ia premikov* feiü «c« rt mi»n a»4 H» Sond-y. Holid.yi- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodaiékt la upraraiškl prooterti SWT & Lawadak Ava. Offtoo of Publicatioe» MVT South Lawadalo Aw. Tolophon«, EookwsU 4S04 O^TBAB XXX Juuif i«. iMi. at ta« m» rftiM ta» Aai oi c—o»— «f Huo a. im. CHICAGO. ILL., PONDKLJEK. 7. JUNUA (JUNE 7), 1937. Subscription IS.OO Yoarly STK v.—NUMBER 110 Arcoptanro for maillsg at apodal rut. of poatato prorklod for In aocttoa tlM, Act of Oct. », 1HT, authorised on Juno 14. 1>1»; uski komunisti vabijo socialiste v enotno fronto upna akcija proti italijanski in nemški intervenciji v španski civilni vojni. Španska ljudska vlada pravi, da je mednarodni nevtral-noitni odbor delno odgovoren za bombardirale Almerije. Fašisti obnovili napade na Madrid. Poveljnik uporniške armade v severni Španiji se ubil v letalski nesreči. tvs, 5. jun. — Tretja (ko-.tirna) internacionala je ij pozvala socialistično in-jionalo, svojo staro sovraž-naj se ji pridruži v akciji i Nemčiji in Italiji, ki pod-. fašistične upornike v Spa-Poziv jc objavil Jurij Di-rov, tajnik komunistične internale. On naglaša, da je ¿aa, ko morata internacio-pozabiti na medsebojne spo-akupno nastopiti proti faši-Ta apel je direktna posle-nacijskega obstreljevanja ije, španskega pristanišč-mesta. Nacijska vlada se je i maščevala za napad na nje-bojno ladjo Deutschland. Hmitrov je istočasno povabil dna rod no zvezo strokovnih naj sodeluje pri formira-skupne komisije, ki naj bi vsestransko pomoč špan-vladi. •lenrija, Španija, 5. jun. — Giral Pereia, zunanji mini-v španski ljudski vladi, je raj obdolžil londonski nevme-alni odbor in države, ki so re-itirane v tem odboru, del-odrovornoati za obstreljeva-Almerije po nacijskih bojnih Namignil je tudi, da bo | vlada zahtevala odškod-od Nemčije za razdejanje, je povzročilo nacijsko bom-irnnje v Almeriji. 4rid, 5. jun. — Fašistični i so se včeraj ponovno o-li in krogle so ubile 20 lju-ranile okrog 60 drugih v wem delu mesta. Obstrelje-je povzročilo veliko pani-»ed prebivalci. Neki šrapnel «letel v bližino največjega ridskega hotela in ubil itiri med temi eno žensko. ■Wz. 5. jun. — Tednik Grin-glasilo francoskih desni-je včeraj objavil senza- Green se upira Roo-seveltovemu načrtu Zakon minimalne mezde bi rad omejil Waahington, D. C„ 4. jun.— William Grpen, predsednik A-meriške delavske federacije, je včeraj pred zborničnim odsekom za delo z veliko nejevoljo odobril v načelu Rooseveltov načrt minimalne mezde in maksimalnega delovnika, izjavil pa je, da tak zakon bi moral veljati le za one delavce, ki prejemajo ne več ko $1200 letne mezde. Newdealski voditelji v kongresu so dobesedno prisilili Gree-na, da je vsaj deloma odobril načrt, tako da bodo lahko argumentirali, da je "glavni delavski voditelj dal načrtu svoj pečat rešpekta". »v re jev Nov razkol v Town-sendovem taboru Domače vesti Dva rudarja zasuta v Mlnnesotl Ely, Minn. — John Kovač in Anton Kramar sta bila zadnji petek zasuta v rudniku Pioneer •A", 1300 čevljev globoko pod zemljo. Reševelno moštvo je ta-'lj. ' ' v med fašističnimi ge- Governer noče po- VELIČ ASTEN segati v lesno stavko POGREB POLI- CIJSKIH ŽRTEV Avstrijska policija odkrila zaroto Izgredi v stavki lesnik delavcev, v Michi- Newberry, Mich., 4. jun.—Governor Frank Murphy je odklonil apel tukajšnjega šerifa El> NADALJNJI STAV-nesta Shawa, naj pošlje državne miličnike, ki naj bi pomagali vzdrževati red In mir v Sveži s stavko lesnih delavcev, kj jo je oklicala unija Timber Sl Sawmill Workers proti Newberry Lumber & Chemical Co. Stavka je izbruhnila 24. maja, ko je kompa-nija odklonila sahteve glede zvišanja minimalne,plače na 55 centov na uro. Serif je naalovil apel gover-nerju po včerajšnjih izgredih pred tovarno te kompanije, v katerih je bil neki stavkar ubit ln več drugih ranjenih. Bitke se je udeležilo okrog tifoč ljudi. Sledila je, ker se delavci, ki so ostali na delu, niso hoteli pridružiti stavkarjem. , Governer Murphy je dejal, da državna policija ni potrebna za vzdrževanje miru in reda. Seri Veliko število nacijev aretiranih Vodja organizatoričoe kampanje ožigosal policijo I KAR UMRL CHICAGO, 6. jun.—ClkaAka delavska federacija je danea Izključila 27 unij s okrog 20,000 člani, kl so v sveai a CIO.—Ci-kaikl župan Kelly je odredil, in morajo stavkokasi, ki stanujejo tovarni Repuhllc Hteel v Re. Chicagu, IsprasnHI tovarno, ker bivanje v tovarni je proti sdrav-stvenlm zakonom. Vodstvo to* varne ae opira temu odloku. Chleago, 5. jun.—Več tisoč jeklarskih delavcev se je udeležilo pogreba treh stavksrjev, ki so bili ubiti, ko je policija napadla grupo stavkarjev pred tovarno Republic Steel Corp. nn spominski dan. Trupla treh žrtev so ležala na odru v dvorani Njegova *mrt fa ■Par,ji ¡»s ■»i.,» ^fc»» j. k. ... resne posledice, če bo ignoriral poziv. On inaistira. da ima kot Je velik ameriški državljan pravico po-■t,(f milita v oda t i svoje stališče glede sod- v provinci Baski. Mo- nijske reforme, dočim drugI pj>h« pošti, letala, katera J« korporaclja najela za dovažanje živil, pa si ne upajo v bližino tovarn. Dve letali sta zadnjo sre- cljo, naj končata civilno vojno, do treščili na tla, ko sta se pllo-da se ustavi cepljenje sil orga ta ustrašlls krogel, kl so prifr niziranega delavstva. Dalje se je izrekla sa enot no delavsko po litlčno fronto, v kateri naj bi bile vse progresivne in radikal čale v bližini. Uradniki korpo racije trdijo, da aUvkarjl stre I ja jo na letala. V Warronu je hi I obetreljen stavkar Steve ne grupe, ne pe komunisti, »pre John. ko je skušal preprečiti gru jela je resolucijo glede podpira- it rtavkokaiov vat/»p v tovarne nje španake ljudske vlade In Is- ieklarske korporacije. rekla svoje stališče gl«de števil- ! l*wisova organizacija CIO j* oih diugih problemov. t ^sijs ae 9. TEKSTILNA INDUSTRIJA PREHAJA POD OKROJE CIO Lewis in Hillman govorila v tekstilnem centru Japonska vladna kriza je končana Knez Konoe novi ministrski predsednik I Tokio, A. Jun.—Knez Fumina-ro Konoe Je nasledil kot ministrski predsednik vlado bivšega premierja Hajašija, voditelja militarlstlčne klike, ki se js ho-tels obdržati na krmilu kljub velikemu porazu pri nedavnih parlamentarnih volitvah. Hajaši je bil prisiljen podstl ostavko sa-rsdi močnega pritiska s strani oposicionalnih političnih strank, ki so zmagale pri volitvah In dobile večino sedežev v parlamentu. Zunanji minister v novi vladi je bivši premier Koki Hirota. Njegovo imenovanje na to pozi cijo so pozdravile vse politične stranke. Ko Je bil ministrski predsednik, je izjavil "da se Ja-l*>nska ne bo zapletla v nobeno vojno, dokler bom Jaz na vladnem krmilu." Zunanji minister v prejšnji vladi Je bil Naotake Sato, zagovornik politike Železne pesti proti Kitajski, ki se upira japonskemu Imperializmu. Laborit špravil angleškega premi» erja v zadrego I/ondon, 5. Jun—John McGov-em, član laboritske grupe v par lamentu, Je spravil Nevilla Chamberlalna, novega angleške-ga premierja, v silno zagat/), ko ga Je vprašal, ali Je njegova vla da poslala čestitke Windsorske-mu vojvodi, bivšemu kralju Edvardu, ko se je fioročil z bivšo Američanko Wallis Wsrfieldo-vo. rhathberlaln Je grdo pogledal taborita, I oda na njegovo vprašanje ni <*Jgovoril. Ameriški državljan obglavljen v Nemčiji B«riin, 4. jun. — llelmuth llfrsch, 21-letni judovski fant, rojen v Nemčiji, toda tehnično smeriški državljan. Je bil vča-raj obglavljen po tajni obrav-navl, pri kateri je bil pok ri vi jen, da je "pripravljal veleizdajstvo v tvezf s kršenjem sakona glede nevarnih eksploziv", Monde je hI) obtožen, da je snoval atentat na Hitlerja. Ameriški poslanik Je hotel Hirschu rešiti življenje, • brez uspeha. 