Jubileje proslaviti z delom
-
O) tem, kako se vključuje v praznovanje letošnjih jubi-leejev občinska konferenca ZSMS Velenje, smo se pogovarjali s predsednikom Vladom Videmškom
V letošnje leto, ko praznujemo 40-letnico ustanovnega kcongresa komunistične partije Sllovenije, 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo komunisti-črne partije Jugoslavije in 85-let-nidco njegovega rojstva, se vklju-čuuje občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije Veelenje s konkretnim akcijskim prrogramom. Ustanovili so tudi kcoordinacijski odbor, ki je pri-prravil program proslav dneva mlladosti in sprejema Titove šta-fette v Velenju. Ta program zaje-maa vse osnovne organizacije. Prrogram se bo pričel s priho-dcom Titove štafete v Velenje in kcončal 25. junija, ko bomo v Velenju otvorili skulpturo mar-šakla Tita.
Že prejšnji mesec so formirali i mladinske delovne brigade, ki bcodo delale letos v zveznih (Ko-žbbana) in republiških (Posočje) akkcijah. Ob tej priliki so povabili i veterane in se jim zahvalili za delelo, ki so ga opravili. Ta mesec boo komisija za šport in rekrea-cijijo nadaljevala tekmovanja za Kiajuhov pokal 1977, udeležili see bodo osrednje proslave na Čiebinah in osrednje proslave na Prtežihovini. Posebej pa se pri-pnravljajo tudi na sprejem zvezne Tfitove štafete, ki prispe v našo
RUDARJI IZPOLNILI NAČRT
Velenjski rudarji so uspešno kon-čaali prvo četrtletje letošnjega leta. NjJakopali so 1.166.000 ton premoga te:er tako presegli osnovni proizvodni naiačrt za prve tri mesece za 1540 taon.
Zaradi težav, o katerih srno že pbisali, so imeli rudarji v januarju in feiebruarju približno za 23.000 ton premoga primanjkljaja. V tretjem mmesecu pa se je proizvodnja zopet naormalizirala, saj so marca nakopali k&ar 421.000 ton premoga oziroma zaia 25.000 ton več kot so predvide-varali v osnovnem načrtu. S to proiz-vcrodnjo v marcu so tudi nadoknadili izjzpad v prvih dveh mesecih.
Povprečna proizvodnja v prvem ččetrtletju letošnjega leta je znašala 115.972 ton na dan, v enakem obbdobju lanskega leta pa je ta pov-pnieček znašal 15.800 ton.
občino 17. aprila. Konec tega meseca pa bo srečanje pobratenih občin v Ormožu. Lansko leto je bila organizatorka tega srečanja občinska konferenca ZSMS Velenje, letos pa bo ormoška. Na tem srečanju bodo sodelovali mladi iz Vrnjačke Banje, Splita, Novega Travnika, Ormoža in Velenja. Osnovne organizacije bodo organizirale 30. aprila kresovanje v okoliških krajih, ki bo povezano s kulturnim programom.
Tudi maja bodo nadaljevali tekmovanja za Kajuhov pokal. Za preko 700 pionirjev, ki obiskujejo 7. razred osnovne šole, bodo pripravili predavanje pred sprejemom v mladinsko organi-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V petek, 1. aprila, so sprejeli Kurirčkovo pošto pioniiji občine Velenje. Ob 12. uri je bila na Titovem trgu v Velenju osrednja slovesnost, na kateri je pioniijem spregovoril tudi predsednik zveze združenj borcev Filip Lesnjak. Več o tem preberite na zadnji strani.
Temeljno sodišče tudi v Velenju!
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje sprejelo stališča do predloga zakona o rednih sodiščih — V Velenju
smo vrsto let ustvarjali vse potrebne pogoje za temeljno sodišče
SVEČANA SEJA OKZKS VELENJE
Prihodnji petek, 15. aprila bo ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje svečana seja občinske konference ZKS Velenje v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa komunistične partije Slovenije.
V SREDO SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Predsednik Nestl Žgank je za sredo, 13. aprila sklical skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine Velenje.
Delegati bodo med drugim obravnavali oceno uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, predlog akcijskega programa uresničevanja politike družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977 ter informacijo o PTT dejavnosti v občini Velenje.
O sklicu skupne seje vseh treh zborov skupščine občine Velenje poročamo na 4 strani v rubriki,delegatski Naš čas".
SEJA KOMITEJA OKZK VELENJE
Za danes, 8. aprila opoldne, je sklicana seja komiteja občinske konference ZK Velenje. Razpravljali bodo o dogovoru za akcijo poglabljanja samoupravnih odnosov po obisku predsednika CK ZK Slovenije, Franceta Popita v Velenju.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na razširjeni seji, bila je v petek, 1. aprila, udeležili pa so seje tudi delegati za zbore skupščine SR Slovenije ter predstavniki občinskega sodišča in občinskega javnega tožilstva, razpravljalo o ustavni preobrazbi pravosodja ter sprejeli stališča do predloga zakona o rednih sodiščih.
Predlog zakona o rednih sodiščih, o katerem bodo razpravljali vsi trije zbori skupščine SR Slovenije na zasedanju 20. aprila po ugotovitvah predsedstva OK SZDL Velenje ni tak, kot je bil pred tem v javni razpravi. Brez upoštevanja mnenj prizadetih občin je bilo, na primer, predlagano zmanjšanje števila temeljnih sodišč od 15. na 8. Če bi bil tak predlog sprejet, v Velenju ne bi imeli ^temeljnega sodišča, pa čeprav smo nekaj let ustvarjali tako
materialne kot kadrovske pogoje, da se občinsko sodišče Velenje, ki deluje za območje občin Velenje in Mozirje, uvrsti med temeljna sodišča.
Po razpravi je predsedstvo OK SZDL sprejelo v zvezi s predlogom zakona o rednih sodiščih politična stališča, ki jih v celoti objavljamo na tretji strani. Ta stališča je posredovalo tudi predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije, da da velenjskim prizadevanjem politično podporo in argumente za ustanovitev temeljnega sodišča v Velenju politično oceni.
Predsedstvo OK SZDL Velenje je na petkovi seji imenovalo tudi člane sveta za ohranjevanje tradicij NOB, sveta za družbeno sodelovanje, volilne komisije ter koordinacij skega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji.	M. L.
Gradbena dela pri izgradnji četrte osnovne šole v Velenju gredo h koncu. Kot smo izvedeli na gradbišču, delavci že polagajo parket in ploščice v zgornjih prostorih šole. Gradbena dela bodo predvidoma končana v sredini aprila. Po opravljenih gradbenih delih bodo pričeli opremljati prostore. Projekt teh del pa je že pripravil Slovenijales iz Ljubljane.
Srečanje predstavnikov klubov samoupravljalcev
Na posvetovanju predstavnikov klubov samoupravljalcev iz vse Slovenije, ki bo 14. aprila v Velenju, bo o nadaljnji aktivnosti in usmeritvi klubov govoril predsednik republiškega
sveta ZSS Janez Barborič
Pi Predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Kljun je pretekli t« teden sprejel v prostorih skupščine občine Velenje atlete in vodstvo v< velenjskega atletskega kluba. Na sprejemu je izrekel priznale A Andreji Šverc ter Stanku Miklavžinu za osvojeno državno prvenstvo v v krosu v Kragujevcu. Poleg tega je izrekel priznanje tudi članom, k ki so bih v Kragujevcu ekipno drugi. Na ^ Ffanjo Kljun je
A Andreji Sverc in Stanku Miklavžinu, ki sta bila medtem tudi na h balkanskem prvenstvu v Tripolisu, izročil spominski darili.
Na pobudo Kluba samoupravljalcev Velenje se bodo v četrtek, 14. 4, 1977 ob 9,30 dopoldne zbrali v dvorani skupščine občine Velenje predstavniki Klubov samoupravljalcev iz cele Slovenije, da bi izmenjali izkušnje in izoblikovali stališča o prihodnjih aktivnostih in usmeritvah klubov.
Republiški svet ZSS je pobudo velenjskega kluba podrpl, kar kaže tudi dejstvo, da bo o osrednji točki dnevnega reda, to je nadaljne aktivnosti in usmeritve delovanja klubov, spregovoril predsednik slovenskih sindikatov, tovariš Janez Barbarič.
Na posvetu se bodo pogovorili še o sistemih financiranja klubov in o ustanovitvi skupnosti klubov v SR Sloveniji.
Velenjski klub samoupravljalcev je bil ustanovljen 20. julija 1976 v skladu s sklepi kongresov ZSJ in ZSS ter z
uresničevanjem nalog, zadanih na 10. kongresu ZKJ, 7. kongresu ZKS in sklepov 5. seje CK ZKS. Na ustanovni skupščini je podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba 69 delegatov in TOZD, KS in DPO, do konca leta 1976 pa se je število podpisnikov dvignilo že na 81.
V kratkem času od ustanovitve pa do danes je stekla vrsta izobraževalnih oblik za delegate v TOZD in KS, organiziral je tudi javno razpravo o dohodkovnih odnosih, v kratkem pa bo stekla javna razprava o samoupravni organiziranosti OZD.
TONE HLADIN
Dosežki TGO Gorenje
V temeljnih organizacijah združenega dela velenjske tovarne gospodinjske opreme Gorenje so dosegli v prvih treh mesecih letos proizvodnjo v vrednosti 1 milijardo 100 milijonov dinarjev. Vrednost proizvodnje je na ravni planskih predvidevanj za letos, ko mora izdelati ta velenjska tovarna za 4 milijarde 700 milijonov dinarjev izdelkov bele tehnike.
Iz tovarn Gorenja je prišlo do konca marca 100.000 štedil-
nikov, 22.000 televizijskih sprejemnikov, 78.000 pralnih strojev, 110.000 hladilnikov, 45.000	zamrzovalnikov,
165.000 malih gospodinjskih aparatov itd. Štedilnikov, denimo, so izdelali manj, kot bi jih lahko prodali, tako doma in na tujem.
Povpraševanje pa ne dohaja tudi proizvodnja televizijskih sprejemnikov, pa izdelkov hladilne tehnike itd.
M.
DANES SEJA IZVRŠNEGA SVETA
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje imajo na dnevnem redu današnje 99. seje dogovor o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977, delovni program službe družbenega knjigovodstva—podružnice Velenje za letos in osnutek odloka o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega nadzora v občini.
V nadaljevanju seje bodo člani izvršnega sveta na dopoldanski seji poslušali informacijo o gospodarskih gibanjih v občini Velenje in v občinah celjskega območja v lanskem letu, in predvidoma sprejeli sklep o razgrnitvi^ zazidalnih načrtov Šalek II in Šalek III. Imenovali bodo tudi komisijo za legalizacijo nedovoljenih gradenj in sklepali o odpisu zapadlih davščin nekaterim davčnim zavezancem.
V sredini tedna se je vreme kratkotrajno izbojšalo. Okoli petka bo nov prodor hladnega zraka, ki bo povzročil ob jugozahodnih vetrovih padavine.
Velenje,
8. aprila 1977 Leto XIII. Številka 14 /373/ Cena 3 din
Sklepe prepočasi uveljavljamo
Na zadnji seji je predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje obravnavalo dosedanje delo sindikata v šaleški dolini ter prihodnje aktivnosti in organizacijsko usposobljenost za uspešno vodenje akcije poglabljanja samoupravljanja
Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje 30. marca je predsednik OS ZSS Marcel Medved uvodoma v osrednji točki dnevnega reda poročal o obisku predsednika Centralnega komiteja ZKS Franceta Popita v Velenju.
V nadaljevanju seje pa so čla- zavedajo odgovornosti, ki jim jo
ni predsedstva spregovorili o dosedanjem delu sindikata v občini Velenje ter o prihodnji aktivnosti in organizacijski usposobljenosti sindikata v občini Velenje za uspešno vodenje akcije poglabljanja samoupravljanja sldadno z določili zakona o združenem delu. Pri tem je predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje ugotovilo, da je bil sindikat v času javne razprave o osnutku zakona o združenem delu aktiven in uspešen, vendar pa mnoge sprejete sklepe in dogovore v delovnih kolektivih v praksi prepočasi uresničujejo.
Da bi lahko sklepe in dogovore čimpreje in kar najbolj dosledno uresničili, je treba izboljšati stik občinskega sveta ZSS Velenje s člani v sleherni osnovni organizaciji sindikata.
Sindikat mora povsod sprožiti postopek za uveljavljanje določil zakona o združenem delu. Da pa bodo sindikalni funkcionarji lahko uspešno uresničevali to nalogo, je treba "pospešiti prenašanje informacij v bazo in obratno, oziroma tako usposobiti sindikat, da bo čimbolj obvladoval naloge. Člani predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje so poudarili, da bo mogoče te naloge uspešno uresničiti le z neposrednimi razgovori v temeljnih organizacijah združenega dela. Za takšno akcijo neposrednega stika občinskega sveta ZSS Velenje s posameznimi sredinami, s pomočjo katere naj bi reševali in pospeševali reševanje problemov s področja samoupravljanja in družbeno-eko-nomskih odnosov, pa bo treba dopolniti občinski svet Zveze sindikatov Velenje. Predsedstvo zato predlaga organizacij sko-kadrovski komisiji, da čimpreje pripravi predlog za povečanje števila njegovih članov na okrog 55, in sicer tako, da bodo v njem zastopani najbolj aktivni člani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata.
Med ocenjevanjem aktivnosti posameznih članov sindikalne organiziranosti na vseh ravneh v občini Velenje je predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje ugotovilo, da se posamezni sindikalni funkcionarji premalo
je zaupalo članstvo, oziroma ne opravljajo svoje dolžnosti v dogovoru s članstvom v sindikalni skupini oziroma od tam naprej, pač pa so povezani s poslovodnimi ali drugimi vodstvenimi strukturami. Njihovo delo poteka od tam navzdol. Ravno zaradi takega odnosa pa je v sredinah, kjer delujejo takšni sindikalni funkcionarji, zastala akcija spreminjanja samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov. Predsedstvo je zato zadolžilo organizacij sko-kadrov-sko komisijo, da pripravi predlog za zamenjavo vseh tistih funkcionarjev v sindikalni organiziranosti, ki ne delajo skladno s statutarnim dogovorom Zveze sindikatov ali pa zaradi njihove nedelavnosti zastaja delo v sindikatih. Nobenega dvoma namreč ni, da morajo biti sindikalni funkcionarji tisti, ki morajo tudi z lastno aktivnostjo konkretizirati akcije v sredini, kjer delujejo. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da čakajo celotno sindikalno organiziranost v občini Velenje v prihodnje številne odgovorne naloge, na katere je opozorila že razširjena letna seja občinskega sveta ZSS Velenje, katerih uresničitev pa v dobršni meri zavisi tudi od prizadevnih in odgovornih sindikalnih funkcionarjev.
