Posamezna številka 12 vinarjev. SICV. 266. ¥ LjnMiaifl, v (orel, dne 20. novemora 1917. Leio XLV. be Velja po poŠti: =s u oelo lato naprs].. K 30-n en mesec „ .. „ 2*50 u Hemčijo odoletso. „ 34-— ca ostalo Inozemstvo. „ 40 — ▼ Ljubljani na dom: Za oelo leto naprs).. K 28-— m en meseo „ .. K 2-30 V «prwl prejemati imrtm S*— ssE Sobotna lzda]a: s la oelo leto.....S 7>— za Hemčijo oeloleino. „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ K— Inserati: Enostolpna petttvrsta (72 mui široka io 3 mm vleoka ali nje prostor) n enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . ,, 23,, pri večjlU naročilih primeren popnst po domovom. =—= Poslano: 1 1 1 Enostolpna petitvrsta po 60 t Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 3. ari pop. Bedna letna priloga vozni red. SV Uredništvo je t Kopitarjevi nlioi Stev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Bačnn poštno hranilnoe avstrijske št. 24.797, ogrske 29.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravaiškega teleiona št. 188. Eno ieio. Cesar Karel I. vlada zdaj eno leto. Zasedel je prestol kot zmagoviti vojskovodja nad Rumunijo, Obletnico praznuje jutri 21. novembra 1917 cesar Karel, ko stoje naši voji na benečanski ravani, na zemlji naših dednih sovražnikov. Med štirimi sovražniki, ki so svoje kopje obrnili naravnost proti častitljivi, slavni, starodavni monarhiji Habsburžanov, smo premagali Ruse, Srbe, Rumune; naravnost v srce smo zadali sunek Italiji. Cesar Karel I. in cesarica Cita sta si pridobila ljubezen svojih narodov s svojo ljubeznivostjo in s svojo pridnostjo. Pred vsem si je pridobil cesar Karel ljubezen svojih narodov, ker je tako odločno povzdignil svoj glas za mir. Njegova zasluga je, da vprašanje miru ni pokopano; ne enkrat, večkrat je naglašal, kako da želi miru svojim narodom, ker pozna sam vojsko in njeno grozo iz strelskih, jarkov. Mi katoličani še posebno spoštujemo cesara Karla katoličana. Kako krasen je bil njegov odgovor svetemu očetu na mirovno noto: tako more pisati le verskega prepričanja prešinjen katoličan. In zadnje armadno povelje cesarja Karla I., s katerim je prepovedal dvoboj v armadi: Kdor postavlja v dvoboju na kocko svoje življenje, ne greši samo proti božji zapovedi in postavi, ampak tudi proti svoji domovini . . , Odločen katoličan je naš cesar, ker spoštuje božjo zapoved in izpolnuje zapovedi Cerkve. Prva reč, ki jo je izpeljal cesar Karel, je bila, da je vrnil Avstriji ustavno življenje. Jugoslovane ima cesar Karel rad in zelo spoštuje jugoslovanske junake. Rajni dr. Krek je opisal cesarja Karla tako-le: Prijazen, ljubezniv, živahen je. Pozabiš, kadar si pri njem, da občuješ z vladarjem. Seže v roko, ko prideš k njemu; živahno se udeležuje razgovora. O vsem se hoče poučiti. Slovenci cesarja Karla in cesarico Ci-to dobro poznamo. Večkrat je bil med nami. Cesar in cesarica sta sc nam priljubila, izpoznali smo ju v težkih dneh. Jugoslovani se klanjamo ob obletnici vladanja Karlu I. — vladarju miru! more, naj gre ta dan k sv. maši, k sv. obhajilu za sv. očeta, ali pa naj vsaj moli in prosi Vsemogočnega, da ga nam Bog ohrani in obvaruje še mnogo let. Papež je vidni namestnik Kralja miru. Zgodovina bo pripovedovala poznim rodovom, kaj je bil papež človeštvu v najstrašnejši vojski sveta, kako je Benedikt XV. neutrudno, goreče in požrtvovalno vršil svoje visoko poslanstvo, kaj je vse storil, da bi zavladal med r?rodi na zemlji zopet blaženi mir. Te Deum laudamus, hvala Ti, o Bog, ki si nam dal Benedikta XV.! Nekaj dni pred razglašenjem brezmadežnega Spočetja Marije Device za versko resn:co