukarešti v zgodnjem poletju 1948, kjer Ju- goslavijo obsojajo revizionizma in neke vrste kapitalistične poti v so- cializem. Skratka prišlo je do raz- kola, in kar je bilo še huje, do po- polne gospodarske blokade Jugos- lavije. Ce vemo, da je po vojni, po odklonitvi Marshallove pomoči, ni podpiral niti zahod, se je nova država znašla takrat na še eni pre- lomnici, ko je celo grozilo, da bo prišlo do najhujšega. Vendar se je takrat predsednik Tito s svojimi sodelavci pravilno odločil, da se je uprl Stalinu in Jugoslavijo v nas- lednjih letih popeljal na drugačno pot, kljub temu da smo se pri ne- katerih stvareh, predvsem pri ko- lektivizaciji, zadružništvu in dru- gem, ravnali še bolj papeško od SZ same in s tem sebi in zgodovi- ni naredili veliko škode. Jugoslo- vanski socializem, zlasti od 1950. dalje, ko se je poskušalo uveljavl- jati samoupravljanje, je bil ves čas precej drugačen, veliko liberal- nejši, kot je bil vzhodni, dopuščal je veliko več osebne svobode, kljub temu da pa so mnogi to občutili drugače, saj so tako ali drugače končali za rešetkami. Zgodil se je Goli otok, "sov- ražniki" države pa so se znašli za rešetkami, vendar ljudje takrat o tem niso kaj dosti vedeli, prav tako pa ne o povojnih pobojih ozi- roma vsaj javno se o tem takrat ni govorilo. Leto 1948 je znano tudi po tem, da je to višek kolektivizacije v Ju- goslaviji, sočasno pa je to tudi višek podržavljanja industrijskih in drugih podjetij. Tako je v tem času ciržavni sektor že združeval zelo visok odstotek državnega premoženja. V letu 1948 lahko opozorimo še na eno dogajanje, ki je imelo svoj odmev še posebej v Sloveniji. To so tako imenovali dahavski proce- si aprila 1948, nato kulaški proce- si, ponovno po sovjetskem vzoru. tako da je to leto prelomnica med starim in novim. Ko se na enj strani skuša z dejanji dokazovati vernost in pripadnost komunis. tični ideji, na drugi strani jasno vidimo, da sovjetske razmere prg. našati na Balkan ali pa v Srednja Evropo ni možno." TEDNIK: Mogoče bi se kratko ustavila pri letu 1968, času študentskih nemirov, ki sq že nakazali neko liberalnejšo pot v delovanju t^cratnega režima. Dr. Marjan Znidarič: "Liberali- zaci ja ali otoplitev v delovanju ta- kratnega režima se je pokazalo že ob 7. kongresu ZKJ, ki je bil v Ljubljani 1958. leta in je do- končno utrdil drugačno, jugoslo- vansko pot v socializem. Vemo, da so se takrat pričele odpirati meje, da so ljudje lahko svobodno poto- vali, dobili so potne liste, skratka bilo je čisto nekaj drugega kot v Češki ali SZ. Kasneje je v Sloveni- ji, zlasti s Kaučičevo vlado, libe- ralnejši pristop h gospodarskim in drugim problemom v državi dobival nove razsežnosti. To je bilo dobro vidno tudi v študent- skih nemirih v Ljubljani in Beo- gradu 1968. leta. Mladina, ki je vedno najnaprednejša, je zasluti- la, da je potrebno s hitrejšimi ko- raki uvajati drugačne odnose, večjo zasebno iniciativo, skratka demokratizirati družbo, mogoče so takrat nekateri že razmišljali o pluralnem sistemu. Skratka vsi ti odnosi se pričnejo blažiti, vendar je vse to do Titove smrti ostajalo v nekem vakumu in ni dobilo prave nadgradnje. To se vidi v ustavi 1974, ko republike sicer dobijo večji poudarek in večje pravice na svoji državnosti, vendar to ni bilo tisto, kar so zastavonoše teh na- prednih idej pričakovali. V takem stanju smo potem dočakali 198C, leto in Titovo smrt. Kriza se je vse bolj poglablja, obnovijo pa se mednacionalni konflikti bivše prve Jugoslavije in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj se bo ta država sesula." SMO SE OD ZGODOVINE DOVOU NAUČILI TEDNIK: Lahko bi se ustavila še pri letu 1988 ter govorila o procesu JBTZ, o Roški, o vzro- kih in posledicah tega dogajanja, kar je za nas Slovence brez dvo- ma imelo velik pomen, vendar bi se ob koncu ustavila pri letu 1998. Smo se iz te zanimive sto petdesetletne zgodovine kljub vsemu kaj naučili? Dr. Marjan Znidarič: "Ko nare- diš sprehod skozi zgodovino in ko vidiš, kako so si ta in druga doga- janja vzročno in vsebinsko sledila, kot bi bil že v naprej narejen sce- narij, kljub temu da vemo, da v zgodovini scenarijev ni, se nehote vprašaš, kam in kako. Prav gotovo je Slovenija z osamosvojitvijo do- segla tisti svoj cilj, ki je star naj- manj sto petdeset let, od ideje ze- dinjene Slovenije dalje, vendar ob tem človek spoznava, da smo poli- tično bolj razcepljeni kot kdaj ko- li, celo bolj kot v stari Jugoslaviji, kar je za nas brez dvoma velika nevarnost. Eden prvih ciljev sa- mostojne male države je, da doseže dokončno profilacijo tiste- ga kroga političnih strank, ki so perspektivne in konstruktivne za nadaljnje življenje te države, in da je zaradi svoje majhnosti in geo- strateškega pomena, ki ga Slove- nija v tem delu Evrope ima, pO korakih v različne skupne evrop- ske integracije izjemno previdna. Potrebno je, da igra na tiste zgo- dovinske karte, na katere ј^ možno igrati. Ena od teh je, da smo bili v drugi svetovni vojni na strani protihitlerjevske koalicije- Predvsem je pomembno, da ne sledimo slepo tistemu, kar je na tujem, kar je drugod, ampak nacionalno istovetnost skušanio graditi na naših posebnostih vrlinah, ki smo jih pridobili skozi : daljše zgodovinsko obdobje neka) I sto let, v političnem pogledu zadnjih sto petdeset let." Vida Topolovet Dr. Marjan Znidarič, ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru, je dober sogovornik o številnih aktualnih zgodovin- skih temah. Foto: VT ifCDNIK - Četrtek, 27. avgust 1998 OD roo IN TAM 9 STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Tesnienie oken v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti zdravemu živl- jenju in tudi okoljevarstvenim težavam, ne nazadnje preskrbi i energijo. Prav slednje je in bo postalo še bolj pereč problem, i»to poskušajo strokovnjaki razviti ustrezne tehnologije za iz- l^oriščanje tako imenovanih obnovljivih virov energije in seve- da varčevanje s fosilnimi viri energije. Izsledki mnogih ener- getskih študij kažejo, daje že z nekaterimi preprostimi ukrepi mogoče znatno zmanjšati energijsko porabo na vseh po- dročjih življenja, ne da bi to vplivalo na življenjski standard oziroma storitve. V nadaljevanju vam bomo na kratko predsta- vili enega teh ukrepov, in sicer zatesnite obstoječih oken, ki je za gospodinjstva lahko zelo zanimiv, saj je sorazmerno poceni in nezahteven, hkrati pa daje dobre rezultate. Pri stroških ogrevanja lahko prihranimo tudi do 20 % toplotne energije, $aj v povprečju skozi vsak meter netesnih oken in vrat v eni ogrevalni sezoni uhaja do 40 kWh energije. Toplotne izgube zunanjih oken in vrat nastanejo zaradi prehoda toplote skozi okno (transmisijske izgube) in zaradi nenadzorovanega pretoka zraka skozi pripire (konvekcijske iz- gube). Slednje so zaradi ukrepa, ki ga opisujemo, predmet tega članka. V nasprotju s transmisijskimi izgubami, ki jih z izbiro ustrez- nega materiala lahko kar naj- bolj omejimo, lahko konvekcij- ske izgube zaradi zdravstvenih in gradbeno-fizikalnih razlogov zmanjšamo le do neke meje: 0,5- do 0,8-kratna izmenjava zraka je namreč potrebna zara- di dovoda zraka in odvoda vla- ge, vonjav in plinov (ogljikove- ga dioksida, radona in drugih škodljivih plinov, ki se sproščajo iz gradbenega mate- riala in opreme, aparatov, čistil itn.). Optimalno izmenjavo zra- ka v prostoru, ki zagotavlja ustrezne bivalne razmere in hkrati ni energetsko potratna, lahko dosežemo z nadzorova- nim prezračevanjem. Prez- račevanje z okni pa ni takšno in zato tudi ne najugodnejše. Op- timalnega pretoka zraka ne mo- remo zagotoviti z izmenjavo zraka skozi pripire, ker njihove tesnosti na moremo uravnati, in z občasnim odpiranjem oken. Boljše je prezračevanje s posebnimi napravami, ki omo- gočajo, da se z okolico izmenja le nujno potrebna količina zra- ka. Tesnjenje oken ni pomembno samo zaradi varčevanja z ener- gijo, ampak tudi zaradi zaščite pred vročino, vlago, hrupom in prašnimi delci ter ne nazadnje pred prepihom. Pri oknih so najbolj kritični stiki med oken- skim krilom in okvirjem pripi- re, prav tako pa so pomembni stiki med okvirom in zidom ter med krilom in zasteklitvijo. Sodobna okna imajo tovar- niško vdelano eno ali več tesnil, od katerih zunanje preprečuje vdor vode, medtem ko srednje ali notranje zagotavlja zrakote- snost. Za trajno tesnost so po- membni predvsem naslednji elementi: kakovost tesnila, oblika pripire, kakovost okvira, krila in okovja. Starejša okna praviloma nimajo tovarniško vgrajenih tesnil, zato je njihova tesnost nezadostna. Srečamo lahko enojna, vezana in škatlasta okna, ki so od omenjenih najboljša, ker se v prostoru med zasteklitvijo hi- trost zraka zmanjša, s tem pa se zmanjša tudi izmenjava zraka. Izboljšanje tesnosti je še pose- bej pomembno takrat, kadar je površina oken v primerjavi z volumnom prostora velika. Te- snost oken lahko preprosto preizkusimo tako, da med krilo in okenski okvir vstavimo list papirja. Če ga pri zaprtem oknu z lahkoto izvlečemo, je tesnjen- je slabo. Preizkus ponovimo na več mestih in več oknih. Pre- den ta zatesnimo, moramo pre- soditi, ali niso že tako dotraja- na, da bi jih bilo pametneje za- menjati. Redno jih moramo vzdrževati: poskrbeti za potreb- na mizarska popravila in bar- vanje. Paziti moramo, da barve in zaščitnih sredstev ne nanašamo na tesnilo, saj mu to praviloma škoduje. Lahko se poškoduje tudi zaradi utruje- nosti materiala ali pa se strga pri odpiranju oziroma čiščenju. Poškodovana tesnila lahko za- menjamo sami, popravilo oken in poškodovanega okovja pa je bolje prepustiti usposobljene- mu strokovnjaku. Pripire starejših oken lahko zatesnimo na dva načina: s sa- molepilnimi tesnili ali s takimi, ki jih vstavimo v novo urezan utor. Samolepilna se sčasoma zaradi vlage, vremenskih in temperaturnih sprememb ter čistilnih sredstev odlepijo, medtem ko so tesnila v utoru trajna. Prva otežujejo tudi vzdrževanje oken in vrat, saj jih praviloma ne smemo prebarvati ali prelakirati, torej jih je treba prej odlepiti. Vstavljena tesnila pa lastnik ob vzdrževanju pre- prosto vzame iz utora in jih po opravljenem delu namesti na- zaj. Zato je vstavljanje v utor boljša rešitev, vendar moramo izvedbo prepustiti mojstru, ki ima za to ustrezno orodje. Taka tesnila so prav tako predvidena za pridobitev subvencije. Tesnilo je trak s presekom, ki ima običajno obliko naslednjih črk: O, P, V, K, D, U, PV, lahko je tudi pravokotno. Narejeno je iz različnih vrst umetnega ma- teriala (npr. silikon, EPDM, penjeni EPDM, PVC, penjeni PVC itn.). Pomembna lastnost materiala je elastičnost pri viso- kih in nizkih temperaturah, od- pornost proti vremenskim vpli- vom (ozon, sončni žarki, atmos- fersko onesnaženje, svetloba), staranju, barvam in čistilom ter pregibanju. Najboljši material za tesnila je silikon, skoraj ena- ko dober je navadni črni EPDM. Penasti EPDM kmalu izgubi elastičnost, tesnila iz penjenega PVC ne tesnijo do- bro in niso trajna, zato se upo- rabljajo le za zaščito pred pra- hom. Namestimo jih po celotni dolžini notranje pripire. Pri dvojnih oknih zatesnimo pravi- loma samo notranje okno. Če bi bila tesnost zunanjega okna večja od tesnosti notranjega, bi se pozimi na notranji strani zu- nanjega stekla nabiral vodni kondenz. Med zunanjim oknom in špranjo med kriloma pri vezanem oknu lahko upora- bimo protiprašno tesnilo. Vratne pripire zatesnimo ena- ko kot okna ali pa s posebnimi profili. Če vrata spodaj nimajo praga, zatesnimo špranjo s po- sebnim krtačnim profilom, ki se prilagaja neravnim tlom. Učinkovito je hkrati preprosto za mxontazo. Zmanjšanje konvekcijskih to- plotnih izgub skozi okna in vrata je bistveno za zmanjšanje celotnih izgub v stavbi. Njihov delež včasih presega delež transmisijskih izgub. To se do- gaja predvsem pri starejših stavbah z veliko slabo tesnjenih okenskih površin (npr. pri ob- jektih, ki so izpostavljeni ve- tru). Nove stavbe načrtujemo in projekciramo tako, da se upora- bi čim bolj zrakotesna okna, hkrati pa se zagotavlja potrebna izmenjava zraka z nadzorova- nim prezračevanjem. Pri obsto- ječih stavbah z zboljšanjem te- snosti oken in vrat preprosto in gospodarno občutna zmanjšamo porabo energije za ogrevanje. Izračunano je, da pri zmanjšanju izmenjave zraka z 1,2- na 0,7-krat na uro prihrani- mo pri 300 m^ veliki hiši vsako leto približno 3200 kWh ener- gije ali preračunano v kurilno olje približno 320 litrov olja. Bojan Grobovšek, dipUng.str. OBREZ / 7. GASILSKE ŠPORTNE IGRE Zabavne gasilske igre Prostovoljno gasilsko društvo Obrez šteje 81 rednih in 22 pod- pornih članov. So eno največjih gasilskih društev v ormoški občini in imajo v svojem rajomu, ki obsega Obrez, Šalovce in Grabe, tudi več večjih gospodarskih objektov. Gasilstvo v Obrežu sega daleč v preteklost, še v čase pred ustanovitvijo društva, saj so že leta 1877 takratni deležniki agrarne skup- nosti nabavili v Gradcu prevozno ročno brizgalno, gasilsko društvo paje bilo ustanovljeno leta 1924. Med večje investicije in mejnike svojega delovanja štejejo leto 1978 in nabavo nove motorne brizgalne, adaptacijo doma leta 1981, dve leti za tem nakup novega orodnega kombiniranega vozila, leta 1997 pa so nabavili gasilsko avtocisterno. Zadnjih sedem let pa so med gasilci znani tudi kot organizatorji gasilskih športnih iger. Letos jim je bilo naklonjeno tudi vreme in v prijetnem, ne prevročem nedeljskem popold- nevu so z veliko dobre volje in zabave izpeljali 7. gasilske športne igre. Na prizorišču pri "obrški jomi", kot jo imenujejo domačini - za goste so pot skrbno označili -, se je zbralo lepo število navijačev, radoved- nežev, veseljakov, celih družin, : ki jim je pod uho godei ansam- bel z zvenečim imenom Kurji tatovi. Svoje spretnosti je pome- rilo devet ekip, med katerimi so bili člani različnih gasilskih društev, nekaj pa si jih je nade- lo kamuflažna imena, kot so Obalna straža, Prosti jezdeci ali tkipajojšje. V prvi preizkušnji - vožnji z dravsko ladjo in podiranjem cilja s curkom vode - so sodelo- vali trije tekmovalci. Naloga je bila precej težka: najprej so mo- rali priteci do čolna, se v spret- nostni (slalom) vožnji prepelja- ti na drugo stran vode, tam pa so morali vsi trije varno izstopi- ti in se okrepčati. Nato pa čim- prej nazaj do starta, kjer je bilo treba podreti cilj s curkom iz brentače. Najboljši so bili domačini, ki so vajo opravili v 4 minutah in 34 sekundah. Dru- go mesto sta si delili ekipi PGD Petišovci in PGD Središče ob Dravi s časom 4'48. Fantje so pomerili svoje sposobnosti tudi v vlečenju vrvi. Najmočnejši so bili Središčani pred ekipo PGD Petišovci in ekipo Prostih jez- decev. