Urška Vučak • Pozitivna v življenju, pozitivna na odru O Stran 3 Kmetijstvo, podeželje Ormož« Verus je pravi! O Stran 11 MMP Gruškovje • Zasegli 62.000 evrov in 3600 cigaret O Stran 28 Ptuj, petek, 1. avgusta 2008 ° letnik LXI • št. 60 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Štajerski TEM Ptuj • Rekonstrukcija in širitev hotela Mitra Mestno jedro s hotelom visokega udobja OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri «... . ..... —-iti. mi-x ■ i ■■>■■■ ■ ■ x j ■ ■ j .. -<■ - x- ■ x Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Celovita rekonstrukcija in razširitev hotela Mitra v Grajsko ulico 1, kjer urejajo center zdravja in dobrega počutja, štiri apart- TRGOVINA, MONTAŽA MJ I ■ «centralnakurjava ■ plinske instalacije ■ kopalniška oprema _ • keramične ploščice d.o.o. L-'- v Štajerski TEDNIK in HIŠA M DARIL nagrajujeta obstoječe naročnike. Več na oglasnih straneh. Kolesarimo z okusom. www.polimaraton.s Letališče Moškanjci pri Ptuju maje in dve sobi, se počasi zaključuje. Ta največja zasebna investicija v mestnem jedru po drugi svetovni vojni bo stala 2,5 milijona evrov. Izvaja pa se ob podpori evropskega sklada za regionalni razvoj. Hotel bo imel po rekonstrukciji 30 sob s 60 osnovnimi ležišči, z dodatnimi 12 pa 72 ležišč. Izstopal bo po kvaliteti bivanja, predvsem udobja, prav tako pa tudi z bogato programsko ponudbo. Sobe urejajo v petih različnih stilih, antičnem, srednjeveškem, meščanskem, secesijskem in sodobnem, povezanih z zgodovino in značilnostmi mesta Ptuj. Na dvorišču bodo uredili Mitrov vrt, kjer bodo gostom tudi postregli, hkrati pa bo vodil tudi do centra zdravja in dobrega počutja. Odprli pa jim bodo tudi pot v del ptujskega podzemlja, v klet, ki je bila zaprta vse od leta 1945. Prve goste bo obnovljeni hotel sprejel sredi tega meseca. MG Foto: Martin Ozmec Ptuj • Pogovor s ptujskim županom ob 13. prazniku MO Ptuj » Civilne pobude so zelo dobrodošle « V obdobju med dvema praznikoma je MO Ptuj največ pozornosti posvetila pripravi ustrezne projektne dokumentacije za investicije v prihodnjih letih. Največ energije pa jim je vzela priprava ekološkega projekta varovanja pitnih vodnih virov. Od civilnih iniciativ, v zadnjem času jih je nastalo kar nekaj, pa ptujski župan dr. Štefan Čelan tudi v bodoče pričakuje predvsem iskanje dobrih rešitev, ne pa zgolj groženj in nerealnih izsiljevanj. »Osebno si nikoli nisem znal predstavljati kakovo- stnega razvoja brez učinkovite civilne družbe. Zato so vse oblike civilnih pobud zelo dobrodošle. Še zlasti tiste, ki resnično ponujajo konkretne rešitve. Preko tovrstnih oblik dela smo v mojem mandatu rešili veliko navidezno nerešljivih problemov. Spo- mnimo se samo iniciative v Grajeni za izgradnjo mobilnega signala za telefonijo, pa nakupa zemljišč za nogometno igrišče v Grajeni in legalizacijo pomožnih objektov ob igrišču, nato izgradnjo športnega parka v Podvincih in Velovleku, prenovo stare steklarske delavnice in še bi lahko naštevali. Od civilnih iniciativ tudi v bodoče pričakujem predvsem iskanje dobrih rešitev in ne zgolj groženj in nerealnih izsiljevanj,« pravi dr. Štefan Čelan. O Stran 4 RADIOPTUJ 89,8 »98,104,3 oddajamo že 45 let ČS Rogoznica • Pred petim krajevnim praznikom Letos bodo praznovali v Pacinju Večina ptujskih mestnih četrti si je v zadnjih letih izbrala svoje praznične dneve, že dolgo pa o njem govorijo tudi v ČS Center. Konec avgusta bodo zaključno prireditev ob letošnjem petem krajevnem prazniku pripravili v ČS Rogoznica, kjer je zadnje mesece vroče tudi zaradi civilnih iniciativ, ki so se ustanovile z namenom, da se nekateri že sprejeti infrastrukturni projekti končno le začnejo uresničevati, saj je to območje MO Ptuj infrastrukturno zelo podhranjeno. Gre za osnoven komunalni standard, ki bi ga v 21. stoletju morali imeti že vsi ljudje, ne glede na to, kje živijo. Že po tradiciji pa bodo v okviru praznovanja izvedli nekatere športne in kulturne prireditve z željo, da bi se jih udeležilo čim več krajanov. Rogozniški praznik poteka po načinu druženja in srečevanja krajanov vseh naselij četrtne skupnosti. Predsednik sveta ČS Rogoznica Ivan Šenkiš je povedal, da bo letošnja zaključna prireditev 31. avgusta pred Uvodnik , / X ' f ^ J i\; v ■ ' \ 1 'VjMK'Í i ! 