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje je na zadnji seji tudi ugotovilo, da bo treba za dosledno in učinkovito uresničevanje vsebine zakona o združenem delu oživeti vse politične štabe v temeljnih organizacijah združenega dela, katerih naloga je bila organizacija javne razprave o zakonu o združenem delu. Naloga političnih štabov v temeljnih organizacijah združe-
I i
od petka do petka
Bralna značka na posebni osnovni šoli
Pred petimi leti se je vključilo v tekmovanje za bralno značko 32 pionirjev, letos pa že 103
Prejšnjo sredo so podelili na posebni osnovni šoli v Velenju bralne značke 103 učencem. S tekmovanjem za bralno značko so pričeli na tej šoli pred petimi leti. Takrat je tekmovalo za bralno značko 32 pionirjev, letos pa že 103. Vseh učencev na tej šoli pa je 151. Prejšnja leta so pričeli tekmovati učenci tretjih razredov, letos pa že drugih, tako da so prejeli učenci osmih razredov letos prvič zlato Kajuhovo bralno značko. To je vsekakor lep uspeh, saj morajo prebrati učenci iste knjige kot učenci drugih osnovnih šol, upoštevati pa moramo, da jih ti mnogo težje preberejo. Podelitve se je udeležila tudi mladinska pisateljica Branka Jurca, ki je mladim spregovorila o svojem delu in življenju. Pohvale vreden je bil tudi pro-
gram, ki so ga ob tej priložnosti pripravili, vsem gostom pa so izdelali tudi skromna darilca. Največ zaslug pri vsem tem ima tovarišica Marija Jakovljevič, ki vodi bralno značko že vseh pet let.
, kajm Bjramrp	
	
	
	jHHK y
Slovesnosti ob podelitvi bralne značke se je udeležila tudi pisateljica Branka Jurca. Učenci so jo obdarili s skromnim darilom, ki so ga sami izdelali
nega dela je zdaj, da na osnovi ocene samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov sprejmejo program aktivnosti za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu. Pri pripravi tovrstnih programov ne bo mogoče mimo dejstva, da so prav urejeni dohodkovni odnosi pogoj za uveljavitev sistemov nagrajevanja po delu. Nasploh pa bo potrebna v prihodnjem delu kar največja konkretnost. Akcija poglabljanja samoupravljanja in utrjevanja družbenoekonomskih odnosov pa mora v vseh sredinah pomembno vplivati tudi na delo in rezultate gospodarjenja.
Ocene samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v temeljnih in drugih organiza-cjjah združenega dela v občini Velenje, izdelane med javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, ostajajo tudi še za naprej izhodišče za uresni-
čevanje vsebine zakona. Treba jih je v luči sprejetega besedila zakona v združenem delu le znova preveriti. Tam pa kjer ocen še niso opravili niti izdelali programov za uresničevanje zakona, morajo to nemudoma opraviti. Delavce je treba še naprej seznanjati z bistvenimi smotri in cilji združenega dela; obstoječe samoupravne razmere je treba ocenjevati tako z vidika notranjih samoupravnih odnosov kot s stališča ustreznosti vključitve in povezave navzven, to je v celoten sistem samoupravnega združenega dela. V programih uresničevanja zakona in odprave pomanjkljivosti pa morajo biti opredeljene naloge, njihovi nosilci in roku Nosilci programov za uresničitev zakona o združenem delu v posamezni samoupravni sredini so samoupravni organi ob največji podpori vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih subjektivnih socialističnih sil.
Jubileje proslaviti z delom
(Nadaljevanje s 1. strani)
zacijo. V tem mesecu bodo organizirale osnovne organizacije športna srečanja. V vseh osnovnih organizacijah pa bodo tudi kritično pregledali delo in zastavili nov akcijski program. Maja se bodo udeležili tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Osrednja proslava dneva mladosti pa bo 20. maja. V ZSMS bodo sprejeli preko 700 pionirjev in zaključili tekmovanje za Kajuhov pokal.
Junija bodo imeli programsko konferenco, kjer bodo pregledali šestmesečno delo in si za stavili tudi šestmesečni program. V tem mesecu bo odšla mladinska delovna brigada Franc Leskošek-Luka v Kožba-no. 10 brigadirjev bo odšlo v Novi Travnik in Vrnjačko banjo, ta mesec pa se bodo začele tudi lokalne delovne akcije v naših krajevnih skupnostih. Seveda pa se bodo ves čas pripravljali tudi na otvoritev skulpture maršala Tita.
Predsednik občinske konference zveze socialistične mladine Slovenije Velenje Vlado Vi-demšek, je dejal, da se mladi trenutno pripravljajo za sprejem štafete, ki pride v občino Vele-
nje v nedeljo, 17. aprila ob 10.10, uri. Letos pride Titova štafeta preko Mozirja v Šoštanj in nadaljuje pot istega dne preko Zavodenj, Črne in je tega dne že tudi na Prežihovini, Iger je osrednja proslava republiške konference ZSMS. Pri sprejemu zvezne štafete naj bi se aktivno vključile vse osnovne organizacije, prav tako pa tudi osnovne šole. Z lokalno štafeto naj bi prišli v Šoštanj, kjer bo letos osrednja proslava.
Tako kot vsako leto bo tudi letos podelila občinska konferenca ZSMS Velenjy v mesecu mladosti priznanja najbolj prizadevnim mladinkam in mladincem. Vključili pa se bodo tudi v razpis, ki ga je posredovala republiška konferenca ZSMS in najbolj aktivne mladince predlagali njej.
Ves ta akcijski program pa je le okviren, saj ga bodo še dopolnjevali. Predvsem pa ga bodo dopolnili z razgovori s predvojnimi komunisti, pohodi po krajevnih skupnostih, obiski muzejev, zgodovinskih krajev, športnimi srečanji in kulturnimi programi po krajevnih skupnostih.
Otrokom primerna igrišča
Potrebe po otroških igriščih so v našem naglo se razvijajočem mestu iz dneva v dan večje. Otrok ne sme biti jetnik betonskih sten stanovanjskih blokov, potrebuje sonce, gibanje v naravi, družbo sovrstnikov.
Videti je, da tudi mi v zadnjem času spoznavamo, da jim moramo nuditi kar najbolj prijetne mladostne dneve. Številna otroška igrišča, ki so zrasla kot gobe po dežju, prav gotovo kažejo na odprtost naših src do najmlajših. Kažejo pa tudi na bolj ali manj nestrokovno opravljeno delo. Igrala, ki so nevarna (poškodbe na takih igriščih niso redek primer), nesmiselna, ki največkrat otroku ne nudijo možnosti kreiranja, ter konec koncev tudi niso vkomponirana v okolje, prav gotovo ne dajejo tisto, kar smo od njih pričakovali. Nedokončana igrišča se največkrat v deževnih dnevih spremenijo v močvirja, v veselje otrok sicer, pa zato brez vsake vzgojne poante in v veliko grozo številnih mamic.
Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva je na pobudo izvršnega odbora ustanovila komisijo za igrišča. Komisija si je prejšnji teden na četrtkovi seji zastavila že prve splošne naloge. Te so: pregled vseh igrišč v občini, koordinacija s krajevnimi skupnostmi in izvajalci pri vzdrževanju igrišč ter pomoč pri urejanju novih igrišč. Ustanovitev te komisije je vsekakor pomembna pridobitev, saj je raznolikost pri gradnji otroških igrišč v naši občini prevelika. To je pripeljalo celo tako daleč, da so nekatera za otroke popolnoma
O koristnosti cepljenja res ne more biti dvoma
Svetovni dan zdravja - 7. april
nezanimiva, saje je njihova funkcionalnost minimalna.
Cilji, ki jih bo novoustanovljena komisija zastopala pri gradnji in ureditvi igrišč so: uporabnost igrišča (otrok naj bi tu razvijal svojo ustvarjalnost in telesne sposobnosti), varnost (nevarna igrala morajo biti mehko obložena) ter vkomponira-nost v okolje. Gradnjo novih igrišč lahko sofinancira tudi skupnost otroškega varstva, vendar pa lahko največ pri takšni gradnji narede občani sami. Skupnost otroškega varstva bo do 31. marca sprejemala vloge za sofinanciranje otroških igrišč v naši občini. Vloge bo pregledala komisija za igrišča in tudi določila, kje je gradnja novih igrišč letos najpotrebnejša. Igrišča, pri katerih bo skupnost otroškega varstva sofinancirala, bo njena komisija tudi oblikovalec, ostalim naročnikom, ki bodo gradnjo igrišč financirali sami pa komisija za igrišča nudi brezplačno pomoč. Za boljšo orientacijo pa naj povemo še, da komisijo sestavljajo: ravnateljica vrtca, vzgojiteljica, gradbeni tehnik, telesno kulturni delavec in predstavnik posameznega investitorja. Upati je, da se bodo zainteresirani kar najbolj poslužili možnosti, ki jim jih pri gradnji igrišč ta komisija nudi.
B. Z.
Včeraj je bil svetovni dan zdravja, ki ga praznujemo vsako leto v spomin na obletnico, ki je pričela veljati ustanovna listina zdravstvene organizacije. Kot vsako leto je tudi letošnji namen svetovnega dne zdravja zbuditi zanimanje ljudi za določeno, zdravju vseh nas pomembno nalogo. In to je letos cepljenje. Geslo — cepi in zavaruj svojega otroka ima namen seznaniti prebivalstvo s perečimi vprašanji zdravstvenega varstva otrok in mladine pri nas in v svetu. .
Nalezljive bolezni so že od nekdaj huda nadloga človeštvu. Črne koze, tifus, kolera in kuga so na svojih pohodih zdesetkale življenja naše oble. Šele z vzponom bakteriologije v 19. in 20. stoletju, s pomočjo genialnih posameznikov, ki so odkrili povzročitelja nalezljivih bolezni in pripravili cepiva za zaščito ljudi, so bile njihove grozovite posledice omejene. Seveda vsa cepiva niso enako uspešna, vendar pa so najboljša prav tista, ki naj zaščitijo naše najmlajše. Le za primer naj navedem, da je bila davica (difterija) še pred 40. leti pri nas zelo nevarna bolezen, saj je v letih 1930 do 1940 zbolelo zanjo 99,272 otrok, od katerih jih je 10.281 umrlo. Ko pa je bilo leta 1960 uvedeno obvezno cepljenje s kombinirano vakci-no proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, je število bolnih otrok hitro padlo. Od leta 1970 nismo imeli v Sloveniji nobenega primera davice več. Že od leta 1964 pa nobenega smrtnega primera zaradi nje.
Zanimivo je, da imamo uspešno vakcino tudi proti ošpicam (morbile), proti katerim smo začeli cepiti deta 1969. Vendar pa je po statističnih ugotovitvah v naši republiki proti tej bolezni cepljeno le 75 odstotkov obveznikov, kar je pod predpisano mejo, ki za uspešno zdravljenje zahteva visok odstotek precepljene populacije. Zaradi velike fluktua-cije prebivalstva tudi v naši občini stanje precepitve ni zadovoljivo. To pa seveda onemogoča večjo učinkovitost tega zdravila.
eja mt
Industrijski razvoj, ki nan sicer nudi udobno življenje ps skriva tudi nove nevarnosti ii zdravje. Raziskave npr. kažeji da se v človeškem organiz: vse bolj razmnožujejo bakterij odporne proti antibiotikom Tako je proti penicilinu danei odporno že več kot 80 odstol kov stafilokokov, ki jih v bol nišnicah osamijo z bolnikov.
Modernizacija prometa razdeljevanje živil sta odprla šii jenju epidemij nova po Nismo še pozabili epide variole pustulose confluens popularneje črnih koz le 1972 na Kosovu, ko je le veli sreče in energičnih ukre preprečilo katastrofalni šiijei te smrtno nevarne bolezni pri nešene z romarskega pohoda hadžiluka — iz Meke.
Pravočasno cepljenje otri naj bi bilo danes želja vsak razumnega starša. Zato b letos, ker je ta tema pole aktualnosti tudi trajnega p< mena in je nujno, da se z nj seznanijo najširše množice pa okriljem zdravstvene službe, k je pobudnik in bo prevzela o< govornost za vsebino, izvedei zdravstvenovzgojni in izobr; valni programi, akcije in predi vanja na to temo. V vzgoj varstvenih zavodih, šolah, pi organizacijah Rdečega križa, gospodarskih organizacijah drugje. ,
Cepljenje otrok res ni vedni prijetno, meni primarij savinj sko-šaleškega zdravstveneg doma dr. Alojz Fijavž, toda i njegovi koristnosti res ne more nihče dvomiti. Želimo si lahki le še to, da bi znanosti uspeli čimprej najti cepiva proti tisti boleznim, proti katerim sedaj še brez zaščite, v zdravlj nju pa dokaj nemočni.
Sestanek delavcev — komunistov
Včeraj, v četrtek, 7. aprila, se je Velenju sešel aktiv delavcev-kom» nistov. Na sestanku so izvolili nov t vodstvo aktiva, pregledali oceno organiziranosti ZK v Šaleški dolii ter spregovorili o prizadevanjih z uveljavljanje dohodkovnih odnosu na rudarsko elektroenergetska* kombinatu Velenje.
Še letos zdravstvena postaji
Že nekaj let je želja krajanov krajevne skupnosti Šmartno ob Paki nova zdravstvena postaja. Sedanji prostori zdravstvene postaje so do-služeni in ne ustrezajo več svojim namenom. To je trenutno najslabše urejena ambulanta na območju cele občine. Izvršene so bile tudi manjše adaptacije, vendar pa zaradi dotrajanosti stavbe večja adaptacija ni bila možna.
Da bi obstoječe stanje v Šmart-nem ob Paki sanirali, so že v letu 1975 kot nam je dejal primarij Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma dr. Alojz Fijavž, pričeli razmišljati o gradnji nove zdravstvene postaje. Nova zdravstvena postaja v tem kraju je bila nujna tudi zato, ker se je tu v zadnjih letih razmahnila industrija, ki rabi za delavce določeno primerno zdravstveno zaščito. Leta 1976 so zato začeli izdelovati projekt skupno s TGO Gorenje.
Zdravstvena postaja bo v stano-
vanjskem bloku, ki ga gradi TGCl Gorenje. Postaja bo v pritličju t stavbe, investitor pa je Savinjski šaleški zdravstveni dom. Objekt 1» po sedanjih izračunih z opremo si preko 5 milijonov dinarjev in L zavzel okoli 525 m- površine. To bo? splošna ambulanta, ordinacija otroke, manjši laboratorij, prosti za zobotehniko in še nekateri prostori. V istem objektu pa bo tui lekarniška postaja, ki jo sedaj Šmartnem ob Paki nimajo, saj dosedaj imeli le depo zdravil. Tu bi se za stalno nastanila tudi zdn nik in medicinska sestra. S tem pa bo izpolnila dolgoletna želja prel valcev Šmartnega ob Paki, da z ' nik, ki pri njih dela tudi tu živi.
Nova zdravstvena postaja bo koliko večja, kot pa so sei' zahteve prebivalcev tega kraja, saj računati na nadaljnji razvoj Šm; nega ob Paki in bodo prostori zi" stvene službe temu primerno jeni.