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. K temu pa so organizatorji ponudili še panoramsko vožnjo s kočijo po KS Središče ob Dravi, ogled ka- pele Žalostne Matere Božje in muzeja NOB ter oljarne. vki Obiskovalcem so ponudili tudi romantično panoramsko vožnjo s kočijo Enim je šlo veslanje prav dobro od rok, drugi pa so imeli precej težav Člani vaškega odbora Tržeč, Pobudniki akcije, so obnovitve- delo načrtovali že štiri leta, ^^ndar so se ga zaradi velikih ^•nančnih stroškov lotili šele le- spomladi. In sedaj, skoraj koncu svojega štiriletnega Mandata, so to veliko delo pri- P^liali do konca in vse skupaj '^l^ronali s kulturnim progra- "^^ni, v katerem so nastopile skoraj vse generacije tam- kajšnjih prebivalcev: otroci z recitacijami, mladi harmoni- karji in ljudski pevci pa z glas- bo in petjem. Po kulturnem programu pa so se vaščani ob glasbi, petju in plesu še pozno v noč zadržali ob kapeli. Ponosni prebivalci pravijo, da je bila obnova kapele veliko delo ne le zato, ker sedaj stoji sredi vasi objekt, ki je vsem v ponos, ta dogodek je tudi pripo- mogel, da so se prebivalci sku- paj poveselili. Obenem pa se za- vedajo, da jim je veliko dano, zato se bo od njih tudi veliko terjalo, kajti tako kot so predni- ki ohranili to kapelo za sedanje rodove, jo želijo tudi oni ohra- niti za svoje potomce v upanju, da bodo s ponosom skrbeli za njo ter da jih bo tudi v pri- hodnje povezovala. Zdenka Hliš Foto: Langerholc ^Tržcu, vasici pod Halozami, je bilo 15. avgusta nadvse slove- ^'10, saj je p. Emil Križan, župnik tamkajšnje župnije sv. Vida, '"agoslovil obnovljeno vaško kapelo. 10 NASVETI Četrtek, 27.avgust 1998 - TEDNIK ANTONIJA KRAJNC 5атпжЉт1^ф (4) Bolni smo. Razmislimo o svoji prehrani do sedaj, poiščimo morebitne napake in si naredimo načrte za naprej. Prisluhnimo svoji intuiciji in si določimo jedil- nike iz hrane, ki se med sabo ne tepe. Na mešajmo beljakovinske hrane s hra- no, ki vsebuje ogljikove hidrate, na mešajmo mesne hrane z mlekom in mlečnimi Izdelki. Ne jej- mo sladkarij in slane hrane. Preusmerimo se predvsem na sadje, ki raste v našem okolju. Sadje je prvovrstna hrana, ust- varjena za človeka in za vzdrževanje dobrega zdravja. Sadje vsebuje približno toliko vode človekovo telo (od 60% do 80%). Uživajmo še orehe in oreščke, surovo in kuhano ze- lenjavo, jogurte ali kislo mleko. Na krožniku naj bo čim manj različnih vrst hrane. Boljše je, da jemo večkrat po malo. Ne pozabimo na pitje vode. Veliko ljudi je pozabilo piti vodo in sploh se že bojimo piti naravno vodo ter posegamo po umetno narejenih gaziranih pijač. Zaradi tega zbolimo. Vse, kar smo naravi prizadejali, nam vrača. Voda v plastičnih stekle- nicah je mrtva. Nahajamo se sle- piti. Za zdravje in dobro počutje bi že zjutraj na tešče morali izpiti 2-3 dl bolj mlačne vode za delo- vanje črevesja. Prebava mora biti redna, to je prvo, kar mora- mo sami narediti. Uredimo jo s pravilnim načinom prehrane. Ne obstaja univerzalni način, ki bi ustrezal vsem ljudem, ampak moramo sami ugotoviti, katere jedi nam ustrezajo, katere nam koristijo. Prebuditi se moramo in pris- luhniti sami sebi. Nepravilna, škodljiva prehrana vpliva na slabo delovanje prebavnih orga- nov, nepravočasno izločanje odvečnih snovi v telesu in za- strupljanje krvi z različnimi pa- raziti iz črevesja. Začne se poto- vanje odpadnih snovi po celem telesu in postanemo dovzetni za različne bolezni. Pri urejanju prebave nam lahko pomagajo čaji (čaj iz komarčka, šent- janževke, melise, materine dušice). Enako kot kvaliteta in vrsta hrane sta pomembni njena pri- prava in zaužitje. Hrano pri- pravljamo, ko smo dobro razpo- loženi, z ljubeznijo. Sestavine sami izbiramo in se izogibamo industrijsko izdelanim dodat- kom ali jedem. Kruh pečemo sami ali ga kupimo v prijaznih pekarnah, pozanimamo se za dodatke v njem. Ne jejmo kru- ha, ki je obdelan za daljšo traj- nost. Uporabljamo s strupi neškropljene rastline, vedno sveže nabrane. Vzamemo si čas za pripravo in potem tudi v miru zaužijemo obrok. Pazimo na čistočo sestavin in rok. Dnevno ugotavljamo, katera hrana ustrezna našemu dobre- mu počutju in po kateri hrani se ne počutimo dobro, čeprav nam je všeč. Počasi si naredimo red na tem življenjskem področju. Lahko se tudi posvetujemo s kom glede prehrane, a sploh ne moremo zgrešiti, če prisluhne- mo sebi in svojemu telesu. Hra- na vpliva na naš značaj, vedenje in razpoloženje. Razlikujemo se po načinu in pristopu k prehra- ni. Ljudje, ki se podobno prehranjujejo, se navadno tudi med sabo dobro razumejo. Pri- prava in postrežba hrane bi mo- rala biti v obliki svečanega obre- da, barvne uglašenosti, čustvene in miselne uglašenosti ude- ležencev za mizo. Zaradi tega nam ne more biti vseeno, zraven koga sedimo ob kosilu in večerji. Razmislek o hrani in spre- memba dosedanjega, morebiti napačnega načina priprave in porabe hrane nas je pripeljala do tega, da smo naredili že drugi korak do zdravja, na poti do sebe. TRETJI KORAK: Mi in naši druiinslii ciani v nas se pogosto prepletajo zelo močni čustveni tokovi in nas zmedejo.Ko se te zmede za- vemo, navadno zapravimo velik del življenja in to stanje vsaj delno razrešimo. V družini smo združene značajsko različne osebnosti, vedenje in želje niso vedno na enaki valovni dolžini. Idealna družina naj bi bila zaščitena v odnosu do okolja in istočasno del tega okolja. Pogos- to je nemogoče združiti te raz- ličnosti, samo ljubezen in razu- mevanje sta zmožna to narediti. Veliko naših problemov ni možno rešiti znotraj družine, včasih iščemo rešitve drugod, pa tudi tam brez uspeha. Ko zboli- mo, se soočimo sami s sabo, če to želimo ali ne, in prav je, da se vprašamo, kdo smo, ter poiščemo svojo pot. Poskušajmo razumeti, razu- meti, razumeti... Razmislimo o usodnih poveza- vah, ki jih ne moremo spreme- niti in so nam dane. To je naš odnos do matere in očeta, do brata in sestre, do hčerke in sina ... Ne moremo in ne želimo jih zamenjati. Lahko se vprašamo, kakšni so naši odnosi in ali lahko kaj popravimo, komu od- pustimo. V odnosu do staršev je skrit odnos naših otrok do nas. Koliko nepričakovanih živl- jenjskih sprememb smo dožive- li? Znanstveniki so dokazali, da človeku vsaka sprememba povzroča stres. Naučiti bi se morali sprejemati in razreševati strese. Poglejmo si tak seznam stre- sov: ŽIVLJENJSKI DOGODEK STOPNJA STRESA Smrt zakonskega tovariša 100 Razveza zakona 73 Ločitev zakoncev 65 Zaporna kazen 63 Smrt bližnjega sorodnika 63 Poškodba in bolezen 53 Poroka 50 Nosečnost 40 Težave v spolnosti 39 Prihod novega družinskega člana 39 Prilagajanje na poslovne spremembe 39 Spremembe v finančnem statusu 38 Smrt bližnjega prijatelja 37 Preusmeritev v delovnem procesu 36 Spremenjeno število zakonskih prepirov 35 Hipoteka nad 10.000 USD 31 Zapadla hipoteka ali posojilo 30 Sprememba odgovornosti pri delu 29 Sin ali hči zapusti dom 29 Težave v odnosih s sorodniki 29 Izjemen osebni uspeh 28 Soprog se zaposli ali preneha delati 26 Začetek ali konec šolanja 25 Sprememba življenjskih navad 24 Težave z nadrejenim 23 Spremembe v umiku ali razmerah dela 20 Sprememba bivališča 20 Sprememba šole 20 Sprememba pri rekreaciji 19 Sprememba v verskem življenju 19 Sprememba v družabnem življenju 18 Hipoteka ali posojilo manjše od 10.000 USD 17 Sprememba spolnih navad 16 Sprememba v pogostosti družinskih srečanj 15 Sprememba prehrambenih navad 15 Počitnice 13 Božič 12 Manjši prekrški 11 Seznam je povzet iz Ocenjeval- ne lestvice družbenega prilaga- janja avtorjev Thomasa Holme- sa in Richarda H. Racheyja (Jo- urnal of Psychosomatic Re- search, Vol 11, Pergamon Press 1967). (Se nadaljuje) KRVODAJALCI 11. avgusta: Marjan Kovačec, Apače 64, Lovrenc na Dr. polju: Ludvik Jeza, Stanečka vas 15/a, Majšperk; Oto Mesaric, CMD 17, Ptuj; Franc Vilčntk, Muretinci 20/a, Gorišnica; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Srečko Letonja, Sp. Velov- lek 9/a, Ptuj; Marjana Zore, Praprotnikova uL 13, Ptuj; Stanko Menoni, Nova vas 85. Ptuj; Miran Goj- kovič, Hajdoše 64, Ptuj; Marjan Bezjak, Bukovci 126/a, Markovci; Franc Rižnar, Polenšak 41. Po- lenšak; Franc Majcen, Podlože 40, Ptujska Gora; Konrad Visočnik, Placar 54, Destrnik; Janko Cimer- man, Šardinje 54/a, Velika Nedelja; Peter Markež, Placar 5, Destrnik; Zvonko Črešnik, Borovci 23, Markovci; Vida Gone, Groharjeva pot 2, Ptuj; Jože Betšak, Popovci 5, Rujska Gora; Sergej CvikI, Stri- tarjeva pot 10/a, Ptuj; Milan Golob, Domava 142/b, Domava; Žarko Jovanovič, Kvedrova 1, Ptuj; Jako Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Silvo Čeh, Spuhlja 143, Ptuj; Ivan Lajh, Rjavci 6, Vitomarci; Nives Žargi, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Janez Muhič, Bukovci 63, Markovci; Peter Petek, Starešine 5, Cirkovce; Ja- nez Golob, Kicar 140/c, Ruj; Marjan Cvetko, Brstje 23, Ptuj; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b. Podgorci; Branko Cajnko, Nova vas pri Ptuju 10, Ruj: Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ruj. 13. avgusta: Franc Jus, Žetale 23, Žetale; Vilsen Desku, Rakuševa 1, Ormož; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj, Robert Krajne, Hlaponei 52, Po- lenšak; Milan Marinič, Kicar 111/a, Ptuj; Alojz Jako- mini. Vodova 4, Ruj; Slavko Arklinič, Markovci 67/f, Markovci; Andrejka Plohi, Polenšak 15/a, Po- lenšak; Jožica Markež, Placar 5, Destrnik; Ivanka Bezjak, Placerovci 4/a, Gorišnica; Boris Čeh, Pre- rad 43, Polenšak; Marica Kodrič, Nova vas 23, Mar- kovci; Marija Zamuda, Gorišnica 155, Gorišnica; Igor Serdinšek, Nova vas 56, Ruj; Slavko Kolar, Zavčeva 9. Ptuj: Erika Mihelač, Sagadinova 11, Ptuj; Smiljan Kovačec, Slomi 1, Polenšak; Vincenc Cvetko, Hlaponei 53, Polenšak; Vinko Cvetko, Hla- ponei 53, Polenšak; Milan Bogdanović, Žabjak 34/a, Ptuj; Franc Križnjak. Brezovec 22. Cirkulane; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a. Gorišnica; Ga- briela Jaunik. Hajdoše 40, Ptuj; Anton Markež, Pla- car 5, Destrnik; Mihael Jerebic, Moravci 136, Mala Nedelja; Dušan Bedjanič, Ptujska c. 68, 2327; Stanko Drevenšek, Zg. Gruškovje 49. Podlehnik; Jože Majerhofer, Hajdoše 40, Ruj; Zvonko Ozmec, Placerovci 4, Gorišnica; Zlatko Majcen, Senešci 55, Velika Nedelja; Ivan Klinger, Križni Vrh 66, 2318; Anton Vučina, Grajena 26, Ptuj; Valter Šmid. Koračiće 1, Sv. Tomaž; Frane Murko, Slovenja vas 54, Ptuj; Boris Raí, Pongrce 26, Cirkovce; Silvo Ko- ren, C. talcev 33. Rače. PISE: ING. MIRAN GLUSIG/^ V VRTU i V vrtu se xe naznanja jesen Dnevi se naglo krčijo, noči postajajo daljše In hladnejše, poletje se nagiba proti jeseni. Ob marljivem vrtnarjenju in dobri negi posevkov nam vrt v tem času nudi obilo pridelkov. Z njihovim spravilom se bo vrtnarjevo leto sklenilo, s pripravo na jesensko setev In sajenje pa pričelo novo. V SADNEM VRTU je v tem času največ opra- vil s spravilonn sadja, nekoliko manj pa z nego sadnega drevja, dokler je obloženo z žlahtnimi sadeži. Če smo prezrli najprimernejši čas za cepljen- je ali precepljanje sadnega drevja na način očeslanja ali okulacije na speče oko, preizkusi- mo, ali se lubje na podlagi še dobro loči od ole- senelega dela poganjka, in če je še v mužev- nem stanju, lahko cepljenje še izvedemo. Če smo cepili na način okulacije pred tednom ali več časa, preizkusimo uspešnost izvedbe. Če se listni pecelj ob žlahtnem brstu, vloženem za lub podlage, ob rahlem dotku odlomi, je to znak, da sta se podlaga in cepič že vrastla in da so med njima že stekli rastlinski sokovi. Če pa je listni pecelj ob žlahtnem brstu, vloženem v podlago, ovenel in se ob dotiku ne loči, je znak, da cepljenje ni uspelo, in če je podlaga še v muževnem stanju, cepljenje ponovimo. Voluhar, najzahrbtnejši in najnevarnejši škodljivec za korenine sadnega drevesa, pos- taja proti jeseni, ko se pričenja pripravljati na prezimitev, vse bolj napadalen in požrešen. V tem času je odrasel že šesti ali sedmi rod v tem letu. Gnezda, če nam voluharja med letom ni uspelo uničevati, so sedaj številna in močno razvita. Nabirajo si hrano za zimsko zalogo. V nočeh, ko ni večje rose, lazijo po površini in si nabirajo rastlinsko hrano, podnevi pa objedajo korenine sadnih rastlin. Vtem času so občutlji- vejši, zato se pri ulovu in načinih poslužujemo tistih, s katerimi imamo največ izkušenj in uspešnosti. Primerno za ta čas, ko si voluhar nabira hrane po površini, je zastrupljanje s pomočjo strupenih vab. Zastrupljena pšenična zrna ratibrom namestimo na več mestih po vrtu po eno kuhinjsko žlico na suho podlago in po- krijemo s polkrožno opeko, da se vaba ne omoči in da je ne bi dosegle ptice. Strupeno vabo nastavljamo toliko časa, dokler jo volu- harji konzumirajo. V OKRASNEM VRTU se na vrtnicah in mno- gih drugih vrstah okrasnega rastlinja, ko se iz- teka poletje in z njim običajno vročinsko ob- dobje, v večjem obsegu pojavijo rastlinske bo- lezni črna listna pegavost, pepelasta in siva plesen. Zanje je značilno, da se naglo širijo po mladih poganjkih ter listno površino tako izčrpajo in uničijo listno zelenilo, da listje v ne- kaj dneh preneha asimilacijo in druge funkcije, pomembne za rast in razvoj rastline, prične se sušiti in odpadati. Če smo med letom uspeli obvarovati okrasno rastlinje v vrtu pred okužbami, potem bodimo v tem obdobju toliko pozornejši na pojav poznih okužb in jih pra- vočasno preprečimo. Pozne okužbe so težje preprečljive, zato je priporočljivo uporabiti učinkovitejše pripravke s širšim področjem de- lovanja. Z oblogo na listu naj škropivo pre- prečuje okužbe, z učinkom globinskega delo- vanja pa zdravimo okuženo rastlino in tako uničimo podgobje glivične bolezni. Zato so pri- poroljivi kemični pripravki: chorus, clarinet, rbi- gan ali octave, ki imajo dolgo dobo delovanja. V ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici av- gusta pričnemo sejati motovileč ali repincelj, kot po domače imenujemo to okusno zvrst ze- lene solatnice. Ker je motovileč rastlina kratke- ga dne, zgodnejša setev ne bi razvila lepe list- ne rozete, temveč takoj uide v cvet. Ker ima kratko rastno dobo, šest ali nekoliko več ted- nov, ga glede na potrebe po pridelku sejemo v več presledkih. Pridelek zgodnje setve konec avgusta pobiramo že sredi jeseni, pozni pose- vek pa dorašča tudi pozimi, še zlasti pod snežno odejo, in je za pobiranje primeren kot prva pomladanska zelena solata iz domačega vrta še izpod južnega snega. Motovileč je izvrstna solatnica iz več razlo- gov: ni zahtevna na rastišče, vegetira v zimskih razmerah kot nobena druga solatnica, velika pa je tudi njegova hranilna vrednost. Kot solata vsebuje veliko vitaminov A in C in mnoge rud- ninske snovi, kar mu daje tudi tako prijeten okus. Motolivec lahko sejemo na vsako vrtno zemljišče in tudi na predposevek ni občutljiv, le da zemljišče ni bilo zapleveljeno. Sejemo ga v vrste ali počez na radaljo en centimeter med rastlinami. Bolje ga je sejati v vrste, ker to omo- goča lažjo petev, okopavanje in obiranje. Naj- bolje bo posevek uspeval, če seme oziroma gredico pokrijemo s centimeter do dva debelo plastjo presejane kompostovke, ki mlade rastli- nice pozimi bolje obvaruje pred pozebo. V no- benem primeru motovilcu ne gnojimo s hlev- skim gnojem. Ob pripravi gredice za setev mo- tovilca ali pa pred vznikom potrosimo na kva- dratni meter površine v vrednosti manjše pesti mešanega, rudninskega gnojila nitrofoskala 