100,000 DELAVCEV ZE ORGANIZIRANIH law renče, Mass. — (FP) — Največja novost zadnjih dni v tem mestu, ki jo tekstilni center Nove Anglije, je bil velik shod CIO za organisiranje tekstilnih tovarn. Udeležilo se ga je 18,000 tlelavcev, kl so prišli poslušat J. L. lgodbe, posledice shoda so se ^kazale v tem mostu takoj drugI dan, ko so delavci pričeli v večjem številu prihajati v urad CIO in pristopili v unijo. Otresli so se bojszui, katero so prej očitno kazali. Unija etrojnikov §e odcepila od ADF New York, ft. Jun—Krajevna unija Zveze strojnikov, ki ima več ko lft,00«l članov, se Je odcepila »d Ameriške delavske federacije In priključila k I risovemu odlioru CIO. Postala bo del organisacije United Electrical A Radio Workers, katere glavni atap Je v New Yorku. Clanl unija ao se Izrekli za odcepitev od ADF pri splošnem glasovanju. Kanadčani odhajajo v Španijo M on t pesi, Que., Kanada —Nadaljnja skupina prostovoljcev je odrinila v Španijo, kjer se bo borila na strani ljudske milice proti fašističnim upornikom. Kanadska brigada v Španiji šteje le idej več ko petsto moi__ . .... - pioirifi PROSVETA TBI BVUGHTBflOWT U KM UlflRMA UM m Mt, UN mhIM II J* • M» l JjJ*— K* w M _ M4.) M 4. >. „rtWII frflWM ^ .. Nečasnikarsko mahanje Clevelandska Ameriška Domovina je I. t. m. v okviru na prvi strani bombastično poročala: "Peter Whiffin je VHe preklical" . . . V iati bombastiki je rečeno: ' "Pred nekaj tedni je bil(a) v znanem ameriškem mesečniku v New Yorku, ki sliši na ime Forum in kateri mesečnik jo zlasti priljubljen pri naiih svobodomiselnih prijateljih, priobčena IZJAVA ODPADLEGA JEZUITA (velike črka so naše) Rev. Petra Whiff ena (pravilno Whifffna), in v kateri izjavi je do-tični Rev. Whiffen silovito napadal katoliško cerkev, zlasti kar se tiče današnjega položaja v Španiji. Prosveta in Enakopravnost sta prinašali izčrpke iz izjave BIVŠEGA JEZUITA Whiffena na dolgo in široko in pisali: "Glejte, kaj govori katoliški duhovnik. On mora že vedeti !" . . . Zadnja številka Foruma pa prinaša IZJAVO Petra Whiffena. v kateri silno obžaluje, ker je — lagal, rekoč, da je bil nahuj-skan, in podkupljen, izgovarja se na svojo mladost, da ni znal trezno misliti . . . "Grešil snip pred vsem svetom!" PlfiE Rev. Peter Whiffen. "Namenoma sem lagal, izvabljen po svobodomislecih in zapeljan z obljubami sveU ne naslade. Zdi se mi, da Je pravilno, pošteno ln lojalno, da obžalujem, kar sem napisal in javno preklicujem". To lahko čitate v velikem ameriškem mesečniku Forum. No, se-daj Je pa vrsta na Enakopravnosti in Prosveti, da javno obžalujcti (pravilno obžalujeta), da sta tako sramotno blatili prepričanje naših katoličanov na podlagi izjav "nahujskanega duhovna". Toda Rev. Peter Whiffen ima po našem mišljenju več karakterja kot naši pasji logičarji." Tako AmeriŠks Domovina. Predno gremo dalje, je treba nekaj omeniti. Med zadnjo konvencijo SNPJ je g. Pire prišel nepovabljen k uredniku Proavete v konvenčnl dvorani ln mu poklonil knjigo drja. Fr. J. Ker-na "Spomini". V tej knjigi piše dr. Kern o Pircu tudi tole: "Večkrat pa je (Pire) zavzel ponesrečeno smer in prav nečaanikarsko mahal po ljudeh, ki so s« mu zamerili (stran 71)". Prijatelj Kern je s Umi besedami obsodil Pirca silno milo. Mol, kl je že davno zapil vso možatost, če Je je sploh kaj imel, zasluži vse drugačno obsodbo 1 (Več o incidentu s Pir-cem med konvencijo povemo v člankih Kon-venčni odmevi.) G. Pire in njegov kolega Dcbevc sta Že neštetokrat nečasnikarsko mahala in najnovejši izbruh njune podlosti te vrste sa očituje v gornji bom bast ik i glede Petra Whiffina. Gornja liombastika, da je Peter Whiffln preklical svoj čftnek v sprilski številki Foruma, je — debe-la loi. Ne vemo, ali sta urednika A. D. čitala junijski Forum in nalašč zavila stvar, ali sta puanels laž iz druge roke. Ako je zadnjs resnima, tedaj je na njima vrsta, da obžalujeta, ker sta tako grdo nalagala svoje čitatelje; če pa je prvo —- ni to nič novega za Pirca in De-hevca, ki sta že neštetokrat zavila besede in pojme. Dejstvo je. ds Peter Whiffin ni do danaa še nič preklical. Dotični "preklic", na katerega se opira A. D., je — pla/an ogliis. k I so ga objavili nekateri Whiffittovi "|*ijeteljl" in pod-pisali njegovo ime. To potrjuje uredništvo Forums s sledečo pripombo: "Thr » i/ ndrerUaament entitled 'Peter WHifftn Triu tkr H Hoir Truth' is sponsored Iti/ $omr friends o/ the author. The Forum han had no word conrrmiug it front Peter Whif• fin." V tem oglsNu, is katerega se zrcali višek svečeniškega hinavstva — Peler Whiffin se tamkaj predstavlja za sebičnega človeka, kl je jensn na avoje predatojnlke zaradi slabih denarnih uspehov — ni nikjer rečeno, da je bil Whiffin "nahujskan. zapeljan in podkupljen po svobodnomoslecih." "To sr je ptrodifo r gin» M Pirea ali pa v etra, is katrrrga Pire zajem• I je svoji* klertkalne (ali/ Nadalje ni v junijskem Forumu nikjer rečeno. da j« Peter Whiffin ' odpadli in bivši jezuit", kakor klepeta Ameriška Domovine. Michael Williams, urednik katoliškega lista The Commonweal, ki v tej številki Foruma na dolgo in široko odgovarja Whifflnu. nikjer ne omenja jezuita aH celo bivšega Jezuita. Williamaov odgovor ae v glavnem suče okoli "silne požrtvuvnlnoati katoliške duhovščine," ki ni tako denarja lačna In bizniška kot jo je ka-rakteriziral Peter Whiffin; za pričo navaja Williama dva primera Dva primera! Najmanjšega dvoma ni. da Jt med 10.000 katoliški- (Dalje v Glasovi iz naselbin Po konvenciji SNPJ Cleveland, O. — Enajata redna konvencija SNPJ se Je zaključila v najlepšem razpoloženju zborovalcev in z navdušenjem vaeh za pojačanje agitacija v korist SNPJ. V zgodovini naših podpornih orgasfeaeij še nismo videli tako vzorsega zbo-rovanja in mirnega poteka konvencije kakršno je bilo to. Zadovoljstvo je bilo splošna Prejšnjn leta je bilo v navadi, da no "ro-nale" stvar razne struje in bloki Tega na letošnji konveneiji ni bilo. Rezultat konvenčnega tlela Je dobar, konstruktiven In koristen. Jodnota je dobila nova po-jačanja z raznimi sklepi in resolucijami ter dodatki k pravilom, načelni izjavi in ustavi. Delegacija je krepko in Jasno odgovorila lemontskim patrom na njihovo vmešavanj« v notranje zadeve SNPJ in odločno obsodila njihovo predrsao početje Enotni nastop delegaeije Je pokazal, da ai članstvo SNPJ ne pusti diktlrnti od nečlanov šn da Je odločno za nadaljevanje jed-notinih načel na svobodnomisel-ni podlagi in delavski ideologiji. Stari fnntje so doživeli nilovit poraz s svojim zahrbtnim manevriranjem. Nihče njihovih, ako Jt bil kateri, se ni upal črhniti besede v njihov zagovor. Grdo so patri napadali jednoto, njene voditelje in publikacije. Kar so sejali, to so dobili. Zavedno članstvo bo šlo naprej z agitacijo za večjo in močnejšo jednoto, ki so jo ustanovili in zgradili napredni delavci, kateri ji bodo atali ob strani vselej In povsod. Prosveta pa na j še naprej pile in bistri duha v smislu jednotinih načel. Konvencija je dala uredniku priznanj«, zato naj nadaljuje svoje delo za delavsko stvar In v korist jednotinega članstva S ponovno izvolitvijo upravnih odbornikov in večine oatallh glavnih odbornikov j« gotovo pretežna večina zadovoljna. Tudi mi v metropoli smo zadovoljni z izvolitvijo štirih članov v glavni odbor in še posebno s ponovno Ur soglasno Izvolitvijo predsednika gospodarskega odseka Matta Petrovicha in z izvolitvijo mladega in energičnega Milana Medveška v nadzorni odbor. Tako smo tudi zadovoljni konvenčnim poUkom. Bilo je o-gromno dela z faznimi konvenČ-nimi pripravami. Mnogo dela je dal posebno konvenčnl banket, ki se je izkazal sijajno in bil največji v zgodovini ameriških Slovencev, Vsi prostori SND so bili polni. Vse to j« sedaj za naftni ln nam ostane v prijetnem spominu. Kot član direktorijn Sl)D na Waterloo rd. y Colltnwoodu se najiskrenej« zahvaljujem vsem skupaj sa dvakratno veliko udeležbo, ker aU s« odzvali vabilu našega direkcija. Videti j« bilo, da so bili udelelenci zadovoljni. Iz Uga sledi, da smo bili vsi vsestransko zadovoljni z rezul-Utom, To najvač ŠUje. Naj tu poudarim, da ja ras škoda, da ni bila naselbina Co)llnwood a svojim SDD Izvoljena za sedež pri hodnje konvepcij*. Collinwood ima vse priliki za taka zUfro-vanja.S tem kpnčapi in iakreno pozdravljam delegacijo ter go-ate! , Anton Jaakovtch. 