je sedanji sv. Oče zagledal luč sveta. Brezmadežna Devica, pomagaj sv. Očetu, naj ne bo njegov trud zastonj, naj pride kmalu pravičen mir na zemljo! Katoliški Slovenci izražamo sv. Očetu za njegov rojstni dan najglobokejšo udanost in prisegamo, da mu hočemo estati zvesti in mu biti vselej pokorni ter ga ljubiti kakor dober otrok ljubi svojega Očeta. Bog ohrani Benedikta XV.! 21. V sredo, dne 21. novembra bo rojstni dan sv. očeta Benedikta XV. Ta dan mora biti za nas katoličane — praznik. Kdor Proslivi dr. Kreta no Trsalu. vJugoslovan« poroča: Hrvatje na Reki in Sušaku, v domu naših starih bojevnikov Frankcparov, so napravili v nedeljo 11. nov. lop;) pro 'avo očetu jugoslovanske idejo dr. Kreku. Slavnost se je vršila v nov? veliki društveni dvorani frančiškanskega samostana na Trsa t u.- Na odru je bila okrašena slika dr. Kreka. Program se jc izvršil sijajno. Na dnevnem redu je bilo petje, mešano in moško, med drugim »Slovenec i Hrvat«. dokJamacija »Soči«, tam-buranje slovenskih narodnih pesmi; profesor dr. Pelz, starešina kat. akad. društva »Hrvatske«, pa je podal izborilo, pesniško sestavljeno karakteristiko dr. Kreka. IT koncu je nastopil povabljeni gost iz Ljubljane ter razvPal, kako moremo združeno Jugoslavijo, katero idejo ie zamislil dr. Krek, z vsemi J močmi kulturno dvigniti, kako ves naš 1 jug v smislu in duhu dr. Krekovem k preprosti z organizacijami materijalne in moralne kulture: posojilnice, zadruge vsake vrste, društva, zn izobrazbo in prosveto, verske zlasti mlruPnske organizacije, organiziran boj zoper ljudske napake: alkoholizem, nenravnost, psovke...; kako moramo vse svoje moči, ki srno jih doslej tratili v liutom strankarskem boju, posvetiti blaginji naroda; kako so Slovenci, Hrvati in Srbi drug od drugega učiti; kako dvigniti zlasti na- šega seljaka, ki je glavni činitelj našega naroda, da bo ta naš narod nc samo svoboden in združen, marveč i osrečen gmotno in duševno... Zadovoljnost z večerom je bila splošna, navdušenje velikansko. Cisti dohodek za Krekov spomenik nad 300 K. Po končani slavnosti so podpisali in odposlali odlični udeležniki sledečo zaupnico Slavnemu Jugoslovanskemu klubu na Dunaju. Podpisani Hrvatje in Slovenci, zbrani 11. novembra na svetem Trsatu in slaveč spomin velikega dr. Kreka, očeta jugoslovansko idejo, pošiljamo slavnemu Jugoslovanskemu klubu in posebej še oclličnomr načelniku., vele-častitemu gospodu dr. Korošcu, svojo najiskrenej&o zahvalo za tako odločno, možato in nevstrašeno nasto',j?njc in zastopanje našo veliko rešilne idej". Mi Vas, velecenjeni gospodje poslanci ki Vam jo v tem velikem in usodnem času izročena v roko usoda našega slo-vensko-hrvatskoga naroda, v tej pogumni borbi za našo svobodo občudujemo, pa se tudi nadejamo, na boste v tej sveti borbi neupogljivo stali in vstrajall ter neizprosno dosledno izvrševali oporoko nepozabnega nam dr. J. Kreka, dokler nc bomo videli svojega ideala uresničenega. Bog Vas živi, krep'aj in osrčuj v nadaljnem boju. za našo sveto pravdo! mmm ^ m BstjaiasM prlseh, Bnsaj, 19. novembra. V begunskem odseku jc predložil poslan, dr. Bugatto nov načrt begunskega zakona. Zakon ic bil sprejet. Dr. Bugatto je izvoljen za poročevalca v zbornici. Ogrski Slovaki pri poslancu Sfaneku. Pred nekaj dnevi je praznoval predsednik Češkega svaza pos?ancc Stanek svojo petdesetletnico. O tej priliki sc mu ie poklomla deputacija ogrskih Slovakov in se mu je zahvalila za vse prizadevanje za združenje ogrsko - slovaške češko-slo- Br. jjL Epilsmuller poklican v vojno ministrstvo. Dunaj, 19. nov. Bivši finančni minister dr. pl. Spitzmuller