1 WPP}' u 1 \ i T 4 ljavljenih umetnikov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Rogozniška likovna kolonija je nekaj posebnega, ker na njej lahko sodelujejo le povabljeni umetniki. ČS jim za slikanje zagotovi osnovni material, za prehrano pa poskrbijo umetniki. V petih letih delovanja si je kolonija ustvarila že zajeten fond likovnih del, ki jih hranijo v kulturni dvorani v Rogozni-ci. Dela vsakoletne kolonije pa v prazničnih dneh tudi razstavijo. 23. avgusta se bodo na kolesa podali tudi letošnji udeleženci kolesarjenja. Start bo ob 9. uri pred GD Pacinje. Izvedli pa bodo tudi turnirje v namiznem tenisu in šahu ter v malem nogometu. MG Foto: Črtomir Goznik Ivan Senkiš, predsednik sveta CS Rogoznica: »Peti krajevni praznik bomo letos praznovali v naselju Pacinje. Odprli bomo cesto skozi Dobravo in večnamensko športno igrišče za mlade.« gasilskim domom v Pacinju. Ob tej priložnosti bodo svečano odprli povezovalno cesto skozi Dobravo, iz Pacinja proti Kicarju, v dolžini dveh km in večnamensko športno igrišče v Pacinju. Na osrednji slovesnosti bodo podelili tudi priznanja četrtne skupnosti zaslužnim krajanom. O letošnjih prejemnikih se bodo odločali na avgustovski Poletje rekordov in prelomnic Te dni dosega ptujsko občinsko praznovanje vrhunec. Ptujske ulice in trgi bodo danes in jutri polni ljudi od blizu in daleč. Njih ni pritegnil praznik, temveč zabava, ki bo potekala na osmih lokacijah. Če bo vreme lepo, bo mogoče govoriti o presežkih obiska. Prebivalci mestnega jedra so si praznične dneve nekako še vzeli v zakup, niso pa zadovoljni, ko potekajo druge prireditve, če je hrupa preveč, ki jim ne da spati. Poletje 2008 bo na nek način manjša prelomnica ptujskega turizma. Število nočitev se povečuje iz tedna v teden. Letošnje poletje bo zagotovo padel tudi rekord, pet tisoč nočitev v enem tednu. V prejšnjem tednu jih je bilo že blizu 4800. To so številke, o katerih smo dolgo le sanjali. Primus je pognal jadra, tudi številka sto tisoč nočitev v enem letu bo letos zagotovo presežena. Na ulicah Ptuja je iz dneva v dan več turistov, ki se tudi vse pogosteje zadržujejo na terasah gostinskih lokalov. Še vedno pa je premalo tiste drobne ponudbe, ki tudi pomeni nekaj več in ki danes vleče turista. Tudi meščani bodo bolj zadovoljni, če bodo vrata vsakega lokala v mestnem jedru imela izvesek in ponudbo, ki bo pritegnila. Govorice, da je zanimanje za lokale v mestnem jedru veliko, najmanj dva do trije interesenti na enega, se v zadnjem času kažejo kot resnične. Nekateri so se že začeli polniti, in to s kvalitetno ponudbo, to pa ulica, ki je ena najbolj promenadnih, Murkova, tudi potrebuje. Čim prej pa bo mesto moralo izbrati in potrditi tudi lokacijo za mestno fontano. O njej že dolgo čivkajo vrabčki na strehi. Nerazumljivo je, da je za neke odločitve na Ptuju potrebno toliko časa, še bolj pa, da jih ni mogoče realizirati, saj je bilo doslej v izboru že nekaj lokacij. Povrhu pa fontana v Prešernovi še vedno tudi ni končana. Poleti, ko je vse bolj vidno, je tudi čas, da se lahko nekatere stvari začrtajo tako, da bo lahko že naslednja turistična sezona pokala po šivih. Čas pa je tudi, da začnemo meriti zadovoljstvo naših obiskovalcev. Številke, četudi rekordne, so premalo, da bi lahko Dubrovnik na kopnem, kot nekateri radi primerjajo in doživljajo mesto ob Dravi, obrnil zgodovinski list tudi v najmočnejši industriji današnjega časa, turizmu. Majda Goznik seji. Praznične prireditve se bodo pričele 23. avgusta, ko bo začela z delom tudi letošnja likovna kolonija, ki bo potekala v kraju letošnjega praznovanja in kjer bodo umetniki na svoja platna skušali zajeti, dokumentirati, čim več zanimivosti tega območja. Organizator likovne kolonije je KD Rogoznica, nosilec pa likovna sekcija, ki jo vodi Maks Menoni. Povedal je, da na letošnji koloniji pričakujejo okrog 20 že uve- Foto: Črtomir