j^ (Nadaljevanjo) To mora deioma priznati 'ndt buržoazna »konomska znanost. Le-ta ». . . ne zamka niti suženj. gtva delavcev, ka delajo pri stro-Jdh. aiU siromaštva ročnih ail ©brtaih delavcev. ki jlb. odriva to gool » propast. Kar ta znanost deloma pra-»lino predstavlja. ]e (1; to, da raivoj protzvajalnih sil delav-cav . • . dob.ček in renta zaradd »trojnih napjav tako raste, da kapitallst rabl več služabnikov kalcor prej. Ce Je moral prej od svojega proLzvoda vei vloih. v proizvodno delo, sedaj lahko Te4 vloži v neproizvodno deio tako, da se veča število slug in drugih delavcev. ki žive od na-pcoizvodnega razreda (buržoaz-nejja — LJ. M.) To progresivno Spreininjanje dela delavcev v •luge je lepa perspcktiva . .. 2. ... da )e zarad: vzpodbude. k: ]o doDiva akumulac:ja . . • od-puščene oslromašene delavce moi ab.iorbiratv, oziroma vsaj HbI'. de. pnrastka prebivalstva. fci pnhaja na njihovo tneoto. bo-disi t razširitvijo dela t sami etrojn! strok' aii pa v pomožaih vejah pro"_zvodnje, " ki so po njej postale potr&bne in osno-vane, at! pa na novih področjih eaposlitve ki jih je odprl nov; kapital to kl abskrbujejo nove po".rebe To ]e druga lepa per-gptktiva: dclavski razred mora prenašati vse preliodue težave rr °ezaposlenost, selitev dela in kapiUla iz enega področja* 7 drugu — kljub temu Pa mezdnn delo ne preneha, naiprot.no. ie-to se obna\ija v vse veijem ©bsegu, atosolutno narašča, rel«-tiwno pa upada v razmsrju z rastočim celotnim kapitalnm. Id ga uporabija 3. da strojao aelo teboljšuje potroinjo. Pocenllev neposred-nHi živijeti]sk;h sredstev dovo-Uuje, da se razšiH krog prolz-vodnje iuksuznih predmetov. Tako imajo delavci tretjo lepo perspektivo, da lsta količina Livljenj«kih sredslev, Isto števl-lo delavcev omugoča višjiro raz-redoin, da raztcgnejo krug svo. Jega uživanja, da ga izboljšajo in napravijo bolj pestrega ter tako poglobiio ekonomskl dru-žbeni in ptMitični prepad. ki obstoji med njimi in delavskim jrazredom. Zares lcrasne perspek-tive lo zavidni uspeh,: 6akajo delavce po zaslugi razvoja pro-fevajalnih sil njegovega dela« (Marx. Te-orija o presežku vred-nosti, II. knjiga, štr. 612—613 — »Kultura« Beograd, podtrtai Lj M.) Toda &ir<>3 ni knv za trpljenje Ib težave delavskega razreda. Tega trpljenja ae prinaša stro] eam po sebi. Prinaša ga kapita-Bstični družbeni red. Kajti stroj sam po sebl skrajžuje delovni dan, sam po sebi olajšuje delo, toda v rokah kapitalista veča tnt-snzivnost dela. Stroj sam po »eb: pooseblja zmago človeka nad naravnimi silamii. toda v kapitalistovih rokah pooseblja podjarmljenje človeka s pomoi-Jo naravnih sil Stroj sam po eeb' veča bogastvo prolzvajal-ce/ toda v kap^italistovih rokah epreminja proizvajalca v siro-maka. Kapitalizem je torej vzrok vseh tph Izobličevanj. Nezgode. Stroj in delavec [Tečaj politične ekonomife kl zadevajo družbo, najbolj pa satne pročzvajalce, ustvarj-ilca njenega gmotnega bogastva, lmajo svoje korenšne » kapUa-lizmu. Torej ga j« treba odpra-vtfci. Sele tedaj se bo pokazala prava narava strojev to blagi-nja 61ovekovega dela Sele te-daj bo ogromni razvoj družbe-nih proizvajalnih sll, k1 mu )e dal kapitalizem močan zamah, postal w!r resnično dloveskega žlvljenja tn vsestranskega ma-teriainega In duhovnega razcve-ta družbe proizvajalcev. Revolucionarne »ežnje strojnih naprav Kljub vsemu. kac tnu pod ka-pltalizmom prinašaJo. mora de-lavec i drugim: očmi glago. je k' ne omogofajo samo. tera-vei tudi postavljajo kot nujnost družbeno ekonomski prevrrt. Konfno. v sami velikt Indastri-f; so skrite tud> težnie bodoCe ekonomske organizaclie družbe — soctalizma. all na še višM stopnj' aiegove zre.asti kotn»i-n'!ma. • Stroine naprave Iji velika In-dustriia tvorijo osrrovno pozt-tivno pridobHev kapitalizma. A da so poSoji, t katerfh se 'z-grajujejo v prvem razdoblu, sovraini deiavcu. z.ato nlso '•-krivde, kakor ni krlv zato sam proletarec. V tem Je skrit ne-izbežno nesrečnl moment člov«. 