15:15:15. V naših vremenskih in talnih razmerah sta najbolj razširjeni sorti ljubljanski motovileč, ki razvije ozke in dolge temnozelene liste in do- bro prezimi tudi v brezsnežni zimi, ter holanski nratovilec, ki tvori velike široke rumeno zelene liste in je odporen na snežno plesen. Miran glušič, ing. agr* PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 187. NAD XcilíOff, druxIntÊ In duševno zdruvle 48, nadaljevanje Družina nevrotičnega otrolia - 2. nad, Otroli v vlogi starili staršev - nad, in konec Patogenost te vloge je v preo- bremenjevanju otroka, saj je prisiljen dajati več, kot zmore ustrezno svoji razvojni stopnji. To nam postane razumljivo,če pomislimo na primere, ko eden od staršev sili otroka, da ga odškoduje za življenjska razočaranja in mu povrne sa- mozaupanje, ali pa pričakuje od njega, da bo bolj zrelo in pravično reagiral na kritiko, kot so njegovi starši, katerih frustracije skušajo poravnati na njem. Prav tako hudo je„če ga s svojimi preteklimi občutki krivde in potrebo po kazni zapeljujejo k agresivne- mu vedenju. V večini primerov, kjer se otrok najde v vlogi starih staršev, je tako, da starši prev- zamejo oziroma ponovijo otroško - pasivno vedenje, otrok pa prevzame postopoma v družini dominantno vlogo. Prav ta delegirana moč je v ve- likem razkoraku s starostjo, razvojno nemočjo in nezre- lostjo otroka in otrok se nujno znajde pred nerešljivo situaci- jo; največ, kar taki otroci raz- vijejo, je nekakšna nenaravna, prezgodnja intelektualna "zre- lost". Ti zahtevni, ukazujoči, vase zavarovani in prezgodaj zreli otroci imajo še posebne kon- flikte s svojimi vrstniki in učitelji, saj jih ti večinoma lake, kot so, odklanjajo. Zaradi tega razvijejo trmo ali reagira- jo z nekakšno depresivno jezljivostjo. Nekoliko drugače je pri tis- tih otrocih, od katerih pričakuje mati vedno novih dokazov ljubezni, zaradi česar začne tožiti nad tem, kako je nihče ne mara, in obtoževati otroka (in izražati razočaranje nad njim), češ da je slab, hudo- ben, brezčuten in nehvaležen. Posledice takega vedenja staršev so skoraj vedno otroko- vi občutki krivde, zbeganost, negotovost in potrtost. Naslednjič pa o otroku kot nadomestku za zakonca. Mag. Bojan Sinko fCDNIK - Četrtek, 27. avgust 1998 lAHIMIVOSri 11 pTUJ / PLESALCI NA PRIPRAVAH V PIRANU ^оШка ¡e konet pO ENOMESEČNIH POČITNICAH SO V PLESNEM KLUBU ццАМВО PTUJ SVOJE PLESALCE ODPEUALI NA AKTIVNE PRI- pRAVE NA NOVO SEZONO Po zelo uspešni plesni sezoni 1997/98, ki se je končala s pro- dukcijo PC Mambo ter državnim prvenstvom v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov za leto 1998 na Ptu- ju v organizaciji PK Mambo, se mambovci že pripravljajo na nove napore v sezoni 1998/99. Sredi avgusta so športni plesal- ci pričeli kondicijske treninge na Ptuju, nato pa 15. avgusta od- potovali na tehnične priprave v Piran. Na obali so se jim pri- družili plesalci iz PK Devžej Slovenj Gradec in skupaj so pod strokovnim vodstvom trenerja Franja Kožarja in trenerke Urške Gestrin predelovali ple- sno tehniko. Uspešnost svojih priprav so lahko preverili že v soboto, 22. avgusta, ko so športni plesalci zaplesali na prvi tekmi v novi sezoni Ljubljana Open 98. Plesni par Miljan Nojič - Maja Kaisersberger sta bila druga v latinskoameriških in peta v standardnih plesih, par Boštjan Berd - Maja Petek pa šesta v standardnih plesih. Prav tako se je za plesalce hip- hopa in show-dancea začela se- zona s kondicijskimi treningi na Ptuju, v petek (21. avgusta) pa so zamenjali športne plesalce v Pi- ranu in šest dni pod strokovnim vodstvom Božene Krivec ter Boruta Zurana predelovali teh- niko. V začetku septembra bo tudi plesni center Mambo že peto se- zono na široko odprl vrata vsem željnim plesa in druženja. Pri- družili se jim boste lahko v ple- snem vrtcu, plesni šoli, tečajih hip-hopa, show-dancea, družab- nega plesa, aerobike, rock'n'rol- la, tečajih za valeto in matiu-o ... Vsak bo lahko našel nekaj zase. Če so vas že zasrbeli podplati. pokličite v PC Mambo na 779- 055 in zaplešite z nami. M. Peklar Stare strukture gonijo veter v naiionalnili medijih šele v novembru se izteče man- dat generalnega tožilca g. Drob- nica, pa se že lep čas na RTV (za katero plačujemo in jo zato tudi moremo kritizirati) žene že skoraj takšen veter kot pri nesrečni lu- strad j i bivšega totalitarnega režirna, namreč, kdo neki ga bo za- menjal. Sicer pa je zasedba tega moža v našem tožilstvu na posebni preži starih struktiu'.že od samega začetka sem. V tej zvezi povezujem vsaj dve oddaji nacionalne RTV hiše (že pod novim vodstvom sveta), ki so se te teme bolj ali manj posredno dotaknile, in sicer 10. oziroma 13. Avgusta: Dosje - o kalaboraciji v Evropi v drugi svetovni vojni Studio ob sedemnajstih, - ko se je kramljalo z nekaterimi kandidati za novega generalnega tožilca Oddaja o kolaboracionizmu, kar se večkrat očita tudi g. Drobniču, se je dotaknila povojnih postop- kov zoper nemške pomagače v ne- katerih evropskih državah. Ko- mentarja o naših početjih v tej zve- zi ni bilo, čeprav sem ga pričako- val. Uvodoma je oddaja bila po- spremljena s sliko iz Ljubljane, kako so zaprisegah pred novimi oblastniki naši bivši partizani, ki so se komunizma bolj ustrašili kot nacizma oziroma se takrat po človeško opredelili za manjše zlo. Povedane so bile tudi številke o smrtnih obsodbah in izvršitvah le- teh po posameznih državah. Para- lele z našimi izvršitvami in znašanji na temi, ki so končali brez sodnih postopkov in lastnih grobov, seveda ni moč potegniti, pa menda tudi zato komentar ni bil potreben. Gre pa še za eno para- lelo, ki je med obravnavanimi za- hodnimi deželami ni moč potegni- ti, in sicer da je pri nas v NOB kaj kmalu začela prevladovati rdeča revolucija nad primarno nalogo - osvoboditev od okupatorja. Sled te zmede in širšega gledanja nekate- rih bolj informiranih partizanov, tistih, ki so na nekak tajni način že vedeli za nečedne posle največjega vodje rdečih - Stalina in o njego- vih uspehih v zvezi z notranjim sovražnikom - nad lastnimi ljud- mi. Povojna statistika je namreč potrdila donmevo, da je pri tem presegel Hitlerja, zato so se pač ti opredelili po človeški logiki za manjše zlo. To je torej ta razlika naših od drugih zahodnih kolabo- racionistov, ki bi tudi morala biti povedana v komentarju, a ga ni büo. Zdaj pa še o drugi - radijski od- daji, na kateri je bilo prisotnih le pet od sedmih kandidatov. Vsi so se dušali, kako ne pripadajo nobe- ni stranki, čeravno je lahko vsak- do, ki se vsaj malo spozna na stran- ke, te takoj opredelil. V središču je bilo le eno vprašanje, namreč kako narobe je bila odločitev g. Drob- nica o imenovanju Posebne skupi- ne tožilcev za preprečevanje orga- niziranega kriminala, tako da je naključen poslušalec mislil, da je prav to tema pogovora in da je pri nas, kar se gospodarskega krimi- nala tiče, vse v najlepšem redu. Po- leg g. Drobnica je ta debata seveda šla na račun tudi kandidatke za to funkcijo g. Brezingerjeve, ki pa se pogovora pred mikrofoni ni ude- ležila. Jaz pa pravim: enoiunja je bilo dovolj, na stvari moramo gledati realno iz vseh strani, torej biti plu- ralni, da bomo omeli že enkrat re- snično demokracijo! Rajko Topolovec, Ptuj ZAVM / PONOVNO ROJSTVO NOGOMETA Vesel¡e v ŠD Zavri Po osmih letih je delo v Nogometnem klubu Zavrč spet zaživelo. Toliko je namreč minilo od zadnjega nastopa leta 1990 do prvega uradnega nastopa letos, ko se je članska eki- pa NK Zavrč, ki letos vstopa tudi v ligaško tekmovanje B skupi- ne MNZ Ruj, pomerila v soboto, 22. avgusta, na pokalni tekmi z ekipo iz Stojncev, ki je prejšnjo sezono končala na prvem mestu v skupini A-ligi MNZ Ptuj. Po napovedih strokovnjakov in po rezultatih obeh klubov iz prejšnjih prijateljskih tekem je ka- zalo, da se bodo Stojnčani z lahkoto uvrstili v drugi krog pokal- nega tekmovanja, vendar ni bito tako. Domač teren in navijači so ponudili vso pomoč domačim igralcem, ki so pokazali zobe favoriziranemu nasprotniku in se tako s tesno zmago 2:1 uvr- stili v drugi krog tekmovanja, za kar pa imajo seveda velike zasluge tako novi trener završke ekipe Ivan Zaje kot tudi spon- zorji, ki so nesebično pripomogli k novemu rojstvu nogometa v občini Zavrč. Prav vsi v SD Zavrč smo zelo veseli uspeha naših nogometašev in upamo, da se bomo podobnih uspehov vese- lili tudi v prihodnje. TILENMRGOIE/STRANISCAVANTIKI IN POIZKUS HIPOTETIČNE POSTAVITVE JAVNIH IN ZASEBNIH STRANIŠČ V PETOVIJI 9. V lepih dneh je bil središče vrt, ki je bil ponavadi negovan. V njem so se poleg rastlin (fige, pi- tiije, ciprese, sadno drevje) bo- hotile še stezice, kipi, stenske freske, ponoči pa je vrt zasijal v soju oljenk.^ V atrij, preddverje, peristil, včasih tudi v vrt so smeli stopiti ljudje iz ljudstva."^ V druge prostore (spalnice, jedilnice, ko- palnice - in stranišča?) tujci niso ^nieli vstopiti. (To ne pomeni Prijatelji!) Spalnice so se nahajale ob atri- Oken ponavadi niso imele, ^hodno odprtino je ločil pre- ■^ični zastor ali pa lesena vrata, ^red spalnico je ponavadi spal zvest suženj. Med pomembnejše prostore, '^зтог so vodili tudi goste, je so- '^'la jedilnica. Včasih so imeli '^^e: tako za domače (manjšo) in ^^liko, namenjeno številnim Sostom. Pojedine Rimljanov, ^^čin prehranjevanja in kulina- ^^ne specialitete bi potrebovale ^^^ostojno nalogo. ^<^be niso bile napolnjene s f^liištvom, tega je bilo malo in je sila preprosto. , spalnice in biblioteke so gleda- ^ ria vzhod (iutr^ie sonce)i tako se knjige ne kvarijo, pa tudi vlage in moljev ni. Pomladanske in jesenske sobe so bile obrnjene proti jugu, da jih greje sonce, poletne sobe pa na sever, tako da so hladne in prijetne. Na severu so tudi tkal- nice, slikarske delavnice, ker se barve pri delu zaradi enake svet- lobe ne spremenijo.^ Kopalnice morajo biti v tesni povezavi s kuhinjo zaradi lažjega kopanja. Sicer pa je bila kopalni- ca prostor, ki naj bi bil čimbolj topel, zato ni smel biti na severu ali severovzhodu. Vetruvi pripo- roča severozahod ali jug, ker je čas kopanja popoldne ali zvečer."^ Paziti je bilo potreb- no,da so ženske kopalnice spoje- ne z moškimi in na isti strani hiše, potem je lahko bila cev za kotel enotna. In kakšna naj bo velikost domače kopalnice? Čeprav je to odvisno od števila ljudi, ki stanujejo v hiši, Vetruvi priporoča, da se od dolžine bane (bazena) vzame še 1/3 prostora.^ Pri tako natančnem opisu ko- palnice pa preseneča, da Vetruvi stranišč sploh ne omeni. Verjet- no gre za to, da jim niso po- svečali posebne pozornosti. Vse, kar nam je uspelo izbezati, je le z načrtov in slik. OPROSTITE, KJE IMATE STRANIŠČE? Iz načrtov pa lahko vendar sklepamo, da so bila stranišča ponavadi ob kuhinji (kakor ko- palnica), zato ker je bila tam voda. Vsi omenjeni prostori so bili pri normalno veliki hiši obrnjeni proti glavni ulici (od koder je bil tudi vhod v hišo). To ni naključje, kajti pod pločni- kom in tlakovano ulico je tekla voda, spodaj pa je bila položena kanalizacija. Pot do vode in ka- nalizacje je bila tako najbližja. ^ Pompeji, str. 28,29 ^ Vitruvi, str. 130 Vetruvi, str. 130 Vetruvi, str. 116 ^ Kopalnica in stranišče sta bila najprej isti prostor. Kopalna kad je bil lesen sod, do polovice zakopan v tla. Temu prostoru so rekli umivalnica - lavatrina. Ko pa so kopalnico ločili od stra- nišča, je temu ostalo ime latrina. Antični Rim, str. 92 Načrt, tloris hiše Marcusa Licinusa. Tako je izgledala povprečna rimska hiša. Eine Stadt wie Rom, str. 63 Tloris bogate hiše Pompejskega meščana. Pompeji, str. 27 14 OO TOD IM TAM Četrtek, 27. avgust 1998 ■ ТЕОЦЦц PRED PRIČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Počitnikovanja je torej konec. V torek, 1. septembra, se bodo čisto zares na široko odprla vrata na vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Začelo se bo še eno delovno šol- sko leto, ki so ga povsod - tako kot že prejšnja leta - v šolah skrbno načrtovali. Učni programi so narejeni, dodane so ne- katere manjše novosti, tudi število učencev je skorajda že povsod znano, šolski prostori so obnovljeni in marsikje na širšem ptujskem območju gradijo ali pa vsaj načrtujejo pričetek gradnje dodatnih šolskih prostorov v skrbi za boljše delovne pogoje učencev in učite^ev. Kako so na novo šolsko leto pripravljeni po osnovnih šolah na ptujskem območju in v Šol- skem centru na Ptuju? MESTNA OBČINA PTUJ v ptujskih osnovnih šolah 340 prvošolcev, skupaj 3200 učencev Šest ptujskih osnovnih šol in organizacijsko enoto na Grajeni bo pričelo letos obiskovati 340 prvošolcev, skupaj s šolo za otro- ke s posebnimi potrebami pa bo vseh osnovnošolcev v prihaja- jočem šolskem letu na območju Mestne občine Ptuj 3200. Po za- pletih glede šolskih okolišev ob vpisu letošnjih prvošolcev so os- tali ti zaenkrat nespremenjeni, že jeseni pa naj bi jih mestni svet določil na novo. Gre za dva pro- blema, in sicer za neenakomerno porazdeljenost otrok med tremi mestnimi šolami, pa tudi šolanje otrok iz Pacinja, Velovleka in Ki- carja, torej z območja mestne občine Ptuj, v dornavski osnovni šoli. PRVI ŠOLSKI DAN Starši bodo vse o šoli svojih otrok, njenih učiteljih, organizira- nosti, posebnih dnevih, razporedu pouka in prostih dnevih... izvedeli iz posebne publikacije, ki jo mora izdati vsaka šola v prvih dneh po pričetku pouka. V vseh osnovnih šolah bodo pričeli pouk v torek, prvega sep- tembra, vendar ob različnih urah, kar bodo učenci lahko prebrali na vratih šole. Tako pa ne bo na Mla- diki, katere učenci bodo zaradi ob- nove šole prišli k pouku šele v pe- tek, 4. septembra. Na prvi šolski dan naj bi se učenci ob 10.30 ude- ležili glasbene prireditve pred Mestno hišo, ki jo organizira občina za osnovnošolce, vendar so se ravnatelji v večini odločili za to, da bodo peljali le učence višjih raz- redov ali pa še teh ne. Zanimivo pa je, da želi občina pričeti resno šol- sko delo z ulično glasbeno prire- ditvijo. AVTOBUSNI PREVOZI Za tiste učence, ki so oddaljeni od šole več kot 4 kilometre ali pa manj, vendar je njihova pot v šolo nevarna, je organiziran brezplačni prevoz v šolo. Mestna občina Ptuj je po javnem razpisu izbrala avto- prevoznike, in sicer za osnovno šolo Breg, Hajdina, Grajena in Mladika podjetje Certus, za Ljud- ski vrt Tiu-ist Korošak, za Mar- kovce Turist Korošak in Certus, za šolo Olge Meglic in Ljudevita Piv- ka Avtoprevozništvo Sadek in za prevoz v Domavo Lukarijo tour Belšak. Vozni red avtobusov je večinoma objavljen na šolskih vra- tih. VARNOSTNIKI V ŠOLAH? Odbor za družbene dejavnosti mestne občine je že obravnaval predlog za uvedbo varnostnikov v ptujske osnovne šole, vendar ga je zavrnil z utemeljitvijo, da je izo- braževanje in vzgoja učencev v osnovnih šolah naloga učiteljev, ne pa oseb od ztmaj, ki naj bi skrbele za varnost v šoli preko jav- nih del. Ali so osnovne šole na Ptujskem tako močno izpostavlje- ne možnostim kriminala, da je po- trebno uvesti varnostnike, bodo med drugim jutri na sestanku raz- pravljali ravnatelji vseh ptujskih