je poklican v vojno ministrstvo kot gospodarski voditelj v vojnem ministrstvu vpostavlje-nega znanstvenega odseka za vojno gospodarstvo. LISTEK. Končen Gtasleie Matice is. sov. Najprvo ono, kar moramo najodločneje grajati: Ako je začetek naznanjen ob pol 8. uri, naj se ne začne ob tri četrt na 8. uro. Taka netočnost qd strani publike in koncertnega vodstva ni opravičljiva. Neokusno je, ako pevke gledajo izza zaves in hodijo celo v dvorano med proizvajanjem programa; to je umevno pri zabavnih večerih, ne pa pri serijoznem koncertu. Poskrbi naj se, da ne bo take gnje-Če ob koncu. Gorje, če bi izbruhnila kaka panika; 3000 ljudi, pa en sam izhod! To se mora brezpogojno preurediti. Moški zbor v času vojske ni igrača, m vendar, kako je zapel Adamičevega Vasovalca. Ako bi ga pevci trikrat ponavljali, še vedno bi bili veseli tistega bajnega prehoda v narodni motiv ob besedah: »Kje tak dolgo sem popival« in tistega užiga-jočega ritma, ki zveni človeku nepozabno Po glavi »z mosta, z mosta«. — Schvvab, ki nam pusti zapeti celo naslov, je z »Večerom na morju« prav dobro zadel melodi-lozno združitev karakteristike, besedila !y naravnega pojmovanja. Tenorski višinski pp ni bil prav čist, drpgače pa je mo-*>ki zbor še vedno glavna moč Matice. Težke Lajovičeve stvari vglasbenega oierbamma in Koljcova sicer niso užgale. j ker so pač pretežke in sopran parkrat ni i bii neoporečen, vendar sta »Pesem« in i »Primorka« prava bisera naše glasbene I produkcije. Dana Kobler jih je suvereno ; spremljala in »krotila« svoj instrument mojstersko. V Adamovičevem »Ko bi rosica bila« se je posrečilo pevovodju z redko ingenioznostjo zadeti tisto težko, široko razblinjeno polno petje druge kitice in dovesti ta široki vihar razpletenega zbora v najnežnejši odmev v moškem zboru, — Zakaj ni bilo naznanjeno na programu, da poje v Schwabovi »Zdrava Marija« Mila Počivalnik solo, ne vem. — Povedano pa bodi, da je pela svoj part s temnim, a jako simpatičnim timbrom in z redkim občutkom vsem poslušalcem v veselje in da je njen glas tako izdaten, da je predrl mestoma dosti premočno spremljevanje zbora. Premrlova »Zdravica« je slavnostna koračnica, ki vžge in ki je s svojim besedilom res tudi vžgala občinstvo do cepe-tanja z nogami. Ponavljati so jo morali večalimanj radi besedila, ki je narodna oda našega Prešerna in radi eksaktno-koraj-žnega tempa in navdušenega prednašanja. — »Log za logom skriva« je preveč teoretičen, da bi ugajal in nima komponistov-skega zamaha. Zdi se mi, da berem roman, a mesto dogodkov in besed najdem samo slovnico — teorijo. Cirila Medved je v Ljubljani drugič nastopila. Njen glas je simpatičen, v nižini prikupljiv, v srednji legi izenačen, samo v višini se mi zdi nekoliko za nuanco pati- Foslanec dr. L"o odloži mandaL »Narodni Listy« poročajo z Dunaja: Kakor smo izvedeli, odloži poljski poslanec dr. Leo iz zdravstvenih ozirov mandat. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 20. novembra. Danes se sestane ogrska zbornica. Mažarski nacio-| nalisti so napovedali hude napade na Jugoslovane in Čehe. Govorilo se bo tudi o personalni uniji Ogrske z Avstrijo. tisi z iiaiio. niran. Ciganka Marija je vplivala kakor sanje. Upamo, da bomo imeli priliko videti Cirilo Medvedovo še večkrat na naših koncertih. Delica Bučar je igrala glasovirske točke, a ni mogla priti med nemirom v dvorani do polne veljave. Dvorana nabito polna, ki je zaslužnemu vodju Hubadu burno ploskala; kaj truda stane tak koncert, ve samo tisti, ki je imel opravka s tem. Zaslugi priznanje. la veseli smo »Glasbene Matice«, (f Sestri Rafaeli.) Nckrolog