Dohodkovni odnosi, samoupravna organiziranost

Stališča predsedstva OK SZDL
o predlogu zakona o rednih sodiščih, o katerem bodo razpravljali vsi trije zbori skupščine SR Slovenije na prihodnjem zasedanju, 20. aprila 1977.
Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje je na svoji 9. razširjeni seji dne 1. aprila 1977 razpravljalo o predlogu zakona o rednih sodiščih in sprejelo naslednja politična stališča:
1.	Predsedstvo ugotavlja, da se predlog zakona o rednih sodiščih bistveno razlikuje od v široki javni razpravi obravnavanega in v Skupščini Socialistične republike Slovenije brez večjih pripomb potočnega osnutka glede števila sodišč.
Ne znamo si pojasniti razlogov, ki so navedli predlagatelja zakona k temu, da je, ne da bi upošteval javno razpravo o osnutku in potrditev osnutka v skupščini, zmanjšal število temeljnih sodišč od predvidenih 15 na 8. Prepričani smo bili, da bo obveljalo določilo, kije predvidevalo 15 .sodišč, saj je takšne oziroma celo širše zahteve postavila tudi javna razprava.
Smatramo, da ni prav, da je bilo sprejeto zmanjšanje števila temeljnih sodišč s 15 na 8 brez upoštevanja mnenja prizadetih občin Mozirje in Velenje, kjer je osnutek predvideval takšno sodišče. Dokaz za to je dejstvo, da je republiški sekretariat za pravosodje opravil z vsemi prizadetimi občinami v Sloveniji ustrezne razgovore, kot je navedeno v obrazložitvi predloga zakona o rednih sodiščih. Ker nismo bili obveščeni, da se uveljavlja dogovor o zmanjšanju števila temeljnih sodišč, tudi nismo imeli možnosti zahtevati takšnega razgovora. Menimo, da smo bili v tem prikrajšani za možnost demokratičnega soodločanja.
2.	V občini Velenje smo se že nekaj let temeljito pripravljali, da v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami, ki izhaisu o iz izredno hitrega gospodarskega in družbenega razvoja ter rastjo prebivalstva ustvatjamo materialne in kadrovske pogoje, da se sedanje občinsko sodišče uvrsti med temeljna sodišča v Socialistični republiki Sloveniji.
Če naj veja izhodišče, da se temeljno sodišče formira tam, kjer obstojajo za to potrebni materialni, kadrovski in socialni pogoji, potem je tak primer nedvomno že sedaj podan pri občinskem sodišču v Velenju. Poudariti moramo, da velja to dejstvo tako v organizacij-sko-tehničnem pogledu kot z vidika realnih materialnih pogojev in potreb, saj smo novo in prostorno stavbo sodišča zgradili pred dobrim letom dni ravno zradi teh predvidevanj. Tudi zasedba z novimi kadri pri tem sodišču se je izvajala na osnovi sprejetega osnutka.
3.	Pri zastopanju teh stališč imamo popolno podporo tudi s strani mozirske občine, saj je občinsko sodišče Velenje že sedaj pokrivalo tudi občino Mozirje, kjer smo na osnovi osnutka zakona tudi predvidevali sodno enoto.
V mozirski in velenjski občini živi preko 55.000 prebivalcev, samo v velenjski občini pa je že danes zaposlenih preko 20.000 delavcev. Do leta 1980 se bo število zaposlenih v občini Velenje realno povečalo na 26.000. Menimo, da ni potrebno posebej navajati izredno heterogene strukture prebivalstva na tem območju, zlasti pa v mestu Velele, kije že danes po velikosti na 6. mestu v Sloveniji.
Izredno hiter in močan gospodarski razvoj občine Velenje, ki ustvarja vse materialne in kadrovske pogoje za temeljno sodišče je dejstvo, ki se ga ne da prezreti. Dejstvo pa je tudi, da bo ta razvoj šel z enakim tempom tudi naprej. To je končno skupni cilj celotne naše družbene skupnosti. Dejstva pa so tudi potrebe po takšnem sodišču, saj le-te izhajajo iz gospodarske in socialne strukture obeh občin, Mozirja in Velenja.
Menimo, da je racionalneje v okviru temeljnega sodišča v Velenju obravnavati tudi vse gospodarske spore. Takšni predlogi izhajajo predvsem iz zahtev predstavnikov gospodarstva obeh občin, saj reševanje tovrstnih sporov v Celju pomeni objektivno dražje postopke, kotje to potrebno.
4.	Potreba po temeljnem sodišču v Velenju zagotovo izhaja že iz same strukture gospodarstva v občini Velenje in bi oddaljenost temelj nega sodišča (tam bi vodili vse preiskave, gospodarsko sodstvo in vse mladoletniške zadeve) povzročala vedno večje probleme v tem specifičnem gospodarstvu, saj bi se moralo veliko število delovnih ljudi in občanov dnevno voziti v Celje. Oddaljenost temeljnega sodišča pa bi občutno zrahJala tudi povezanost sodišča z obširnim in močnim gospodarskim zaledjem, istočasno pa bi to pomenilo nasprotje dosedanjim razvojnim prizadevanjem in načelu, daje potrebno sodstvo približati delovnim ljudem in občanom.
Namen preosnove sodstva zasleduje poleg drugih ciljev tudi racionalnejše in cenejše poslovanje in s tem tudi zmanjševanje splošne porabe. Že po ustavi imajo delovni ljudje in občani pravico in dolžnost organizirati poslovanje državnih organov za čim cenejši in učinkovitejši sistem. V tem je tudi bistvo naše zahteve.
Upoštevati je potrebno, da živi na tem področju pretežno mlado prebivalstvo, prav tako pa je potrebno upoštevati tudi obseg in specifičnost industrije, ki nedvomno zahteva ažurnost pravosodnih organov in prisotnost tam, kjer problemi nastajajo.
Glede na zmanjševanje stroškov bi bilo primerneje, da se opravljajo preiskave pri temeljnem sodišču v Velenju in bi v tem primeru iz zaporov v Celju vozili le obdolžence, medtem ko pričam ne bi bilo potrebno hoditi na zasliševanje v Celje. Prav tu nastajajo veliki stroški. To, da ni zaporov in uprave javne varnosti v Velenju, prav gotovo ni ovira, da tukaj ne bi moglo obstajati temeljno sodišče.
5.	Veljavnost sedanjega predloga bi pomenila tudi nasprotje uspešnim prizadevanjem obeh občin, Mozirje in Velenje, da ohranita in dograjujeta koncept sedanjega skupnega sodišča in tožilstva, pa tudi nekaterih drugih institucij. Ce upoštevamo naštete argumente in pripravljenost, da že obstoječo materialno in kadrovsko bazo še okrepimo, je lahko skupna ugotovitev, da se kaže realna potreba po temeljnem sodišču v Velenju. Takšna odločitev zagotovo predstavlja ekonomizacijo v poslovanju sodišča.
6.	Kot objektivno dejstvo pa je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje moralo upoštevati tudi naraščanje obsega dela pri velenjskem sodišču. Centralizacija posameznih zadev pri sedanjih okrožnih sodiščih pa bi zagotovo prej škodila kot koristila smotrom mladoletniškega sodstva, zlasti pa izrečenih in prestanih ukrepih.
Predsedstvo občinske konference SZDL politično ocenjuje, da že sedanje stanje gospodarskega in družbenega razvoja, kamor sodi tudi obstoj sodišča, tožilstva in pravobranilstva za obe občini zahteva, da se v Velenju formira temeljno sodišče.
Na osnovi zgoraj naštetih argumentov prosimo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije, da nam da politično podporo pri naših prizadevanjih in naše argumente politično oceni. Menimo, da v tej upravičeni zahtevi po ustanovitvi temeljnega sodišča nismo osamljeni, saj iz podobnih ali popolnoma enakih razlogov upravičeno zahtevajo ustanovitev temeljnih sodišč tudi druge občine za posamezna področja.
Puylavitno vodilo akcijskega programa uresničevanja zakona o združenem delu na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje je samoupravno organiziranje in združevanje tistih delov delovnega procesa, ki so tudi
dohodkovno povezani in soodvisni
Poglavitna naloga, ki izhaja iz akcijskega programa uresničevanja zakona o združenem delu, ki ga je sprejel komite konference osnovnih organizacij ZK rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, sta priprava koncepta za vzpostavitev dohodkovnih odnosov in nove samoupravne organiziranosti kombinata. Pri pripravi programa so upoštevali stališča, sprejeta na posvetovanju predstavnikov rudarsko elektroenergetskih kombinatov Velenje in Zasavje na centralnem komiteju ZKS, sklepe seje komiteja občinske konference ZK Velenje ter razprave o uresničevanju zakona o združenem delu znotraj tega velenjskega kombinata.
Akcijski program uresničevanja zakona o združenem delu na osnovah globalne koncepcije razvoja in organiziranosti kombinata je zasnovan na vzporednem in istočasnem procesu organiziranja temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij in sestavljene organizacije združenega dela, vodilo pa je samoupravno organiziranje in združevanje tistih delov delovnega procesa, ki so ob upoštevanju izhodišč globalne koncepcije tudi dohodkovno povezani in soodvisni.
V	okviru sedanje delovne organizacije rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje so tako temeljne organizacije, ki združujejo delo in sredstva ter sodelujejo pri ustvarjanju in pridobivanju prihodka ter ustvarjanju dohodka, ki je rezultat proizvedene kWh električne energije, kot tudi temeljne organizacije, ki so se razvile ob osnovni proizvodnji na podlagi njenih posebnih interesov. Tudi znotraj velenjskega kombinata se začne proizvodnja električne energije s pridobivanjem premoga in konča na sponkah generatorjev. Se pravi, da obstoji med vsemi deli delovnega procesa, ki so udeleženi pri proizvodnji električne energije oziroma med dejavnostmi znotraj kombinata, ki so za proizvodnjo električne energije nujno potrebne, trdna dohodkovna povezanost in soodvisnost. Prevladuje torej energetski kompleks s končnim proizvodom — kWh električne energije. Neposredno dohodkovno povezani in soodvisni, prav tako pa tudi tehnično - tehnološko in ekonomsko odvisni, so proizvodnja premoga, pretvorba primarne energije v električno energijo, elektrovzdrževalne dejavnosti ter del dejavnosti temeljne organizacije združenega dela zunanji obrati. Takšne dohodkovne povezanosti in soodvisnosti pa ni med tistimi deli sedanje delovne organizacije rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, ki ne sodelujejo pri proizvodnji električne energije; gre za temeljne organizacije združenega dela Tisk, Proizvodnja gradbenega materiala, Plastika in zaščitna sredstva, Avtopark.
V	okviru energetskega kompleksa gre, kot kažejo ugoto-
V četrtek, 31. marca 1977 bi morala biti seja skupščine občinske skupnosti otroškega varstva. Seje pa niti začeli niso, saj je nanjo prišlo premalo delegatov, da bi bili sklepčni Sklicana je nova seja.
Skupščini občinske skupščine otroškega varstva se je tokrat primerilo drugič, da zaradi nesklepčnosti ni zasedala. S težavami zaradi nesklepčnosti na sejah skupščine pa se ne srečuje samo ta samoupravna interesna skupnost. Tudi druge.
In ker je tudi sicer udeležba na sejah skupščin večkrat na meji sklepčnosti, bi
vitve, za najmanj 3 tehnično — tehnološke in ekonomske celote, ki naj bi se samoupravno organizirale v delovne organizacije, in sicer v delovno organizacijo	termoelektrarna Šoštanj, v delovno organizacijo elektrostrojni obrati ter v delovno organizacijo rudnika lignita Velenje. Posamični deli znotraj teh delovnih organizacij, ki izpolnjujejo pogoje, se bodo organizirali v temeljne organizacije združenega dela. Omenjene tri delovne organizacije sestavljajo soodvisno poslovno celoto z glavnim proizvodom — električno energijo. Zato delavci teh delovnih organizacij združujejo svoje delo in sredstva tudi v sestavljeni organizaciji združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Delavci združujejo svoje delo in sredstva na podlagi dohodkovne povezanosti in soodvisnosti ter s ciljem, da bi proizvajali kvalitetno in ceneno električno energijo.
Delavci energetskega kompleksa rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje se bodo povezovali z uporabniki električne energije v samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. V okviru te skupnosti bodo usklajevali in verificirali merila ter normative in oblikovali družbeno sprejeto ceno električne energije.
Prihodnji razvoj in samoupravno organiziranje tistih delov rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki niso dohodkovno povezani in soodvisni z energetskim kompleksom pa bo odvisen od njihovega lastnega razvoja in razvojnega programa družbenopolitične skupnosti.
Z akcijskim programom uresničevanja zakona o združenem delu so znotraj rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje določili podrobne naloge, roke ter odgovorne za njihovo izvedbo. Tako so bile določene družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom znotraj kombinata dokaj konkretne naloge. V termoelektrarni Šoštanj, na primer, ocenjujejo pogoje in pripravljajo predlog za ustanovitev več novih temeljnih organizacij združenega dela, izoblikovali pa
bilo prav, da bi v prihodnje sproti ugotavljali, zakaj ni bilo delegatov na seje.
Je morda vzrok, da ni bilo delegatov na seje v tem, ker se niso sestale delegacije. Ali pa so mogoče delegati pozabili" na svojo dolžnost ali je posredi kaj drugega. So
bodo še načela združevanja dela in sredstev tozdov v delovno organizacijo ter delovne organizacije v sozd rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Podobno je v elektrostrojnih obratih ter na rudniku lignita Velenje. V zunanjih obratih pa ocenjujejo pogoje za organiziranje novih tozdov ter za prihodnjo samoupravno organiziranost dela tega tozda.
V temeljnih organizacijah združenega dela tisk, avtopark, plastika in zaščitna sredstva ter proizvodnja gradbenega materiala pa pripravljajo predloge za organiziranje obstoječih tozdov v delovne organizacije ter predlog načel nadaljnjega povezovanja delovnih organizacij. V tozdu družbena prehrana in gostinstvo pa pripravljajo predlog za organiziranje in delovanje delovne skupnosti za družbeni standard.
Delavski sveti so na predlog družbenopolitičnih organizacij imenovali komisije za pripravo in spremljanje akcijskega programa uresničevanja zakona o združenem delu. Po sprejetju sklepov o novi organiziranosti bo treba najpozneje do 29. novembra 1977 konstituirati vse te oblike združenega dela in sredstev ter urediti njihovo vsebinsko zasnovo vse do podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Uresničevanje nove samoupravne organiziranosti pa spremlja poseben koordinacijski odbor, ki ga je imenoval na predlog komiteja konference osnovnih organizacij ZK rudar-skoelektroenergetskega kombinata Velenje na svoji zadnji seji delavski svet kombinata.
i Aktiv ZB v Gorenju |
S	j
^	T i n rtr/> 1a4a t
v-i uctanrtuili v v Hnmnvinn in ca nriHiu^il < ^
Lansko leto so ustanovili v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje aktiv zveze borcev, ki šteje 35 članov. Kot je dejal predsednik Ivan Širše je prišla pobuda za ustanovitev tega aktiva iz vrst borcev, ki se velikokrat srečujejo s težavami. Glavni namen tega aktiva pa je, da se nekdanji borci in aktivisti med seboj povežejo, se pogovorijo, posvetujejo in so avantgarda pri družbeni samozaščiti. Z izkušnjami, ki so si jih pridobili med vojno in pri izgradnji naše samoupravne socialistične družbe, lahko pomagajo mlajšim rodovom. Med seboj si lahko pomagaj o z nasveti, saj se mnogi izmed njih srečujejo s težavami kot so še neurejena dvojna doba. Mnogi doslej niso vedeli, kam naj se obrnejo. V ta aktiv pa želijo vključiti tudi vse tiste, ki sicer niso člani zveze borcev, pa so vseeno na kakršen koli način sodelovali pri borbi proti okupatorju. Zavedajo se, da so njihovi člani že vključeni v terenskih organizacijah, zato najbolj aktivno ne morejo delati še v tem aktivu, zato bodo največjo pozornost posvečali družabnemu življenju, organizirali bodo izlet v kraje, znane iz narodnoosvobodilne borbe.