šol in predstavniki občine in nato, če bo potrebno, še enkrat sprožili postopek v organih mestnega sve- ta. V MLADIKI PODAUŠANE POČITNICE Osnovna šola Mladika letos ne bo pričela pouka 1. septembra kot vse druge šole, pač pa bodo učenci prišli prvič v šolo 4. septembra, pouk pa bodo pričeli 7. septembra. Učenci bodo imeli podaljšane počitnice zaradi obnove. Med njo se je namreč investitor, ptujska občina, odločil za novo prekritje strehe, zaradi česar so se dela ne- koliko zavlekla in bo šola vama za učence teden dni kasneje. Izpuščene tri dni pouka bodo v do- govoru z ministrstvom za šolstvo nadomestili ob sobotah, je poveda- la ravnateljica Mladike Sonja Piu^j. Vsa gradbena in instalacij- ska dela naj bi končali do konca decembra, nato bo potrebno nove učilnice še opremiti. Ravnateljica načrtuje slovesno odprtje obnovl- jenih prostorov v maju ali juniju prihodnjega leta Obnova šole brez opreme bo stala približno 105 mi- lijonov tolarjev. Sicer pa bo pričelo obiskova^j Mladiko letos 67 prvošolcev v trç[| oddelkih, vseh učencev pa bo 597 Med njimi so skoraj vsi otroci Vitomarcev in Tmovske vasi, i^, naj bi po novem sicer obiskovali \ višjih razredih šolo na Destrnik^ vendar se večinoma odločajo ^ Mladiko. To možnost imajo štiri leta. In posebnosti v učno-vzgojnen programu? V Mladiki se bodo učitelji ob svojem rednem delu ^ svečali učencu kot osebnosti, sice; pa je šola vključena v mrežo zdra. vih šol. UUDSKIVRTIN GRAJENA Ljudski vrt je najštevilčnejši ptujska osnovna šola. Letos jo b( pričelo obiskovati 92 prvošolcev ki bodo razporejeni v štiri oddelke, vseh učencev na šoli pa bo 652 Šolo vodi od lani ravnateljica Tatjana Vaupotič, njeno organi, zacijsko enoto Grajena pj Nataša Cerovič. Na Grajeni bo le- tos 18 prvošolcev, vseh učencev pj 161. V obeh šolah se bodo posvetili okoljski vzgoji, kultiui obnašanja prometni vzgoji, vzgoji pred nasil- jem, v šoli pa bodo vzpodbujali tudi ustvarjalnost. Vključeni so \ republiški projekt prometne pre- ventive, nadaljevali bodo lansko- letni projekt Skupaj je varno, po- svečali se bodo ločenemu zbiranji odpadkov, prav tako pa se vključeni v mrežo zdravih šol. Od rednih vzdrževalnih del bodr učenci najbolj opazili in se razve- selili zamenjanega parketa v telo- vadnici, sicer pa so na Grajeni upa- li, da v novi kurilni sezoni ne k treba več kuriti s premogom, ven- dar letos še ne bo denarja za za- menjavo peči. Šoli pa bosta uvedli dve py membni novosti: z novim šolskim letom bo športni pedagog vodil tudi ure telovadbe v tretjih ir četrtih razredih, učence šole Ljud- ski vrt pa bo letos prvič vozil i pouku posebni, šolski avtobus Doslej so se namreč morali t učenci posluževati rednih linii Šolski avtobus bo prvi dan odpel- jal z začetne postaje ob 9. uri, pn- hodnje dni pa po razporedu, ob- javljenem na šolskih vratih Učence bo pripeljal do same sele- ne pa tako kot doslej, ko so učeno čal^i na avtobus ob zelo prometi Potrčevi cesti. (Nadaljevanje na naslednji strata) Ali bo nmnsenh Mladike vonM Ali je nadgradnja najstarejše ptujske osnovne šole dovolj varna, se sprašujejo nekateri ob tem, ko opazujejo adaptaci- jo stavbe ob Dravi, ki je v skoraj sto letih doživela že marsi- kaj. Ali bodo zidovi dovolj močni, da bodo izdržali obremeni- tev, ki bo nastala ob usposobitvi mansarde - tretjega nad- stropja v stavbi? Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti v Mestni občini Ptuj je pojasnil, da so pri pripravi na gradnjo sodelovale nekatere pomembne institucije, ki jamčijo, da bo vse v redu. Takole j)ojasnjuje: "Objekt današnje OS Mladika je bil dogra- jen leta 1902 za potrebe tedanje de- kliške meščanske šole. Za učenke izven Ptuja je bil v istem šolskem poslopju ustanovljen dekliški dom. Na razpolago je dobil celotno tretje nadstropje (mansardne sobe) in del 2. nadstropja. Sodeč po starih fotografijah, se objekt v desetletjih ni spremenil razen popravkov na podstrešju: po adaptaciji po II. svetovni vojni sp namreč opustili sobe intemata, ki je bil v mansar di. Ob ugotovitvah, da je za prehod na devetletno osnovno šolanje po- trebno dodatno zagotoviti učilnice in nekaj specialnih učilnic, je bila s strani ustanovitelja in uporabni- ka šolske zgradbe sprejeta odločitev, da se ponovno tiredijo prostori v mansardi. Tehnično do- kumentacijo je izdelalo podjetje TMD-Invest, d.0.0., iz Ptuja, do- damo pa si je investitor pridobil poročili o Uačni trdnosti opeke ter dopustnih napetostih opečnega obodnega zidu, ki sta ju izdelali Gradbeni inštitut Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru in Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane. Na osnovi poročil je podjetje TMD-Invest kot projektant izde- lalo statično analizo, iz katere je razvidno, da bodo po dograditvi mansarde napetosti v zidovih in temeljih manjše od doptistnih. Z adaptacijo masarde bo OŠ Mla- dika pridobila 8 dodatnih učilnic, računalniško učilnico in knjižnico z medioteko." MZ SEDEM (NE)PQMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI lialro se pogovaríamo v zadnjih dneh zares ne manjka razlogov za vedno novo spraševanje, kako se pogovarja- mo med seboj, med prijatelji in sovražniki, med državami. Kako smo pri drugih razumljeni kot Slo- venci in kako mi razumemo dru- ge? UMIKANJE V ZASEBNOST Slovenski metropolit in ljubljan- ski nadškof dr. Franc Rode je prejšnji teden televizijskemu re- porterju začuden zanikal njegovo ugotovitev, da je bil ob zadnji pri- digi na Brezjah spet konflikten. Nadškofov najnovejši nastop v javnosti pa so različni opazovalci tudi sicer različno ocenili. Pose- bej so se ukvarjali z njegovim očitkom, da se "Slovenci umika- mo v zasebnost". Po pisanju dnevnikov je dr. Rode dejal, da gre pri tem nedvomno za ostanke totalitarne miselnosti, s katero ali nismo hoteli ali nismo znali preki- niti. Mislili smo, je dejal Rode, da je za prehod iz totalitarizma v de- mokracijo dovolj le zamenjava političnega sistema in da bodo vsi problemi rečeni. Po Rodetovih besedah smo in mogoče še pod- cenjujemo posledice komunis- tičnega obdobja in da si še danes mnogi ne upajo svobodno misliti in prevzemati nase odgovornosti. "Ne upamo se odločati in izpos- tavljati javnosti. Nekateri še vedno mislijo, da bi bilo bolje, da bi dru- gi misliti namesto njih." (Dnevnik, 17. avgusta 1998) Dnevnikov ko- mentator piše, da Rodetovo skle- panje o "begu v zasebnost" temel- ji na napačnih predpostavkah. "Rode nam še enkrat ali proda ne- vednost ali računa na nevednost svojih ovčic. Obrat v zasebnost ni niti slovenska, še manj vzhodnev- ropska posebnost. /.../ In če je v Sloveniji obrat v zasebnost večji kot drugod v vzhodni Evropi, je to lahko samo znak, da je Slovenija bolj podobna sodobni Evropi, kot druge dežele na prehodu." Komentator Dela ob nadškfo- vem očitku o umikanju v zaseb- nost poudarja, da to sploh ni kak posebno slovenski ali postkomu- nistični, ampak izrazito zahodno- evropski in ameriški pojav. "Umi- kanje v zasebnost je seveda lahko tudi naša in svojevrstna re- akcija^ na komunistični kolektivi- zem. Še bolj pa je znamenje časa, pojav, značilen za komunikacij- sko družbo. V dobi, ki jo zazna- mujejo množični mediji, človek vse bolj uporablja njih in zasebne elektronske komunikacije, da pri- de do potrebnih informacij. Ni mu treba več za vsako reč med ljudi, v družbo. Včasih smo po informa- cije hodili k vaškemu vodnjaku, v gostilne, na sestanke ... Danes je tega vse manj in tako se je na račun zasebnosti izoubila tudi marsikatera žlahtna oblika družabnosti." Vendar pa Delov komentator dodaja, da bi bili do dr. Rodeta krivični, če bi iz njegove pridige iztrgali samo eno ost in jo zakrivili proti njemu. Poudarja, da je nadškof dosleden. "Kdor veruje v Boga, pač ne more živeti samo zase, temveč tudi za druge(ga). Zakaj sojen boš po tem, kar in ka- kor si storil zase, za blagor svoje duše in za druge, v dobrih delih. Ta poudarek se tiče tudi nevernih. Brigati se le še zase in vse manj za druge ni samo nekrščansko, nevredno je človeka kot takega. Umikanje v zasebnost že samo po sebi povzroča vse večji egoi- zem. Cerkev v tem oziru ponuja svojo rešitev, narobe je, kadar jo vsiljuje. Partija je imela svojo, a smo se od nje odvrnili. Kdor eno in drugo zavrača, ni odvezan od moralne dolžnosti, da išče svojo, po svojih močeh." FRONTE'Z VSEMI V zadnjem času ima Slovenija "odprte fronte" tako rekoč z vsemi novimi državami nekdanje Jugos- lavije. Odnosi s Srbijo se zdaj še dodatno zapletajo zaradi sloven- ske podpore Kosovu. Iz Makedo- nije je še nedavno tega grozila "ekonomska vojna" zaradi make- donskega nezadovoljstva nad slovenskimi restrikcijami za izvoz njihovega vina v Slovenijo. Odno- si med Slovenijo in Hrvaško so se po mnenju obeh strani izrazito poslabšali, Bosna in Hercegovina napoveduje omejitev uvoza iz Slovenije. Površni opazovalci bi seveda lahko hitro sklenili, da je to samo še dodaten dokaz "nere- snosti" nekdanji "jugoslovanarjev" in da z njimi pač ne kaže imeti opravka. Prav tako bi bilo po dru- gi strani nesmiselno, če bi se Slo- venija kar tako posipala s pepe- lom. Očitke, ki prihajajo na njen račun iz držav nekdanje Jugosla- vije, pa bi bilo vsekakor potrebno temeljito analizirati in nanje jasno odgovoriti. Predvsem zaradi nas samih, da ne bi kar naprej živeli v nekakšnem prepričanju, da nas vselej nekdo poskuša izigrati ali pa da smo vselej ravno mi angeli. Tako kot se upravičeno vznemir- jamo in hudujemo zaradi ustvar- janja nekakšne protislovenske gonje na Hrvaškem, tudi ne more- mo biti povsem nedovzetni do nji- hovih očitkov o slovenskih škodlji- vih enostranskih potezah, ki naj bi jih postavljale v podrejen položaj. V Bosni pravijo, da poslovanje s Slovenijo ne more biti zgolj eno- smerno, pri čemer navajajo, da ne more biti odprt zgolj bosanski trg za slovensko blago, slovenski trg pa zaprt za bosanske proizvajal- ce. Posebej bremeni ekonomske odnose med obema državama neurejen dolg Ljubljanske banke varčevalcem iz BIH še iz časov nekdanje SFRJ. Predvsem slo- venska stran bi morala biti še po- sebej zainteresirana, da takšna "odprta vprašanja" ne bi postala "stalen problem" v medsebojnih odnosih. Najbolj moteč je občutek, da za našo vlado to niso "prioritete", ki bi zahtevale ta- kojšnjo akcijo. Zaradi tega pa iz- gubljamo ugled in sami sebe poti- skamo s teh trgov. Z ugledom, ki si ga je slovensko gospodarstvo skozi vrsto let mukoma ustvarjalo, se nova slovenska država pač ne bi smela tako igrati. Slovensko bančništvo je bilo na območju nekdanje Jugoslavije prodorno in uspešno predvsem tudi zato, ker so ljudje "zaupali Slovencem". In- diferentnost, ki zdaj spremlja reševanje problemov varčevalcev v nekdanjih jugoslovanskih repu- blikah, seveda tega slovesa ne potrjuje. Če je vse skupaj res zgolj problem sukcesije, potem bi morala Slovenija veliko vztrajneje in bolj bučno (ob jasno locirani soodgovornosti vseh prizadetih republik) zahtevati reševanje tega problema. Mednarodni dejavniki kar naprej izvajajo različne oblike pritiska na partnerje na območju nekdanje Jugoslavije. Zakaj Slo- venija ne bi izsilila takšnega priti- ska tudi za reševanje vprašanj v zvezi s sukcesijo oziroma z denar- jem za varčevalce, ki naj bi ga - po slovenskem prepričanju - iz- plačali iz nekdanjih zveznih sred- stev, pač zato, ker naj bi bil ta de- nar na računih nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Razen seve- da, če argumentacija Slovenije ne drži. Pri vsem skupaj pa je predvsem spet pomembno, kako se pogo- varjamo z našimi partnerji? Ali sploh poskušamo pojasniti naša stališča in razumeti njihove težave? Bosanski predsednik vla- de pravi v intervjuju za Delo, kako koristen bi bil lahko njegov sesta nek s premierom Drnovškom. Za- kaj se ne sestaneta? "NEKONFLIKTNI VELEPOSLANIK Za vzorec "nekonfliktnega" po- govarjanja je te dni poskrbe hrvaški veleposlanik v Sloveni] dr. Ivica Maštruko. Na nestrpne reakcije in skrajnostne teze v zve- zi s hrvaško-slovenskimi odnosi ki se sicer pojavljajo na obeh stra- neh, se je odzval predvsem s kriti- ko domačih hrvaških "neumnosti in "nedoslednosti". Če bi tako rav- nala večina politikov, potem t" imeli v meddržavnih odnosi^^ manj žvepla in manj napetosti Seveda ni nenavadno, da f Maštruka najbolj napadli razlić"' hrvaški skrajneži, češ da ^ takšnimi izjavami ne sluZ' "hrvaškim interesom". Zanimiv^ je, da so se tudi posamezniki * Sloveniji bolj kot o bistvu njegovi*^ ocen in pripomb ukvarjali ^ vprašanjem, kaj je v "ozadju" te^ njegovih izjav. Dr. Maštruko je^ intervjuju za zagrebški Jutarnji lis' dejal, da za vse slovensko- hrvaške konflikte ni vedno odg"' vorna samo slovenska stran, se to običajno prikazuje v hrvas javnosti. Hrvaški veleposlanik je zavzel za medsebojne umirje'^ in potrpežljive pogovore in dvig^^^ svoj glas proti nepremišljenim pretiranim izjavam politikov ' uradnikov ter proti nestrpr^"^ člankom. Jak Kopri^^ fCpNlK - Četrtek, 27. avgust 1998 IZ NAŠIH KRAJEV 15 (Sladaljevanje s prejšnje strani) US OLGE MEGLIC v šolo so letos vpisali 55 Pfvošolcev, ki bodo napolnili 2 \jdelka. Vseh učencev bo v letošnjem šolskem letu 648. Poleti ^ v okviru rednih vzdrževalnih jgl zbrusili parket v telovadnici, ^jj.ejajo pa še sanitarije pri telovad- nici, popravljajo ostrešje, žlebe, fa dela bodo dokončana do konca jgptembra, je povedal ravnatelj gfvin Hojker. Sola večjih investi- ^jj sedaj ne bo izpeljala, saj naj bi cestni svet že letos odločil, ali bo jola doživela prenovo ali bo mesto gradilo novo zgradbo na drugi lo- l^aciji- Učitelji se bodo posvetili „otranji prenovi pouka, posvečali je bodo tudi projektnemu delu in sodelovanju s starši. 05 HAJDINA Osnovna šola Hajdina bo to leto ponovno pričela z enim oddelkom prv^ošolcev, katerega bo obiskova- lo 25 učencev. Vseh učencev bo v letošnjem šolskem letu 240, je po- vedal ravnatelj Jože Lah, v šoli pa bo imela prostore tudi mala šola, ki je sicer organizacijsko še priključena ptujskemu vrtcu. Poleti so odpravili pomanjklji- vosti in napake, ki so se pokazale po končani graditvi. Gre predvsem za dodatno ojačanje stropa mansarde in druga manjša dela, vse so opravili še v garancij- skem roku. Novost, dobrodošla tako za šolarje in njihove starše, bo zo- bozdravstvena hišica, ki bo dve leti nameščena tik ob šoli. Ta čas šolarji ne bodo obiskovali zoboz- dravnika v mestu, pač pa bo zo- bozdravnik dežural pri njih. Dos- lej je bila ta zobozdravstvena hišica na Vidmu. 