naj pišem? Ne, ne, tega bomo videli in brali oni poslednji dan, ko bodo padle vse zaveso in se odprle oči. — Kako naj bi ga sedaj: ono dobro delo sem videl, devetindevetdeset pa je bilo skritih. Lahko pišeš nckrolog velikim ljudem sveta, ko ti ležijo njihova dola na dlani, ali piši ga — usmiljen-ki--- Mrzle in mokre mogle otipavajo zdaj cesto, vrtove in polja in nas vse. Oblaki brez konca sc naslanjajo na naše hiše in na naša ramena. Tam pa za oblaki in meglami sniva jasno nebo in na nebu zlato solnce. — In za vsemi meglami in oblaki, tam za nebom in za solncem, tam daleč so nebesa... Tam AVSTRIJSKO IOAPNO POROČILO Drjuaj, 19. nov. Uradno: V gorah južno od Feltre so čete generala pehota Amfrcdu Kratici predvčerajšnjim v Ijjuii borbi, ki je trajala do noči, vzele z naskokom vas Quero (ob Piavi) ia JVi.oate Corrella; sovražnik nam je prepustil nad 1103 upinikov. Uspah, ki smo ga včeraj izpopolnili tako, da smo pribori'? zopet prostor, sc {3 pred vsem dosegel s srčnim nas Jop osa preizkušenega bo-sencko- hercegovslbga pešpolka št, 2 in nr.m~:.dh naskakovalnih oddelkov. Ssvernovzlic uo od GalLio so se zopet krv vo zrušili napadi Italijanov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. nov. Veliki glavni stan: Severovzhodno od Asiago je sovražnik ponovil svojp brezuspešne izgub pol« ne napade, da bi bi! zopet pridobil višine, ki jih je izgubil. Med Brento in Piave so priborili zavezniki sadajs dni nove uspehe v težavni gorski t'orbi.V pripravljenih, že po naravi močnih postojankah se je Italijan bil za vsako ped z "ml je. Proti četam ,k! so napredovale, je poslal nove sile. Nepremagljivi napadalni sili naše pehota niso bili kos. Sovražnik se je žilsvo branil in se je korak za korakom tmikal. V posebno ljutih borbah smo vzeli s naskokom Quero in severozahodno od tam ležečo goro Monte Cornelle; sovražnika smo vrgli v njegove možne postojanke na Mo».te Tom-ba. Nemške naskakovalne čete in hosen-sko-hercegovski pešpelk št. 2 so se posebno odlikovali. Ujeli smo 1100 Italijanov. Pri spodnjem teku reke Piave so od časa do časa močno streljali. Berlin ,19. nov. zvečer. Besni boji v gorah meti Brento in Fiave. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff, si Ti sedaj, sestra Rafaela... Da bi bil jaz tam, pogledal bi v Tvoj nekrolog in solnca bi prenesel na zemljo — Nc nekrologa, lc par spominov... Ko jo utrnilo Tvoje življenje, takrat so je v nas nekaj utrgalo, bolestno krikni-io: bili so spomini nate. Ona zadnja, bolestna in mirna noč. Zdi se mi, kot bi slišal Tvoj pogovor, sestra Rafaela, s Tvojim angelom. Govoril je angel: Ne boj se, je rekel, ne boj se. Dvajset let si živela življenje Tvojemu nebeškemu Ženinu in njegovim otrokom: revnim in bolnim, ranjenim in žalostnim. Oblačila si jih, dala jim jesti, dala jim piti in lajšala si njihove bolečine. Na moj šepet si nastavila uho: Tvoji dnevi so bili delo in molitev in Tvoje mnoge, mnogo noči — delo in molitev. — Iz krvavordečili rož zatajevanja si pičla vence ... In zadnji čas, ob dnevih vojne: Vozili so jih ,prihajali so, — telesa strgana, duše bolne. Žejni so bili ljubezni, žejni blagih rok, žejni dobrih besed: Vsega so dobili pri Tebi. Bolečine so odnehale za trenutek, napol zaprte oči so se še enkrat odprle in strmele, — trde duše so postajale mehke in polne tolažbo sc zlile v večnost... Mnogokrat sen se jaz sam čudil Tebi, ko si Ti le rekla: dekla sem Gospodova. — In glej jih sedaj, jaz jih vse vidim, kako molijo zdaj zate. Dolga je, dolga pot od otroških let tja do zadnjih bolesti... Pa je bila tudi Italijani so preračunali, da so naši zasedli