147. čakovala. Naš prijaUlj Joe Pa-vlenič naju je na lep način iiva-bil ven in ko amo se vrnili, je bila vsa hiša razsvetljena In ko «va vstopila, so nama naznanili presenečenj« z rokova- njem in čestitkami. Nato se je razvila prijetna Ur veaela zabava, ki je trajala pozno v noč. Plesalo je sUro in mlado, vo« zavito v židano voljo» nama pa so solze igrale v očeh od veselja. Tega dogodka ne bova nikdar pozabila ne vas vseh skupaj. Ne morem izraziti občutkov, kp aem malo zaplesal z mojo "ta staro". Najiakrenejša zahvala vsem sorodnikom in prijaUljem za veselo presenečenje in darila. Jože in Mary Malovich. Jed noti j« treba novih članov West Allin, Wis. — Konvencija SNPJ Je minila ln delegacija se je vrnila domov. Mndgim so novi sklepi.po volji, drugim morda ne, vsem pa se prav gotovo ne mor« ugoditi nikdar. Ml upamo in želimo, da bo naša jedno-ta tudi v bodoče napredovala, zato pa moramo delovati, da JI pridobimo dobre nove člane, poaebno Je treba nadomestiti umrle člane. Smrt ne izbira in mnogokrat nam vzame najboljše može in žene. Dne 8. junija poteče dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi oče oziroma soprog. Spominjamo se ga prav Uko danes kot prvi dan trpke usode in o-hranili ga bomo v trajnem spominu. Mary SnsUrlch, 104. Pozdrav a parnika New York, N. Y. — Ko stopam na pamik Normandie, ki me popelje na obisk v staro domovino, iskreno pozdravljam vse sorodnike, prijaUije in članice gospodinjskega kluba SND v La Sallu, 111., kateri so mi priredili presenečenje pred mojim odhodom. Darilo, ki so mi ga podarile, mi bo v prijetni spomin. Na skorajšnje svidenje! Anna Dular, 98. Po SS letih Hharon, P«.,— Pravijo, ds je malo Mih vrap, zdi se mi pa, da je še msnj dopisov Iz naše naselbine v Prosyeti. Neksteri smo preatsri, da bi sukali pero, drugi so ^oa premladi in nezmožni slo-venVme, da bi kaj povedeli širnemu svetu, t delom gre prav dobro, kdor dela. kdor pa dela nima, je večji reve* kot je bil pred tremi ali štirimi leti. ko so bila živila poc«n|. Vsled tega je menda najlniljše, da ae udarno v "božjo voljo*. Kar se mene tiče, sem v vi kem drugem noalu bolj izurjen kot v pisavi. K temu pisanju pa me je pri prav Qa majhna zah vabi, ki jo bi rad larasil na tem mestu. Pred beti sva ai nam reč pri Sentjsp-neju na Dolenj skem s mojo boljšo polovico obljubila rakonsko zvestobo, kl še danes drži. Na I. maja so nama pa sorodniki ih prijatelji priredili presenečenje, česar nisva pri- Poročilo ln zahvala Willard, Wis.—Dopisi iz naše farmarske naselbine so redki tn vzrokov za to je lahko več. Nekateri se čutimo nesposobne, da bi napisali kaj dobrega in koriat-nega, drugi nimajo časa, tretjim pa se zdijo razmere Uko erro-nUvno vsakdanje, da se jim ne zdi vredno o njih poročati v jav nosti. Novic je na Willardu vedno dovolj, Na 30. maja zvečer je naše društvo Slovenski Kmetovalec št. 198 SNPJ priredilo veselico in ud«l«Žb« je bila prav dobra, tako da je gotovo ostalo precej prebitka društveni blagajni. Prišli so tudi naši prijatelji in člani SNPJ Iz Sheldona, ki je oddaljen od tu 70 milj. Obenem se najlskrene-je zahvaljujeva vsem najinim prijateljem, ki so naju razveselili s presenečenjem dne 18. maja zvečer ob najini 80-letnici zakonskega stanu. Nikdar nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Prineali in preskrbeli so vsega dovoU, vsi skupaj pa smo ae veselili in zabavali do treh zjutraj. Iskrena hvala za kraana darila vsem. Ohranila vae bova v prijetnem spominu in skušala po najinih močeh prijaznost vrniti. Ta dan nama bo ostal v trajnem spominu. Frank in Mary Bergaat, 198. Spomini na konvencijo Sharon, Pa. — Vaš zastopnik FrosveU Tone Zidanšek je bil na 11. konvenciji SNPJ lepo ln navdušeno sprejet Delegatje in de-legatinje Ur glavni odborniki so bili veseli mojega pos«U. Seveda so m« tudi Clevelandčani z veseljem sprejeli. Vsem skupaj moja iskrena zahvala. Par dni pred konvencijo sem piejel vizitko od Franka Barbi-ča, naj se po prihodu v metropolo javim metropolakemu zastopniku Prosvete Tonetu Jankoviču, da mi bo on preskrbel hrano in sUnovanje za vea čas mojega bivanja v prijaznem slovenskem Clevelandu. Jankovič je imel nalogo, da preskrbi sUnovanje za vse zunanje posetytfke, da bomo ugodno postreženi. Tone je prijazna oseba, ki je pazil na došle 'obiskovalce na konveneiji, pazil pa je seveda tudi na delegaU, a kljub temu so bili nekaUri na ulici oropani, ampak Tone ni imel jurisdikcije nad cesUmi, temveč le v konvenčnl dvorani. NekaUri so bili ob denar in ure. Neki delegat mi je pravil, da je imel skupno škodo okrog 50 dolarjev. . V Cleveland sem dospel dne 22. maja in okrog 10.30 dopoldne sem že bil v Slovenskem narodnem domu na St Clairju. Najprej sem se sesUl z Andrejem Tonejcem, ki me je prijazno pospremil v SND in me potreUl, zakar se mu zahvaljujem. Tisti dan je konvencija zborovala samo dopoldne in po okusnem kosilu se je delegacija "naštimala" za slikanje pred muzejem umetnosti, zvečer pa za banket v po-čast delegatom in delegatinjam Ur odbornikom. Prišlo je mnogo rojakov iz Penne in iz drugih krajev. Delegatje in delegatinje ter drugo občinstvo me je kmalu spoznalo in rokovanja ni bilo ne konca ne kraja. Vsak je občudoval mojo visoko stafost ter ak-tivnost, ker še nisem odšel v pokoj, da bi mirno počival. Povem vam, bratje in sestre, da naša alavna mati SNPJ ne trpi lenuhov v svoji sredi. Ona hoče delovnih ljudi pod svojim okriljem, da delajo za korist in napredek nje in njenega ljudstva. Nikdar si nisem mislil, da i-majo moji borni dopisi med našimi ljudmi po širni Ameriki toliko veljave. Ni čudno, da sem prejel toliko pisem in čestitk z vseh strani. Mnogi so me pozivali, naj se zavzamem, da bo spet sobotna ŠUvilka Prosvete izhajala. Za enkrat, žal, se njihova fn moja želja ni mogla uresničiti. To ni krivda nas in ne upravnega odseka ali pa delegacije, tem več je krivda zaspanega ljudstva, kl kar naprej dremlje tudi v dvajseUm stoletju. Ako se bi več delavcev zavzelo za stvar, da ae bi čitali svoj delavaki dnevnik in bi opustili zavajalne časopise Ur se odrekli verski mori, bi bilo drugače. Pri Um pa je treba z •ljem povedati, da so lemont-skl patri s svojim nerodnim manevrom Umeljito pogoreli. Njihovo početje je delegacija enaj-aU konvencije SNPJ odločno obsodila. To njihovo vmešavanje v jednotine zadeve je mnogim odprlo oči in so se zavzeli za po-jačanje jednote ter delavskega gibanja med rojaki. Lemontarji pravijo, da se nas bojijo in da vera peša. Tega so si sami krivi, ne pa mi. Oni učijo legendarne in mračnjaške stvari, kl so le za nevedne otroke, ne za odrasle ljudi. Naša jednoU pa vrši vzvišeno delo v korist delavcem. TisU bukvice, ki so bil« razposlane med članstvo SNPJ iz lemonUkega kloštra, so povzročile, da je naša delegacija skupno nastopila proti jednotinim sovražnikom. Strnili so svoje moči in vsi skupaj odločno odgovorili proti njihovemu predrznemu vmešavanjih Mnogi so se spomnili verskega pritiska v stari domovini in pa na mnoge slučaje dušnih pastirjev, ki niso bi-ii prav nič lepi. Učili so eno, delali pa obratno. Tako delajo še sedaj, razlika pa je v Um, da se jim naše ljudstvo v Uj deželi ne pusti izžemati kakor se jim je v stari domovini. Našemu ljudstvu so odprli oči napredni delavski listi. PameUn in zaveden človek hoče imeti pošUno življe nje na Um svetu, ker se ne briga za kakšen namišljen 'drugi svet', o kaUrem so mu peli patri in njihova žlahU. Saj se tudi patri ne brigajo za 'oni svet'. Oni ae u-dobno redijo na račun nevedne mase, toda U masa polagoma spoznava in se jih otresa. Neka Rozi Kralj se v katoli škem listu zaletava vame in ble-beče nekaj o kravjih pastirjih. Mi smo delavci in prihajamo