Ivan Širše se je vključil v borbo proti okupatorju v Franciji. Preko Italije seje nato vrnil
v domovino in se priključil 5. Prekomorski brigadi, nato pa se je boril v 1. TankovskL Sodeloval je pri bojih za osvoboditev od Like pa vse do Trsta, tik pred koncem vojne 5. maja 1945 pa je bil hudo ranjen v obe nogi in se je nato zdravil vse do leta 1947. Vsa leta je zvest Gorenju in v Velenje se je preselil hkrati s to delovno organizacijo.
In kako se spominja on in njegovi tovariši povojnih dni. Pravi, da so bili časi zelo težki, zelo nizek standard, vendar pa so bili Judje veliko boj družabni kot danes. Moti jih zapiranje v sta-
Predsednik aktiva zveze borcev v Gorenju Ivan Širše
novanje, ki je tako tipično za današnji čas. Od takrat je preteklo ce mnogo let in v tem času smo res veliko pridobili. Letos praznujemo pomembne jubileje, kot so 40-letnica ustanovnega kongresa komunistične partije Slovenije, 40-letnica prihoda maršala Tita na čelo KPJ in 85-letnica njegovega rojstva in aktiv zveze borcev v Gorenju želi ob tej priložnosti, da bi nas maršal Tito še dolgo uspešno vodil.
M. T.

■/##/#//#/##//#/#####/###/##/##//###/##//■
nega dela (konkretno mislim osnovne organizacije sindikata) oziroma v krajevnih skupnosti (krajevne konference SZDL) o tem, katerih delegacij oziroma delegatov ni na seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bi nedvomno naj-
Nesklepčnost
morda težave zaradi nedelavnosti konferenc delegacij... Težko je ugotavljati, če ne vemo za globlje vzroke.
Dobro bi bilo, da bi službe samoupravnih interesnih skupnosti sproti obveščale družbenopolitične organizacije v temeljnih in drugih organizacijah združe-
hitreje ugotovili vzroke in jih skušali tudi sproti odpravljati.
Pa še nekaj bi predlagal: verjetno bi koristilo, če bi v prihodnje tudi javno objavljali podatke o udeležbi, predvsem pa o odsotnosti posameznih delegatov, delegacij oziroma konferenc
delegacij. Tako bi naposled tudi delegatska baza izvedela, kaj počno njihovi predstavniki, delegati.
Začenjamo s pripravami na volitve novih delegatov oziroma delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti Pri ocenjevanju dela in dogovarjanju o prihodnjih aktivnostih bi kazalo dodobra preučiti tudi vprašanja udeležbe na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Če bomo ugotovili resnične vzroke za slabo udeležbo ter storili vse, da se ti vzroki ne bi ponavljali tudi vnaprej, bo delo skupščin samoupravnih interesnih skupnosti zagotovo učinkovitejše.
MARIJAN LIPOVŠEK
\
Št. 14 (373) - 8. aprila 1977
IMAŠ CAS
3

* vestnik občine Velenje, št. 2/1974)
^ Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni jj
S *
I
I
S %
i
i 5
i s
s *
s %
s
s *
* ■ i
SKLICUJEM
25. sejo družbenopolitičnega zbora 24. sejo zbora združenega dela in
26. sejo zbora krajevnih skupnosti
Skupščine občine Velenje, ki bodo v sredo, dne 13. aprila £ 1977 s pričetkom ob 7.00 uri v sejni dvorani Skupščine *
občine Velenje.	J
*
*
Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo na- ' slednji	*
Predsednik £ NESTL ŽGANK £
4
dnevni red
1.	izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in poročila komisij vseh treh zborov;
2.	poročilo o izvršitvi sklepov skupnega zasedanja zborov z dne 4. 3, 1977 in skrajšani zapisnik tega zasedanja (vsi zbori);
3.	ocena o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnosti (vsi zbori);
4.	problematika varstva dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja v SR Sloveniji s stališči, sklepi in priporočili za reševanje te problematike (vsi zbori);
5.	predlog akcijskega programa uresničevanja politike družbeno-gospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977 (vsi zbori);
6.	predlog odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Velenje (vsi zbori);
7.	predlog odloka o občinskih upravnih organih (vsi zbori);
8.	informacija o PTT dejavnosti v občini Velenje (vsi zbori);
9.	lista članov disciplinske komisije (zbor združenega dela);
10.	vprašanja delegatov in
11.	Razno
31. marca 1977 bi morala biti 9. seja skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Gradivo, ki je bilo predlagano za obravnavo so prejele delegacije 15 dni pred sklicem skupščine. Torej je bilo časa dovolj, da bi se sestale delegacije, obravnavale gradivo ter določile delegate za sejo. Kljub temu udeležba delegatov ni bila niti tolikšna, da bi skupščina sploh lahko začela delo.
Manjkali so delegati iz naslednjih delegacij oziroma konferenc delegacij: ZBOR UPORABNIKOV; rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje 3 (skupaj 7 delegatskih mest), Gorenje Velenje 5 (8 delegatskih mest), tovarna usnja Šoštanj, Galip Šoštanj, gostinstvo, trgovina, GIP Vegrad 3, zasebni obrtniki, rudarski šolski center — gimnazija, osnovne šole Velenje, Kulturni center Velenje savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje, lekarna Velenje ter sodišče in delegati krajevnih skupnosti Florjan — Skorno in Bele vode, Šalek -Gorica in Bavče, Ravne — Druž-mirje in Gaberke, Šentilj — Podkraj in Kavče, Šoštanj,
Leto 1977 ni pomembno samo zato, ker nas čakajo zelo odgovorne naloge pri izpolnjevanju	Programa
družbenogospodarskega razvoja občine in uresničevanju vsebine zakona o združenem delu, temveč tudi zato, ker bomo v naši občini letos proslavljali pomembne jubileje. Proslave, ki bodo potekale preko celega leta pod geslom „Tito — naš vzor", naj imajo delovni značaj. Misli in dela tovariša Tita naj bodo vsebina naših akcijskih programov, s katerimi moramo doseči oziroma preseči zastavljene naloge v vseh delovnih sredinah. Akcijski programi organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti morajo predvideti take ukrepe, ki bodo zagotovili hitrejše in doslednejše uresničevanje nalog, sprejetih v razvojnih dokumentih.
Akcijski programi vseh nosilcev načrtovanja morajo biti oblikovani v smislu stališč in ocen, kijih je posredoval Izvršni komite predsedstva CK ZKJ. Vsebovati morajo konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili izvajanje kvalitetnih dejavnikov v gospodarjenju. Krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in ob tem borba za hitrejšo gospodarsko rast, povečanje produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja, gibanje vseh vrst porab v dogovorjenih okvirih, izvajanje dogovorjene politike cen in odpravljanje izgub v gospodarstvu so naloge, ki jih morajo vsebovati akcijski programi. S široko družbeno akcijo in ustreznimi ukrepi moramo še naprej dosegati pozitivne rezultate, zaustaviti neugodna gibanja in dosledno uresničevati dogovorjeno politiko gospodarske stabilizacije.
1. Izvajanje politike razvoja občine v letu 1977 zahteva
učinkovito družbeno akcijo
Program družbenogospodarskega razvoja občine Velenje v letu 1977 je bil sprejet po temelj ni razpravi v združenem delu in dvakratni razpravi na sejah vseh treh zborov ob-
Kje ste bili delegati?
Bo kdo pojasnil, zakaj na sejo skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Velenje ni prišlo 37 delegatov
delegatski naš čas
Lokovica - Zavodnje, Konovo - Paka; ZBOR IZVAJALCEV: vzgojno varstvena ustanova Velenje 2 (skupaj 7 delegatskih mest),_ vzgojno varstvena ustanova Šoštanj 1 (skupaj 3 delegatska mesta), vzgojno izobraževalni zavod Velenje, društvo prijateljev mladine Velenje 2, društvo prijateljev mladine Šoštanj, društvo prijateljev mladine Topolšica in savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje.
Na sejo skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, sklicano za 31. marec, je prišlo 35 delegatov, manjkalo pa jih je 37. V zboru uporabnikov je manjkalo 28 delegatov (27 jih je prišlo na sejo), v zboru izvajalcev pa 9 (na seji pa jih je bilo 8).
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Rade volje bomo objavili ugotovitve in ukrepe, ki so jih sprejeli v delovnih kolektivih oziroma krajevnih skupnostih, da v prihodnje zaradi nesklepčnosti ne bi bilo treba več ponovno sklicevati sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
činske skupščine. Glede na to, da so v programu razvoja sprejete zelo konkretne naloge, določeni pa so tudi nosilci za izvajanje nalog ter roki, v katerih je potrebno posamezne naloge izvesti, zahteva izvajanje tega programa organiziran in usklajen pristop vseh nosilcev načrtovanja. V izvajanje programa se morajo zato vključiti vsi nosilci načrtovanja, torej TOZD in DO, KS in SIS in občinska skupščina. Zelo pomembno pa bodo morale v izpolnjevanje sprejetih nalog in ciljev programa razvoja v letu 1977 poseči družbenopolitične organizacije, ki bodo preko svojih organizacij v TOZD in KS odločilno vplivale na vsebinsko izvajanje sprejetega programa. Ta aktivnost pa se ne sme omejiti le na izvajanje občinskega programa razvoja, temveč je potrebna nenehna skrb, da se bodo izvajali programi v vseh organizacijah združenega dela. Razvojni programi OZD za leto 1977 pa morajo biti oblikovani tako, da bo v njih poudarjena aktivnost za krepitev materialne osnove in reprodukcijske sposobnosti ždružencga dela, povečanje storilnosti dela in skrb za izvajanje stabilizacijskih programov ter odpravljanje vzrokov morebitnih izgub. Posebno mesto mora imeti v programih inovacijska dejavnost. Z rezultati dela v letu 1976 ne smemo biti zadovoljni. Nalog in problemov, ki jih moramo v letu 1977 rešiti, je veliko; le-te pa bomo nedvomno lažje reševali, če bomo enotni v svojih hotenjih, pri čemer pa sprejete naloge v programu razvoja ne bodo le deklaracija, temveč obveznost, ki jo je za vsako ceno treba izpeljati.
2. Izvajanje osnovnih nalog temeljnih nosilcev programiranja
Za osnovne naloge štejemo tiste naloge, ki jih morajo izvajati vsi temeljni nosilci programiranja, torej TOZD, KS in SIS. Naloge so oprede-
ljene v programu družbenogospodarskega razvoja občine za leto 1977 in jih moramo izvajati stalno, skozi cclo leto. Svoje mesto morajo osnovne naloge nedvomno imeti tudi v razvojnih programih organizacij združenega dela. Te naloge so v kratkem naslednje: nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, razvoj kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, skrb za dinamično proizvodnjo in povečanje izvoza, racionalno zaposlovanje, izvajanje dogo-voijemh planskih izhodišč in s tem povezana politična odgovornost, skladnost pri delitvi dohodka in čistega dohodka v okviru določil zakona o združenem delu, izdelava sistemizacije za vsa delovna mesta, izvajanje navedenih nalog je nedvomno pogojeno z izvajanjem dogovorjene kadrovske politike.
V vseh krajevnih skupnostih morajo zaživeti sveti potrošnikov, preko katerih bodo delovni ljudje in občani aktivneje sodelovali pri izvajanju nalog na področju blagovnega prometa in izvajanja programa malega gospodarstva.
3.	Izvajanje dogovorjenih konkretnih nalog
Ko je govor o konkretnih nalogah, potem je treba reči, da gre za naloge, ki so opredeljene v tretjem poglavju programa družbenogospodarskega razvoja občine v letu 1977. Vsaka organizacja združenega dela, ki je zadolžena za izvajanje posameznih konkretnih nalog, bo morala te naloge vnesti v svoj razvojni program za leto 1977 in za izvajanje teh nalog, kakor tudi nalog iz svojega razvojnega dokumenta, sestaviti letni akcijski program in ustrezne mesečne akcijske programe. Akcijski program za izvajanje programa družbenogospodarskega razvoja občine v letu 1977 pa si je že sestavil izvršni svet skupščine občine Velenje in ga bo sprejel na prvi seji, podobne programe pa si bodo sestavile tudi družbenopolitične organizacije na ravni občine. Vsi navedeni akcijski programi so v bistvu ter-minski plani izvajanja nalog, saj vsebujejo, oziroma bodo vsebovali tako nosilce nalog, kakor tudi čas, v katerem bo naloge potrebno izpeljati.
Povsem konkretne naloge so na področju: energetike, povezovanja gradbeništva kot nove razvojne dejavnosti, usmerjenega izobraževanja, proizvodnje usnja, prometa in zvez, kmetijstva, malega gospodarstva, komunalne dejavnosti, turizma, urbanizacije in stanovanjske izgradnje, povezovanja dela in sredstev, tehnične kulture, družbenih dejavnosti, programiranja v KS, oblikovanja strokovnih služb.
Tako oblikovani akcijski programi bodo vsekakor sestavni del razvojnih programov temelj nih nosilcev planiranja in programa razvoja občine Velenje v letu 1977.
4.	Usklajevanje planov temeljnih nosilcev planiranja
Zakon o družbenem planiranjuje opredelil TOZD, KS in SIS kot nosilce sistema samoupravnega planiranja. To pomeni, da programi razvoja ne nastajajo na ravni družbenopolitične skupnosti, temveč v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, torej tam, kjer delovni ljudje delajo in živijo. V tem je tudi bistvo samoupravnega planiranja, kajti le v omenjenih sredinah je možno ustvarjati in deliti dohodek in tako zadovoljevati potrebe v najširšem pomenu. Tako oblikovani in u&lajeni programi razvoja temeljnih nosilcev se lahko nato oblikujejo v program razvoja občine in pomenijo izvajanje družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1972 do 1980.