približno 11.000 štirjaških kilometrov italijanske zemlje. Beguncev je več stoti-soč; italijanska vlada jim je nakazala 25 milijonov lir. Beneški župan, groi bri-main jc izjavil, da bo svoje mesto zapustil zadnji. Socialistične mestne uprave so pa sklenile, da svojih mest v slučaju zasedbe ne zapuste. V gospodarskem oziru smo se že dozdaj z zasedbo italijanske zemlje gospodarsko okrepili. V videnški provinci je živinoreja zelo razvita. V mirnih časih so našteli 200.000 govedi, nad 60,000 preši-čev in 50.000 ovac; pridela se do 125.000 ton koruze. V provinci Bellunu goje sadje-rejo in vinogradništvo. Pred leti so tam našteli 70.000 govedi in 20.000 koz. V vi-demski provinci je 26 predilnic, v Belluno dve tkalnici. Mesti Videm in Pordenona tvorita središče tekstilne industrije. Tudi sukanec, ki stane danes pri nas že 50 K ovoj. Svilopreja je zelo razvita. »Az Est« pravi, da je naša armada za osem tednov z živili preskrbljena. Italijani so popustili posebno veliko riža in svile. • • • Naše čete so prišle pred približno osmimi dnevi do črte Feltre-Foncaso-Brenta. Zdi se, da misli italijansko vojno vodstvo svoje pozicije za reko Piave braniti. Pri Piave nam stoje nasproti ostanki druge in tretje italijanske armade, ki so ju ojačili z novimi četami. Ostanke četrte armade med Piave in Arsiero so tudi z rezervami izpopolnili. Fronta, ki jo zdaj Italijani branijo, je nasproti stari črti za eno četrtino skrčena. Zdaj pošiljajo proti Piave tudi angleške ojačbe. V italijanskem glavnem stanu upajo, da se izognejo nadaljnemu umikanju. Z besnimi protinapadi poizkušajo zopet vzeti postojanke na Sette Comuni. Na gorah med Piave in Brento naši napredujejo. Sovražnik drži zdaj le še pobočje gore Tomba in Palone; zadnje njegove gorske postojanke, ki zapirajo benečansko ravan. Kmalu se bo pokazalo, če se bo izpremenila pri Piave premikalna v stoječo vojsko. Italijanska obramba pri Piave se ravna po zgledu pri Ypernu. Italijanski letalci zopet živahno nastopajo, veliko francoskih letal zopet nastopa. »Neue Zuricher Zeitung« je poročala Z italijanske meje: Italijanski vojaški kritiki sodijo o sedanjih borbah pri Piave, da tvorijo Italijani ž njimi le armado, da se bo mogla primerno za Adižo utrditi. • • • Italijansko uradno poročilo. ' 18. novembra. Na Asiaški planoti je sovražnik ponoči na 17, t, m, poizkušal premagati našo črto od Monte Sisemol— Monte Castel Gomberto, Napadel je v smeri Monte Como vzhodno od Gailio. Ligurijska brigada (157. in 158. polk) je popolnoma napad odbila. Bolj proti severu v smeri Caserta-Meletta so naši oddelki 129. pehotne brigade iz Perugia zopet vzeli nekaj jarkov, ki smo jih prejšnji dan izgubili; ujeli so do 100 mož. Med Brento in Piave je zvečer dne 16. t. m. ojačeni sovražni pritisk pomnoženih čet naše čete na nekaterih točkah prisilil, da obrambe nekaterih prednjih postojank nismo podaljšali. Severno od Auero je brigada Como (23. in 24. polk) zopet pokazala svojo hrabrost. Oddelki 268. brigade iz Caserta skupno z oddelki drugih zborov so pregnali včeraj pri Piave z odločnim nastopom sovražnika popolnoma iz okolice pri Fagare. 