5ke zgodovine. NJeno samo-niklo gibanje se začenja tako-rekoč z ?.ivaIskSm stanjem Clo. velca. Moralo je itl skoti vr«to preobra^beniti stopenj, skozi katere se je rarvijalo Ijudsko delo in se )e družba irkopava-a h barbarstva in skrajnega po-manjkanja. Samo tako je bilo mogoče izgrajetfati! materlalne !n duhovne pogoje, k! na dolo-čeni stopn!.; razvoia velike ln-dustrlje zahtevajo dnržbo, v katerj bosta delo 1u napred-ek pripadala Ostim. kl delaio. ne pa privileserani maniSim kakor dotlej. Ka?.e, da ie usoda kapl-talizma da se do skrainost« na. pne in vse osredotoii v razvoi ene delovne prvine: mater'a — nih delovnih orodij — strnjnib naprav. In da temu podzavest-nemu smotru podrpd' ne samo delavca In niegovo družino. tpmvef tudj samesa kapltalista. Tud! ta 3e pravta-ko orodje te-ga sibaTiia ves usmerjen na to. da fim več izsesa h. delavcev. . . in da sroet najve^ji del prt>f:ta vrne v prolzvodnjo... v oblikt hltreišega povefanja strojnih nanrav. Razumljtvo ]e. da se to doga-h podzavestno. Za živi element dela pomenl to neprizaneslj'vo izkoriSčanje. tratenje »n uniče-vanje delovne si-e, ki ne pozna mere; to pamenl postopno pa tudl brutalno uničevanje mno- gih miUjonov delavcev obeh spolov ln vseh dob t«r starcksti. Za mrtvo prvino dela — strojne naprave — p-jmeai to skrajno varinost, skrbao nego, racio-oalno gospodarjenje v tovar-nah in nepretrSanl razvoj. Ta enostranost v razvoju delovnHi prvin pa ie pot k njeni vsestra-?osti; sam6 aa višjl družbenl osnovj njihovega medsebojnega združevanja. tako da »združeni delavecc upravlja svoje delo »n njegov izdelek in da podredi svoiemu razvoiu in potrebam razvoj svojlh materia.nih ~il proizvodnJe. To pa predpostav-Ija odpravo kapiitala, njegove lastnine ln oblastl nad delav-cem. Kakor smo že povedali. Je to tud> nujno na določenl stopnJi razvoja velike tndustr»je, to je kapitalizma. Oglejmo fff nekatere osnovn« pozittvne straal kapitalističae velike industrije. leta število statev ki jih ie povpreino nadzoroval 1 de.avec Pred kratkim pa so v Avstri-ii fzrofil* v otirat tkalnlco. T kateri samo 4 delavc; nadzoru-jejo 120 avtomatičnih statev. Industrija železa in . jekla pravtako zaznamuie velik na- leta Količina surovega že- leza v tonah V Angl'Ji pa je bll učinek na posameznega delavca l. 1936 440 ton, v Amerikl (ZDA) — 1620 toa. Nadaljnji presenetlj'vi uspetii so bili d'03€žeai v ZDA med drugo svetovno voino. Zaradi Szriedno ve.lkih vojnih potreb so se zelo trudill, da b; še bolj izp-opolniH In avtomatizirali številne proizvodne procese. Iz-našli ao >n' zaoeli uporabljati nove stroje za natovarjanje premoga. Za njihovo izdelavo so porabili 13.000 de.ovnih ur; njihova uporaba pa je v 5 let«U pripomogla, da so prihranill 125.000 do- 130.000 delovnih ur. V ladjedelnicah so množično začeli uporabljatt aparate za avtomatifno zavarjevanje. moč-ne žeriave. od katcrih so neka-terl dvigall tudi 350 to-n težke kose. kakor tudi druge stroje. To je skrajšalo dobo izdelave -adij in sploh potroSnjo dela. Velike