kmetov vsi. Delati smo morali od mladih nog in imamo mnogo izkušenj v življenju. Ponosni smo, da smo bili kravji pastirji in potem smo posUli zavedni delavci, ki ljubimo resnico Ur odvračamo temo, v kakršni blodijo zapeljani ljudje, ker jih razni prodajalci vere držijo v Umi grožnjami o peklu ln z drugimi bedarijami, kaUrim noben pameten človek ne mor$ verjeti, tudi Rozi ne, ako bi spadala med zadnje. Jaz bom vselej in povsod zagovarjal načela SNPJ, ker vem, da so dobra in koristna delavcem. Mi ne pričakujemo nobene smrtnine ali podpore Ur nagrade od nebes, ker v take pravljične stvari ne verjamemo, kakor ne verjamejo (JuŠni pastirji, ampak oni Uko učijo, ker jim nese. Vpliv naše SNPJ med našim ljudstvom se je znova pokazal baš na konvenciji v Clevelandu Konvenčno delo je bilo konstruktivno v vseh ozirih in konvenčne prireditve pomenljive. Banketni program in konvenčnl zaključk bodo osUli v naši zgodovini kot nove pridobitve za napredno stvar med nami. Anton Zidaniek, zastopnik Prosvete. PONDEUru „ Si mož ali cunja? Tu vam predlagamo spet eno izmed škem. Možem dajemo priliko h,7 "H so sploh možje ali pa « cunje' Ug0toM Zamislite se odkritosrčno nad n u^ dvajsetimi vprašanji. Ko ate to stoSfiJi cirajU sami sebe. Dajte ai na primerno število točk, od 0 do 4 njožati v kakšnem pogleda, tem «T ttfk. Ce desete potem skuPMJ ¡M ste cunja, kompletna cunja, Pri 5o JL1 še precejšnja cunja, S5 točk je že ft " tOČk * *ijft>no' P* * 211 16 točk, potem sU bodiai mož. kakrtTJ malo na svetu, ali pa navade« lainiv« * laže zaveetno celo samemu sebi . "I 1. V kolikšni meri se tresete, če vidite J 2. V kolikšni meri postanete nervozni oh J sli, da. vam bodo izdrli zob ? 0 8. V koliko se bojite tega, da bi v Ml ponoči oetali sami doma? 1 4. V koliko se dajete vznemirjati do J stenicah ali kačah? H 5. V koliko sU plahi, če se seznanite i J nim človekam? 6. V kolikšni meri vpliva na va» ¿e vail ne mara in to Teče ali pa vam di «potj svojimi dejanji? ^ 7. V kolikšni meri se dajete vplivati d» začeli v filmu ali gledališču jokati? 1 8. Kako prenašate bolezen? 9. V kolikšni meri se uprete agreaivni J ki bi vas hoUla pripraviti do dejanja, katd sploh ne bi hoteli izvršiti? 10. S kolikšno lahkoto se daste pregov« da bi komu posodili denar? 11. V kolikšni meri popustite samemu i bi, če bi morali storiti neko delo, pa nin zanj nobene volje? 12. V kolikšni meri popustite, ¿e m i nekdo, ki ga ljubite, pripraviti na svoj oi do Uga, da bi nekaj storili, česar ne bi n storiti? 13. V kolikšni meri izgubite pogum, če i neka stvar takoj ne uspe? 14. V kolikšni meri mislite, da je iivlji težko, nepravično ali grozovito? 15. V kolikšni meri dopuščate, da bi bili i gi ljudje do vas nepravični, da bi vai go fali ali da bi se vedli sebično do va«? 16. V kolikšni meri se dajete vplivati po a nju, domislekih, teorijah ali muhah drugih di? 17. V kolikšni meri zahtevate — celo na želi ali na počitnicah — ves moderni komfi 18. Kako bi prenesli, če bi vas neka 1 ki jo ljubiU, zapustila zavoljo drugega? 19. V kolikšni meri se bojite groma in I ka? , 20. V kolikšni meri ste boječi, če bi govoriti pred skupino ljudi? Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 7. junija 1917.) Domače veatl. Pri delu v jami v York I Pa., se je smrtno ponesrečil Anton Petm član SNPJ. V Milwaukeeju, Wis., je umH letni Jakob Zovne iz Ljubna na Stajerital Delavske veatl. V Chicagu se nadaljuj« za osemumik za delavke. Svetovna vojna. Nadaljevanje zaveu ofenzive v Franciji in Belgiji. Ameriikah ladja je potopila nemško podmornico. Ruaka revolucija. V KronšUtu se je poj upor med mornarji. V Petrogradu je i*bn generalni štrajk v vseh večjih obratih, Is delodajalci odklonili zahUvo za enako meidi delavce in delavke. _ (Dalj« ia prv« kolon«.) mi svečeniki v Zduženih držsvsh precej tt ki so kot ljudje — ne kot duhovniki, temv* ljudje! — pošUni in dobri in ki ne maraj» gastva. Kaj pa večina? Regimenti \*€ debelih irskih župnikov v Chicagu ¡J Yorku, da ne omenjamo drugih katoli«^ kov po Ameriki, bi lahko pričali u *i ampak Williams ne mara teh prič ... Afera Petra Whiffena ni NASA afera, sveta ga ni nahujskala niti "pohujšala znala zanj niti on ne ve za Prorfveto. ni inUres v Uj zsdevi je, da smo atat*U« svete opozorili na Whiffinov cUnliJ mu. Tisti članek je napissl Whiffin napisal Je nepobitno rennicp. To j« ^ nas zanima. . . Kaj bo zdaj počel Whiffin, n. nsšs je popolnoma njegova zadeva. Ker pišejo in objavljajo v oblikiog*"^ "preklice", pričakujemo, da bodo if^ . fina potlačili in končno ubili v jau» - ^ ne bo nič novega. Na tisoče !■ t**^ ških duhovnov se je že uprlo svoj. cew cerkvena mašins jih Je znsla «ničfl^ ^ Nesreča z Whiffinom je. ker w ^ resnico o cerkvi in osUl v nemogoče. Duhovnik ne more kr.tit < cerkve in oeUti duhovnik A» ■ ^ ^ kritizirati, mončtudi imeti koraj*. ^ sebe kolar in izstopi iz cerkva » logična pot. Ce Whiffin ^ - nosi posledice - ponižsnjs " •"T^jij kvene discipline, ki je neizofl™* - ^ la neizogibna za slovenskega ^ pé Sojarja iz Chicags. Ameriška letalca Dick MerrM Iz Londona. Jack I .amble ae spuščata na tla na letaNAČu v New Yorks po Sojarja iz Chicaga. kati^g» - ., kvenih zaporih in drugače zsarsn^— Gg. Pire in Debevc. .7 -- ,___L « «r lih DS r Gg. Pire in ueoevc. ^ M voriU o nekih karakterjih, ps ne ^ ^ vedela, d. sU že davno ^ ' ^^ onih. kise lahko * P01?* £ ^ Jt * * Njuno nečaaniksr*kn ' H I uvrstilo med časnikarske besn*e } ^ i Lredna konvencija SMPJ ANAJSTA SEJA—24. maja 1937 dopoldne (Nadaljevanje) • tainik br. Lotrich čita brzojavne in pismene če-•T^h krajev Amerike javljajo, da je bil radijski program * i PhiUip B. Heller, računaki izvedenec SNPJ poroča, i '¿al naš radijski program, kateri mu je bil velik užitek, 1 I is 1 eo Lillian Cainkar, mr. in mra. Sannemann ii iU: Izročajo da se Je program izvrstno slišal; društvo Pio-|f v 559 Chicago, 111., pošilja iskrene pozdrave in čestitke Ki- u Milwaukeeja poročajo uradniki društev Sloga in Uda se je radijski program dobro slišal; družina Franka [mL Milwaukeeja želi mnogo uspeha konvenciji in po- reociji; m pr.da r'delegacijo; društvo štev. 631 iskreno čestita delegaciji XI. konvencije in ji želi mnogo uapeha; društvo Calumet * . ¿tev 610, Chicago, DI., čeatita delegaciji in želi mnogo L družba, zbrana v Bergerjevem hotelu v Chicagu, pozdrav-ILriio in poroča, da so zelo uživali radijski program SNPJ; 2£k minnesotske federacije društev SNPJ iz Dulutha, Minn., r da se je program izvrstno slišal in želi konvenciji mnogo ¡¡ John R. Palandech, Chicago, ni., poroča, da ae je program ¡m slišal in čestita SNPJ; družina Antona Petrovicha is Ls Mo., iskreno pozdravlja delegacijo XI. redne konvencije teli mnogo uspeha; sestra Anna M. Loker, članica Pioneer 559 Aurora, 111., pozdravlja delegacijo XI. redne konvencije ¡lin'ji želi mnogo uspeha; prijatelji delegata Vidmarja is III poročajo, da je bil radijski program izboren, čestitke Kastnemu radijskemu programu in najlepše pozdrave poši-ruiina Stanley Selak iz Chicaga; bratski pozdray konvenciji I IK)jj|ja društvo Kremlin štev. 125, Leetonia, Minn.; braftske nve konvenciji SNPJ in čestitke k sprejetju resolucije za Kpitev unije CIO, ki je zelo pojačila ameriško delavsko pričanje in položila temelj za nadaljnje delovanje v prid delav-interesom. V upanju, da bomo še v bodoče sodelovali s pro-vnim delavskim razredom in delovali za skupnost delavstva, [onvenciji mnogo uspeha Jay Lovestone, tajnik opozicije ko-stične stranke; društvo štev. 16, Milwaukee, Wis., poroča i umrl član Victor Puncar, obenem želi konvenciji mnogo u-; dr$tvo Young Americans štev. 564 poroča, da so na izred-ji upravnega odseka sklenili, da so sposobni in voljni nuditi ka-ikoli pomoč SNPJ; društvo štev. 106, Imperial, Pa., pošilja H pozdrave vsej delegaciji in gl. odbornikom XI. redne kon-ije in želi vsem skupaj velikega uspeha; ženski klub