13. pehotna brigada iz Pinerolo je odbila s krvavimi iz- ona dolga od skrivnosti »katerega si Devica od svetega Duha spočela«, pa tja do »kateri je tebe Devica v nebesa vzel in v nebesih kronal« ... Kmalu, kmalu — Glej, že prihaja Tvoj ženin. Slišiš biti njegovo Srce — močno bije, ker je že blizu, da Te privijc nase ... Blizu je, blizu--- Nasmehnila si se in zaspala. Angel pa nam je rekel: Molite! Zbogom, sestra Rafaela. Tam za oblaki, tam za solncem, v zlatih nebesih si----Še prod nekaj dnevi si rekla tam pri Svetem Križu: Tukaj bo moj grob. Do, tam je zdaj Tvoj grob. In naše vesele misli so pri Tebi v zlatih nebesih, in naše žalostne misli ob Tvojem grobu — --- Ko grem mimo operacijske sobe in so vrata le priprta, se mi zazdi da. bi šel tja in jih odprl, pa bi To gledal tam, šesta Rafaela---ln > minevajo ure. dolge ure v postelji mislim, zdajpazdai se morajo odpreti ata, in se prikažeš Ti, sestra Rnfsc' - Ali Tebe ni več--Z " •,-De Requie«, po maši pa slovensko žalostlnko. K tej sv. maši sc vabijo, da se je udeležijo v obilnem številu vsi tržaški Jugoslovani in drugi Slovani, da s tem pokažemo, da znamo častiti svoje velike može! FosrBHOV^lnJfti za pOrss".ie bepnč« je daroval g. Josip Zidar 100 K za našo bodnu sorolake. mesto vcnca na krsto blagopokojnega pr. dr. Jan. Ev. Kreka. — Mesto venca na krsto svojemu soro-jaku. pokojnemu g. dr. Jan. Ev. Kreku, je darovalo županstvo Selce 200 K za poriške begunce. Za plemeniti dar se Posredovalnica prav iskreno zahvaljuje — Valentin Oblak, župnik v Kropi je daroval za goriške begunce ponovno 24 K — Posredovalnici za goriške E>e-gunce v Ljubljani so darovali v poče-ščenje dr. Krekovega spomina družina Mankoč 30 K, pisarna dr. Waldenma-nova in Artur Lokarja 40 K, g. Pa^la Mašera in Pregrad 20 K, družina g. Ko-njedic 8 K, dvorni svetnik g. Sorli 2 K. Blagim darovalcem se prav iskreno zahvaljujemo. Na naslov poštnega ravnateljstva, v Podmelcu je začetkom 11. laške ofenzive vsled sovražnega obstreljevanja rr-stni urad ustavil svoje poslovanje. Dasi ui r=-daj že davno pošta začela lahko "opet funkcijonirati, je vendar prebivalstvo obširnega okrožja podmelške pošte še vedno brez pošte in navezano na oddaljeno gra-hovsko pošto. Prosimo, da se pošta v Podmelcu takoj zopet otvori in tako ustreže upravičeni zahtevi Podmelčanov in okoliških vasi. ___ , Gimnazijo in učiteljišče Otvorijo zopet dne 26. novembra v Kopru. p črniče. Ko nam je sovražna granata razrušila šolsko poslopje, so izginile tudi šolske knjige. Prisiljeni smo obrniti se na vsa šolska vodstva s prošnjo, da bi nam blagovolila podariti učne knjige, katere na ondotni šoli ne rabijo. _ Računica (Kraus—Habernal) I., II III. stopnja. Drugo, Tretje, Četrto berilo. Moja prva čitanka ali pa Druga, [Tretja čitanka (Schreiner—Hubad). I., II., III. Jezikovna vadnica (Schreiner— Bezjak). Ako nam vsaka šola pošlje le eno knjigo, je že mnogo pomagano, t-Marija Konig, zač. voditeljica. Županstvo Temnica naznanja svojim občanom, da si je ogledal župan svoje vasi, ki so po sovražniku skoro vse uničene. Kostanjevica je s poljem in gozdom vred popolnoma uničena. V Novelu in Temnici so vse hiše podrte, polje in gozdovi so pa le deloma uničeni. V Lipi je pet poslopij popolnoma, deset pa le deloma porušenih, ostala poslopja so pa pokvarjena tako, da se za sedaj tudi tistim še ni mogoče vrniti domov. Upanje pa je, da se bomo mogli spomladi ali vsaj poleti vrniti v svojo domovino, po kateri vsakemu hrepeni srce. Kar se pa tiče obdelovanja polja, se bo preskrbelo od vlade, da se bo obdelalo, kar je mogoče. Posameznikom je sedaj nemogoče obdelati, ker ni živine, ne orodja, ne živeža. Svetuje se vinorejcem, da vsak, ki si gre ogledat svoje posestvo, nese s seboj živila in da si obreže trte v vinogradih, kar jih je še ostalo, da si s tem pripravi les za prihodnje leto. Pridelka letos ne bo nič. Za sedaj naj ostane vsak kjer je, do ukaza višje oblasti. Kar se tiče odškodnine, naj vsak mirno čaka, pride že svoj čas vse na vrsto. Skorajšnje svidenje v domovini! Županstvo Temnica, L č. v Žabji vasi 