Pri usklajevanju načrtovanja
temeljnih nosilcev planiranja jc potrebno posebej omeniti sodelovanje krajevne skupnosti s temeljnimi organizacijami združenega dela. KS jc tista temeljna samoupravna skupnost naše družbe, v kateri delavci in delovni ljudje uresničujejo življenjska vprašanja in potrebe. V krajevni skupnosti torej v sredini, Iger živi delovni človek, obnavlja svojo delovno sposobnost, rešuje vse svoje probleme, ustvarja svoje in skupno dogovorjene cilje in naloge. Zaradi tega je še posebej pomembno, kolikšna in kakšna skrb bo posvečena razvoju krajevne skupnosti. Nedvomno moramo v tem trenutku spoznati, da je delavec v organizaciji združenega dela istočasno tudi krajan, občan KS. Rezultati dela delovnih ljudi, torej dohodek, ki ga ustvaijajo, pa naj gre za delavca, kmeta ali obrtnika, so osnovni vir sredstev za uresničevanje družbenoekonomskega razvoja krajevnih skupnosti. Materialne odnose med TOZD in KS jc torej treba vzpostavljati na podlagi medsebojnega dogovarjanja- in usklajevanja programov razvoja. Da pa bo takšno povezovanje možno, mora biti delavcu omogočeno odločanje o delitvi dohodka v organizaciji združenega dela, kajti le v tem primeru bo lahko vplival tudi na reševanje problemov v krajevni skupnosti, kjer živi. Zaradi tega je sprejemanje in izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za financiranje skupin potreb in negospodarskih vlaganj tudi tolikšnega pomena. Vendar tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih pa se delovni ljudje še vse preveč obračajo na družbenopolitično skupnost zaradi urejanja njihovih skupnih zadev in medsebojnih odnosov. Edina pot za reševanje skupnih nalog tako v OZD kot v KS je pot samoupravnega dogovarjanja in reševanje skupnih interesov in nalog. Odločno je treba prekiniti z miselnostjo o odločanju o ožjih krogih. Delavec mora resnično odločati o rezultatih svojega dela, torej tudi o delitvi dohodka za osebno, skupno in splošno porabo. Ker temu ni tako, prihajamo v položaj, da kot krajani pripravljamo programe razvoja KS in zahtevamo sredstva, kot delavci, zaposleni v TOZD, pa glasujemo celo proti financiranju teh programov. V ta krog povezovanja in usklajevanja pa se vključujejo tudi samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki s svojimi programi zagotavljajo izvajanje dela programa KS v obliki financiranja skupne porabe, kakor tudi interesne skupnosti s področja gospodarstva, ki tudi pomembno vplivajo na oblikovanje in izvajanje programa KS. Na omenjenih relacijah bo treba torej graditi odnose in reševati probleme med KS in TOZD ter SIS, pri čemer je naloga občine kot družbenopolitične skupnosti, da te odnose koordinira in usklajuje.
5. Skrb za povečanje življenjske
ravni občanov
Nedvomno je skrb za povečanje življenjske ravni delovnih ljudi ena pomembnih nalog v letošnjem letu. Povečanje življenjske ravni pa lahko dosežemo le z bopim delom tako, da bodo realni osebni dohodki rasli v skladu z rastjo storilnosti dela in dohodka, pri čemer mora biti zagotovljeno nagrajevanje po delu. Zagotoviti moramo tudi počasnejšo rast skupne in splošne porabe in rasti dohodka oziroma družbenega proizvoda. To bomo dosegli s hitrejšim razvojem družbenoekonomskih odnosov v vseh sredinah, pri čemer je treba zagotoviti neposredno odločanje delavcev o ustvarjalcu in delitvi dohodka v TOZD. Ce bomo izvajali zgoraj omenjene naloge, potem bomo lažje premagovali vzroke in posledice inflacije in zadrževali rast cen ter življenjskih stroškov v dogo-
vorjenih okvirih. Pri tem se moramo zavzemati za produktivnost zaposlovanja v dogovorjenih mejah in skrbeti za polno delovno zaposlenost občanov. Nedvomno je optimalno zaposlovanje izrednega pomena za doseganje sprejetih nalog družbenogospodarskega razvoja za leto 1977. Podatki kažejo, da je zaposlovanje v strokovnih službah v gospodarstvu, kakor tudi v negospodarskih dejavnostih previsoko. Zato je treba preveriti sleherno delovno mesto tako v strokovnih službah kot tudi v proizvodnji in oceniti vsakršno financiranje strokovnih služb v najširšem smislu na vseh ravneh.
6.	Pomen delegatskih odnosov pri izvajanju nalog družbenogospodarskega razvoja občine v letu 1977
Nedvomno ima delegatski sistem pri izvajanju programa družbenogospodarskega razvoja občine v letošnjem letu izredno pomembno vlogo. Delegatski sistem omogoča, da delovni ljudje neposredno po svojih delegatih odločajo o vseh bistvenih vprašanjih na vseh ravneh družbenega dogovarjanja, sporazumevanja in odločanja. Delegatski sistem pa mora prav tako preko delegatov zagotoviti, da bodo vsi delovni ljudje, tako v TOZD, kakor tudi v KS resnično seznanjeni z nalogami akcijskega programa, torej z nalogami, ki jih moramo v letošnjem letu uresničiti. Zato je potrebno še naprej raz-vjjati in krepiti delegatski sistem v združenem delu in skupščinskem sistemu.
7.	Vključevanje družbenopolitičnih organizacij
Vključevanje družbenopolitičnih organizacij je pri izvajanju akcijskega programa izrednega pomena. Družbenopolitične organizacije z Zvezo komunistov na čelu so nosilec vseh akcij v TOZD in KS. S svojim nenehnim političnim delom zagotavljajo izvajanje sprejetih nalog v vseh sredinah, kjer delujejo. Vrsto nalog je možno izvesti s ponovno organizacijo mladinskih delovnih akcij pa tudi z delovnimi akcijami občanov. Takšne akcije so v preteklosti dobiie polno družbeno priznanje, z njimi pa se poglabljajo in snujejo tovariški odnosi ter krepi enotnost.
8. Naloge Programa družbenogospodarskega razvoja občine Velenje in naloge razvojnih programov temeljnih nosilcev planiranja za leto 1977 so izrednega pomena za izvajanje Družbenega plana razvoja občine Velenje za obdobje 1972-1980 kot tudi za uresničevanje nalog Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 in ostalih planskih dokumentov.
Občinska skupščina je zato dolžna redno spremljati izvajanje sprejetega programa in v primerih, ko ugotovi, da se dogovorjene in sprejete naloge ne izvajajo, ustrezno ukrepati. Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije določa, da temeljni nosilci planiranja dolžni sestavljati in sprejemati svoje razvojne programe in nenehno spremljati izvajanje teh programov.
Po zakonu o združenem delu so teme| ni nosilci planiranja dolžni; j izvajati naloge v skladu z usmerit-L vami, sprejetimi v razvojnih doku- ' mentih.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
FINANČNO POROČILO O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA JANUAR IN FEBRUAR 1977
Za skupne negospodarske '
Velenje center, levi breg Velenje center, desni breg Šmartno - Velenje Šalek - Gorica Stara vas !> Staro Velenje s Pesje , Konovo S Cirkovce s Plešivec
>	Paka
S Šentilj ^ Skale s Bevče
>	Kavče - Podkraj s Šoštanj
? Bele vode
>	Skorno - Florjan < Zavodnje
£ Ravne
\ Družmiije - Gaberke
>	Lokovica s Topolšica
\ Šmartno ob Paki ■> Gorenje \ SKUPAJ:
Zaposleni,	Skupaj za januar -	februar 1977
upokojenci,	100 %	nakazano KS
kmetje		naložbe
2563	520.553,00	156.165,90
3040	617.433,10	185.229,95
793	161.060,65	48.318,20
402	81.647,40	24.494,20
380	77.179,15	23.153,75
471	95.661,50	28.698,45
543	110.284,95	33.085,50
395	80.225,70	80.225,70
65	13.201,70	13.201,70
96	19.497,90	19.497,90
200	40.620,60	40.620,60
352	71.492,25	71.492,25
406	82.459,80	82.459,80
81	16.451,35	16.451,35
281	57.071,95	57.071,95
1569	318.668,60	318.668,60
109	22.138,20	22.138,20
323	65.602,25	65.602,25
124	25.184,75	25.184,75
445	90.380,85	90.380,85
389	79.007,05	79.007,05
210	42.651,65	42.651,65
502	101.957,70	101.957,70
573	116.378,40	116.378,40
326	66.211,55	66.211,55
14.638	2.973.022,00	1.808.348,20
364.387,10 432.203,15 112.742,45 57.153,20 54.025,40 66.963,05 77.199,45
1.164.673,80
: ■ vS
' • ' •»'RS M' • - H Bfl
u • m
s
¥2
. J .
[i	mi ?
Valerio Miroglio med pripravo skulpture v Velenju
Naš prijatelj Valerio Miroglio
------
Predstavljamo italijanskega umetnika, borca in komunista Valeria Miroglia, ki poklanja našemu mestu skulpturo - pomnik skupnemu protifašističnemu boju jugoslovanskih in
italijanskih partizanov
Silikar Valerio Miroglio se je rodil leta 1928 v Cassano Magnano, prowinci Varese. Leta 1935 se preseli v Asti in zaradi vojne prekine študij. S 17 leti stopi med partizane skupaj z družino (matije parttizanka — kurirka, brat borec, kot on sam, oče je komisar, ki padte med neko akcijo).
P'o vojni se Miroglio zopet opriime študija tehnike, toda kmalu študij opusti in se posveti sllikarstvu. Za preživljanje slika isvete podobe v cerkvah, ki ne mgajajo nikomur in toliko mamj duhovnikom, pravi sam slikzar. Deli torej to delo s sli-kanjjem na stojalu, kjer sledi prettežno navdihu kubizma, v posrnemanju, le zrelejšemu po lekcijah Paula Kleeja. Iz tega obdlobja so risbe s tušem in mormotipi s črnim črnilom. Prva samoostojna razstava sega v leto 194*6, sredi največjih polemik o neorrealizmu, v katerih sodeluje Mircoglio in kljub pripadnosti Kormunistični partiji Italije zastopa popolnoma nasprotno staliišče.
Mliroglio ponovno predlaga celo) teme Manifesta Bretonove-ga ssurrealizma, ostro zagovarja la^rmo umetniško svobodo, trdmo oporeka predpostavkam, na kkatere se naslanjajo številni levoi usmerjeni neorealisti v tistiih letih. Postopno usmerjanje (demokristjanov v desno, ki dose sže višek okrog leta 1950, pote;gne slikarja, da se popolnoma jpreda politiki. Približno 10 let ((od 1955 do 1965) se ukvarja s slikarstvom samo ob kritikah in je funkcionar Komuni-rtičme partije na oddelku za tisk in propagando. Leta 1964 začne pponovno slikati. Sklepa po-mamstva, ki bodo močno vplivala na njegovo delo, s Ciglijem, Masttioiannijem, Sottsassom, Carliucciojem, Spatolo in drugimi. Vodi revijo „Plexus", astarnovi s Spatolo in Renato Nicccolai underground revijo „Tanm Tam". V praksi sledi Miropglio v teh letih surrealistom [todaa kot ga je označil sam slikar, surrealizem, ki nima nič ikupjnega z Dalijem in niti s Freuadom) tako kot slikar, kot udi publicist in izdajatelj. *ole§g navedenih revij vodi Airopglio izdajateljsko hišo v roririnu, strokovno usposobljeno a ppublikacije, katerih glavna emaa je erotika, tako v umetno-ti kcot v politiki. Tudi plastike, zdeldane v tem obdobju iz naj-azliččnejših materialov (les, ietjaweče jeklo, plexi steklo, majljli, itd.), predstavljajo nek toskicus združevanja erotike in •olititične borbe s pomočjo slik, jer slikar smatra erotiko kot isnovvni trenutek osvobajanja.
Tee prve Mirogliove stvaritve o najprej abstraktne in posredo-ane s z geometrijsko grafiko. ičasGoma pa prevzemajo nepo-rednne človeške poteze z upora-
bo polistirola, ki se da veliko lažje obdelovati. V tej zadnji fazi dela slikar s sencami svojih skulptur. fem daje vedno večjo vrednost, dokler ne prevzamejo odločilnejšo vlogo in na koncu skoraj zamenjajo samo skulpturo.
Vzporedno s to smerjo dela se Miroglio srečuje z najznačilnejšimi temami surrealistov, s publikacijami, v katerih se mešata njegova dejavnost slikarja in politika, polemika in razrednega pamfletista: izdajatelj Pari in Dispari iz Reggio Emilie je izdal P.R.G. Piano Regolatore Generale del Pianeta (Splošni regulacijski načrt planeta), kjer Miroglio formulira predlog „celotno obnovitev planeta po shemi visoke produktivnosti in po socialni lestvici, priljubljeni v kapitalističnem sistemu" iri pa ,,Istituto" (,,Institut") C.D.G.A., oziroma „Come Diventare Grandi Artisti" („Kako postati veliki umetni-
ki"), manifest nekega namišljenega instituta, ki proti plačilu razdeljuje diplome umetnikov s specializacijami, ki namigujejo na trgovanje z umetnostjo in špekulacije izdajateljev in slikarjev. Založba MAGMA iz Rima je izdala „Ombreggeremo il mondo" („Zasenčili bomo svet") v sodelovanju s Corra-dom Costa, zvezek fotografij senc njegovih skulptur, kjer se sence v obliki stripov pogovarjajo o umetnosti. Pri istem rimskem založniku je izšla tudi „11 giudizio universale" (poslednja sodba"), kjer so osebe Sikstinske kapele oblečene v moderne obleke in gibanja svetnikov in pogubljencev spremeni smisel v nesmiselnem kro-tovičenju.
V zadnjih letih ni Miroglio skoraj nikoli sodeloval na kolektivnih razstavah, ker je razstavljal svoja dela izključno sam v Astiju (kjer živi in dela), Torinu, Genovi, Milanu, Rimu, Modeni, itd. Založba Geiger je leta 1970 objavila obširno monografij o o Mirogliu s posredovanjem Albertazzija, Alta-rocca, Bisingerja, Bonita Oliva, Costa, Finizia, Fossatija, Janusa, Ramousa in Sottsassa.
Lucia Lammermoorska v Velenju
Naslovno vlogo bo v Velenju v nedeljo, 10. aprila pela prvakinja zagrebške opere Nada Siriščevič
V nedeljo, 10. aprila ]977 ob 20. uri bo v okviru rednih prireditev Kulturnega centra Velenje gostovala v Velenju ljubljanska Opera 7 Doni-zettijevo LUCIO DI LAMMKR-MOOR.
Skladatelj Gaetano Donizctti je poleg opere ..Lueie di Lammermoor" in .JVlarie Stuart", ki spadata v železni repertoar slehernega opernega gledališča znan še po operi ..Kapljice za ljubezen" in ,,Don Pasquale".
„Lucia di Lammermoor" spada v vrsto resnih oper in jc najboljše Donizettijcvo delo v tej smeri. Osnovo zanj predstavlja novela Walterja Scotta o Hcnriju Ashtonu Lammermoorskem (Stane Korit-nik), ki hoče poročiti sestro Lucio (Nada Siriščevič) z lordom Arthur-jem Bucelawom (Simeon Gugulov-ski). Lucia se te poroke brani na vso moč. Zaročena je namreč z Edgarjem Ravcns\voodom (Jurij Reja). Po intrigi Lucio vendarle prepričajo. da se poroči z lordom Arthuijcm. Na sam poročni dan pa se Luciji omrači um. Ubije Arthurja, Edgar pa se ob strašni novici zabode z nožem.