Zapad-Iruütev v Clevelandu pošilja delegaciji XI. redne konvencije [ pozdrave in čestitke, želič vsem skupaj mnogo uspeha; ik in Ana Smerdu iz Grimesa, Iowa, pošiljata delegaciji pore in priporočata, da se predsedniku Franklinu D. Rooseveltu e ie drugi telegram kot protest proti nizkim plačam delav-mnogo uspeha in iskrene pozdrave pošilja XI. redni konji Leo Hudomal iz Clintona, Ind.; Zveza slovenskih društev »tu, III., pozdravlja XI. redno konvencijo in ji želi mnogo u-v njenem prizadevanju; Martin Hudale, Braddock, Pa., če-delegaciji XI. redne konvencije in želi, da bi mnogo koristne-krenili za organizacijO in njeno članstvo; v imenu centralne iške federacije pozdravlja delegacijo br. Anton Stigl, preds.; ¡vo Novo življenje pošilja konvenciji iz Detroita, Mich., iskre-stitke in želje za dober uspeh; iskrene pozdrave.pošilja de-iji SNPJ James Slapnik, slovenski cvetličar v Clevelandu, O. \ tke delegaciji XI. redne konvencije SNPJ pošilja Frank Za-»ek, Cleveland; obilo uspeha in iskrene čestitke Želi in vošči enciji Jacob Bergan, Prower Point, O. »poročila o radijskem programu, čestitke in nasvete zbornica eljem vzame na znanje. . Petrovich odredi, da v znak sožalja preminulemu bratu V. *rju v Milwaukeeju, Wis., zbornica vstane, kar se zgodi. . Vidrich predlaga, da delegacija XI. redne konvencije zbere «eboj nekaj denarja, s katerim naj se kupi eno sliko od naše-Mtnika slikarja G. H. Prushecka ter isto podari S. N. Domu win. Br. Jurca dostavlja, naj se slika raje pošlje v gl. urad J.kcr.v Clevelandu, v SND je že itak več Peruškovih slik. l>um priporoča, naj se naj prvo sklene, če sc sploh kupi. m predlog br. Vidricha. Sledi glasovanje, pri katerem je z večino glasov sprejet. Mra Ambroži* predlaga, da se kupljena slika podari S. N. If v »pomiri in zahvalo za izvrstno uspeli sobotni banket. Pre-J« Podpiran in sprejet z večino glasov, f. Godina priporoča, naj se pokličejo odbori, da poročajo. W»«inik Petrovich pozove odbor za resolucije, da poroča. Br. I kot predsednik tega odbora poroča, da še nima pripravljenih rew>lucij, katere želi predložiti, br Petrovich jezove odbor za pravila. Predno pa dospe »»no ta odbor, odredi br. Petrovich kolekcijo za nabavo ene Pavih «lik. I Ij0tr»č opozori, da so bili po fotografu Johnu Bukovniku do-l|j»' vzorci slik delegacije. Cena sliki je $1 in naročila spre-Tekautz med odmorom in opoldne. Priporoča, da si vsak J« po eno nabavi v spomin. . * »skr opozarja na nov iliinoiški zakon glede bratakih orga-Uda utopi določba v veljavo s 1. jan. 1938, ko bodo vsi pogo-P4"' v certifikatu člana, posUli nespremenljivi potom kon-^ PW pa lo z dovoljenjem lastnika certifikata. Certifikat bo ¡T^ P°g«dbo med članom in jednoto. w vrne odbor za pravila. Br. Kerže poroča, da se vroe-¡T J klavni odbor,H kjer se podtočki b) doda "ter štiri l**ipredaednike". Poroča, da ae je odbor zedinil za to-V*"»'* tom uradnikom. Predlog je podpiran. j »rot i predlaga, da se volijo trije distriktni pod- * tW *',ipr«»®I Je tudi podpiran. vanje, pri katerem je predlog odbora za pravila z ve-«**'V sprejet. ftrm pred,otl novo točko, ki določa naloge In pravice ■m matriktnim podpredsednikom, ki se glasi: ^Predsedniki so predvsem predsUvnikl angleško L kult ru ,v* N'J»hov delokrog je organiziranje, propaganda, iur.,0 in socialno delovanje in vae, kar more služiti za *ii «n Njihovo delo in načrte mora odobri- itaT, 'i' v nujnih "^¿ssjih tudi gl. upravni odaek. »aru , 1 rt*smrsai sklad in članske prlapevke (aaesment) v IsU In skladi m mejo rabiti edino le v namene, kot določeno, In biti morajo I strog«» ločeni od ostalega premoženja jednote, in is katerih se Izpis tajniku blagajni- čaje kot določeno v pravilih ia severovalaih eertliUuOJfc. * *■ O M (a) Smrtninaki sklad: Ta aklad sestoji ia rednih članskih prispevkov (asesment) in drugih morebitnih izrednih prispevkov, ako jih razpiše upravni odsekali glavni odbor samo za U sklad. V tem skladu, kateremu se pripišejo tudi vsi dohodki od investicij imovine tega sklada, ao tudi smrtnine, ki pripadajo nedoletnim dedičem ali dedičem, ki so bili aposnani od pristojnega sodišča u-mobolni ali is drugih vzrokov nesposobni za upravljanje svojega premoženja, za katere sodišče ni imenovalo varuha ali upravitelja, kot določajo pravila. — Sprejeto soglasno kot čitano. (b) Odškodninski in bolniški sklad: V ta sklad se vlagajo pri-spevki onih Članov, ki so zavarovani sa odškodnino in bolniško podporo. Asesment, vplačan od članov, ki so zavarovani za bolniško podporo, naj bo vložen v bolniškem skladu, in sklad vsakega )m>-samesnega razreda bolniške podpore mora biti strogo ločen od drugih razredov. Vsak ]>osamegni sklad bolniških razredov mora imeti rezervo v vsoti enomesečnega asesmenta, vplačanega od Članov dotičnega razreda. Ako vaoU rezerve v kakem razredu v kateremkoli letu ne zadostuje sa pokritje primanjkljaja v dotičnem razredu, upravni odaek more razpisati isredni asesment na člane dotičnega rasreda, v katerem je nasUl primanjkljaj. — Sprejeto soglaano kot čiUno. (c) Upravni aklad: V U sklad ae vlaga od Članov vplačane priapevke in Be sme prenesti v U sklad tudi is drugih skladov, ki imajo predpiaano rezervo v kritje stroškov, ki so nasUll pri investiranju imovine dotičnega sklada, toda U prenos ne sme presegati ene četrtine enega odstotka vknjižene gotovine. — Sprejeta brez ugovora kot čiUna. (d) Isredni aklad: V ta sklad ae vlegajo prispevki, plačani od članov, kot določeno v pravilih, in območje tega aklada ima upravni odaek pravico rasširiti v slučaju isrednih razmer, pojava kužnih bolesnl, in pomagati članom plačevati asesment ln z Izredno podporo sUrim in onemoglim členom jednoU. (e) PSkfcd.mladinskega oddelka t Ta aklad sestoji Is čistih prispevkov, vplačanih^oa zavarovalne certifikate mladinskega oddelka in.kateri prispevki so določeni na podlagi "Standard Industrial Mortality Table" v svrho zadoatne reserve, In smirtnln umrlih članov mladinskega oddelka, katerih dediči so mladoletni ln katerim ni bil postavljen varuh ali zakoniti seatopnik, kot je določeno v teh pravilih. 8prajeU soglasno kot ČiUna. n (f)< Sklad jednotinih fnibllkacijt Ta sklad sestoji Is dohodkov jednotinih publikacij, rasen naročnin sa uradno glasilo. Ta sklad upravlja upravnik. Za izplačilo katerekoli vsote it tega sklada je potreben podpis upravitelja jednotinih publikacij in glavnega tajnika. — SprejeU soglasno kot ČiUna. m • \ Točka 32. Kadarkoli doseže reserve kateregakoli sgoraj naštetih skladov ali rasredov nad enoletni aaeament, upravni odsek lahko ukine eden mesečni usesment v soglasju s določbami pravil. — Se sprejme kot čiUna. Besedilo se mora v tej točki točneje prevesti iz angleščine. Točka 83. Noben član in ne koristnlk, Imenovan v zavarovalnem certifikatu Člana jednote, nima in ne more dobiti zaaohnlh pravic do kakega skladu v nobenem oslru, all del kateregakoli sklada ali skladov, niti nima pravice odpovedati se v korist drugim, rasum kot določeno v pravilih in zavarovalnih certifikatih. — SprejeU so-glaspo kot čitana. Jednotine publikacije Točka 84. JednoU isdaja redne in Izredna publikacije svojim članom v svrho rasširjenja idej in principov Jednote in v agitacIJ-ske svrhe sa razširjanje svojega delokrogu. Uradno glasilo Izhaja v slovenskem in angleškem jeslku ln islde enkrat na teden. Glasilo mora prinašati informativne in podučne članke in vesti v splošno korist članov jednote, kakor tudi vse uradne vesti ln naznanila iz gl. urada ln krajevnih 'društev in drugo gradivo, katero določi upruvni odsek ali glavnt odbor. Politični oglasi niso dovoljeni v jednotinih publikacijah. SprejeU soglaanp kot ČiUna, JednoU izdaja tudi mesečnik Mladinski list, katerega število naklade, obseg in čaa izida določi upravni odsek. Noben drug čaanik, revija ali kaka druga publikacija, kl ni t^-radno glasilo jednoU, nima pravice izhajati kot list zastopajoč