95 BREG v dveh oddelkih bo letos 36 prvošolcev, šolo pa bo obiskovalo skupaj 336 učencev, in sicer v eni izmeni, je povedala ravnateljica Darja Radičevič. Med počitnica- mi so z novimi radiatorji do- končno uredili centralno ogre- vanje, posvetili pa so se tudi prez- račevanju v prizidku. Šola je posebej aktivno vključena preko Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v življenje v naravi, vključena je tudi v mrežo zdravih šol, novost pa bodo raz- redne ure, ki jih bodo imeli učenci vsako prvo učno uro v ted- nu. Namen teh ur je temeljit in iskren pogovor učencev z učitel- jem in dobra priprava na novi šol- ski teden. oimRKOvci Ravnatelj osnovne šole Mar- kovci Jože Foltin je povedal, da bodo imeli letos v dveh oddelkih 47 prvošolcev, vseh učencev pa bo 425. Šola ne bo imela bistvenih novosti, saj so vse dejavnosti ure- jene, med investicijami pa bodo dobili novo peč na olje, saj je do- sedanja dotrajala, poleti pa so mo- rali popraviti streho, saj jim jo je poškodovala zgodnjepoletna toča. OŠDR.LJUDEVITA PIVKA šolo s posebnimi potrebami, ki pokriva območje nekdanje ptuj- ske občine, vodi ravnatelj Rudi Lenart. Letos jo bo obiskovalo približno 140 učencev, med kate- rimi pričakujejo za en oddelek (do 8 otrok) prvošolcev. Novost v tej šoli bo uvedba predmetnega pou- ka za učence 7. in 8. razredov, prav tako pa možnost podaljšane- ga bivanja, in sicer bodo učenci lahko ostajali v varnem zavetju šole do 15.30. Šolo bo potrebno v kratkem bodisi adaprirati bodisi jo preseliti v novo zgradbo. Odločitev o tem naj bi sprejel mestni svet v tem šolskem letu. OŠCIRKULANES PODRUŽNICO ZAVRČ Ravnatelj Franc Kekec pravi, da so se na novo šolsko leto tako v Cirkulanah kot tudi na po- družnici Zavrč dobro pripravili. V Cirkulanah so v času poletnih počitnic gradili prizidek k šoli, ki bo že skoraj pod streho in ga bodo v naslednjih dneh dokončali do 4. gradbene faze, nadaljevali pa v času poletnih počitnih prihodnje leto. Opravili so tudi nekaj manjših vzdrževalnih del v no- tranjosti šole, v Zavrču, kjer imajo šele leto dni staro šolo, pa ni bilo potrebno ničesr popravljati ali ob- navljati, lurejajo le igrišče za tam- kajšnji vrtec. Šolo v Cirkulanah bo v tem šol- skem letu obiskovalo 192 učencev - v 10 oddelkih, v prvem razredu imajo 16 učencev, v mali šoli, ki tudi sicer sodi k šoli, pa 19 malošolčkov. V podružnici Zavrč bo letos obiskovalo pouk 137 učencev v 8 oddelkih, v prvem razredu bodo imeli 21 učencev in tudi dva oddelka predšolske vzgo- je. Letos na šoli ne bodo vpeljali nobenih posebnih novosti, v učnem programu ostajata dva tuja jezika in učenje računalništva, za kar imajo učenci na voljo sodobno opremljeno učilnico. V sodelo- vanju s policisti so poskrbeli za označbo varnih poti v šolo, pri šoli imajo za zmanjšanje hitrosti vozil že dobro leto postavljene cestne ovire, dodatno pa naj bi učence v prvih tednih pouka v šolo pospremili varnostniki. Na šoli v Cirkulanah si želijo samo iz- boljšati osnovne pogoje za nor- malno delo in biti celo šolsko leto delavni na vseh področjih, šolo pa narediti čim bolj prijazno za učence, učitelje in tudi starše. OŠ KIDRIČEVO S PODRUŽNICO LOVRENC Kot je povedal ravnatelj OŠ Ki- dričevo Branko Tone j c, so se tudi v Kidričevem in Lovrencu na Dravskem polju dobro pripravili za pričetek novega šolskega leta. Matično šolo v Kidričevem bo le- tos obiskovalo 380 učencev v 17 oddelkih, imeli bodo 32 prvošolčkov in 15 malošolčkov. Na podružnico v Lovrencu bo le- tos hodilo 42 učencev od 1. do 4. razreda v treh oddelkih - enem kombiniranem, 6 učencev bo obi- skovalo 1. razred in 13 bodo imeli malošolčkov. Veseli so tudi, da se je število učencev letos nekoliko povišalo v šoli Kidričevo. Ravna- telj Tonejc nam je povedal, da učni program ostaja enak tistemu izpred zadnjega šolskega leta, startali bodo le s tujim jezikom v 3. razredu in v program uvedli še predmet etika in družba, to pa sta tudi dve bistveni novosti. Pripravljajo se seveda tudi na poskusno develetno šolanje, prav zato pa naj bi že 20. septembra le- tos položili temelje za gradnjo do- datnih (ustreznejših) šolskih prostorov, nove prostore pa naj bi dokončno uredili že v dveh mese- cih. Večjih del na eni in drugi šoli med počitnicami niso opraviljali, le redna vzdrževalna dela, tako kot vsako leto pred pričetkom pouka. OŠJURŠINCI Po do sedaj zbranih podatkih bo novo šolsko leto na OŠ Jtiršinci pričelo 235 učencev v 14 rednih oddelkih, na šolo pa se bosta pre- selila tudi dva oddelka male šole. Pouk bodo juršinski učenci začeli v torek ob 8.30, zbrali pa se bodo na šolskem dvorišču. Zanje bo to le informativni dan in srečanje z razredniki, sklenili pa bodo tudi nekakšen dogovor o hišnem redu na šoli. Kot je povedala ravnateljica Francka Petrovič, kakšnih večjih sprememb v šolski program niso uvedli. Poleg učenja nemščine imajo na šoli še fakultativno učenje angleščine, prijavili pa so se na projektno nalogo Zavoda za šolstvo RS pod naslovom Motiva- cijske tehnike in njihov vpliv na obli- kovanje grafike. Pri projektni nalo- gi bodo največ sodelovali učenci 6. razredov. Med počitnicami večjih del na šolski zgradbi niso opravljali, zamenjali so le nekaj šolskega pohištva, kajti že letos septembra ali oktobra bodo položili temeljni kamen za večna- mensko športno dvorano in vrtec. Uredili pa so varne poti v šolo in se s Svetom za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu pri juršin- ski občini dogovorili za zagotav- ljanje večje varnosti na cestah v bližini šole vsaj v prvem mesecu pouka. OŠ VIDEM S PODRUŽNICAMA Tudi na OŠ Videm je že vse na- red za pričetek novega šolskega leta, narn je povedala ravnateljica Marija Šmigoc. 1. septembra bo šolo v Vidmu pričelo obiskovati 355 učencev, v podružnici Lesko- vec 135 in na podružnici Sela 51, poleg tega pa imajo v letošnjem šolskem letu v okviru šole tudi 20 otrok med 3. in 7. letom, vključenih v program predšolske vzgoje. V štirih oddelkih bodo 56 otrok pripravljali tudi na »pravo« šolo. Kakšnih novih programov v lurnik ne bodo uvedli, predmetnik ostaja enak, poskusno pa so že vključeni v državni projekt Zdra- va šola in v projekt Prometna var- nost, nadaljevali bodo projekt Na- ravoslovna učna pot Sturmovec in se bolj posvetili tiurističnemu krožku. Ravnateljica Marija Šmigoc je še povedala, da so na vseh treh šolah opravili med počitnicami najnujnejša vzdrževalna dela: ple- skali, zamenjali nekaj šolske opre- me, uredili so še igrišče pri šoli v Vidmu in namestili ograjo okrog igrišča v Leskovcu, v novem šol- skem letu pa nameravajo urediti tudi šolsko igrišče na Selih in tam postaviti kakšno igralo. Sicer pa že imajo pripravljene dokumente za lu-editev dodatnih prostorov na šoli v Vidmu, ki jih potrebujejo za bližajočo se deveüetko, s strani šolskega ministrstva pa imajo za ta dela že zagotovljena sredstva. Za pričetek gradnje prizidka pri OŠ Leskovec bodo morali naredi- ti še nekaj manjših popravkov v dokumentaciji, šola pa bo kmalu bogatejša za nekaj novih računal- nikov. Avtobusni prevozi ostajajo enaki na vseh relacijah, poskrbeli pa so za označbe varnih in tudi nevarnih poti v šolo. Prvi šolski dan se bodo v Vidmu učenci od 2. do 8. razreda zbrali ob 8. uri, prvošolčki pa ob devetih. OŠŽEIALE Novo šolsko leto bodo žetalski otroci začeli še v stari šoli, kjer že nekaj let tarnajo zaradi prostorske stiske in neprimernih učilnic. Te- melji za novo šolo so v Žatalah že narejeni, letos septembra pa naj bi nadaljevali gradnjo in šolo posta- vili pod streho še do^ konca tega leta. Ravnateljica OŠ Žetale Mari- ja Krušič nam je povedala, da bodo novo šolsko leto začeli s 152 učenci, imeli bodo en oddelek male šole z 12 učenci in še kako veseli so 11 prvošolčkov. V učni program ne bodo uvedli nič nove- ga, učencem bodo ponudili veliko interesnih dejavnosti, izpeljali bodo dva projekta, predvsem pa bodo pri pouku poskušali delati kvalitetno in zanimivo za sicer malo število učencev. Letošnji moto dela na OŠ Žetale je prijazna, vesela in kvalitetna šola, ravnateljica pa je zagotovila, da bodo učitelji pomagali tako na- darjenim kot tudi učencem s slabšimi delovnimi navadami. Na šoli bodo dobili nekaj novih računalnikov, delo z računalni- kom pa bodo tudi letos vpletli v učni program. Poskrbeli so že za varne poti v šolo, sicer pa žetalsko šolo obiskuje veliko število vozačev. Stare šole kaj veliko niso obnavljali, poskrbeli so le, da je čista in prijazna za učence, s tremi oddelki pa bodo tudi v novem šol- skem letu domo vali v bližnjem ga- silskem domu. Novo Šolo želijo čim prej, kajti stara zgradba posta- ja iz leta v leto nevarnejša in manj primerna za učenje, prepričani pa so, da bodo prihodnji september pouk pričeli že v novih prostorih. 0ŠMAJŠPERK5 PODRUŽNICAMA Za pričetek pouka je vse nared tudi na OŠ v Majšperku in na obeh podrtižničnih šolah na Ptuj- ski Gori in v Stopercah. Ravnatelj Rajko Jui^ec je povedal, da bo le- tos šolo v Majšperku obiskovalo 340 učencev v 16 oddelkih, na Ptujski Gori 51 in v Stopercah 20. V Majšperku imajo letos 26 prvošolčkov in 27 malošolčkov, na Ptujski Gori 9 učencev v prvem razredu in 9 malošolčkov, v Sto- percah pa le 5 prvošolčkov in 12 malošolčkov. Sicer pa bodo imeli na Ptujski Gori 4 oddelke od 1. do 4. razreda, v Stopercah pa dva kombinirana oddelka. Na vseh treh šolah so v zadnjih dveh mesecih opravili le najnuj- nejša vzdrževalna dela; v nekate- rih učilnicah so prebarvali parket, zamenjali razsvetljavo in na novo opremili likovno učilnico. V Aiajšperku pripravljajo projektno dokumentacijo za gradnjo šolske- ga prizidka, do konca leta pa naj bi pridobili vso potrebno gradbe- no dokumentacijo. Ravnatelj Rajko Jurgec je še do- dal, da bodo 1. septembra pričeli pouk ob 8. turi zjutraj, razredniki za prvi šolski dan pripravljajo po- seben program, razdelili pa bodo tudi učbenike in naredili načrte za novo šolsko leto. Pred kratkim so v bližini šol uredili talne označbe, urejene imajo vame poti v šolo in v prvih šolskih dneh bodo poskrbeli za varovanje neka- terih nevarnih poti pri šolah, na šoli pa imajo tudi letos veliko šte- vilo vozačev. OŠ DORNAVA v letošnjem šolskem letu bo v osnovni šoli Domava začelo malo šolo 37 malčkov, v podružnični šoli na Polenšaku pa 10. Tudi le- tos bodo za prvošolčke - teh je le- tos v dornavski šoli 48 in na Po- lenšaku 12 - pripravili slovesen sprejem. Vseh učencev bo na osnovni šoli dr. Pranja Zgeča v Domavi 340 in v podružnični šoli na Polenšaku 38. Tudi letos bo organiziran avto- busni prevoz za vse tiste učence, ki so izven Domave in Mezgov- cev. Letos bo njihovo čakanje na avtobus varnejše, saj je občina Domava uredila novo postajališče v bližini šole. Z letošnjim šolskim letom se je povečal tudi kolektiv za 10 članov, saj se je šoli prikl- jučil vrtec. Kot nam je povedala ravnatelji- ca šole Zdenka Kostanj evec, bodo letos začeli gradnjo prizidka in obnovo šole. Izvajalsko podjet- je Gradiš Ptuj bo prva dela začelo 15. septembra. Najprej bodo gra- dili nadomestne učilnice, spomla- di, kakor hitro bodo učenci lahko telovadili na prostem, pa pričeli obnavljati telovadnico, prihodnje leto med počitnicami pa še obsto- ječo zgradbo šole. Prizidek in ob- novo šole naj bi po načrtih končali prihodnji november. Marija Slodnjak, Tatjana Mohorko, Milena Zupanič ORMOŽ / OB PRIČETKU POUKA Ormoška i/f ff odpira vrata Sanje so se uresničile in v torek, 1. septembra, bodo v Ormožu ^ šolo pohiteli tudi gimnazijci. Odgovorni zagotavljajo, da je pripravljeno. Gimnazija bo dobila svoje prostore v stari šoli |ia Hardeku. Ponovno se bodo odprla velika vrata, ki odkar ima ^ola prizidek, ne služijo svojemu namenu. V pritličju bosta za gimnazijo pripravljeni dve učilnici in zbornica, dobili bodo svoje garderobe. Odprla se bodo tudi vrata na zadnje dvo- '''šče, kjer bodo postavili klopi, da bodo srednješolci lahko v "liru klepetali. Na ta način bodo tudi nekoliko ločeni od "mlajših učencev, kar je pomembno pri ustvarjanju občutka Simnazije. Delili si bodo specialne učilnice in telovadnico ter Jedilnico. Seveda pa vseh teh prostrov srednješolci ne bodo uporabljali hkrati z osnovnošolci. ^ prvem letu delovanja sta v gimnazijo vpisana dva oddelka učencev, '^l^upaj je 64 prvošolcev, prevladujejo dekleta. Največ jih je iz najraz- '^nejših koncev ormoške občine, nekaj pa tudi iz občin Gorišnica in ■^kovci. Za učence iz domače občine se trudijo zagotoviti brezplačen prevoz, ki bo kombiniran z drugimi šolskimi prevozi. Za mladino, ki '^äl bi aktivno delala v šoli, je izjemno pomembna prehrana. Pouk se bo P''ičel ob 8. uri in bo trajal do popoldanskih tu:, zato bo možnost prehra- ■ malice in kosila - gotovo zanimiva za veliko učencev. Medtem je bila izbrana tudi ravnateljica ormoške gimnazije. Gimna- bo vodila Marjana Surič, Ormožanka, ki trenutno še živi na Ptuju. Ji Poklicu je profesorica nemškega jezika. Kar 15 let je poučevala na , ^ Ormož, zadnjih sedem let pa je nemščino učila v Markovcih. Pravi, ^ iriora ormoška gimnazija temeljiti na znanju in vzgoji, vzpodbujanju tvarjalnosti, razvijanju znanja in drugih osebnostnih lastnosti učen- Za začetek bodo kot dodatno aktivnost ponudili učenje tretjega tu- ^ба jezika. Kdo pa bodo profesorji na ormoški gimnaziji, pa je zaenkrat skrivnost. Predstavili se bodo v ponedeljek ob 17. uri v domu kultu- ' bo svečanost ob pričetku delovanja gimnazije v Ormožu. vki PTUJ / ŠOLSKI CENTER Letos 3280 srednješohev Ptujski srednješolski center bo letos obiskovalo 3280 dijakov, pri nabiranju znanja pa jim bo pomagalo 240 učitel- jev in 55 drugih zaposlenih. Kar 65 od- stotkov vseh vpisanih se je odločilo doseči 5. stopnjo izobrazbe, torej želijo dokončati štiriletno srednjo šolo. V petih šolah ptujskega šolskega centra nu- dijo 21 različnih usmeritev, ki izobražujejo za različne poklice ali omogočajo nadaljnje šolanje. Letošnji novosti sta oddelek športne gimnazije, vanj se je vpisalo polno število ali 20 učencev, in ekonomska gimnazija, nova šola z dvema oddelkoma, katere program bodo izvajali ob ekonomski šoli. Srednješolci bodo o organizacijski urejenosti, hišnem redu in vseh drugih potrebnih dejstvih obveščeni v kratkem s posebnimi brošurami, ki jih morajo pripraviti šole v začetku šolske- ga leta. Sicer pa bistvenih novosti v pri- hodnjein šolskem letu ne bo, je povedal di- rektor Šolskega centra Brane Kamer. Ena izmed ugodnosti, ki jih bodo ponudili dija- kom, je vnaprejšnji nakup vrednostnih bo- nov za nakup hrane v šolski Petici, pri čemer bodo dijaki dobili poseben popust. GRADNJA GIMNAZIJE VREDNA MILIJARDO TOLARJEV Končno je prostorski stiski v šolskem cen- tru, s katero se otepajo že mnogo let, vendarle videti konec. V začetku meseca je namreč Ministrstvo za šolstvo in šport podpisalo po- godbo za izdelavo potrebne dokiunentacije za izgradnjo gimnazije na Ptuju s ptujskim podjetjem Projekta inženiring. To pomeni, da se bo dolgo pričakovana gradnja ptujske gimnazije zagotovo pričela. Dokumentacija z gradbenimi dovoljenji naj bi bila pripravlje- na do novembra, že v decembru pa namera- vajo izbrati izvajalca del. Celotna investicija bo vredna več kot milijardo tolarjev. Mi- nistrstvo bo sredstva pridobilo z najetjem mednarodnega kredita. Direktor Šolskega centra Branko Kumer je napovedal, da bo novo šolsko poslopje vseljivo septembra leta 2000. GIMNAZIJA v Gimnazijo se je letos vpisalo 178 dijakov, ki bodo razporejeni v pet običajnih oddelkov in enega športnega. Specifičnost športnega oddelka bo v tem, da bo. na lu-niku kar 6 ur športne vzgoje