voine ladje so i/delali s potrošnjo 14 milijonov delov-nih ur; pred tem je bila ta po-trašnja za tretjino vefja, zna-šala je 21 milijonov delovnlh ur. Uporaba k»mbin»ranih stro-j-ev za obdelavo najyažnejših delov '.etalskth motorjev je onvogofila. da se ie štiri-deset-kratno zmanjšal potrošek delov ne sile. Pri tem so bili nov' kombinlrani stroji za tretjlno cenejši od starHi, katere so za-menjali. Tako s« 3e stroj izkazal kot najsilnejže sredstvo za dvlg delovne produktivnostl. To Je popolnotna razumljivo. Z njego- Strojne naprave povzrotajo skok v delovnj produktlvnosti že od zatetka njih»ve mdustriJ-ske uporabe. Nekaj primerov. Da bi spredl* 366 funlov bom-baža v prejo. je bilo potrebnih 27.000 ur dela prejca pri roč-nem kolavratu. Na predUnem stroju pa le 150 ur dela. Ročn>o tiskanje platna je zahtevalo za to količino 200 delavcev. Za fsto ko.ičnno je zadostoval pri strojih samo en delavec. *^a ročn-o proizvodnjo enega kg Igel je b'lo potrebno 24 ur de-lavčevega dela; s strojem — manj kakor četrt ure. In tako dalje. Kasneje pa so sledile stalne izpopolnitve tak,0 v tek-stiin« Industriii kakor tud: na drugih področjih, ki so jih ob-vlada.e stroine naprave. De-lovna produktlvnost je nepretr-gano naraščala. Naj navederrbo 5e nekaj prime-rov. Razvoj v tkal&lci industrl-jl (Evropa brez Anglije) nudl naslednjb sliko: 1990 1870 2 — 4 1925/30 12 do 16 predek. Za 'lustracij.o vzemlmo Nem&ijo. Povprečna količana surovega želeea, ki so io dobili na enega delavca pri p.avžih, Je znašala: 1860 1913 1936 1872/73 26,3 100 400 546 vo pcnnočjo človek pridružuje naravne sile svojemu delu. Bolj razvHl stroini agregati ae-jansko pomeniio uporabo moč-nejših naravnih sil ali njlhovo racionalneišo koncentraeijo v danem delovnem procesu. S stroii — l-n to čedalje bolj po-polni stroji, — človek obviada naravo v čeda.je večji men; podreja jo svoji svrh!- To pa dela s pomočjo znanosti, z znanstvenim ra2!slcovanjem na-rave in znanstveno razčlembo samega delovnega procesa. Pro-lzvodna uporaba naravnHi sil na temelju znanstvenih pridobitev nujno zahteva delovno oraa-nl-zacijo na znanstveni osnovi. V tačetku v tovarnišketn podrof- ju. S porastom vsakovratnih strojnih naprav 'a velike inau-strije pa... na področju vse gospodarske družbe-ne orSan*-zacije. Lastnost strojnlh naprav je, da nepretrgoma ssiliio k nadalj-njemu izpoipolnjevanju, ko Jih začnemo uporabljati. Nepretr-goma nas silšjo na lastno tzbolj. šaaje. na lzpopolnjevanie Ie; njegovo organizacijo na ... znanost. Je moEan vzvod delovne produktivnostl. Porast znaastvene delovne oc. ganizaclje v kapHalistični to-varni pa prihaja čedalje boli v navzkrižje z eno izmed osnov kapštalizma: z anarhijo njego-vega skupnega gospodarjen]a. & neradonalnostjo, ki obv".aduj« vso kapitallstiino gospodarstvo in z veliklmi fegubami družbe-nega bogastva ki iz t&^a Izha-jajo. (Nadaljevanje) Oredništvo In glavna uprava »Naše skupnostlt (v srbohrvašCinl »NaSe zajednlce«) Beograd, Dečanska 35^IV, telefon 20-118. — Glavnl in odgovoml urednlk LJubisav Markovič. — UredniSkl odbor In dopisništvo «a Slovenijo. tjubljana, Ulica Toneta Tomšita 5/II, telefon 21-605 — Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, Ljubljana, SJlica Toneta TomSiCa l/II, telelon 21-832. poštnl predal 29. tekočl ratun prl Komunalni bankl v LJubljani 60-KB-5-Z-367, s posebno oznako »za ,Našo skupnosfc ~» * —, Tiska Casopisno-založnlško podjetje »Slovenskl poročevalec«. — Za llsk. odgovoren Franc PleveU