Jednoto. Kršilci U določbe so Izpostavljeni kužnim po obravnavi kot določeno v teh pravilih. Nobena jednotine publikacija ne ame prinašati dopisov ali člankov, v katerih ao oaebnl napadi na člune jednote, krajevna društva, društvene uradnike, člane glavnega odbora ali posamesne odseke. Priobčiti ne sme nobenega dopiss ali članke, ki ao v nasprotju s načelno IsJsvo jednote, ell ki vsebujejo posredno ali neposredno reklamo za kako privatno trgovinsko podjetje. Urednik mora priobčiti vse dopise od krajevnih društev ali posameznih Članov, ako so po njegovi razsodnosti primerni za priobčite v. Ako on sms-tra, da nieo, Jih predloži upravnemu snksšel» > . - -il - Ruski komunisti vabijo socialiste v enotno fronto - * (Nedalfevaiu* a 1. straaU I run v teku velike ofenzive v zadnjem septembru in oktobru. Mola je že drugi fašistični ge-nora I, ki je izgubil življenje v letalski nesreči. Prvi je bil go-neral Jose Sanjurjo, ki ss je u-bil 20. Julija preteklega leU, dva dni po izbruhu civilne vojne, ko je odletel iz Lizbone, Por-tugalaka, v Španijo. Sanjurjo je bil izbran za vrhovnega poveljnika rebelev, njegova amrt pa je potisnila generala Franca na vrh. Mola je bil star 46 let. V zadnjih letih monarhlstlčnega režimu je bil direktor državne policije. Ko je bila monarhija str-moglavljena in rasglašena republika, je nova vlada vrgla generala v ječo, v kateri je osUl, dokler niso prišli desničarji na krmilo. l4>ndon, 5. jun, — Anglešku vlada Je predložila Franciji, Nemčiji ln Italiji nov načrt glede patruljiranja španskega obrežja. Ona pričakuje, da boaU Hitler ln Muaaollnl odobrila načrt ln ponovno sodelovala a U-kozvanim nevtralnostnim odborom, is kateregu sta Nemčija In Italija isstopili zadnji pondeljek v znak prosteata, ker sta leUlca španske ljudsko vlade bombardirala nemško bojno ladjo Deutachland In so bombe ubile 28 Članov posadke. Pn tem in* cldontu si nemške bojne ladje obstreljevalo Almerljo, špansko priataniščno mesto ter ae tako maščevale sa napad na Deutachland. latočasno Je londonaka vlada naznanila, da hoče garancijo tako od fašističnih upornikov kakor tudi od španake ljudske vlade, da no bodo napadali parnikov zunanjih drftav v nevtralnostni coni ob obrežju Španije. V slučaju, da katerakoli stranka, sa-vojevana v španski civilni vojni, krši garancijo, naj bi poveljniki vojnega brodovja štirih evro-skih držav podvseli potrebno akcijo proti kršiteljem. Francija se atrinja s angleškim načrtom, ltellja in Nemčl-Ju pa sa še obotavljata. Zahteva-U nadaljnje koncesija in to vsne-mlrja Anglijo. Koncentracija italijanskega in nemškega boj* noga brtsiovja v Sredozemskem morju ae nadaljuje in obe državi ata poalali nove bojno ladje v to morje. Rim, 5. jun. — Sem Je dospel maršal Werner von Bloml>erg, nemški vojni minister, da še bolj utrdi prijateljake vesi med Nemčijo in Italijo. Imel Je še več razgovorov z Muasolinljem, iUli-Janskim zunanjim ministrom Članom in maršalom Badogliom, načelnikom italljanakega armad-negs štaba. Kszgovarjall so ae o španski krizi in drugih problemih, kl Jih Js potisnilo na površje bombardiranje Almerije 1n napad na nemško bojno ladjo. Veličasten pogreb žrtev policijske nasilnosti (Nadaljevanj« s 1. strsnl.) v četrtek oklicala atavko v tovarni Timken Itoller liusring Co. v ('anionu, ki ujsstluje okrog 6000 delavcev, Voditelji atavkar« jev ao Izjavili, da je stavko pro-vocirala kompanija, ko je kršila določl>e dogovora, katerega Je aklenila z unijo CIO 16. aprila. 9 ošmb zgorelo v pre-kucnjcnem avtobusu Khiloh Hpringa, Cel., 4. Jun.— Avto v um San Francisco- Portiand Greyhound linije se je včeraj na ovinku cea te v tukajšnji bližini prevrnil in Ukoj ao pismeni švignili iz njlge. V avtobusu je bilo o««m moških potnikov, kl so z voznikom vred vsi zgoreli. Shod proti masahru delavcev v Chicagu Chicago. — Jutri (torek) ob osmih zvečer ho (iroteatnl shod v Civk 0|M*ra lloueu, M ad I sovi In Wacker Dri ve, proti policijskemu masakru Jeklarskih delavcev v Ho, (*hlcagu. Nastopi več prominentnih govornikov. Akoteka ugsnka "Zakaj so na Škotskem Uko priljubljene za fies t ne urof "Ker ft koti neradi segajo V Sep." PIOSVETA Aljoša se je jel braniti likerja. "Ne vendar, prinese ga, če ne zate, pa za na»." je sijal Fjodor Pavlovič. "A poatoj, ali si že obedovsl ali nisi?'' "Obedoval sem," je rekel Aljoia, čeprav je bil v resnici snedel samo kos kruha in izpil kozarec kvaaa v igumanovi kuhinji. "A požirek tople kave bom rad popil." "Dragec! Dečko! Kavico bo pil. Ali je ne bi pogreli? Toda ne, ssj je le vrela. Imenitna kava je, smerdjakovska. Za kavo in za kolačke ja moj Smerdjakov umetnik in za juho tudi, bogme da. Pridi kedaj na juho, sporoči ml preja ... A atoj, stoj, saj nem ti prejle naročil, da se še danes povsem preseli, z žimnico in blazinami vred? Ali si privlekel žimnico? He-he-hal . . ,n "Na, nisem je prinesel," sa ja naamehnil tudi Aljoia. "A, ustrašil si se, jeli, vendarle si sa zdajle nekoliko ustrašil? Oh, golobčak ti moj, kako bi mogel raažalitl tebe! Poslušaj, Ivan, ne morem ga vidati, kadar mi takole glada v oči in aa smeje, na morem. Ves život se ml jame tresti od smeha in vaaalja nad njim, tako rad ga imam! Aljoška, daj, da ti dam svqj očetovski blagoslov." Aljofta Ja vstal, toda Fjodor Pavlovič sa ja mad tem premislil. "Ne, na, zdaj ta samo prekrižam, takole, kar sedi. Nu, sdaj bol imel zabavo, In bal o svojem predmatu. Smejal sa bol. Balaamova oslica nam je {spregovorila in kako govori, kako govori!" Izkazalo sa Ja, da Je bil Balaamova oslica lakaj Smardjakov. Mlad človek ja le bil, komaj Itlrl in dvajset lat, a straino odljuden in molčečen. Na da bi bil plailjiv ali da bi aa bil časa sramoval, narobe, z značajem ja bil celo prevzeten ln držal se je, kakor da vsa prazira. Toda avo, prav tu si ne morem kaj, da na bi is-pregovoril o nJem vsaj dveh besed. Vzgojila ata ga bila Marfa Ignatjevna In Grlgorlj Va-siljevič, toda deček ja "brat vsake hvaležnoati," kakor sa ja izražal o njem Grlgorlj, odraičal kot dlvjaček in gladal na svat iz kota. V svojih otroikih letih Je zelo rad obeial mačke in jih potem alovasno pokopaval. V ta namen se ja ogrinjal z rjuho, ki mu je nadomaičala sve-Čanllki plaič, ter pal In mahal s kako atvarjo nad mrtvo mačko, kakor bi vihtil kadilnico. Vsa to Ja dalal na tihem, z največjo skrivnostjo. GrlgoriJ ga je nekoč zasačil pri tem poslu ln ga temeljito kaznoval s šibo. Deček sa ja potuhnil v kot tar Ikilil iz njega skoro teden dni. "Na mara naju ta isvržek," je rekel Grlgorlj Marfi Ignatjevni, "prav nikogar ne mara. Ali al ti vobče človek?" se je zdajci naravnost obrnil k Smerdjakovu; "saj nisi človek, iz mlake v kopalnici si sa rodil, vidiš taklan si . . ." Smerdjakov mu, kakor sa je kasneje pokazalo, nikoli ni mogal odpustiti teh besed. GrlgoriJ ga ja naučil čitanja In pisanja, In ko mu ja minulo dvanajst lat, ga ja jel učiti Zgodb svetega piama. Toda stvar sa ja takoj izjalovila. Nekoč — bilo Je manda že pri drugI ali tretji url — aa je deček zdajci namuznil. "Kaj ti je?" je vpralal GrlgoriJ in ga gro-zeče pogledal izpod naočnikov. "Nič. Svat je ustvaril Gospod Bog prvi dan, solnca, mesec In zvezde pa četrti dan. Od kod Ja pa prvi dan sijala luč?" GrlgoriJ je odrevansl. Deček je porogljivo gladal učitelja. Kar nekaj ošsbnegs je bilo v njegovih očeh. Grigorij se ni mogel prema-gsti. "Od tegale!" ja kriknil in besno udaril učenca po licu. Deček je brez besede prenesel zaušnico, a nato se je spet za nekaj dni potuhnil v kot. Kakor nalaič je naneslo tako, da se je čez nekaj dni prvič v življenju pokazala pri njem božjast, ki ga potlej vsa življenje ni vef ostavila. Ko je Fjodor Pavlovič to zvedel, ja zdajci nekako izpremenil svoj pogled na dečka. Preje je nekam ravnodušno gledal nanj, čeprav ga ni nikoli zmerjal in mu je vselej dal kopejko, kadar ga Ja kja srečal. V bla-godulnem razpoloženju ja časih poslal dečku z