tedensko, dijakom bo omo- gočeno sodelovati na treningih in tekmo- vanjih, ocene pa bodo lahko dobivali ob v na- prej dogovorjenih datumih. Šolo vodi ravna- teljica Meta Puklavec. EKONOMSKA ŠOLA Ekonomsko šolo vodi ravnateljica Branka Kampl Regvat. Tudi letos je s 1368 dijaki najštevilčnejša šola. Za vpis v enega od nje- nih šestih programov se je odločilo 379 dija- kov. Poleg novega programa ekonomske gimnazije nudi šola že znane programe za po- klic ekonomsko-komercialnega tehnika, upravnega tehnika (oba programa štiriletna), triletna programa za poklic poslovnega tajni- ka in trgovca ter program poslovnega tehnika po sistemu tri in dve leti šolanja. POKLICNA IN TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA Tlavnatelj Viadumr Korošec je letos vpisal 89 dijakov, vseh 6 programov šole pa obisku- je 348 dijakov. To so štiriletni program kme- tijskega tehnika, triletna programa kmeto- valca in kmetovalke gospodinje, dvoletna programa kmetijskega delavca in kmečke go- spodinje ter program kmetij sko-podjetniške dejavnosti po sistemu tri in dve leti šolanja. POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO ŠOLA šolo vodi ravnatelj Rajko Fajt. Letos se je v tri programe te šole vpisalo 112 dijakov, šola pa ima skupaj 480 dijakov. Nudijo štiriletni program elektrotehnika, triletni program elektrikarja in program za pridobitev poklica elektrotehnika po sistemu tri in dve leti šolanja. POKLICNA IN TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA šolo vodi ravnatelj Milan Cimerman. V njene programe se je letos vpisalo 138 novin- cev, šola pa bo imela 431 vseh dijakov. Nudi štiriletni program za pridobitev poklica strojni tehnik, triletni program strojniških smeri, dveletne programe za pridobivanje, predelavo in obdelavo kovin in po sistemu tri in dve leti šolanja še program za poklic stroj- nega tehnika. Novost v šoli je program za po- klic kleparja krovca v dualnem načinu izo- braževanja, na ta obrtni način pa so vezane tudi usmeritve za poklic avtomehanika in av- tokleparja. Milena Zupanič 16 SPORT Četrtek, 27. avgust 1998 - TEDK| KOLESARSTVO Omiilec aorsM prwmk v soboto je bil za mlade kolesarje Perutnine Ptuj ponovno uspešen dan. Dirka v Novi Gorici, ki je štela za naslov gor- skega državnega prvaka v cestni vožnji, je odšla v ptujsko eki- po. Zlato medaljo in naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših mladincev je prepričljivo osvojil Andrej Omulec in s tem dokazal, da trdo, a vztrajno delo v tem športu obrodi lepe dosežke. Proga, ki je bila dolga 8,5 kilome- tra, je potekala od Nove Gorice sko- zi mestne ulice ter nato v izredno zahteven klanec s ciljem na Sveti Gori. Višinska razlika v zadnjih treh kilometrih je bila več kot 350 metrov, kar pomeni, da se je bilo po- trebno povzpeli po klancu, kjer je bil 30-odstoten vzpon. Na tako se- lektivni progi je prišla najbolj do iz- raza moč tekmovalcev. V kategoriji mlajših mladincev so tekmovalci ekipe Perutnina Ptuj za- sedli tele uvrstitve: 1. Andrej Omu- lec, 9. Matjaž Finšgar, 32. Bojan Potrč, 33. Bojan Belšak, 35. Denis Petek. Uvrstitve v kategoriji sta- rejših mladincev: 9. Gregor Gazvo- da, 14. Marjan Keiner, 18. Jernej Finšgar, 19. Matej Marin, 25. Iztok Kovačec. Uvrstitve tekmovalcev Perutnine Ptuj & Radenske Rog v kategoriji do 23 let: 3. Matija Kot- nik, 6. Miran Keiner, 10. Matjaž Batic. Uvrstitve tekmovalcev PP & RR v kategoriji ELITE: 4. Kristjan Mugerli, 7. Bogdan Ravbar. Kaj meni o zmagi in zahtevni pro- gi Andrej Omulec: "Nisem pričako- val zmage. Vedel sem, da sem izred- no močan v vožnji v klanec in zadnjih 500 metrov mi je bilo jasno, da bom zmagal, ker sem bil še kar pri močeh. Zadnjih sto metrov sem tako silovito potegnil, da sem prido- bil kakšnih dvajset metrov pred drugouvrščenim." V nedeljo so kolesarji tekmovali na Hrvaškem v Ivanič Gradu za 28. memorial Stjepan Grgac, kjer so Ptujčani že nekajkrat presenetili z odličnimi uvrstitvami. Tekmovali so v vseh kategorijah, tako da sta nastopili ekipi Perutnine Ptuj in PP & RR. Mlajši mladinci so vozili na progi, dolgi 64,8 kilometra. Matjaž Finšgar je zasedel tretje mesto. Pri starejših mladincih so vozili 99,4 ki- lometrov, tu pa je v silovitem ciljnem sprintu zmagal Matej Ma- rin, tretje mesto pa je osvojil Mar- jan Keiner. V kategoriji ELITE pa si je zmago privozil mladi tekmova- lec iz ekipe PP&RR Matija Kotnik, peto pa je osvojil Rado Rogina, PP&RR. Samo Glavnik Državni prvak Aridrej Omulec ODBOJKA^ Ženska odbojka na Ptuju je polagoma le postala šport, ki so ga Ptujčani in okoličani sprejeli To je dosegla z desetletnim delom in predvsem z uvrstitvijo in obstankom v najvišjem slo- venskem ženskem odbojkarskem razredu. Dekleta so poka- zala toliko, kolikor je bilo zaenkrat potrebno. Seveda pa po obstanku v L ligi cilj ni več samo obstanek, ampak želje segajo precej višje. Štefan Vrbnjak, menedžer ženskega odbojkarskega kluba Marsel Ptuj je bil zanimiv so- govornik pred pričetkom priprav na naslednjo tekmovalno sezono. # Kdaj pričnete priprave na novo sezono in katere so novosti v igralskem in trenerskem kadru? "Priprave na novo tekmovalno se- zono smo pričeli 12. avgusta, pote- kale pa bodo v športni dvorani Mla- dika na Ptuju in okolici. Novi trener je profesor Bojan Novak, nekdanji odličen igralec odbojke. To bo nje- gov debi v ženski odbojki in upamo, da je to prava poteza. Tudi v igral- skem kadru je nekaj sprememb. Prišli sta Petra Blažič, ki je odboj- karski športni javnosti ni potrebno posebej predstavljati, zraven nje pa še mlada in nadarjena odbojkarica iz Slovenske Bistrice Barbara Frumen. Računamo pa, da bodo številne mla- de ptujske igralke s pomočjo sta- rejših naredile velik korak naprej v ptujski ženski odbojki." # V minuli sezoni ste uspeli zadržati prvoligaški status. V nas- lednji sezoni bo liga večja. Kakšne so vaše ambicije? "Vedno smo bili realni in realni bomo tudi ostali. Z novim trener- jem in z igralskim kadrom, ki ga imamo, si želimo uvrstitve okrog petega, mogoče celo četrtega mesta. Cilj naše ekipe je, da naredimo dva koraka naprej v prvi državni odboj- karski ligi." # Znano je, da slovenski odboj- karski klubi radi posežejo po tujih igralkah. Kako je s tem pri Marse- lu? "ZOK Marsel je prijavil tujko od- bojkarski zvezi, vendar smo prišli do izjemne slovenske igralke Petre Blažič in mislimo, da je tako bolje. Sicer imamo stike z nekaterimi igralkami v tujini in mogoče bi se to dalo narediti v mini prestopnem roku. Zaenkrat pa bomo z igralkami iz Ptuja in okolice Ptuja poizkušali doseči začrtane cilje." # Napovedali ste borbo za višje pozicije, ob tem pa se postavlja vprašanje sponzorstva in vašega fi- nančnega plana. Znano je, da se na Ptuju nista cedila med in mleko, vendar ste navzlic vsem težavam dobro krmarili. "'"iponzor ostaja še naprej isti, in si- cer Marsel iz Pobrežja pri Ptuju. Upravo čaka precej dela! Reči mo- ram, da imamo skorajda pokrito fi- nančno konstrukcijo, vendar pa bo za dosego želenih ciljev potrebno narediti veliko več kot v preteklosti. Sponzorji prihajajo, saj je to le prva liga. V upravi so pravi ljudje, dela- mo timsko in želimo si uspeha tako na tekmovalnem kot na organizacij- skem področju." # Z odbojko ste močno ogreli športno ptujsko javnost. Ali načrtujete še bolj vroče trenutke? "Kot sem že dejal, so naši cilji pov- sem jasni. Naredili bomo tudi no- vosti pri občinstvu. Upamo pa, da bomo tudi v naslednji tekmovalni sezoni naredili tisto, kar ptujska športna javnost pričakuje od nas, to je dober rezultat in dobre igre." # Ste pred pričetkom prvenstva optimist? "Vsak človek je po vsej verjetnosti optimist. Poizkušali bomo narediti vse, da bomo zadovoljni v klubu in publika, ko bo ekipa dobro igrala in dosegala dobre rezultate." Danilo Klajnšek HAJDOŠE / V SOBOTO MEDNARODNO GASILSKO TEKMOVANJE PrHakujejo tudi ekipi iz Madžarske Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše v zadnjih le- tih dosega hvale vredne rezul- tate na operativnem in tekmo- valnem področju. Njihove ga- silke so od lanskega leta olim- pijske prvakinje z gasilske olimpiade na Danskem, prav tako pa tudi moške, mladinske in pionirske desetine dosegajo dobre rezultate na tekmovanj- ih po vsej Sloveniji in zunaj meja. Letos PGD organizira že 6. mednarodno tekmovanje za po- kal Hajdoš 98. To bo na nogo- metnem igrišču pri kartodromu v Hajdošah v soboto, 29. avgus- ta, ob 14.uri. Tekmovanje šteje za pokal Gasilske zveze Sloveni- je. Udeležijo se ga lahko članice skupine A, člani skupine A in člani B. V Hajdošah lahko v soboto pričakujemo pravi gasilski praznik z udeležbo najboljših slovenskih ženskih in moških gasilskih desetin, v gasilskih spremostih pa naj bi se kot gost- je pomerili tudi gasilci iz Madžarske. TM UUTOMER/ 19. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE Na/Aürofií znova ilcffve leber FAVORIT LETOŠNJEGA DERBYA DEMOS MS ŽE SEDMIČ NEPO- RAŽEN. USPEŠEN DAN TUDI ZA SAGAJEV HLEV v nedeljo je bil v Ljutomeru 19. tekmovalni dan za kasače, ki ga je dobro pripravil domači konjeniški klub, prireditev pa si je ogledalo okoli 1500 gledalcev. V osrednjem dejanju dneva je že sedmič zapored sla- vil Demos MS na vajetih Marka Slaviča iz KD Ključarovci z novim osebnim rekordom 1:17,0. Naj- hitrejši čas dneva 1:15,7 je znova dosegel Active Le- ber Milana Zana iz Ljubljane. Sicer pa so kar petkrat slavili ljutomerski kasači, po eno zmaga pa je odšla na Brdo, v Ključarovce in Ljubljano. Rezultati dirk iz Ljutomera: 1. dirka, avtostart za 2- letne kasače, 1600 m: 1. Ford AS Q. Slavic, Ljutomer) 1:21,6,2. Fortuna C Lee (Makovec, Ljutomer) 1:21,7 in 3. Marli SomoUi (Farkaš, Ljutomer) 1:22,8; 2. dir- ka, avtostart za 3-letne kasače, 2100 m, zaslužek do 100 tisoč SIT: 1. Apricot (Sonaja, Ljutomer) 1:23,5,2. Nikeman (Pire, Krim) 1:23,8 in 3. Brižitka B (Kuhar, Brdo) 1:23,9; 3. dirka, avtostart za 3-4-letne kasače, 2100 m, zaslužek do 250 tisoč SIT: 1. Veno (Kolar, Ljutomer) 1:22,7, 2. Debora MS (M. Slavic, MS Ključarovci) 1:22,8 in 3. Andi (S. Selinšek, Maribor) 1:23,5; 4. dirka, avtostart za 3-5-letne kasače, 2100 m, zaslužek do 400 tisoč SIT: 1. Frick (V. Marinšek, Brdo) 1:21,5, 2, Laura (Vidic, Brdo) 1:21,6 in 3. Du kas (Knecht - Šilak, Maribor) 1:21,8; 5. dirka, avto« tart za 3-12-letne kasače, 2100 m, zaslužek do 60 tisoč SIT: 1. Mister Lobell (Ja Sagaj, Ljutofflđ 1:21,0,2. Polonca (Kos, Ljutomer) 1:21,1 in 3. АгШ MS Qan, Bled) 1:21,1; 6. dirka, avtostart za 3-12-1еШ kasače, 1600 m, zaslužek do 900 tisoč SIT: 1. Dali Ф Sagaj, Ljutomer) 1:18,0,2. Mer Lobell (Babic, Ljut< mer) 1:18,2 in 3. Sissi Sara (Maletič, ŠentjernC 1:18,4; 7. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1^0 m: 1. Demos MS (M Slavic, MS Ključarovci) l:l7>' 2. Bukefalos (Maletič, Šentjernej) 1:17,2 in 3. АгшеО (A. Marinšek, Brdo) 1:18,3; 8. dirka - dirka poslanca in svetnikov iz Prlekije: 1. Anomis (Darja Odar, s^ nica DS); 9. dirka, avtostan za 3-12-letne kasače, l^}' m: 1. Active Leber (Žan, Lj. Stožice) 1:15,7,2. BeD)l min C Lee Q. Makoter) 1:17,4 in 3. Jacky Groenb« (M. Mars, Krško) 1:17,5. Naslednji tekmovalni dan za kasače bo v nedelji 30. avgusta, v Ljutomeru, kjer bo tudi VIII. SL^H VENSKI KASAŠKI DERBI. . 1 športne ttoviie MARATON Ф Vindiš drugi po pošlcodbi Mirko Vindiš se je po poškod- bi na Plitviškem maratonu na tekmovalno stezo vrnil z nas- topom na gorskem maratonu Kralja Matjaža v Črni na Koroškem. Preizkušnjo je do- bro prestal in osvojil drugo mesto za našim najboljšim gorskim tekačem Igorjem Šalamunom iz Maribora. Oba pa sta bila hitrejša od dose- danjega rekorda proge, ki ga je imel Vindiš. I.k. ATLETIKA Ф DP v maratonu v Ptuju Tekaški klub Maraton Ptuj bo prihodnji konec tedna organi- ziral 7. ptujski maraton in državno prvenstvo v malem maratonu, ki je zaradi dobre organizacije letos ponovno v rokah Rujčanov. Za rekreativ- ce pa organizirajo tek na de- set kilometrov. Start bo v ne- deljo, 6. septembra, ob 10. uri pred Šolskim centrom, MBIan Kraîfic PTUJSKA GORA mTurnir trojic športno društvo Rujska Gora pripravlja to nedeljo, 30. av- gusta, ob 14. uri na svojem igrišču tretji letošnji turnir trojk. Za najboljše tri ekipe pripravl- jajo denarno nagrado in po- kal. Prijave sprejemajo na dan ; turnirja od 13.30 naprej. MOŠKANJCI / SREČANJE VETERA- NOV LETALSTVA Stara padala po« novno v uporabi Klub veteranov letalstva na Ptuju vključuje že 75 letalcev in tistih, ki so leteli nekoč, nato pa ostali le še simpatizerji, Letošnje srečanje letalskih veteranov bo to soboto na leta- lišču v Moškanjcih s pričetkom ob 14. uri. Poleg družabnega dela pripravljajo organizatorji zelo zanimivo predstaviteT vseh padal, ki so bila v uporabi na Slovenskem. Padalci Aerokluba Ptuj bodo z nekaj desetietij starimi padali, ki jih je aeroklub ponovno tisposobil, skočili. Dogodek bo zelo zanimiv, saj je Ae- roklub Ptuj edini letalski klub v Sloveniji, ki še hrani stara padali Tovrstnih padal namreč že nekaj desetietij ni mogoče videti v zraku. Najstarejši padali sta desantno in šolsko padalo iz zgodnjih 60. let, kiji je izdelala beograjska tovarna Kluz. Počasni in neokretni padali tako rekoč nista omogočali padalcu, da bi kaj vplival na njuno gibanje. Zato je' moral učitelj v letalu zelo dobro izračunati, kam bo veter padalca začet- nika zanesel, pa še potem so bili padalci nemalokrat raztreseni po njivah in drevesih okoU letališča. Ta padala so bila mnogo težja in kar šestkrat i večja od današnjih. Po padalih PD 08 in PŠ 02 sp ptujski padalci uporabljali rusko tre- nažno padalo T 4, nato za tisti čas revolucionarno padalo PS 06. Ame- riški parakomander, ki so ga dobili v 70. letih, pa je bilo prvo padalo, ki je omogočalo mehke, "ptičje" pristanke na cilj tik ob gledalcih. Tudi beo- grajski Kluz je v kratkem izdelal kopijo ameriškega padala - imenovalo se je PS 11. Danes skačejo padalci z mnogo lažjimi, manjšimi, okretnejšimi in hi- trejšimi padali. Najsposobnejše, namenjeno izvajanju likovnih skokov ii figur, je ameriško padalo Blut Reck z izredno majhno površino. S samo I do 12 kvadratnih metrov veliko "krpo" drvi padalec skozi zrak s hitrostjo tudi do 100 kilometrov na uro. Zelo dobra današnja padala, ki jih imajo tudi ptujski padalci, so še Sk\' Master iz Južne Afrike, ameriška Manta in Parafoil. Z devetimi padali bodo torej v soboto prikazali v Moškanjcih razvoj pa- dal in padalstva. Ne le v Aeroklubu Ptuj, pač pa v celotni Jugoslaviji ìd tudi v Evropi so skakali predvsem z omenjenimi padali. Z njimi bodo skočili mladi padalci, današnji tekmovalci. Najbrž ne bodo uspeli pristan natančno na določeni cilj, vendar jamčijo, da jih ne bo veter raznosil po okoliških gričih. Bomo videli. Sobotni padalski skoki, ki bodo zanimivi ne samo za letalce, pač pa tudi za vse druge obiskovalce, se bodo pričeli v Moškanjcih ob 15. uri. .............................................................................................