1, Novo mesto. Kanalski begunci, raztreseni v okrai-nem glavarstvu Horovice na Češkem, se iskreno zahvaljujemo velečast. g. Cirilu M. Vuga za njegov požrtvovalni obisk in duševno pokrepčilo. Bog mu bodi obilni plačnik za vse, še posebno pa za darovane molitvenike Gospodarske leielke. Vojno čevljarno ustanovi Zavod za pospeševanje obrti za popravljanje obutev civilnega prebivalstva. Rabila se bodo predvsem nadomestila, zlasti leseni in limani podplati. Z delom se bo v kratkem pričelo. Obutve se sprejemajo v popravilo že sedaj. Sprejemališče se nahaja v Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Sod-nijska ulica štev. 1. Čevljarna bo sprejemala tudi raztrgane obutve, ki niso več za rabo ter uračunala vrednost še porab-ljivega usnja. Izvoz vina iz Avctro-Ogrske v Švico in vinski trg v Švici leta 1517. O tem morejo inleresentje vpogledati podrobno poročilo pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Doplačilo sa Zaradi doplače- vanja sena morajo občine in posamezniki potrpeti. Dokler ne dobi deželno mesto za krmila potrebnega denarja za to izplačevanje, toliko časa ga tudi občinam izplačati ne more. Deželno mesto za krmila nima lastnih sredstev in ne more iz svojega založiti te vsote, ampak mora pripadle zneske naj poprej poter-jati od vojaške uprave. V drugo je pa treba izkazati vso tisto krmo, ki se mora doplačati. Za krmo. za katero je prejelo deželno mesto za krmila potrebne »izkaznice«, se bo doplačilo lahko dobilo. Mnogo krme se je pa od 16. junija t. 1. naprej prodalo prostoročno proti takojšnemu plačilu. Za vso to krmo je treba dokaznih potrdil, da bo mogoče izterjati predpisana doplačila. Deželno mesto za krmila bo storilo vse potrebne korake, da pridejo gospodarji do svojega denarja. Pri tej priliki je tudi opozoriti, da se ima po naredbi centrale na Dunaju, ki je ta povišek cene izposlo-vala, odbiti primeren del za skupno režijo Centrale in deželnega mesta za krmila. — Zvišanje voznih cen na državnih železnicah. S 1. decembrom 1917 se bodo na avstrijskih državnih železnicah pri osebnem prometu zvišale vozne cene za 50 odstotkov. Prosti tega poviška so delavski tedenski vozni listi, delavski povratni vozni listki in šolarski mesečni listi. Glede vrvarskih izdelkov za civilno porabo je naznanila vojna zveza za ko-nopninsko industrijo, da se prav nič tega blaga ne more prepustiti za potrebščine civilnega prebivalstva, ker je z razpoložljivimi zalogami mogoče zadostiti jedva najnujnejšim vojaškim naročilom. Vrvar-ske tvrdke torej ne morejo nikaki tozadevni želji ustreči. Hkrati se prizadeti krogi opozarjajo, da je popolnoma nepotrebno obračati se tozadevno na mestni gospodarski urad, ker ne more prav nič spremeniti na tem dejstvu. Cene za fižol in nekatere vrste žita. Urad za ljudsko prehrano je za oddajo fižola in nekaterih vrst žita določil naslednje cene: Za koruzo 100 kilogramov 38 kron, proso 40 kron, ajdo 40 kron, jedilno grašico 80 kron, jedilni fižol 80 kron, lečo 120 kron, bob 60 kron, vzgojeno zimsko grašico 100 kron, vzgojeno jaro grašico 51 kron, iz plevela zbrano grašico 35 kron, zadnje žito 35 kron, koruzni stroki (oluščeni) 15 kron, peluške 70 kron, lupine 70 kron. Za soržico se plača cena najnižje vrste žita, ki je soržici primeša- no. Za nezluščeno (v strokih) se plača 30 kron za 100 kilogramov. Te cene veljajo tudi za zgorej omenjene vrste pridelkov, ki so se že poprej oddali za nižje cene. Novi petrolejski vrelci na Morav-skem. Na Moravskem so odkrili te dni štiri nove petrolejske vrelce. Čreslo za kurivo namerava uporabljati tovarna Polak. V ta namen zgradi pri