mize kako sladkarijo. Zdaj pa, ko je zvedel 0 njegovi bolezni, je jal odločno skrbeti zanj, poklical je zdravnika in ga pričel lečiti, toda izkazalo se je, da je ozdravljenja nemogoče. Božjast ga je napadala v neenakih presledkih, povprečno po enkrat na mesec. Tudi napadi so bili neenako močai, čaaih lahki, časih pa Jako hudi. Fjodor Pavlovič ja nsjstrože prepovedal Grigorij u talasno kaznovanja dečka in ga ja jel spulčati k sebi na vrt. Takisto mu ja do nadaljnjega prepovedal, da bi ga čeaarkoli učil. Toda nekega dne, ko ja bilo dečku ža petnajst lat. je Fjodor Pavlovič oJttMl, da * totfka okoli omare s knjigami ia sltfzl steklo Sita naslove. Fjodor Pavlovič je tmal dokaj mnogo knjig, vač ko dve sto zvezdov, toda nje^a samega ni nikoli nihča vidal a knjigo v/TOki. Takoj ja dal Smerdjakovu ključ omara; "Nu, pa čitaj, knjižničar bol, namastu da bi postopal po dvorišču; le sedi in čitaj. Vidiš, tole čitaj." Tako govora mu ja dal is omare "Večere na pristavi pri DlkanJki". Mali ja prečital knjigo, pa ni bil «adovoljan 1 njo; niti ankrat sa ni nasmehnil — narobe, obraz mu je bil mrk, ko ja končal. "Kako? Ali ni smalnor ga je vpralal Fjodor Pavlovič. Smardjakov ja molčal. "Odgovori, bedak." "Vsa to ja napiaano o takem, kar ni res," je muzaja se zamrmral Smardjakov. "Nu, pa hodi k vragu, ti lakajska duša. Stoj, avo ti "Obča zgodovina" Smaragdova, tu je vse sama resnica, čitaj to." * Toda Smardjakov nI prečital iz Smaragdova niti desetih strani, predolgočasno se mu ja sdelo. Tako pa ja omara s knjigami spet zaprla. Kmalu potem sta Marfa in Grigorij povedala Fjodoru Pavloviču, da sa ja pri Smerdjakovu nenadoma pojavila strahovita studlji-vost: sedi vam pri juhi, vzama žlico in išče, išče po juhi, nagibi ja sa, ogleduje, zajame z žlico in jo vsdlgna k luči. - "Ščurek, ks-ll?" je časih vpralal Grigorij. "Nemara da Ja muha," je pripomnila Marfa. Snagoljubni mladenič ni nikoli odgovoril, a s kruhom, mesom ln vsemi ostali jedrni je bilo prav tako: katarlkrat je nabodal košček in ga dvignil k luči, ogledoval ga kakor skozi mikroskop, oklaval dolgo časa ln se naposled odločil, da ga ja ponašal v usta. "Vidll, kak gospodič ja postal," ja godrnjal Grigorij, gledaje nanj. Ko je Fjodor Pavlovič slital o Smerdjakovi novi lastnosti, ja takoj sklenil, da mora postati kuhar, in ga Ja dal v Moskvo učit V uku je ostal nekaj let ln vrnil se je s povsem izpreme-njeno vnanjostjo. Bilo je, kakor da se je mahoma nenavadno postaral, kar nesorazmerno s svojimi lati: • svojo zgrbančeno, porumenelo kožo je bil podoben skobcu. V nravstvenem pogledu pa sa Ja vrnil skoro čisto tak, kakršen je bil prad odhodom v Moskvo: Ia vedno je bil prav tako odljudan in ni čutil niti najmanjše potreba po kakršnikoli družbi. «'V (Dalj. prihodnji«) < Primorskega Atevilnk a k kt acije pro-tifaftihtov Po novem podaljšanju dektvanja Specialnega trlbunala Fašistično posebno sodišče, o ksterem nismo že dolgo časa poročali. deluje dalje in sodi "sovražnike režims in nasprotnike notranjega položaja." Kakor je znano, ja bila funkcija posebnega aodtšča 81. decembra podaljšana zopet za pet let. V svojih zadnjih zasedanjih ja sodilo predvsem razne skupine antifa-šistov, od ksterlh naj navedemo le glavna: Od grupe 21 antifali-stov, ki ja bils obdoltens rovar-jenja proti varnosti režims, je dobil Attilio Tonini iz Bologne 20 lat jače, Albert Torki ni, roj. v Prstu 1906, pa 21 lat. V grupi 12 sntlfalistov, ki so bili sojeni. Je mlad delavec Fabiani Marin iz Empoll. dobil 2 lat Jače. ravno-tako advokat Paolo Faaano V zadnjem času so bile iivr-še ne številne sretaclje. In kskor poročajo, bodo vsi aretani prišli prod posebno sodišča v Rimu. Mad drugimi so aretirali v Trstu 12 študentov ia tehniškegs insti- tuta "Carto CftUnoo". Mj« ao aretirali v marcu v Pratu 60 dala vcev, ki so obdolženi propagande v prilog republikanske Španije. Baje so jih zajeli v nekam lokalu, kjer so poslušali radljakl prenos iz Barcelone. Radi tega delikta Je bilo aretiranih v Firencah K ljudi. Osem ljudi ao sretirsli v Genovi, ker so se hoteli vtihotspiti ns ladjo, da bodo šli v Španijo kot prostovoljci. Zlasti številne so bile aretacija v mestu Bari. V Milanu so |ta sretirsli 25 mlsdih umetnikov, sli-ksrjev, češ ds so antifsšistično rsz|ioloženi. Med njimi so slikar-ji Birolli, Mucchi. Ssssu in kipar Msnzu. Vsi spadajo med najbolj zhane umetnike v Milanu, tar predstavljajo moderno smer v umetnosti. POLOftAJ NASKGA KMKTA V JULIJSKI KRAJINI 7. «»tirom ns gtmpndaraki položaj Italije Coški veleindustri talec Bata |M»daja vtise iz svojegs trgovskega potovanja po Italiji in pravi, da je vedno prerokoval polom fašističnega gospodarstva, lato aa letom ja mala Italijanska vlada najU kritj« ta »voj biiantni pri- manjkljaj, da celo vire za svoje abesinsko podvzatje, za lepo u-rejene ceste, asfaltirane'po celi državi. Gospodarska osvoboditev Ja stala Italijo 100 milijard lir. Nočem opftftkatl nekaterim njegovim trditvam, ker so resnične in je pri sutokratičnem gospodarstvu lažje doseči vidnih uspehov kot pri onsm na demokratični podlagi, kjer je treba za vsako postavko odobritev parlamenta. N« mora se pa govoriti o gospodarski osvoboditvi Italija, tu smo še daleč. S 100 milijardami danes Ja najmanj 120 milijard — notranjega dolga — ni Ia rešen večji del goapodsrskih nalog, ki si jih jo nadel fašizem. Omeniti moram v prvi vrsti agrarno vprašanje. Tu si poglejmo gos|K»darsko stanje naših rojakov doli, ko so bili pred svetom» vpjno neodvisni posestniki, ki so svoje pridelke primerno prodsjsil, do so lahko živeli od avojih semljišč. Danes imamo tu samo zadolžene kmet«, ki ne morajo izhajati z dohodki, ki jim jih daje Mmlja in lažejo v dolg. dokler jim ne prodsjo domačijo. Naš kmet — po čigavi krivdi se to vrši. je drugo vprašsnj«, ki bi me zsvedlo ns politično plat — a« «t*ne* bliža svoji profeta-riiacijl. I v »Igov i ga tar« jo in dražbe so na dnevnem rodu, poslednji čas Ia radi zaatankov 4»vk«v, feliti h mora i rodna grude v me»ip, morda v kak industrijski center, da postane delavec ali v jnosemstvo. Kmet najemnik (k*lon) ne more postati, kar kolonizirajo v naših krajih samo italijanske kolone. Ta način proletarizacije našega prej neodvisne^ kmeta gotovo ne predstavlja osvoboditev, ampak gospodarsko in nacionalno za-sužnjenje istega. Enaka gospodarske prilike preživlja tudi italijanski kolon. Ta Ja sicer navajen na svojo usodo od pamtivgka, ker ni bil nikdar samsvpj, samo da se njegova u-soda ni pod sedanjim režimom nič zboljfaia, ampak raje poslabšala. Pwd avetovno vojno je vsaj plačeval manj davkov in življenjske potrebščine so bile cenejše. Danes je vse drugače in če čita-mo poročila zadnjih dni, cene živilom rastejo in fašistični sindikati, ki imajo nalogo nadzirati cene, niso v stanu zadrževati porast istih vzlic vsem drakonič-nim odredbam, ki ao jim na razpolago. Na sme se soditi položaj neka dežele po lepo aafaltiranih cestah. Vprašanja agrarna reforme ja danes v Italiji pereč« vprašanj a, ki vsJic vsem obljubam, ki ao bila dana masam poljedelskih delavcev, do danes ni bilo načeto, ako izvzamemo izsušitev močvirij. Tu ao res nastanili precej kolonov, toda kje ao še milijoni kolonov, ki čakajo razdelitve raz-sežnih latifundij v celi Jtaliji ? 0 tem se čuje le tu pa Um kaka beseda. Načelni spor, ki obstoja v fašiatični atranki, je spor kmet-skega delavstva proti interesom veleposestnikov in v tem sporu zmagujejo, kakor je pri avtoritativnih režimih razumljivo, vedno latifuridisti, ker ti so skupaj z velikim kapitalom in velein-dustrijo finančniki fašistovske-ga podjetja od njegovega postanka sem in brez teh ne bi se mogel fašizem zaanovati. Saj ao bili njihovi'intereai, katere so zastopali vodje fašizma. Imeli so lepe besede, lepe obljube za malega človeka. Kritika autarklčne gospodarske politike z lahkoto dokaže, da pri faiiatovskih režimih gre le za tem, da sf breme stroikov socializacije zvrača na srednje in nižje sloje, fcot je že od nekdaj, dočim veleobrti (financ, industrij, zemljišč itd.), financirji fašističnih režimov v Evropi, uži vajo nemoteno plodonosno obre-stovanje svojih naložb. Je to le delna gospodarska osvoboditev, ki jo je izvršila finančna uprava v Italiji s tam, da je odvzela is žepov svojih državljanov 120 mi lijard lir in Jih naložila v lepo asfaltirane ceste, ki sicer neovrg ljivo prinesejo svoja koristi, toda za osvoboditev kmeta, za rešitev agrarnega vpraianja, ki Je v Italiji tako pereče, bo treba večkrat po 120 milijard.