* PADALSTVO Padalti ieMi v CVropj Na četrti, zadnji tekmi za evropski pokal \ italijanskem Belunu so se ptujski padalci uvr$t¡|' na odlično tretje mesto, v skupni uvrstitvi pa so četrti. To je največji uspeh, ki ga je ptuj$|^^ padalska ekipa dosegla doslej. Tekmovalo je 130 padalcev v 26 ekipah. Lani so bili ptujski padalci na tekmovanju za evropski pokal de- veti. Letos so zastopali barve Aero- kluba Ptuj Gorazd Vindiš, Milan Jurič, Aleksander Čuš, Igor Glažar in Boris Janžekovič, na tekmovanju pa je skakala tudi ptujska padalka Petra Podgoršek. Med posamezniki je bil naju- spešnejši Gorazd Vindiš, ki se je uvrstil na šesto mesto, Milan Jurič je bil štirinajsti, Aleksander Čuš pa dvajseti. Med 26 ekipami iz vse Evrope je zmagala ekipa slovenske vojske. Ptujsko padalsko ekipo čaka še tekma za svetovni pokal v Švici. MZ Uspešni ptujski padalci letos četrti v Evropi ZA KRATBK ČAS Četrtek, 27. avgust 1998 - TEDNIK Info - glasbene novice! človek potrebuje za preživetje hra- no, pijačo in zavetje. Za sprostitev In zabavo pa potrebujemo glasbo. ŠkotslMladi dopisniki ZAJEC BUČMAN Bilo je nekega jesenskega dne, ko se je minister Bučman, ki je bil pogumen zajec, odpravil v Afriko. Tam je videl ljudožerce. Tudi oni so ga zagledali. Eden od ljudožercev je zavpil: "Hun- ga, bunga, mandu." To pomeni: "Poglej, poglej, bandit." Bučmana so skuhali v loncu. Dodali so različne začimbe ter mačko, katero je imel v prtljažniku. Tako se je končal ta dan. Osel gre samo enkrat na led. Matej Rumež, 6. b OŠ Kidričevo POČITNICE OB RIBNIKU Začele so se počitnice, ki sem se jih zelo veselila. Nekaj dni sem preživela doma. Zunaj smo se pogovarjali s prijateljicami, kolesarili, hodili v park in na ba- zen. Čez nekaj dni sem šla na počitnice k sestrični Mateji v Zg. Velko. Hodili sva na bazen, na sprehode, skratka zabavali sva se. Doma imajo tudi ribnik, ob katerem sva preživeli veliko časa s sestrično in s psičko Kajo ter njenim mladičem Torijem. Tam sva imeli kočo in sva poležavali. Igrali sva tudi odbojko. Največ časa pa sva se zabavali s psičkom Torijem. Meni je ta kraj še pose- bej všeč zaradi tega, ker je tam tako mirno. OkoU je polno dre- ves. Ptičice so pele. Psiček Tori je večkrat bolj cvilil kot lajal na žabe, ki so veselo regij ale v ribni- ku. Naenkrat me je zgrabilo do- motožje in šla sem domov. Tanja Pivec, 5.b TO SEM JAZ Sem Sara Kozenburger. Obi- skujem 3. b razred. Imam 27 ki- logramov in merim 131 centi- metrov. Moja barva oči je mo- dra. Imam dolge lase. Številka čevljev je 32 do 34. Zelo rada ho- dim v šolo. Do sošolcev in sošolk sem prijazna. Prizadevam si, da bi bili čim bolj prijeten in pri- den razred. Moja najljubša barva je svetlo zelena. Moji prijatelji pa so vsi v razredu, saj se z njimi lepo igram. Prosti čas preživljam s poslušanjem glasbe. Berem pa tudi knjige. Seveda se igram tudi s Filipom, ki je moj mlajši bra- tec. Moj cilj pa je, da postanem zdravnica ali zobozdravnica. Moja želja je, da bi bilo še veliko let tako, kot je zdaj v razredu, in da bi bili še tako pridnim kot smo zdaj. Sara Kozenburger, 3.b, OŠ Breg, Ptuj IZLET V LOGARSKO DOLINO v počitnicah smo se nekega ju- tra odpravili v Logarsko dolino. Vozili smo se približno dve uri. Ko smo prispeli, smo šli najprej do slapa Rinka. Stopila sem čisto do njega. Hladna voda slapa me je osvežila. Po skalnati poti smo nadaljevali do koče na Okrešlju. Pot je bila zelo naporna, zato smo se večkrat ustavili in počivali. Videli smo tudi izvir Savinje. Ko smo prispeli do koče, smo se odžejali s pijač in počivali. Nato smo si ogledovali gore okrog koče. Vračali smo se po isti poti navzdol. Pot navzdol je bila težja. Ko smo prišli do ceste, smo se odpeljali domov. Toda še preden smo se pripeljali iz Logarske doline, smo si ob poti poiskali prostor in imeli piknik. Maja Kovačec, 5.b HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI v četrtek in petek, 11. in 12. septembra 1997, smo imeli učenci osmih razredov zaključni izlet. Pri razredni uri smo se vse dogovorili, učiteljica zgodovine nas je opozorila na zanimivosti v muzeju 1. svetovne vojne v Ko- baridu in že smo bili pripravlje- ni na odhod. V četrtek ob 6. uri smo se zbrali pred šolo ter se odpeljali po dolgi poti. Najprej smo se ustavili na Bledu, kjer smo si ogledali prele- po jezero, imeli pa smo tudi čas za malico. Pot nas je vodila na Vršič, do katerega je speljanih 25 zavojev. A mi smo se ustavili še pri Ruski kapelici, ki je po- svečena ruskim ujetnikom, kate- re je leta 1917 zajel snežni plaz, ko so gradili cesto čez Vršič, ki leži na nadmorski višini 1661 metrov. Ogledali smo si še izvir reke Soče ter nadaljevali pot po dolini Trenta, po kateri vodi pot do Kobarida, kje stoji muzej prve svetovne vojne, natančneje Soške fronte. V muzeju me je najbolj pritegnila soba z orožjem, ki je bilo najdeno na ozemlju Soške fronte. Da bi bol- je spoznali fronto, smo si ogleda- li film, ki je prikazoval razne pri- zore iz te grozne vojne. Med vožnjo nas je dolgo spremljala reka Soča, a že čez nekaj časa smo se poslovili od nje in nadal- jevali potovanje do Ankarana, kjer smo imeli pripravljeno večerjo ter prenočišče. Noč je bila zelo dolga, zato ni manjkalo bedarij, ki smo jih povzročali učiteljem. Drugo jutro je bilo vstajanje zelo zgodaj, saj nas je čakala ladja, da bi nas popeljala ob slovenski obali. Le ura vožnje nas je ločila od Pirana. Tam smo imeli prost ogled mesta, zato sem si odšel ogledat cerkev sv. Jurija ter njeno obzidje. Po vrnitvi v hotel nas je čakalo ko- panje, ki smo se ga vsi najbolj ve- selili. A ko je ura odbila pol štiri popoldan, smo se oprhali in od- pravili na pot proti domu. Ta dva dneva sta minila kot bi mig- nil, to pa zato, ker sta bila zelo sproščena, saj je bil to naš zadnji skupni izlet v osnovni šoli. Damir Kelenc, 8.a, OŠ Gorišnica SKOZI IZKUŠNJE SE UČIMO ALI KAKO SEM SE ŠLA NOVINARKO RAGLJE Poleti sem večkrat poslušala prvi program radia Ljubljana, in sicer oddajo za osnovnošolsko mladež: Sobotna raglja. Zasledi- la sem, da otroci radi sodelujejo z zelo zanimivimi prispevki. Ko sem jeseni prišla v šolo, sem se o tem pogovorila z men- torico, ki me je navduševala, naj tudi jaz začnem dopisovati. Na začetku se mi to ni zdelo poseb- no težko. Idem mi ni manjkalo. Vsako soboto sem nestrpno čakala, ali bo objavljeno tudi moje ime. Zelo sem bila vesela, ko je bil moj spis Moji čevlji pri- povedujejo izbran za spis tedna. Nekajkrat pa so prebrali samo zanimive odlomke iz mojih del. Prispevke so v uredništvu točko- vali. Do konca leta sem zbrala 200 točk. Sodelovala sem z naslednjimi naslovi: V septembru sem v lurednišlvo obveščala o prvem šolskem dne- vu, o našem razredu, o hobijih in o mojem prostem času. O prvem srečanju knjigoljub- cev, o Skomarju, o Psihi in o uspešnih tekmovalcih so v ured- ništvu brali oktobra. Poklici, Skomarje 2. del. Prija- teljice in Naša šola praznuje so bili naslovi v novembru. Decembra sem maksimalno uživala, se smučala na Rogli, sporočala o različnih novicah in novičkah ter sporočala vesti o mačkah Čirotu in Bibi. Januarja smo pisali raziskoval- no nalogo, misli so mi zatavale v neznano. Tema dvema prispev- koma pa se je pridružil še spis tedna Moji čevlji pripovedujejo. V februarju sem imela kar za- nimive teme. Pisala sem o ku- rentih, kulturnem prazniku, ak- tivno preživljenih počitnicah ter o moji psički Naji. Marca sem pisala o kvizu Umko, o nasilju, o filmu Titanik in zgodbico moje psičke Naje. April je bil v zna- menju košarke, saj sem ŠKL-ju posvetila kar dva prispevka. S spisoma Mleko za opeko in Zdravo življenje pa sem ragljače poskušala prepričati, da zdrava prehrana ni tako slaba. Maja pa so ragljači izvedeli, kako izdelu- jemo naš časopis, kako zgleda muzej na prostem, kako se pri- pravljamo na valeto, obvestila pa sem jih tudi o zagovoru razisko- valne naloge. Skozi dopisovanje za Ragljo sem se mnogo naučila. Približno sem spoznala, kakšno je delo no- vinarja. Nekaj informacij sem o tem dobila tudi, ko sva bila s sošolcem povabljena v časopisno hišo Delo kot dopisnika za ŠKL' Vesela sem, da sem zdržala vse obremenitve. Za nagrado za ce- loletni trud sem se udeležila ta- bora ragljačev v Prevoljah Dolenjskem. O tem, da bom življenju res opravljala pokh'' novinarke, pa bom še razmislil^' Živa Ketiš, 8. a, OŠ Olge Meglic, Ptuj LUJZEK Ne zamerite mi, če sem gnes žalosten. Sedim pod brajdami in mislim na prijatela Frančeka, ki leži v mrliški vezici na ptujskem pokopališči in ga bomo jutri, v pondelek, pokopali. V petek po- pudne je obleža mrtev pod trak- torom in tudi v ptujskem špitoli več neso mogli pomogati. Gnes, v nedelo popudne, sma mislila poškropiti jegovo in našo gorico, pa je usoda žal nanesla tak, da gnes kropimo jega. Dobri Udje prehitro vmirajo. Tak je bilo tudi s Frančekom. Nikumi neje odreka pomoči s svojim trakto- rom, kije bija jegov ponos. Če glih je bija že por let v penziji kak bivši delavec kidričevske to- varne aluminija, neje meja cajta za počitek. Bija je pun načrtov Zfl sebe in tudi druge. Priprovlje- ni so ostali temelji za malo štali- co 2Д gujdeke, spomlodije rrúsla razširiti gorico za 50 trsov ru- menega muškata, poglobiti je misla malo vinsko klet, obnoviti traktor in avto ...Pa je načrte prekrižala smrt. Pokopa te je traktor, kije bija tvoj zvesti so- delavec. Na trsih drugega letni- ka tvoje mlode gorice se že mehčajo prve grozdne jagode. Ko bodo grozdeki dozoreli, ti bomo prinesli enega tudi na tvoj preroni grob. Ne bomo te pozo- bili! Zaj pa več nemam besed. Gle- data me beli papir in prijatelova črna smrt. Ja, to sen vam misla še povedati: kak bivši brigadir - veteran sen bija na obletnici na Hajdini. Obujali smo spomine na mloda brigadirska leta, gdo smo ZM rep cukali krampe, rrwti- ke in lopate, šofirali šajtrge in bili nasploh mladostno razpo- loženi. Nešče je reka, da so gnejši den tato našo bivšo ročno mehanizacijo zamenjali računalniki. In prav je tak, гшт pa so vseeno ostali lepi spomini in si nikak ne dovolimo, da bi to našo mladinsko delo kokšni no- vopečeni politiki zaničevali. Tak, pa smo гш kunci gnešjega boj žalostnega pisaja. Je pač tak, da v iivleji ne cvetijo samo rože pač pa pika tudi trnje. Želim vam dosti rož in malo tija. Vaš LUJZEK f^DNIK - Četrtek, 27. avgust 1998 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROClUk 25 fiOGOMET J, SlOVtNSKA 1/64 ^gTMltati tekem 2. kroga: Goriške opekarne - Set yevce 5:1, Drava - Nafta 2:3, Železničar - Tabor Sežana Rudar Trbovlje - Pohorje 0:1, Esotech Šmartno - pj-avograd 1:1, Šentjur - Zagorje 2:1, Jadran Šepič - ^lan 1:2, Factor - Aluminij 1:1. gažporgd tgkgm 3, kroga • 30. avgusta; Aluminij - goriške opekarne, Elan - Factor, Zagorje - Jadran Šepič, pjavograd - Šentjur, Pohorje - Esotech Šmartno, Tabor jgžana - Rudar Trbovlje, Nafta - Železničar, Set Vevče - prava. PRAVA - NAFTA 2:3 (1:2) Strelci: 0:1 Utroša (1), 1:1 Fridauer (3), 1:2 Novak (7), 1:3 Basa (64), 2:3 Ceh (70) Prava: D. Golob, Volk, S. Golob, Šket, A. Vršič, Klinger, ßoskovic (Vogrinc), Fridauer, Čeh (Habjanič), Pucko. îsiogometasi ptujske Drave so v srečanju z lendavsko jjafto na nogometni premieri na Ptuju doživeli poraz. Začetek srečanja je bil izredno razburljiv in je postregel stremi zadetki. Že v prvi minuti so se veselili gostje, saj je njihov napadalec Utoša z ne preveč močnim strelom z [eve strani ukanil celo obrambo Drave in nazadnje še njihovega vratarja. Dve minuti kasneje so Ptujčani ize- načili. Napadalec Drave Fridauer je pobegnil obrambi ¡íafte po desni strani, se odloči za strel in žoga je Itončala v mreži gostujočega vratarja. V sedmi minuti so bili obrambni igralci Drave nepazljivi, saj je gostujoči igralec bil najvišji v skoku in še drugič poslal žogo v domačo mrežo. Seveda je to delovalo šokantno za domače in niso razvili želene igre, pa tudi gostje niso bili nevarni. V drugem polčasu so rahlo terensko pobu- do imeli nogometaši Drave, vendar brez pravih pri- ložnosti za zadetek. Truda jim nihče ne oporeka, le pra- ve povezave v njihovi igri ni bilo. V 64. minuti pa po- novno zadetek v domači mreži. Dosegel ga je gostujoči napadalec Basa, ki je izkoristil napako domačega vratar- ja in neovirano potisnil žogo v mrežo. Šest minut kasne- je je rezultat znižal Čeh. Do konca srečanja je bilo dovolj časa za izenačenje, vendar pravih priložnosti ni bilo in poraz je bil neizbežen. Nogometaši ptujske Drave v naslednjem krogu gostu- jejo pri ekipi SET Vevče v Ljubljani. FACTOR - ALUMINIJ 1:1 (0:0) Strelca: 1:0 Brale (56), 1:1 Perkovič (74) Aluminij: Fideršek, Žolek (Habjanič), Grbavac, Koren, Gerečnik, Damiš, Perkovič, Kolar, Hojnik, Fridauer (Her- ds), Pita (Golob). Po uvodni zmagi v prvem krogu so nogometaši Alu- minija v Ljubljani proti ekipi Factorja iztržih po- membn točko. Igra je bila v prvem polčasu enakovredna z nekaj priložnostmi na obeh straneh, vendar pa v tem delu igre ni prišlo do spremembe rezultata. V drugem polčasu so imeli rahlo premoč Kidričani, vendar pa so domačini nepričakovano prišli v vodstvo v 56. minuti. Nato je sledila boljša igra Kidričanov, ki jim je rezultat v 74. minuti igre le uspelo izenačiti ter tako osvojiti po- membno točko na gostovanju. V naslednjem krogu bodo nogometaši Aluminija v Kidričevem gostili trenutno vodečo ekipo na prvenstve- ni razpredelnici - Goriške opekarne. Danilo Klajnšek 3. SLOVENSKA LIGA - SEVER RezuUati tekem 2. kroga: Möns Claudius - Gerega vas 0:3, Dravinja - Kungota 9:0, Tim Laško - Kovinar 2:0, MM Brunšvik - Paloma Šega 2:2, Montavar Rogoza ■ Starše 0:4, Pobrežje - Usnjar 3:1, Hajdina - Unior Zreče 1:L Razpored tekem 3. kroga: sobota, 29. avgusta, ob ILöQjuil Unior Zreče - Möns Claudius, Usnjar - Hajdi- na, Starše - Pobrežje, Paloma Šega - Montavar Rogoza, Kovinar - Mm Brunšvik, Kungota - Tim Laško, Gerečja vas - Dravinja. HASDINA - UNIOR tREČB 1:1 /0:0/ Strelca: 1:0 Mertelj /70/, 1:1 Lončarevič /90/ fiajdina: Brodnjak, Rimele, Šalamun, Kralj, Komik, Bauman, Ladinek, Mlakar /Mertelj/, Krajne, Vrbanec, Pih- ^IKocmut/. Nogometaši Hajdine in Uniorja so prikazali dopadljiv nogomet. Gostje IZreč so pričeli bolje, saj so v prvih "l^setih minutah imeli dve priložnos- vendar njihovi streli niso bili na- '^čni. To bi se jim skorajda i^aščevalo v 20. minuti, ko je domači tapetan Mlakar preigral vso gostu- "'čo obrambo, se znašel sam pred gostujočim vratarjem Videčnikom, a ta njegov strel po tleh ubranil. ^'Ostujoči igralec Jovanovič se je v minuti sam znašel pred vratarjem hajdine, a je ta z odličnim refleksom iPfeprečil pot žogi v mrežo. .Tudi v drugem polčasu je bila igra 1'^ahna. Nekaj več pobude in pri- ^^nosti so imeli domači nogometaši. , ^0- minuti je Sandi Mertelj s stre- z roba kazenskega prostora po- ^'^el domačo ekipo v vodstvo. Po zadetku so imeli več od igre №stje, vendar pravih priložnosti za zadetek niso imeli. Za domače pa je bila usodna zadnja minuta, ko jim je nekoliko popustila koncentracija in so pozabili na Lončareviča, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem in ga uspel premagati ter tako svoji ekipi zagotoviti točko. Po vsem prikazanem je delitev točk najpravičnejša. MÖNS CLAUDIUS - GEREČJA VAS 0:3 /0:0/ STRELCI: 0:1 Klaneček /64/, 0:2 Kotnik /68/, 0:3 R. Perko /84/ GEREČJA VAS: Mulec, Kaisesberger, Paveo /Slaček/, Zajsek, Klaneček, Emeršič, Krajne, J. Perko /Kotnik/, Vin- diš /Šoštarič/, R. Perko, Kavčevič. Nogometaši Gerečje vasi so bili še v drugo uspešni na gostovanju. Tokrat so gostovali v Rogatcu pri ekipi Möns Claudius in zasluženo osvojili nove tri točke. Toda pot do točk ni bila ravno najlažja, ker je bilo igrišče zelo ozko in tudi blamo. V prvem polčasu sta bili ekipi enakovredni v polju, s tem da so nogometaši Gerečje vasi imeli nekaj priložnosti, toda do odhoda na odmor ni prišlo do spremembe rezultata. V začetku drugega polčasa je bila igra podobna tisti iz prvega dela, nato pa so gostje zaigrali hitreje in odpora domačih je bilo hitro konec. Z vodilnim zadetkom Kla- nečka pa je bilo jasno, da bodo nogometaši Gerečje vasi prišli do novih točk, te pa so potrdili še z zadetkom Kot- nika in R. Perka. V soboto bodo nogometaši Gerečje vasi po dveh zapo- rednih gostovanjih na svojem igrišču gostili vodečo eki- po Dravinje, kar bo tudi derbi tega kroga. MNZ PTUJ ' I. RAZRED Razpored tekem 1. kroga za soboto. 