Za celotno slovstveno delovanje je bil odlikovan ostri opazovalec in tankočutni dušeslovec Paul Renaudin. Enako umetnostni kritik Andre Maurel, čigar priročniki Petites villes d ' 11 a 1 i e so klasični, in belgijski romanopisec, grof Davignon. Med mnogimi drugimi laureati naj se omeni gospa Allotte de La Fuye, ki je posvetila svojemu stricu Juliju Verne-u prikupno biografijo.
Pri kritičnih razpravah se postavi beograjski rojak Arnautovič, nosilec polovične Flatove nagrade za tri zajetne snopiče o Becque-u (Lj. Zvon 1928, št. 2). Doumic-ovo poročilo ga pomotoma nazivi je Tchecoslovaque! Beaulieux si je prislovničaril prix Saintour za svojo Histoire de F o r t h o -g r a p h e. Uradni izvestitelj se je s posebno pažnjo zamudil pri izredno uspeli študiji Andreja  Siegfrieda   Utats-Unis   d'a u j ou r d'h u i.
A. D e b e 1 j a k.
Ksaver Meško v češčini. V teku leta 1928. je izšlo v češkem prevodu več pripovednih spisov Ksaverja Meška. Antoš Horsak, ki je leta 1926. prevel «Mater» in «Naše življenje», se je tolikanj navdušil za Meška, čigar spise je spoznal čisto po naključju že v mladih letih in ki so ga ogreli za učenje slovenščine, da je izdal letošnje leto dva nadaljnja prevoda: «Mladim srcem* (oba zvezka v eni knjigi, z ilustracijami Saše Šantla in Ivana Vavpotiča) in «Legende o sv. Frančišku*. Prvo knjigo («Mladym srdcim») je založil Josip Birnbaum v Brtnici, drugo («Legendy o sv. Františku*) pa podjetni prevajalec sam. Horsak prevaja gladko in z ljubeznijo; v «Legendah o sv. Frančišku» sem opazil, da tu in tam krajša izvirnik, včasi se mu pozna trud, s katerim skuša preliti avtorjeve jezikovne finese v češčino. Potemtakem ima še vedno nekaj težav s slovenščino. Obe knjigi sta lepo opremljeni; zlasti «Legendy o sv. Františku* daleč prekašajo izvirnik. Koncem leta je izšel nov prevod iz Meška v založbi Jos. Birnbauma. Naš rojak prof. Jos. Skrbinšek je spretno prevel «Yolka spokornika*. Knjiga «Vlk kajicnik a jine pribehy* ni opremljena tako skrbno kot prejšnji dve. Ima ilustracije Fr. Podrekarja. Poseben pomen ji daje uvodna študija, ki jo je spisal prof. dr. Pata in ki je izšla tudi v posebnem ponatisu (tudi v Birnbaumovi založbi). Pata premotriva najprej položaj slovenske literature v času, ko se je pojavil Meško, nato pa zgoščeno in bolj informativno ko literarno-kritično opisuje Meškov literarni razvoj in njegovo življenje. H koncu primerja Meška z Ivanom Cankarjem in prihaja k sklepu: «Dejal bi, da se za proučevanje slovenskega duha medsebojno dopolnjujeta: česar ni pri tem, najdeš pri onem.* Med Patovimi bibliografskimi podatki o Mešku v češčini pogrešamo biografsko-literarno studijo, ki jo je spisal Meškov prevajalec Antoš Horsak za «Ročenko» olomouškega cNašinca* (1928, str. 91 do 109). Obe študiji — Patova in Horsakova — sta mimo Grafenauerjeve «biografske skice* v «Letopisu Matice Srpske*, 1928, zv. 317, pomemben prispevek k biografiji in literarnemu proučevanju Ksaverja Meška. Dalje je izšel koncem lanskega leta v zbirki «Ranna setba* Bablerjev prevod «Poljančevega Cenka*. Meško je tedaj trenutno najbolj prevajan in čitan slovenski pisatelj med Čehi; hvala za to gre čudovito podjetni češki provinci, ki se ne straši izdajanja manj znanih pisateljev v dobrem prevodu in častni opremi — pač vzgled slovenskim mestom, ki so — kakor n. pr. v poslednjih letih Maribor — za slovensko knjižno produkcijo, žal, vse preveč pasivna.                                                                                                         B. B.
Urednikov «imprimatur» 3. februarja 1929.
128