—X. Y. Veliki obmejni kompleksi gozdov prepovedani sa privatno uporabo Postojna, maja 1937. — Znana lesna tvrdka Sclapaa v Postojni j« morala uataviti obrt na svoji žagi. ker so vojaške oblast zakoličile valik kompleks njen«-' ga gozda ob meji. V ta kompleks nima dostopa noben civilist več in jasno je, da Jih družba ne more izkoriščati. Zato Je morala u-j staviti obratovanje svoje žage v; Postojni in si je oskrbela novo v St. Petru na Krasu. Ker ima 1 lesna industrija v Italiji danes ; najboljšo konjunkturo, so vs^ lesna podjetja v polnem obratu. Posebno so izpostavljeni eksploa-1 taci jI gozdni kompleksi v obmejnem pasu okrog Javornika in I Snežnika. Kar Je pa tu nepre-1 trgana vrsta vojaških utrdb, so ; nekateri predali za eksploatacijo popolnoma odpadli in ravno za-1 radi tega tudi gozdni kompleksi tvrdke Sclapsa, ki ležijo ob meji. Zgleda tudi, da bodo tu letos nadaljevali z utrjevanjem v velikem obsegu. Vesela zgodba v tovarni Fiat Pred kratkim je neki fašiatični minister obiskal tovarno av-tomobite/iat Pokazali so mu vsa odMte. Pred odhodom mu je ravnatelj hotel pokloniti lep avtomobil najnovajiega vzorca. Miniater pa je dar odklonil, češ, da fašiati darov ne sprejemajo, pač pa da bi rad kupil avtomobil in je vpralal tudi sa ceno. Ravnatelj mu je odgovoril, da velja avtomobil 1 liro. Minister je br-skirt po žepih in končno izvlekel denar za dve liri in ga izročil ravnatelju. Ravnatelj je tudi brskal po žepih in končno izjavil, da žal nima 1 lire, da bi mu vrnil ostanek. Minister je nato izjavil: «. "Saj tudi ni treba, pošljite mi na dom dva taka avtomobila." PONDEUR 7 Novo italiJansko lesno podjetja v naših krajih St. Peter na Krasu, maja 1937. V Koritnicikh pri Knežaku so £e pred časom pričeli s pripravami Sa gradnjo nove parne žage. Neka družba is notranjosti Itali le bo tu pričela s obratovanjem esne trgovine, kot sgleda v velikem obsegu. To bo na Pivki druga parna žaga s večjim obratom. V sosednjem Baču obstoji stara n znana domača Urbančičeva lesna industrija. Pivčani so vsekakor tega novega pddjetja veseli, ker pričakujejo, da bo zaposlilo tudi večje število delavcev. Toda vprašanje je, če ne bodo gospodarji pripeljali s aeboj delavce iz Italije, kot je to v navadi. Tako bo prišel v poštev le njihov les v gozdovih, ki pa so se po vojni že občutno razredčili in skrčili. Spodnja Pivka je nerodovitna, brez polj, njiv in tudi bres sadja. Ljudje se največ preživljajo z delom v gozdu, z izvažanjem lesa in pa s prodajo lastnega lesa iz gozdov. Prejšnja leta so se izseljevali in šli zo kruhom večina v dežele čez morje. Danes jim je ta pot zaprta, zato vlada tod veli ka beda. Vas Koritijice leži tik ob obmejnem gozdu in je aeveda brez paakega prometa. Morda bo novoustanovljeno lesno podjetje prineslo malo življenja v kraj, največ upanja pa leži seveda na zaslužku. Nadaljnjim 212 Slovencem na Tržaškem aa ja spremenil priimek Italijanski uradni list "Gazzet-ta ufficiale" štev. 98 od 28. aprila 1937 Je objavila 19 dekretov tržaškega prefekta, s katerim se je proti njihovi volji in pod grožnjo težke denarne kasni 139 Slovencem poitalijančil priimek. Isti list Je v svoji številki 106 od 8. maja objavil še nadaljnjih 36 dekretov, s katerimi je tržaški pre-fekt ispremenil priimek 73 Slovencem. Celotno je samo tržaški prefekt v času od 28. aprila do 8. maja letošnjega lata poitalijančil 212 Slovencem priimek. Delavci pri Jones A Laughlin Steel Corp. glasujejo o taci ji pri kolektivnih pogajanjih. ^ Stari zlati časi Voditelj v muzeju : 'Tale voz, gospoda, je že iz star« Troje. Njegova vrednost, gospoda, se ceni na 50 tisoč dolarjev!" Neka ženska izmed množice se oglasi: "Ni mogoče! Toliko je stal takrat navaden brek?" o Diagnoza "Nobene bolezni ne morem dognati pri vas. Edini vzrok, da se slabo počutite, je to, ker mnogo pijete." "In kako se ta bolezen imenuje latinsko, gospod doktor? Veste — za mojo ženo!" Bolje narobe Dvorni norec francoski lja Franca I. je neko* p svojemu gospodarju, kako i neki prevzeten dvorjan da ga bo ubil. "Ce to stori, pet minuti ji smrti ne bo več živel," vrnil kralj. "Sire," je dejal dvorski, "meni bi bilo ljubše, če bi i zgodilo pet minut prej." SADA BI 1ZVIDKLA ka J* PAN MAJES. ■ kalcrlai m» I» »Ur»i» kraj« u Hsalru.r, rT Ia »aal Sac Ma pri SarfWra. lundi driavljanatva In kdar «4 .„ ni«««» na« lo» Ba pro. i m, 4a aT_ kar mm Um aela hralaiaa. Bi*. Meh. III« Arck.r A»«., Ckicac, | Kdo j« bolj« spal Gost je prišel zjutraj iz svoje sobe, in gostilničar ga je vprašal: ' "Dobro J0t#b, gospod, kako ste pa spali!"" "Zelo slabo, a vendar bolje, kakor vaše stenice. Verjemite mi, da vso noč niso mogle zatis-niti oči!" e MMe . t — Kdaj pa so prav za prav tu uradne ure? — Uradne ure so vedno. Samo uradnikov marsikdaj ni. NAROČITE SI DNEVNIK PRI P« sklep« ia. redne konvencije se lakke asroêi as liât prišteje eden. dvs, tri. Mri sli peli êlsnor ls ene droits® k «11 nlnl. List Proeveto stsas ss vse ensko, ss élan« sli Beélaa« Miti eno letno naročnino. Ker ps élsni le plačajo pri ssceaeata tlJti tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj Bi maka, n*( je list predrag ss élnne 8.N.PJ. List Prosvets je vala laatatal gotov« J« v vssld družini nekdo, kl M rad čital list vsak faa. lista Prasvota Je: Zs Zdrnft. drftave Ia Kansde.MM Zs Cieero hi CUcsge Ji... 1 tednik ta............ 4JI 1 tednik Is,............ S tednika ta............. M9 S tednika Ia............ S tsdattw Ia............ « Idi S tednike Ia. ••••••••>•• 4 tednike ta............. LN 4 tednike Ia............ I tednikov ta............ ali I tednikov In........... Za Evrope Je..............H.N Itpolnite spodnji knpnn, prlloUte potrebne vsoto desarja ti I Order v pisni« ta si naročite Proeveto. Ust. ki Je vaša laataiaA PoJssnUo:—Vselej kskor hitro kateri teh êlsnov pr«n«ha Mtt 8NPJ, sli «o ae preaelt proč od draštne ln bo sahbaval aao HI tednik, bode moral tisti ëlsa la dotitae družina, U ja teko nsročena ns dnevnik Proeveto, to takoj nameniti npramlltn in obenem doplačati dotlčno vsoto Hita Proavets. Ako taga i tedaj mora uprsvnlštvo snišsti datum ss to vioto nsroénika. PROSVETA, 0NPJ, 3407 Bo. Uwndsle Ave, Cblcsge, A Priloženo pošiljam naročnino as list Proeveto vaete I ... 1) Ime....................................CL drsltfa eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeee«eeeeee•eee•t•••••#• Ustovlte tednik In gn pripišite k meji asrečalai ed »W««h1 meje družino t 1)........................................Û. drekva S).........................................ČL drsitra H. 4).........................................ČL drsštva IL...... 9y......................................... ČL šnlbi k Mesto .............................Dršsra ........ Nev naročnik..................Star naročnik........ TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA 0*f«Jt*i» Cardóse (k^o) Ia Hughes, člana vrhoma** «rtU+ta, t tiskarsko obrt fpadajoca Tiska vabila sa vaaallce in shode, v,iitnicf' knjige, koledarje, letaka Itd. v slovenskem. ■ slovaškem, češkem. n«mikem, angleškem J«'*« • OJm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA s.NJ\J., DA tiskovine na*« * V SVOJI TISKARNI Van pojasnila daje eedatve «aijsko dele pree PlMto ps talsrstodji ss S.N.P.J. PRINTER^ 2657-lt sa LAWOTAL* AVENC« CHICAGO, ILL 'i