29. avgusta: ob 16.30 Eltehšop Rog. - Slovenja vas, Boč - Stojnci, Pols- kava - Videm, Središče - Gorišnica; nedelja, 30. avgus- ta: ob 16.30 Ormož - Bistrica, Domava - Pragersko. MNZ PTUJ - II. RAZRED Razpored tekem 1. kroga za soboto. 29. avgusta: ob 16.30 Tržeč - Markovci; nedelja, 30. avgusta: ob 10.30 Lovrenc - Zavrč, ob 16.30 Bukovci - Podvinci, Apače - Hajdoše. 2. SLOV. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 2. kroga: Nafta - Pragersko 3:5, Šentjur Yurij - Steklar 3:1, Bistrica - Kovinar Štore 5:0, Starše - ERA Šmartno 0:4, Potrošnik Belt. - Bakovci 2:1, Aluminij - Elmont Krško 4:0, Pohorje - Železničar 1:3. Razpored tekem 3. kroga: Železničar - Nafta, Elmont Krško - Pohorje, Bakovci - Aluminij, ERA Šmartno - Potrošnik Belt., Kovinar Štore - Starše, Steklar - Bistri- ca, Pragersko - Šentjur Yurij. Danilo Klajnšek 2. SLOVENSKA LIGA 1. TABOR SEŽANA 2 2 O O 7:2 6 2. GORIŠKE OPEKAR 2 2 O O 7:2 6 3. POHORJE 2 2 O O 4:2 6 4. ŠENTJUR 2 2 O O 4:2 6 5. ALUMINIJ 2 1 1 O 6:2 4 6 NAFTA 2 1 1 O 3:2 4 7 DRAVOGRAD 2 1 1 O 2:1 4 8. ELAN 2 1 O 1 3:3 3 9. ZAGORJE 2 1 O 1 3:3 3 10. FACTOR 2 O 1 1 2:3 1 11. ESOTECH ŠMAR. 2 O 1 1 2:3 1 12. SET VEVČE 2 O 1 1 1:5 1 ' 13 RUDAR TRBOVL. 2 O O 2 0:2 O ■ i)RAVA 2 O O 2 4:7 O /ILEZNIČAR 2 O O 2 2:6 O U) JADRAN ŠEPIČ 2 O O 2 2:7 O 3. SLOVENSKA LIGA - SEVER 1. DRAVINJA 2 2 0 O 13:1 6 2. GEREČJA VAS 2 2 O O 7:0 6 3. STARŠE 2 2 O O 6:0 6 4. HAJDINA 2 1 1 O 5:1 4 5. PALOMA ŠEGA 2 1 1 O 5:2 4 j 6. UNIOR ZREČE 2 1 1 O 4:1 4 I 7. POBREŽJE 2 1 O 1 3:4 3 8 TIM LAŠKO 2 1 O 1 2:3 3 9, USNJAR 2 O 1 1 2:4 1 ; 10. MM BRUNŠVIK 2 O 1 1 2:4 1 11. MONTAVAR ROG. 2 O 1 1 1:5 1 i 12. KOVINAR 2 O O 2 1:6 O 13. MÖNS CLAUDIUS 2 O O 2 0:7 O 14.KÜNG0TA 2 0 0 2 0:13 O i lastnita komaj preživela Vaščani Cirkulan, enega večjih haloških naselij v občini Gorišnica talie eiispiozije, kot je bila sobotna v središču naselja, ne pomnijo. Samo v nekaj minut se je manjša sta- novanjska hiša v Cirkulanah 62 spremenila v kup ruševin - kamenja in lesa. Domačini pravijo, da k sreči v bližni ni bilo nikogar in tudi nobenega parkiranega avtomobila, ka- jti potem bi bile posledice še hujše. Hiša je stala tik ob gostilni Dernikovič, osnovna šola in gasilski dom pa sta oddaljeni le nekaj metrov čez ceste. Eksplozijo naj bi po vseh predvidevanjih povzročilo uha- janje plina iz gospodinjske jeklenke, vendar uradnega poročila o tej nesreči še nismo prejeli. Pod ruševinami je ostala pri življenju lastnica hiše, 66- letna Frančiška K., ki so ji prvi priskočili na pomoč domačini, hudo poškodovano in opečeno pa so pozneje odpeljali v mari- borsko bolnišnico. Pogled na kup ruševin sredi Cirkulan, ki je sicer edini osta- nek od majhne podeželske hiške, je bil tudi v torek dopoldan pret- resljiv. V bližini je srečati mnogo takih, ki so si prišli vse to pogle- dat v živo, nekateri, ki lastnico hiše dobro poznajo, pa so se tam ustavili tudi s solzami v očeh. Domačini znajo povedati, da je Frančiška K. izredno lepo skrbe- la za svojo hišo, pravijo tudi, da je bila vzorna gospodinja in bi ji težko našli enako v bližnji okoli- ci. O tem bi se lahko prepričali tudi ob pogledu na nepoškodo- vano garažo in majhen vrt, poln zrelih paradižnikov, ki tudi po eksploziji ostal nedotaknjen. Domačini so povedali, da so v soboto popoldan okoli 17. ure slišali močan pok, v gostilni se je vse streslo in šele nekaj trenut- kov po eksploziji so se zgrozili. Zgroženi so bili ob pogledu na kup ruševin, ki je ostal od sosednje stanovanjske hiše. "Prvi trenutek ljudje sploh niso vedeli, kako pomagati. V Cirku- lanah se je takoj po nesreči ogla- sila gasilska sirena, to je bil prvi klic na pomoč in k sreči je bil ključ od gasilskega doma v gos- tilni pri Dernikoviču, katere lastnik je tudi sam gasilec. Tisti, ki so prvi pritekli na kraj nas- reče, so izpod ruševin slišali sto- kanje lastnice hiše. Takoj so se lotili iskanja in jo precej opečeno prinesli na varno. Cirkulanski gasilci so pričeli gasiti z vodo; požar ni bil velik, saj je bila to le močna eksplozija in zato je bilo več dima kot ognja. S podobno nesrečo se gasilci našega društva še nismo srečali, želeli pa smo seveda pomagati. Na pomoč so priskočili tudi gorišniški gasilci, edina slabost pri vsem pa je bila, da se naša sirena ni slišala daleč naokoli, čeprav smo na to že večkrat opozorili. Rešiti se v prvem trenutku ni dalo nič, edi- no poiskati je bilo treba plinsko jeklenko po nalogu pristojnega inšektorja, ki je bil na kraju sa- mem. Gasilci tudi sicer še čaka- mo na oceno škode, ki jo bo na- redila zavarovalnica, po naših predvidevanjih bo ta ogromna, saj je vse dobesedno uničeno, potem pa bomo najverjetneje lahko pomagali odstranjevati ruševine," je tri dni po nesreči povedal predsednik PGD Cirku- lane Ivan Tetičkovič, ki sicer v prvem trenutku ni bil na kraju nesreče. Bližnji sosedje in vaščani so bili še nekaj dni po tragičnem dogodku zgroženi, saj česa take- ga sredi Haloz niti najmanj ne bi pričakovali. "Svoje je h grozovi- temu dogodku in porušeni hiši prispeval še gradbeni stroj, ki je podrl še tiste stene, ki so prej os- tale vsaj malo cele, potem pa kup kamenja, lesa in stanovanjskega pohištva porinil ob stran. Potrebno je bilo očistiti cesto, da je lahko promet brez težav ste- kel, nihče od odgovornih pa niti pomislil ni, da bi izpod ruševin lahko rešili kakšen kos pohištva, odeje, celo obleko, ki je bila pred dnevi prinesena iz čistilnice, peč, nedotaknjena je ostala hla- dilna skrinja, polna mesa. Od tam se že širi smrad, vendar ni nikogar, ki bi si upal odstraniti to meso iz skrinje. Z rokami nis- mo mogli rešiti skoraj nič, čep- rav bi bili radi pomagali in bi morda lahko ohranili kak pred- met ter ga spravili na varno mes- to. Kaj bo takrat, ko bo Frančiška K. prišla iz bol- nišnice? Kdo ji bo takrat lahko pomagal, saj svojcev ali najbližjih ni imela. Na občino smo se že obrnili, nekdo ji bo pač moral pomagati in poskrbeti zanjo. V porušeni hiši ne he-več mogla živeti. Lepo pa bi bilo, če bi se iz tega dogodka tudi domačini kaj naučili," so pred dnevi pripovedovali sosedje, ka- terih hiše so ob eksploziji dobile prav tako nekaj posledic. Nekaj manjših razpok pa je videti tudi na zidovih bližnje šole in na Dernikovičevi gostilni. OBČANKI BODO NAJPREJ POISKALI STREHO NAD GLAVO čeprav uradnega poročila o nesreči še nismo prejeli, tudi uradni vzrok za ekplozijo še ni znan, pa so seveda ugibanja vaščanov po nesreči različna. Vseeno pa bo potrebno počakati na uradne podatke. Tudi na občini v Gorišnici se ubadajo s tem problemom; po eni strani komisija za zaščito in reševanje pri občinskem svet, katere predsednik je Stanislav Vojsk, in tudi štab civilne zaščite. Nič še ni znano, kaj bo v tem primeru storila komisija, ki ima sicer za take in podobne nesreče v občinskem proračunu na vojjo nekaj manjših sredstev za pomoč. Komisija se je sestala v torek zvečer, še pred tem pa nam je Stanisalv Vojsk povedal, da bodo najprej poskušali najti primerno rešitev ter oškodovan- ki, še preden bo prišla iz bol- nišnice, najti streho nad glavo. Dogovorili naj bi se tudi, na kak način bodo odstranili ruševine in kdo naj bi poskrbel za to. Na- jti bodo sposkušali pravi način za to, še prej pa nameravajo pois- kati svojce in sorodnike občanke Frančiške K., kajti njena lastni- na pač ni v rokah občine in z njo ne more razpolagati kar tako, je še dodal Vojsk. Tatjana Mohorko Shramba sredi ruševin Eksplozija gospodinjske jeklenke je za seboj pustila le kup ruševin ORMOŽ • Jutri ob 20.30 uri bo na grajskem dvorišču (če bo slabo vreme, pa v domu kulture) gledališka predstava Triko po besedilu Milana Jesi- ha in v režiji Borisa Kobala. V komediji o dveh zakonskih pa- rih bodo nastopili Borut Vesel- ko, Gorazd Jakomini, Zvezda- na Mlakar in Brabara Lapajne Predin. GLEDALIŠČE PTUJ • V pe- tek in soboto (4. in 5. septem- bra) ob 19. uri bo na Mu- zejskem trgu 1 znova na ogled komedija Ovinek v izvedbi Gle- dališča Ruj. Tona in Ruda (Toš in Tokalič) znova v akciji! KINO PTUJ • Ta teden je ob 19. uri na sporedu Smrtonos- no pleme, ob 21. uri pa Pasji dnevi. TRAKTORIST UMRL Po gozdni cesti z Mestnega Vrha proti Drstelji je v petek, 21. avgus- ta, okoli 16. ure vozil traktor 55-letni Franc K. iz Ruja. Ko je pripeljal do roba gozda, je zapeljal po strmem pobočju pašnika in nenadoma za- vil desno. Tedaj se je traktor prevrnil in se prevračal po strmem pobočju. Po okoli 20 metrih je obs- tal na boku, voznik pa je hudo ran- jen obležal ob njem. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer pa je čez nekaj ur umrl. TOVORNJAK SÊ JE PREVRNIL NA VOZNIKA v ponedeljek, 17, avgusta, okoli 17. ure je na lokalni cesti v Frajha- jmu, občina Slovenska Bistrica, us- tavil tovornjak 48-letni Ljubomir Z. iz Ruja. Ko je izstopil iz kabine, se je tovornjak začel vzvratno premi- kati. Poskušal ga je ustaviti, vendar se je tovornjak prevrnil na bok in Ljubomira Z. pokopal pod seboj. Hudo ranjenega so prepeljali v bol- nišnico. TRČENJE ŠTIRIH AVTOMOBILOV Po magistralni cesti Maribor - Ptuj je v sredo, 19. avgusta, ob 6.35 vozil osebni avto 47-letni S. B. iz Slovenske Bistrice. Med vožnjo od Loke proti Miklavžu je začel pre- hitevati vozilo pred seboj, tedaj pa je nasproti vozil osebni avto 20-let- ni TV. iz Maribora. Da bi se izognil trčenju, je TV. začel zavirati in se umikati na desno neutrjeno banki- no. Pri tem je njegov avto zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v avtomobil, ki ga je vozila 27-letna TP iz Maribora. Plastične dele nje- nega avtomobila je vrglo še v osebni avto, ki ga je za njo vozila 30-letna M.L. iz Ruja. V nezgodi je bila TP huje ranjena, S.B. pa je odpeljal s kraja nezgode, vendar se je čez dobri dve uri sam javil na policijski postaji Slovenska Bistri- ca. ZAGOREL TOVORNJAK V soboto, 22. avgusta, okoli 14. ure je po magistralni cesti Maribor - Gornja Radgona vozil tovornjak vlačilec z italijansko registracijo voznik N.N. V naselju Ženjak, občina Lenart je nenadoma izbruh- nil požar v predelu motorja. Brž so prihiteli gasilci iz Lenarta in ukrotili plamene. Škode je za okoli pol mi- lijona tolarjev. NESREČA PRI ČIŠČENJU OROŽJA v četrtek, 20. avgusta, popoldne je v vojašnici v Slovenski Bistrici vojak na služenju vojaškega roka čistil orožje. Pri tem se mu je sprožila pištola in krogla je zadela drugega vojaka v nadlahet desne roke ter v desni predel reber in izstopila na desni strani prsi. Ran- jenega vojaka so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je bil operiran. Na kraj nesreče so prišli dežurni preiskovalni sodnik, državni tožilec in kriminalisti UNZ Maribor, poveljnik enote pa je imenoval posebno vojaško komisi- jo, ki bo raziskala okoliščine nes- reče. OPLENIL KAPELICO v noči na petek, 21. avgusta, je neznanec vlomil v kapelico ob Maistrovi ulici v Ruju, last Antona K. Odnesel je več nabožnih pred- metov in s tem oškodoval lastnika za dobrih 300.000 tolarjev. FF RODILE SO - ČESTITA. MO: Lidija Horvat-Veit, Destrnik 24, Desirnik - Sel hastjana; Štefka Jurgec, Gra. dišča 115/a, Gorišnica - Mar- ka; Andrejka Sajič, Kvedrova 1, Ptuj - Uroša; Natalija Top. lak, Podvinci 7/a, Ptuj - Evo- .'\ndreja Gajšek, Žetale 99^ Majšperk - deklico; Terezija Clagran, Zamenci 6, Domava - dečka; Marica Krampelj, Po- lenšak 24, Polenšak - Davida; Vida Plohi, Podgorci 5l', Podgorci - Laro; Francka Stoklas, Zg. Leskovec lO/b . Špelo; Romana Veselic, Ul. 25. maja 4, Ptuj - Evo; Cvetka Prelog, Mota 43, Ljutomer - Petro. POROKE PTUJ: Danijel Podgoršek, Andrenci 51, in Jožica Čuš, Drbetinci 50; Ivan Lesjak, Gradišče 29, in Ljilja- na Milošič, Repišče 28/a; Franc Vajda in Anica Kosajnč, Bukovci 138; Aleš Frlež, Ul. Lackove čete 5, Ptuj, in Milena Baum, Zagor- ci 1; Matjaž Breznar, Zgornja Senarska 11/b, in Suzana Krajne, Bučkovci 57/a; Franc Rižnar in Ivanka Divjak, No- vinci 36; Darko Plohi in Mile- na Ljubeč, Borovci 56/a. POROKA V ZAVRČU: Mar- tin Vidovič, Pestike 18/a, in Majda Kostanjevec, Selci Križovljanski 26, Hrvaška. POROKA V DOLANAH: Janko Vaupotič, Dravci, 12 in Marija Mlakar, Dravci 17. POROKE V ORMOŽU od 1.1. do 15.8.: Davorin Štam- par, Vitan 8, in Mateja Žalar, Trgovišče 33; Franc Fajfar in Marta Avflič, Žerovinci 26; Robert Mesarec in Vesna Ku- kovec, Podgorci 89; Ludvik Kavčič, Žerovinci 15, in Ma- teja Paušner, Vinski Vrh 79; Janko Moravec in Silva No- vak, Vičanci 91; Slavko Vilčnik, Prerad 50, in Simona Prejac, Velika Nedelja 2; Ro- man Plajnšek, Gradišče pri Ormožu 8, in Dajana Krmac, Sečovlje 125; Ivan Jaušovec in Andreja Moravec, Mihovci pri Veliki Nedelji 10/b; Bojan Stanič, Mihovci pri Veliki Nedelji 7/a, in Brigita Šošter, Velika Nedelja 10/e; Stanislav Rizman, Kog 63, in Aleksan- dra Jambriško, Dr. Ozvalda 5, Ormož; Milan Hlebec in Mar- jetka Grof, Kog 108; Džoni Peric, Šardinje 11, in Ljurde Balabani, Zagreb; Jože Vlašič, Senešci 36, in Irena Munda, Sejanci 13; Vlado Erhatič, Vičanci 46, in Sofija Kikl, Šalovci 3; Andrej Triink, Gorišnica 127, in Irena Zni- darič, Gorišnica 40; Martin Hebar, Poštna 3, Ormož, in Mihaela Kosi, Strmec pri Ormožu 3; Emil Štampar, Dolga lesa 2, Ormož, in Majda Tušak, Cvetkovci 23; Srečko Kmetec in Stanka Prapotnik, Pušenci 1; Zlatko Šnajder in Nadica Vilčnik, Zasavci 4. UMRLI SO: Anton Vrabič, Vičava 107, Ptuj, * 1929 - t 14. avgusta 1998; Drago Omu- lec, Potrčeva c. 33, * 1933 -1 15. avgusta 1998; Justina Ko- kol, rojena Brmež, Ormoška c. 61, Ptuj, * 1927-t 16. avgusta 1998; Marija Horvat, Sia- nošina 7, ^!-- 1920 - 1 17. avgus- ta 1998; Kristina Čeh, rojena Čeh, Podvinci 35, * 1925 - t 17. avgusta 1998; Marija Bela, Jiršovci 54/a, 1933 - t 18. avgusta 1998; Veronika Jor- dan, Ul. bratov Greif 16, Ma- ribor, * 1925 - t 20. avgusta j 1998.