Donizettijeva opera, ki sojo prvič uprizorili leta 1835 v Neaplju, je s svojo mehko in nekoliko sentimentalno glasbo značilen otrok romantične dobe. Skladateljeva moč je v melodiji, ki jo ustvarja z zavidanja vredno lahkoto. Prav ob čudovitih Donizettijevih kantilenah, kijih bo pela znana zagrebška sopranistka, sc bomo lahko nemoteno predali umetniškemu užitku..
Nada SIRIŠČEVIČ, prvakinja zagrebške opere, ki bo pela naslovno vlogo v operi „Lucia di Lammermoor". Pod dirigentsko palico Rada Simonitija bodo peli še solisti: Stane Koritnik, Jurij Reja, Simeon Gugulovski, Ivan Sancin, Alenka Dernač-Bunta in Karel Jerič. Režiserje Vladimir Ruždjak.
Politična šola za komuniste REK
Komite občinske konference Z K je skupaj z delavsko univerzo poskrbel za izobraževanje več kot 200 komunistov z Rudarskega elektroenergetskega kombinata Velenje
Komite občinske konference Zveze komunistov Velenje in Delavska univerza Velenje sta organizirala politično šolo za komuniste Rudarsko-elektro-energetskega kombinata Velenje. Solo, ki se je začela konec februarja, končala pa se bo predvidoma konec tega meseca, so razdelili na osem skupin, vsaka skupina pa šteje okrog trideset komunistov. Doslej je predavanja poslušalo že pet skupin, ta teden pa se je začela šola za šesto skupino. ,
V dvaindvajsetih urah, kolikor traja šola za posamezno skupino, slušatelji poslušajo
naslednja predavanja: Zgodovinske predpostavke marksizma, Nekatera aktualna mednarodna vprašanja, ZKJ v boju za mir, Jugoslavija ter neuvrščene države, Marksistična ekonomska teorija, Zakon o združenem delu, Marksistična misel v Jugoslaviji, Zgodovinska vloga
KPJ in ZKJ, Idejna vloga in idejni boj komunistov ter Organiziranost in metode dela ZK. Ob zaključku predavanja posamezne skupine imajo slušatelji še poseben pogovor s sekretarji OO ZK, predstavniki komiteja konference organizacije ZK Rek in predavatalji šole.
vzgoja izo
Udeleženci politične šole
za čim lepši izgled našega okolja
KONOVO
Spodbuditi posameznika
Letošnje leto je leto velikih praznovanj in obletnic. Krajevna skupnost Konovo ga želi proslaviti z delovnimi zmagami, vse akcije pa bodo potekale pod geslom: Čim več narediti, čim bolje in tem ceneje. Ena velikih akcij, ki so si jih zadali pa je tudi ta. da čim bolj olepšajo svoj kraj. Prvo takšno akcijo je organizirala mladina, ki je pred tedni začela urejati prostor za igrišče. V tej krajevni skupnosti imajo komisijo za varstvo okolja, ki bo organizirala očiščevalno akcijo prihodnji teden. Borili se bodo proti takšnim, ki odlagajo nesnago v njihovi kra-
jevni skupnosti. Doslej so že dva takšna prijavili in pravijo, da bodo proti takšnim nastopili še bolj strogo, saj menijo, da tistim, ki se v akcijo nočejo vključiti, tudi ni potrebno uničevati njihovega dela. Tako kot lansko leto pa bodo tudi letos vzpodbudili posameznike, da uredijo okolico svojih stanovanjskih hiš. Krajevna skupnost Konovo je vključena tudi v tekmovanje za najlepši kraj v naši občini.
Kljub vsemu pa pravijo v tej krajevni skupnosti, da se krajani še vedno ne vključujejo v akcije tako množično kot bi bilo potrebno, vendar pa ne obupujejo, saj je za vključevanje v akcije še vedno čas, in prepričani so, da bodo slej ko prej vsi spoznali, kako pomembno je čisto okolje.
Krajani Konovega želijo v akcijo za urejanje okolja pritegniti vsakega posameznika, saj vedo, da bo kraj le v tem primeru takšen kot želijo
STARO VELENJE
„Šest dni za lepšo KS"
Tudi v krajevni skupnosti Staro Velenje so pričeli urejati okolje. V akciji - šest dni za lepšo krajevno skupnost, ki se je začela v ponedeljek, končana pa bo pojutrišnjem, skušajo krajani kar najbolje urediti in polepšati svoje območje. Delo vodijo in kontrolirajo štiri komisije, in sicer za področje Celjske ceste, Partizanske ceste, Ljubljanske ceste in Trebuš. Komisije so pred akcijo pregledale ter pripravile sanacijske načrte.
Ugotovljeno je bilo, daje najslabše stanje na Celjski cesti,
PESJE Več
prostovoljnih akcij
V preteklem tednu so se na delovnem posvetu sešli v Pesjem predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in društev, da bi se pogovorili o izvedbi proslav ob letošnjih jubilejih in akcij čiščenja okolja. O vsem so se konkretno dogovorili, določili odgovorne osebe ter roke za izvedbo akcij:
—	7. aprila so se starši, ki imajo svoje malčke v VVZ, zbrali pred vrtcem, da z udarniško akcijo dokončno uredijo parkirni prostor.
—	18. aprila želimo izvesti očiščevalno akcijo v vzhodnem
kar pa je razumljivo, saj je tu staro naselje, s starimi stavbami, s slabimi fasadami in bi s tega vidika bilo potrebno širše družbene pomoči Vse ostalo, kar so krajani sposobni urediti, pa bo storjeno. Na Partizanski cesti, ki tudi ne nudi najlepšega videza, bodo priskočili na pomoč mladinci. Na koncu ureja-valne akcije bo posebna komisija pregledala področja in ugotavljala, če je bilo delo opravljeno tako, kakor so si ga zadali. V akcijo se je vključila tudi mladinska organizacija, ki je v soboto organizirala očiščevalno akcijo okoli spomenika talcev. Ta teden pa pomagajo predvsem tistim krajanom, k i zaradi nemoči ali starosti sami ne morejo urediti svojega okolja.
delu Pesja. V ta namen bo KS namestila kesone. Želimo, da se čiščenja udeleži vsaka stanovanjska hiša;
-	19. aprila bo enaka akcija v zahodnem delu Pesja;
—	planirano položitev temeljnega kamna trgovine smo zaradi proslave v Rdeči dvorani preložili na prve majske dni.
Osrednja tema posveta pa je bilo vsekakor vprašanje aktivnosti članov ZK in ZSMS v krajevni skupnosti. Sekretar OO ZK in predsednik ZSMS v Pesjem sta bila zadolžena, da se do 20. aprila pogovorita z vsemi nedelavnimi člani, skličeta seje, kjer se bomo ob prisotnosti predstavnikov OK ZKS Velenje in OK ZSMS Velenje pogovorili o nadaljni aktivnosti.
NAS CAS
Industrijsko gasilsko društvo tovarne usnja Šoštanj je organiziralo ob sodelovanju občinske gasilske zveze Velenje dvomesečni tečaj za izprašane gasilce. Tečai je obiskovalo 52 mladincev in mladink iz gasilskih društev Šoštanj-mesto, Velnje-mesto, Gaberke, Loko-vica, Paška vas, IGD REK Velenje, Pesje, Škale in IGD tovarna usnja Šoštanj. Tečaj je pokazal, da je med mladimi še vedno veliko zanimanje za to dejavnost. Preteklo nedeljo po uspešno opravljenih izpitih za izprašane gasilce, so se mladi še fotografirali skupaj s predavatelji.
L. O.
Sestanek študentov - komunistov
Ustanovljena posebna skupina, ki bo skrbela, da bodo naši občani redno seznanjeni z delom, težavami in načrti Šaleškega študentskega kluba
Na zadnjem sestanku aktiva članov Zveze komunistov Šaleškega študentskega kluba, ki je bil 2. aprila, so člani aktiva in predsedstva Šaleškega študentskega kluba obširneje spregovorili o informativni dejavnosti v Šaleški dolini in možnosti vključevanja samega kluba v to dejavnost. O stanju in perspektivah informatike v občini Velenje jih je seznanil direktor Informativnega centra Marijan Lipovšek ter poudaril, da ni nobenih preprek za aktivno sodelovanje študentov na straneh tednika Naš čas in v oddajah Radia Velenje. Zato so študentje sklenili, da se pri klubu čimprej ustanovi posebna
IMr P"
lir spevki w naših x bralcev in dopisnikov
skupina, ki bo poskrbela, da bodo občani velenjske občine redno seznanjeni z delom, težavami in načrti študentskega kluba.
V nadaljevanju sestanka so člani aktiva kritično pregledali delo komisij. Pokazalo se je, da so najbolj aktivne komisije: kulturna, športna ter komisija za SLO. Poudarili so, da je treba vključiti še več študentov v delo komisije za SLO. Res je sicer, da se je v enote teritorialne obrambe vključilo kar 30 študentov, to pa še vedno ni dovolj glede na pomen te dejavnosti.
Ob zaključku sestanka so člani aktiva podali še predloge za seminar, katerega bo aktiv tudi letos pripravil za člane kluba. Tako bodo teme letošnjega seminarja obsegale: gospodarska gibanja v velenjski občini, temo s področja SLO in uresničevanje zakona o združenem delu. Seminar bo predvidoma 7. maja, pri njegovi organizaciji pa bo zopet pomagala občinska konferenca ZK Velenje.
MELITA VOVK
y šport telesna kultura rekreacija
• NOGOMET
NEIZKORIŠČENE NOSTI
PRILOŽ-
Drugo kolo nadaljevanja slovenske nogometne lige je prineslo prvo presenečenje. Vodeče moštvo Mure je izgubilo v Celju proti Kladivaiju. Velenjčani, ki so dosegli točko v Ljubljani proti Iliriji zaostajajo le točko za Muro, Kladivar in Litija pa imatatočko manj od Rudarja. Tako bo borba za vrh lestvice iz kola v kolo" zanimivejša.
ILIRIJA: RUDAR 0:0
Velenjčani so v Ljubljani bili boljši nasprotnik in v drugem delu nadigrali domačo Ilirijo. Žal pa napadalci Rudarja niso znali razbiti dobre obrambe domačinov in tako so številne priložnosti ostale neizkoriščene.
Za Rudarja so igrali: Lazič, Djurič, Softič, Rusmir (Krsma-novič) Hudarin, R. Frangeš, Bešvir (D. Frangeš) Stevanovič, Hohnjec Topčič, Čamernik. ,
Rezultati ostalih tekem SNL
Pohorje:Slavija 4:0 (2:0), Mura:Kladivar 0:1 (0:0), Rudar (T):Izolo 2:0 (1:0), Primor-je:Železničar 0:0.
R. Ž.
ŠMARCANOM LE TOČKA
Nogometaši Šmartnega in Litije so se na igrišču v Smart-nem ob Paki razšli z delitvijo točk. Srečanje se je končalo z rezultatom 1:1 (0:0). Domačini so bili ves čas boljši nasprotnik, zlasti v prvem delu, ko so neprestano oblegali nasprotnikova vrata, toda iz številnih lepih priložnosti niso uspeli doseči zadetka. Tudi v drugem delu je bila slika na igrišču enaka in Prašnikarju je uspelo doseči vodilni zadetek. Toda le pet
minut kasneje so gostje izkoristili grobo napako domače obrambe in rezultat izenačili. Do konca srečanja so Šmarčani skušali spremeniti rezultat sebi v prid in med drugim zadeli tudi vratnico. rezultat pa se ni spremenil.
J. KRAJNC
• KOŠARKA IZGUBILI TEKMO
Košarkarji Elektra iz Šoštanja so v 20. kolu slovenske košarkarske lige izgubili tekmo v Sežani proti selekciji krosa z rezultatom 78:68(40:35).
V	prvem delu je bila igra enakovredna, domačini pa so proti koncu polčasa dosegli vodstvo petih košev.
V	nadaljevanju so Šoštanjčani bih boljši, najprej so izenačili in dosegli prednost, ki pa je niso uspeli obdržati do konca. Borbeni domačini so v zadnjih minutah imeli več sreče in uspeli zmagati.
Za Elektro so dosegli koše: J. Jošt 17, Jerič 12, Breznik 11, Keblič 10, Kristan 8, S. Jošt 6, Hliš 4.
Šoštanjčani so četrti na lestvici z 22 točkami kolikor jih imata tudi Branik in Kros.
NA BIBA ROECK NAJBOLJŠI KOŠARKARJI
V	zadnjem kolu občinske košarkarske lige so pionirke z osnovne šole Anton Aškerc Velenje premagale vrstnice z OŠ Gustav Šilih Velenje 23:18 (14:11) ter pionirke z osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj z 38:23(26:13). ,
Lestvica: 1. Biba Roeck Šoštanj, 12 točk, 2. Anton Aškerc 6, 3. Karel Destovnik Kajuh Šoštanj 4 in 4. Gustav Šilih Velenje 4 točke. Najboljša strelka je bila Nataša Delopst z osnovne šole Biba Roeck, ki je dosegla 102 koša. Najbolj disciplinirana ekipa pa so bile pionirke z osnovne šole Karel Destovnik Kajuh.
Med pionirji pa so v občinski košarkarski ligi zmagali prav tako pionirji z osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, ki so od desetih srečanj izgubili le eno.
Zbrali so 18 točk, sledijo pa: 2. OŠ Anton Aškerc Velenje 14, 3. Karel Destovnik Kajuh Šoštanj 12, 4. Gustav Šilih
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
ODBOR ZA GRADITEV STANOVANJ KOMISIJA ZA RAZDELJEVANJE KREDITOV
Na podlagi 6. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve z združenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko graditev je komisija samoupravne enote za graditev stanovanj samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje na svoji redni seji, dne 30. 3. 1977 sprejela
V. NATEČAJ
za posojila za stanovanjsko graditev. Posojilo se namenja:
I.	Za izgradnjo in nakup stanovanj v družbeni lastnini.
II.	Za izgradnjo ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v osebni lasti.
Posojila lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti društva in delavci organizacij, ki združujejo sredstva po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Velenje.
Razpisna natečajna vsota pod I. znaša:	3.000.000,00 din,
pod II. znaša:	1.000.000,00 din
K vlogi za natečaj za najem kredita pod I. mora organizacija predložiti:
1.	Elaborat o izgradnji, z veljavno tehnično dokumentacijo, ali kupoprodajno pogodbo.
2.	Sklep, s katerim organ samoupravljanja zagotavlja sredstva za odplačevanje posojila.
3.	Dokumentacijo, iz katere bo razvidna najmar* 50 % lastna udeležba.
K vlogi za natečaj za najem kredita pod II. mora delavec predložiti:
1.	Izjavo svoje organizacije o povprečnem mesečnem osebnem dohodku in stanovanjskih prilikah delavca.
2.	Veljavno gradbeno-tehnično dokumentacijo, ali kupoprodajno pogodbo o nakupu etažnega stanovanja. Višina lastne udeležbe delavca znaša najmanj 70 % od
končne vrednosti stanovanja oz. stanovanjske hiše, diferen-
cirana glede na dohodek družine. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga.
Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti prosilca, vendar ne more biti daljša od 14 let.
Obrestna mera za posojila je 4% letno, s tem da se le ta po 10 letih za neodplačani del posojila poveča na 6 %.
Posojila vrača organizacija v polletnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo 1. oktobra 1977. Individualni koristniki pa v mesečnih obrokih.
Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki:
-	kupuje etažno stanovanje v okviru usmerjene stanovanjske
izgradnje,
-	ima nižje povprečne mesečne dohodke na člana družine,
-	gradi stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske
grad itve
Natečaj za posojilo traja do 22. aprila 1977, prošnje za natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubljanska banka, podružnica Velenje - oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja 63320 Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem.
Vloge bo pregledala posebna komisija zbora delegatov enote za graditev stanovanj in pripravila predlog za odobritev oz. zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij.
Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij bo sprejela in potrdila samoupravna enota za graditev stanovanj.
Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem Ljubljanska banka, podružnica Velenje, najkasneje 30 dni po zaključku natečaja in sklepala z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe.
Ljubljanska banka, podružnica Velenje, bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje za posojila in kontrolirala bo namensko uporabo.
Velenje, dne 8. aprila 1977
Predsednik komisije pri samoupravni enoti za graditev stanovanj SISS občine Velenje STOJAN KUKAVICA
RUDAR POKALNI ZMAGOVALEC - V sredo, 30. aprila je b na pomožnem igrišču pri Jezeru finalna nogometna tekma pokalnega prvaka na območju temeljne nogometne zveze Celje med nogometaši velenjskega Rudaija in Elkroja iz Mozirja. Sreča-rije je bilo za nogometaše obeh moštev zelo naporno, saj je bilo igrišče zelo razmočeno, poleg tega pa je med tekmo rahlo snežilo. Nogometaši Rudarja so zasluženo zmajali z rezultatom 4:1. Tri gole za domačine je dal Rusmir, enega Čamernik, za goste pa je bi uspešen Pungertnik.
Po končanem srečanju je predstavnik temeljne nogometne zvezi Celje Boris Repoša izročil lep pokal v trajno last kapetanu Rudarji Borisu Lazič u.
S. V.
TEKMOVANJE MODELARJEV - Druitvo modelarjev „MOD& LAR" Velenje je organiziralo v nedeljo petnajsto tradicionalno odprto državno prvenstvo v kombiniranih vozilih - modelih a pionirje, mladince in člane. Žal tekmovanje ni dajalo videza držav nep prvenstva, saj so se ga poleg domačiji modelarjev udeležili k nekateri predstavniki JLA iz Zagreba in Dugega sela.
Vsak tekmovalec je imel na voljo tri starte — komisija pa ji upoštevala najboljšega.
Med člani je bil najboljši Škoflek (društvo modelarjev Velenje) povprečno hitrostjo 135 km na uro, drugi Ribič (Velenje) 116,8» tretji Polh (Velenje) 96,6. Mladinci: prvi Melanšek (JLA) 78,28 na uro. Pionirji: prvi Arpad Šalamon (Velenje) 93,7, 2. Vet (Velenje) 52,56.
Za najlepši model je komisija izbrala model Srečka Strnišnila (JLA), kije dobil lep pokal.
Velenje 10, 5. Miha Pintar Toledo Velenje 6, pionirji z osnovne šole Bratov Letonje Šmartno ob Paki pa so vsa srečanja izgubili.
Med pionirji je bil najboljši strelec Drago Skornšek z osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, dal je 166 košev, najbolj disciplinirani pa so bili pionirji iz Šmartnega ob Paki.
SELEKCIJA PIONIRJEV VELENJA DRUGA
V Trbovljah je bil v soboto finalni turnir v košarki za območje celjske regije, na katerem so nastopile selekcije pioniijev iz Velenja, Trbovelj, Celja in Slovenskih Konjic. Selekcija Velenja je premagala selekcijo Slovenskih Konjic z rezultatom 76:73 (22:29), in sicer po dveh podaljških, s selekcijo Trbovelj pa so izgubili z 59:64 (32:32). Prvo mesto so osvojili košarkarji iz Trbovelj, 2. Velenje, 3. Celje, 4. Slovenske Konjice.
• ROKOMET
TESNA ZMAGA
V	13. kolu slovenske rokometne lige so Šoštanjčani i težavo odpravili borbene roko metaše iz Ormoža z rezultatom 22:21(12:11).
Začetek igre je pripadal gostom, ki so večji del prvegj polčasa vodili in dosegli rezul tat 9:5 kakor so domačin ugnali čvrsto obrambo in prv del dobili z golom prednosti.
V	nadaljevanju so bili Šo štanjčani boljši, vodih s tremi goli razlike in ob koncu le s te žavo dosegli minimalno zmago,
Gole so dosegli: Janko Jan-čič, Franc Jančič in Melanšek po 5 golov, Kompan 4 in Stvarnik 3.
R. Ž
TOČKI BREZ BORBE
Rokometašice Velenja so v 11. kolu dobile dve točki brez borbe proti ekipi Dobravelj. Rokometašice Dobravelj so bile kaznovane in tako so izgubile srečanje 11. kola.
vas
obveščevalec
Peetek, 8. aprila: Valter Soobota, 9. aprila: Marija Needelja, 10. aprila: Sreča Poonedeljek, 11. aprila: Rada Tcorek, 12. aprila: Lazar Srceda, 13. aprila: Martin Čeetrtek, 14. aprila: Valerija
Ktulturni večer v Velenju
V petek, 8. aprila 1977 ob 19), uri, bo v knjižnici in galeriji Kmlturnega centra Velenje redni [ pe;tkov ku lturni večer. Pod poDkroviteljstvom sozda GORE-NJJE bodo odprli razstavo likov-nilh del dveh slovenskih samo-rasstnikov SANDIJA LESKOV-CM, mizarja iz Mirne na Dolenj-skeem, in KONRADA PETER-NEELJA, čevljarja iz Žirov. V kuiltumem programu bo sode-lovval KOROŠKI AKADEMSKI OfKTET, ki ga vodi Ciril Krpač.
1 Razstava bo odprta od 21. aprrila 1977 vsak delovni dan od 9. i do 18. ure, ob sobotah pa od 9. <do 13. ure.
Oppera v Velenju
W nedeljo, 10. aprila 1977 ob 20J. uri, bo v Domu kulture Vetlenje gostovala ljubljanska Oppera z Donizettijevo ^UČIJO) LAMMERMOORSKO". Naaslovno vlogo bo pela Nada Siririščevič, sopranistka iz Zagre-ba.i. V ostalih vlogah: Stane KoDritnik, Jurij Reja, Simeon Gujgolovski, Ivan Sancin, Aleenka Dernač — Bunta in Kanrel Jerič. Dirigent: Rado Sinmoniti.
IPredprodaja vstopnic je vsak dar.n od 7. do 15. ure v recepciji donma kulture Velenje, v soboto pa i v Knjižnici Velenje od 9. do 13.!. ure ter eno uro pred predstavo.
Klilubski večer v Šoštanju
W okviru prireditev „Naše besssede 77" bo v petek, 8. aprila ; 19777 ob 18. uri, (in ne ob 19. uri i kot je bilo prvotno napove-dartno) v domu kulture Šoštanj kluubski večer, na katerem bosta soddelovali KUD Ivan Cankar z . „UJporniško pesmijo narodov" in IPD Topolšica z „Igrico".
Gleledališče v Šoštanju
W petek, 8. aprila 1977 ob 20.1.
uri, bo gostoval v domu kulllture Šoštanj mali oder SNG Manribor s komedijo: ,,KAJ JE ;MODGOČE, TOVARIŠI, DA SM40 VSI MI VOLI? ", ki j o je na 1 besedilo Jovana Kesaija pri-redilil Tone Partljič. Nastopajo: Breeda Pugljeva, Volodja Peer, Bonris Brunčko, Janez Klasinc, Boriris Kočevar in Ivo Leskovec. Režžija: Dino Radojevič.
mali oglasi

2 ZA AUSTIN 1300 rezervne delele - prodam. Ogled ob sobotah h in nedeljah. Branko Na-potitnik, Gaberke 39, Šoštanj.
kino
REEDNI KINO VELENJE
r I 8. 4. - petek ob 17.30 in 19.30 - V.VAMPIRJEVE LJUBICE - angleški l barvni film. Režija: Ray Ward BAftKER. Igrajo: Ingrid Pitt, Peter Chuiuchmg.
9.	4. - sobota ob 17.30 in 19.30 - SMRTONOSNA STEZA -ameriški avanturistični film. Režija: Leslie H. Martinson. Anne Baxter, Richard Conte.
10.	4. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - SMRTONOSNA STEZA -ameriški avanturistični film.
11.	4. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 - KOCKAR - ameriška drama. Režija: Charles Reis. Igrajo: James Cann, Laurent Hitton.
12.	4. - torek ob 17.30 in 19.30 - NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK - francoska kriminalka. Režija: Claude Chabrol. Igrajo: Romy Schneider, Rod Ste iger.
13.4,- sreda ob 17.30 in 19.30 NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK - francoska kriminalka.
14. 4. - četrtek ob 17.30 in 19.30 - NORA HIŠA LUTK -angleško-francoska drama. Režija: Joseph Lousi. Igrajo: Jane Fonda, Eduard Fox.
KINO - GLEDALIŠČE VELENJE
11.4,- ponedeljek ob 20. uri -DUH KOŠNICE - španska drama. Režija: Victor Erice. Igrajo: Fer-nando Fernan Gomes.
KINO - ŠOŠTANJ
9.	4. - sobota ob 19.30 - DUH KOŠNICE - španska drama. Režija: Victor Erice. Igrajo: Fcrnando Fernan Gomes.
10.	4. - nedelja ob 17. in 19.30 - KOCKAR - ameriška drama. Režija: Charles Reisz. Igrajo: James Cann.
11.4,- ponedeljek ob 19.30 -SMRTONOSNA STEZA - ameriški avanturistični film. Režija: Leslie H. Martinson. Igrajo: Anne Baxter, Richard Conte.
13.	4. - sreda ob 19.30 -NORA HIŠA LUTK - angleško-francoska drama. Režija: Joseph Lousi. Igrajo: Jane Fonda, Eduard Fox.
14. 4. - četrtek ob 19.30 -NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK - francoska kriminalka. Režija: Claude Chabrol. Igrajo: Romy Schneider, Rod. Steiger.
KINO TOPOLŠICA
10. 4. - nedelja ob 15. uri -SMRTONOSNA STEZA - ameriški avanturistični film. Režija: Leslie H. Martinson. Igrajo: Anne Baxter, Richard Conte.
Velenje:
Poroke:
Rudolf Rudnik, rojen 1943, klepar iz Spodnjih Grušovelj in Nada Juhart, rojena 1953, komercialist iz Cega; Andrej Glušič, rojen 1949, strojni inženir iz Velenja in Dušica Šuster, rojena 1945, študentka iz Velenja; Janko Martine, rojen 1957, delavec iz Hrastovca in Marija Arčnik delavka iz Hrastovca.
Šoštanj:
Umrli:
Janez Pučnik, kmet iz Nove Tepanje, star 73 let; Jože Pukl, upokojenec iz Prevrat, star 72 let; Rudolf Pelko, upokojenec iz Trbovelj, star 74 let,' Adolf Ločičnik, upokojenec iz Sel, star 58 let; Ignac Štrukelc, kmet iz Sodne vasi, star 81 let; Stanislav Ovčnjak, kmečki delavec, iz Belih vod, star 51 let; Magdalena Najkus, soc. pod. iz Velenja, stara 70 let; Leopold Teran, upokojenec iz Šoštanja in Jederta Brečko, druž. upokojenka iz Kri-ževec, stara 71 let.
V mesecu marcu se je rodilo v naši občini 35 fantkov in 24 deklic.
PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p. o.
»TOPLOVOD« VELENJE
POPRAVEK
V razpisu delovnega mesta direktorja Toplovoda Velenje se za kandidata s srednjo izobrazbo zahteva 5 let delovnih izkušenj in ne 15 let, kot je bilo pomotoma navedeno v razpisu.
Na koncu besedila se doda stavek: „lzbrani kandidat mora dobiti še soglasje občinske skupščine in samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Velenje."
TOPLOVOD Velenje, Razpisna komisija
gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
GORENJE TGO VELENJE KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV DSSS
Objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1)	3 delovna mesta GLAVNI TEHNOLOG
2)	1 delovno mesto ANALITIK ŠTUDIJA DELA II
Pogoji: pod 1.
-visoka ali višja strokovna izobrazba tehniške smeri,
—	pasivno znanje enega tujega jezika,
—	3 leta delovnih izkušenj na področju tehnologije,
pod 2.
—	srednja strokovna izobrazba strojne smeri,
—	2 leti delovnih izkušenj na področju študija dela. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah Kadrovski operativi, GORENJE TGO Velenje.
Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave.
gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
Q Celjp
OBVESTILO
Cenjene potnike obveščamo, da bomo 11.4. 1977 ukinili postajališča za medkrajevni promet na A. P. Kolodvorska restavracija in A. P. Tržnica Velenje.
Odhodi in prihodi avtobusov medkrajevnega prometa bodo iz glavne avtobusne postaje Velenje.
IZLETNIK CELJE, TOZD POTNIŠKI PROMET
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega najdražjega moža, ateka, brata in strica
STANETA KUSTERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, njegovim sodelavcem in sodelavcem Zmrzovalne skrinje, sostanovalcem Šaleške 16, vsem sosedom Graškogorske, ki so sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Še posebna hvala upravi REK Velenje, Rudarski godbi, pevcem in obema govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Frančiška, sinova Ernest, Erih z družino, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo
VELENJE
TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST, n.sub.odg.
Na podlagi 19 člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih
RAZPISUJE delavski svet naslednja prosta delovna mesta:
1.	Učitelj slovenskega jezika — Pogoj: profesor
2.	Učitelj samoupravljanja s temelji marksizma (2 delovni mesti)
Pogoj: visoka izobrazba družbene smeri
3.	Učitelj telesne vzgoje Pogoj: profesor
4.	Učitelj zdravstvene vzgoje
Pogoj: končana višja šola za zdravstvene delavce
5.	Učitelj matematike in fizike
Pogoj: profesor ali dipl. inž matematike ali fizike
6.	Učitelj za tehniško risanje
Pogoj: dipd inž. ali inž. strojništva, PRU teb risanja
7.	Učitelj rudarskih predmetov (4 dej mesta) Pogoj: dipl. inž ali inž. rudarstva
8.	Učitelj elektrotehniških predmetov — jaki tok (3 del. mesta)
Pogoj: dipl. inž ali inž. elektrotehnike — jaki tok
9.	Učitelj elektrotehniških predmetov — šibki tok Pogoj: dipl. inž. ali inž. elektrotehnike - šibki tok
10.	Učitelj strojniških ali kovinarskih predmetov (3 dej mesta)
Pogoj: dipl. inž. ali inž. strojništva
11.	Psiholog
Pogoj: dipl. psiholog
12.	Vzgojitelj
Pogoj: višja izobrazba Vsi kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje v skladu z zakonom o srednjem šolstvu.