svoji tovarni leseno sušilnico. Tozadevno dovoljenje je dal v petkovi seji magistrat-ni gremij. Cene za seno. Cena za seno znaša sedaj 23 K za 100 kg, in sicer za celo deželo. Za razdelilno poslovnico deželnega mesta za krmila v Ljubljani je pa cena za seno določena na 34 K in sedaj misli marsikdo, da se je cena sena sploh na to višino dvignila. To je pa pomota. Ta cena 34 K velja le za. razdelilno poslovnico v Ljubljani, ki prodaj,"', seno na drobno, in sicer z ozirom na to, ker ima s to prodajo toliko večje dobavne in režijske stroške. Drag prešič. Te dni je prodal Mato Treta iz Cugovca na Hrvatskem prešiča za 2800 kron. V mirnih časih se je moglo kupiti za ta znesek že skoro precejšnje kmetijstvo. Alhlim razrušena Gorice in različne raz-EjHiSO glednfce podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. NaroČila se prosijo na naslov: ANTON PFETOT, Gradec, Roseggerhaus Odda sc s 1. decembrom v sredini mesta za stalnega gospoda. Več se izve v Flori-janski ulici 23. I. nadstropje. Prazne vreče vsake vrste, suh6 gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: 2089 J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko. oženjen, vojaščino prost, Išče mesta. Nas^v se poizve pri upravi lista pod štev. 2985. Iz§nbil 2990 se je danes dopoldne tnal zavitek s krasnimi izkaznicami od Koslerjeve vile na Karlovski cesti do trgovine Starič v Florlianski ulici. Pošten najditelj naj ga proti nagradi takoj vrne Alojziji SURK, Karolinška zemlja 38. — Pri žganjekuhi potrebujem od 5—10 še dobro Bencin motor 6—8 HP v popolnem dobrem stanu proda Fran škafar, Rimska cesta 16, Ljubljana. Ravno tam se sprejme več mizarjev. anec dobavlja naglo in proti nizki proviziji 1. V. Kajdaš, BedekovSina (Hrvatska). Dna zaneslfioa a ohranj'fenili najsi bodejo kadi ali sodi, kateri bi držali od 500—1000 1. — Kdor jih ima naprodaj, naj jih ponudi z najnižjo ceno na Josip Novak, Brezovica pri Ljubljani. VeEge Sfeoilo iz gozda, ki se sedaj ^ prireja za njivo, raz- ^ . ne velikosti, primer- % r»ih Ta mmšrn. nih za božična drevesca, je ceno naproda]. Kdor bi jih želel prevzeti v nadrobno prodajo, pri kateri bi imel lep zaslužek, naj poizve naslov pri upravi Slovenca pod št. 2988. sg tahojj sprejmeta za naše rudniško obratovanje v trajno delo. Prijave (tudi od strani vojakov) naj se pošiljajo na rudnih žiuega srebra, Sv. Hna pri Tržiču, Gorenj. £astonj dobi vsaf( na željo moj glavni katalog ur, srebrnine, zlatnine in godbenih predmetov. \f Violine po K 14, 20, 25, in više. Dobre harmonike po K 16, 25, 35 in 50; dvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. Razpošiljalnica JUN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj Most (Brux) štev. 1754, Češko. fine piškote, Čokolade, dessert in drage slaščice na debelo in na drobno prodala 2977 štev. 4. Ljudska posojilnica rea.zadrega z neom. zavezo t Ljubljani sprejema prijave na sedmo S^lo avstrijsko vojno posojilo po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100—: L talka prosto amortizacijsko državno posojilo K 91'54. □□□□ 11. toka proste M ta 1. avgnsta 1925 vračljive državne zakladnice SC 94"-. Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo. odpisujte 7. avstrijsko vojno I. 5 A0/o amortizacijsko državno posofilo po K 92*-, odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-54; II. S V „ dne i. aogusta 1926 poorač!]i»i drfaonozaklaM Sšsii po li » Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto JCranjska deželna banka v Ljubljani. ■ram wi11......mu.......................—1 amnc> - ■IIHIMf mu mm......... iiimi—iiiiiiimbhiiii ni.......* "