Prednostni pogoj pri zasedbi delovnih mest. ki bi jih naj zasedli diplomirani inženirji ali inženirji, je opravljen izpit za pridobitev pedagoške izobrazbe in pedagoški strokovni izpit. Razpisni rok je 15 dni od objave razpisa. V tem roku naj kandidati vložijo vloge priporočeno po pošti na naslov Rudarski šolski center 63320 Velenje, Prežihova 3, kadrovsko-socialna služba, z oznako ,.prijava na razpis". O izidu bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po zaključku razpisa.
ZARADI GRADNJE DIJAŠKEGA DOMA VABIMO K SODELOVANJU KANDIDATE ZA VZGOJITELJE IN TEHNIČNE DELAVCE. ČE ŽELITE DELATI Z MLADINO V MODERNO UREJENEM OKOLJU, PRIDITE K NAM NA RAZGOVOR. DOM BO PREDVIDOMA ZGRAJEN PRED ZAČETKOM PRIHODNJEGA ŠOLSKEGA LETA.
Delavski svet delovne organizacije
GALIP
Šoštanj
razpisuje javno licitacijo
— za stružnico FAM, tip 59
Izklicna cena je 5.000.- din
Javna licitacija bo v petek 15. 4. 1977 ob 12. uri na dvorišču delovne organizacije.
Interesenti imajo možnost ogleda vsak dan od 12. — 14. ure v prostorih delovne organizacije.
Interesenti morajo priložiti varščino v višini 10 % od izklicne cene. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor.
GALIP, ŠOŠTANJ, Ulica Talcev 3
TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA,
Tomšičeva 2,
objavlja
prosta delovna mesta za:
TOZD Veleblagovnica VELENJE (nova samopostre na trgovina na Koroški cesti)
1.	ODDELKOVODJO SAMOPOSTREŽBE
2.	NAMESTNIKA ODDELKOVODJE SAMOPOSTREŽBE
3.	MESARJA-SEKACA
POGOJI pod tč. 1
-	poslovodska ali komercialna šola, tri leta prakse v stroki na podobnem delovnem mestu, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev osnovnega znanja o higieni živili poskusno delo tri mesece
tč. 2
-	poslovodska ali komercialna šola, eno leto prakse v stroki na podobnem delovnem mestu, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, poskusno delo dva meseca
tč. 3
-	poklicna živilska šola, potrdilo o opravljenem tečaju za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, poskusno delo dva meseca
Delo za nedoločen čas.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi, praksi in nekaznovanju sprejema kadrovsko socialna služba podjetja: Ljubljana, Tomšičeva 2, osem dni po objavi.
Št j1.14 (373) - 8. aprila 1977
NAŠ ČAS
V malem mestecu Vitanje pri Slovenskih Konjicah se je v petek dopoldni zbrala množica ljudi. Na trgu pred kulturnim domom so namreč kurirji pionirskega odreda 14. divizije iz Vitanja predajali kurirčkovo pošto pionirjem iz naše občine.
Na sliki pionir pionirskega odreda 14. divizije iz Vitanja (levo) pred predajo kurirčkove pošte našemu pionirju.
Ob 12. uri istega dne so pionirji pionirskega odreda Toledo varno prinesli kurirčkovo pošto na Titov trg v Velenju, kjer jih je pozdravila tisočglava množica vrstnikov, borcev in družbenopolitičnih delavcev. V kulturnem programu so sodelovali združeni mladinski pevski zbori osnovnih šol pod vodstvom Cirila Vertačnika, pionirska folklorna skupina OŠ Anton Aškerc in reci-tatorji OŠ Gustav Šilih.
Po kulturnem programu je bila svečana predaja kurirčkove pošte naslednjim nosilcem, izrečene so bile najlepše želje našemu predsedniku za njegov rojstni dan in podana obljuba: Učili se bomo! Na sliki pa trenutek predaje kurirčkove torbice. Pionir osnovne šole Miha Pintar Toledo Matjaž Gaberšek predaja torbico Zmagu Žibertu pionirju pionirskega odreda Ivana Kovačiča Efenka iz osnovne šole Gustav Šilih.
Petnajst let Kurirčkove pošte
V petek, 1. aprila, so pionirji iz naše občine prejeli Kurur-čkovo pošto od pionirjev Pionirskega odreda XIV. divizije iz Vitanja pri Slovenskih Konjicah. Letošnjo kurirčkovo pošto, ki se je začela na petih različnih krajih v Sloveniji 26. marca, bodo slovenski pionirji še posebno slovesno proslavili, saj poleg tega, daje jubilejna — petnajsta po vrsti sovpada s številnimi jubileji kot so 35. letnica pionirske organizacije, 40-letnica ustanovnega kongresa komunistične partije Slovenije, 40-letnica prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanskih komunistov in njegova 85-let-nica. Vsi ti jubileji so dali še svečanejše obeležje k temu pomembnemu pinirskemu praznovanju. Sicer pa si je Kurir-čkova pošta v 15. letih pridobila številne prijatelje, kijo vsako leto znova in znova počastijo na njeni poti in tako počastijo tudi tiste mlade hrabre ljudi -otroke, ki so pomagali v boju proti okupatorju.
Kot smo že omenili, je prispela Kurirčkova pošta v našo občino v petek prvega aprila. Prvi so jo sprejeli pionirji iz osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje. Ti so jo mimo zased uspešno prenesli na Titov trg v Velenju, kjer je bila ob 12. uri tega dne osrednja slovesnost. Torbico s pozdravi predsedniku Titu za njegov rojstni dan so predali pionirjem iz osnovne šole Gustav Šilih Velenje.
„Vedi, da cenimo herojski boj naših očetov," so dejali mladi v pozdravnem govoru predsedniku Titu. „Zato ti obljubljamo, da bomo vestno izpolnjevali svoje pionirske dolžnosti, da se bomo pridno učili in trudili, da bomo do-stojno prevzemali dolžnosti in naloge od starejših. Obljubljamo, da se bomo vedno borili za ideje o miru, neodvisnosti in prijateljskega sožitja med vsemi narodi sveta. ,
Drati tovariš Tito, za tvoj rojstni dan ti želimo mnpgo, mnogo zdravja in sreče. Želimo, da bi bil še dolgo med nami in nas vodil na poti miru in prijateljstva med narodi. Za domovino s Titom naprej."
Tako so izzvenele besede mladih govornikov, besede, ki morajo in bodo postale resnična želja vseh mladih širom naše domovine. Filip Lesnjak predsednik OO ZZB NOV Velenje pa je v svojem govoru pionirjem med drugim dejal: ,Zgodovina narodnoosvobodilne borbe beleži izredne primere hrabrosti
in junaštva pionirjev. Mnogi so tudi dali svoja mlada življenja za to kar imamo danes. Prav v spomin na te junake hodite danes po poteh, ki smo jih mi v času borbe tolikokrat prehodili.
Ljubite svojo domovino, kakor so jo ljubili ti mladeniči in jo v dolgih letih vojne nesebično izpričali. Ta vaša ljubezen pa se bo najlepše izrazila, če se boste pridno učili, saj tako, kot bodoči strokovnjaki
najlaže koristite svoji domovini."
Po kulturnem programu so pionirji osnovne šole Gustav Šilih prenesli kurirčkovo pošto mimo zasede do znane partizanske kmetije Letonja, kjer so jo predali pionirjem iz Šmartnega ob Paki. Kurirčkova pošta je obiskala še druge kraje v naši dolini v sredo ob deseti uri pa so jo na grobu partizanskega kurirja Ludvika Blagotinška v
Paki naši pionirji predali pionirjem iz občine Slovenj Gradec. Ti jo bodo prav tako mimo znanih partizanskih domačij, obeležij in grobov padlih borcev NOV prenesli do naslednje predaje na Jesenkovem vrhu v Pamečah, kjer jo bodo prevzeli kurirji — pionirji iz Radelj ob Dravi. Z novimi čestitkami in željami bo kurirčkova pošta v torbicah pionirjev hitela k predsedniku Titu.
Turistična društva so prejšnji teden dobila dopis Turistične zveze Slovenije za izbor najlepše urejenega kraja v letu 1977 v naši republiki. Na tem tekmovanju bodo sodelovale tudi vse krajevne skupnosti naše občine.
Razpis, ki ga je poslala Turistična zveza Slovenije je take vsebine: Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije in Turistična zveza Slovenije razpisujeta nagradno tekmovanje za najlepše kulturno in hortikul-turno urejen Slovenski kraj v letu 1977.
Tekmovanje naj bi nas spodbudilo. da ugotovimo v vsakem kraju kako skrbimo za kulturni videz in hortikulturno urejenost kraja za snago za negovanje kulturno-zgodovinskih spomenikov, objektov krajinske tipike in arhitekturne dediščine, športnih objektov, pokopališč, za čistost in urejeno okolico voda, okolja industrijskih objektov, hiš vrtov, javnih nasadov in parkov, šol in drugih javnih
zgradb, ter urejenost cest in njih okolice, bližnjih gozdov, kakor tudi zapuščenih površin v krajih in okolici.
Tekmovanje bo potekalo na območju krajev, kjer bodo posamezne komisije izbrane iz vrst članov hortikulturnega in turističnega društva, po posebej izdelanem točkovnem sistemu ocenjevale prizadevanje krajanov za varovanje, urejanje in izboljšanje življenjskega naravnega okolja. Tekmovanje bo trajalo od spomladi do jeseni. Ocene bo zbirala republiška komisija, najbolje uvrščene kraje pa bo v mesecu septembni obiskala in ocenila republiška komisija, sestavljena iz članov obeh omenjenih organizacij.
Skupščina SFRJ je namreč proglasila leto 1977 za leto varstva in izoboljšanja človekovega življenjskega in delovnega okolja. ,
Dolžnost vseh krajanov v vsaki krajevni skupnosti pa je, da se dogovorijo, kako bodo uredili svoja okolja, da bi tudi
njihova krajevna skupnost prišla v izbor za najbolje urejeno krajevno skupnost v občini Velenje, kakor tudi za najlepši kraj v naši republiki.
III. SREČANJE VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE BO V VELENJU
Občinski svet zveze kulturnih organizacij Velenje je pripravil v soboto v Velenju posvetovanje predstavnikov vokalnih skupin. Dogovorili so se, da bo III. srečanje vokalnih skupin Slovenije v Velenju 12. novembra 1977, skupine pa se lahko prijavijo za nastop 15. septembra. Namen srečanj vokalnih skupin v Sloveniji — prvo je bilo v Črni na Koroškem, drugo pa v Moravskih toplicah - je negovanje in razvijanje tovrstnih oblik glasbene dejavnosti. Srečanja nimajo tekmovalnega značaja.
_iS
Tekmujmo za najlepši kraj
Skupščina SFRJ je proglasila leto 1977 za leto varstva in izboljšanja človekovega
življenjskega in delovnega okolja
TRČENJE POD ŽELEZNIŠKIM NADVOZOM
Iz Pega proti Prelogam je peljal 28. marca voznik tovornega avtomobila LJ 175—676 Anton Košale. Ko je opazil, da mu nasproti pelje tovorni avtomobil, je začel zavirati. Ker pa je bil v blagem desnem ovinku, ga je zaneslo tako, da je trčil v tovorni avtomobil CE 974-98, ki ga je skrajno desno že ustavil voznik Brglez. Pri nesreči se je voznik Brglez telesno poškodoval, škode pa je za okoli 50.000 dinarjev.
NEPRIMERNA HITROST
Voznica osebnega avtomobila CE 918-47 Jolanda Štante je peljala 31. marca iz Velenja proti Slovenjgradcu. V, Paki jo je zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, zaneslo jo je v obcestni jarek, kjer se je vozilo prevrnilo na streho. Škode ja za okoli 8.000 dinarjev.
TRČIL V TOVORNI AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila Janko Jančič je peljal 31. marca iz Šoštanja proti Gorenju. V Skornem ga je zaradi
„PREŽIHOVINA 77"
17. aprila 1977 se bodo na Preškem vrhu blizu Kotelj zbrali taborniki iz vse Slovenje na svoji tradicionalni prireditvi, s katero bodo proslavili tudi jubileje maršala Tita. V spomin revolucionarju in pisatelju Lovru Kuharju — Prežihovemu Vorancu pa bodo postavili spominsko obeležje.
H. J.
1. APRIL
Le redkokedaj se tednikom nasmehne sreča, da izidejo prav
1. aprila. Našemu času se letos je in gotovo ste med prebiranjem ugotovili naše prvoapril-ske potegavščine.
Prostovoljne delovne akcije članov vseh OO ZSMS z območja mesta Velenje na gradbišču novega dijaškega doma ni bilo. Prav tako Mate Parlov ni prišel v Velenje na priprave za bližnji dvoboj s Špancem Fiolo. Pa tudi novi most čez Pako na Celjski cesti v Velenju še ni zgrajen, saj ga gradimo na star, klasičen način.
Pa brez zamere!
Uredništvo
Medtem ko so pionirji s torbico s pozdravi predsedniku Titu hiteli mimo znanih obeležij NOV in proti Velikemu vrhu k partizanski domačiji Letonjev, so jim člani TO pripravili zasedo. Kljub skrbno izbranemu skrivališču, ki ga izvidnica ni opazila, pa kurirji niso padli v nastavljeno past.
Pri Letonjevih so predali pošto kurirjem iz Šmartnega ob Paki.
prevelike hitrosti zaneslo v tovorni avtomobil, s katerim je po skrajni desni peljal Bajr< Mimič. Škode je za 5.000 dinar jev.,
IZSILJEVAL PREDNOST
Po cesti na Glavnem trgu j Šoštanju je vozil 2. aprila leto! voznik kolesa s pomožnim mo torjem Valentin Medved. Ko je pripeljal po prednostni cesti * križišče s cesto s Trga svobode, mu je izsiljeval prednost voznil Herman Grudnik. Valentii Medved je padel po cestišču ii se telesno poškodoval. Škode j za okoli 5.000 dinarjev.
IZSILJEVALA PREDNOST
Po Kidričevi cesti v Velenji je peljal 23. marca letos vozni motornega kolesa CE 22—581 Cvetko Zupane. Ko je pripelja v križišče s Kajuhovo cesto, mi je. izsiljevala prednost voznici osebnega avtomobila CI 974-92 Metka Čuk - Goro granc. Prišlo je do trčenja, pi čemer se je voznik Zupane lažji telesno poškodoval, škode ni vozilih pa je za okoli 6.000 di narjev.
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Nal čas" od 1. januaija 1973 naprej
Urejajo: Marijan Lipovšel (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan La~nr (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, Tisk CTPl „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.