Goznik Lani so Rogozničani praznovali v Spodnjem Velovleku, kjer so ob prazniku dobili tudi asfaltirano športno igrišče, ki pa jim je že kmalu začelo parati živce, ker dela niso bila kvalitetno izvedena. Sedem (ne)pomembnih dni Čigav je Obama? Baracka Obama je te dni Evropa sprejemala kot ameriškega predsednika. Nekdo je zapisal, da je Evropo zajela "obamomija". Kaj naj vse to pomeni? Demokratski kandidat za letošnje ameriške predsedniške volitve, temnopolti Barack Obama tako rekoč eno presenečenje nadomešča z drugim. Obama je kratkomalo človek presenečenj. Največje (dosedanje) presenečenje je bila nepričakovana zmaga nad strankarsko tekmico Hillary Clinton, najnovejše veliko presenečenje pa sprejem, ki ga je Evropa, še zlasti Nemčija, pripravila Obamu med njegovim kratkim obiskom v Berlinu, Parizu in Londonu. V Berlinu je Obamov govor poslušalo preko 200 tisoč ljudi, po nekaterih ocenah predvsem mlajših od štirideset let. Legendarnemu ameriškemu predsedniku Johnu Kennedyju je prav tako v Berlinu pred 47 leti - ob njegovem zgodovinskem govoru v podporo blokovsko razdeljenemu Berlinu -uspelo zbrati trikrat manj ljudi kot zdaj Obamu. Poročevalci so pravilno zaznali, da so evropski državniki sprejemali Obama z vidnim navdušenjem in spoštovanjem, kot osebnost, ki ji vnaprej priznavajo nekaj magnetskega in s katero preprosto ne tekmujejo. Visokega ameriškega gosta v Evropi prvič po mnogih letih niso pričakali demonstranti in pro-tiameriške manifestacije. Obama je nenadoma sprožil nekakšen val proamerikanizma in nove evropske želje po uspešnem, toda drugačnem sodelovanju z Ameriko, kot pa je bilo doslej. Morda se je to še posebej izrazito pokazalo v Nemčiji, kjer so bili po svoje nemško-ameri-ški odnosi na največji preizkušnji. Obama je Evropa sprejela kot politika novega upanja, lahko bi rekli, da je Obamu uspelo nekaj, kar zadnji čas uspeva redkim športnikom, pop zvezdam in papežem. Ljudje ga sprejemajo kot karizmatično osebnost, kot politika, ki ni povprečen politik. V neki anketi je Obama v merjenju "kvalitet" z najverjetnejšim republikanskim nasprotnikom na novembrskih predsedniških volitvah McCainom dosegel slabše mesto od svojega tekmeca, ko je šlo za "znanje, izkušnje, za poveljevanje vojski" in za še nekatere bolj ali manj rutinske zadeve v zvezi z vladanjem, zato pa je dobil odločno večjo podporo pri drugih vprašanjih, ki še posebej karakterizirajo njegovo osebnost. Tako je dobil daleč več glasov od McCaina za nekatere sposobnosti in vrline, ki so tudi za politika največji kapital. Za 46 odstotkov vprašanih je Obama bolj zmožen sočustvovati in žalovati z drugimi kot pa McCain, ki je dobil le 22 odstotkov glasov. 44 odstotkov anketiranih misli, da je Obama sposoben izboljšati ameriški imidž po svetu (o McCainu tako misli 30 odstotkov), predvsem pa 54 odstotkov Američanov v Obamu vidi "simbol nade in optimizma" za prihodnost", v McCainu pa le 19 odstotkov. Za 59 odstotkov je Obama "simpatičen in opuščen", McCain pa je takšen le v očeh 15 odstotkov ... Seveda so vse to le drobci, ki pomagajo šele sestavljati dokončno podobo o obeh predsedniških kandidatih. Zagotovo pa je z evropskega vidika pomenljivo, da je naklonjenost javnosti in pravzaprav tudi vseh političnih opcij ta čas predvsem na strani demokrata Obama. Če bi se o ameriškem predsedniku morali odločati evropski volivci, potem bi bil Obama zelo prepričljiv novi ameriški predsednik. V Nemčiji bi zanj glasovalo blizu 70 odstotkov Nemcev, preko 50 odstotkov Britancev in celo preko 80 odstotkov Francozov. Obama doslej v svoji predvolilni kampanji ni delal velikih napak. Čeprav marsikdaj spominja tudi na nekakšnega preroka in "odposlanca", je vendarle zelo opazno poskrbel, da so njegove zunanjepolitične izjave in vizije ohranile velik del realnosti. Ne obljublja velikih sprememb, hkrati pa govori, da se svet lahko, le če je enoten, spoprime s slehernim izzivom in tudi zmaga. Obama poziva h gradnji "novih mostov". Poudarja, da je prišel čas, ko je treba graditi nove mostove: "Pustimo za seboj spopade, posvetimo se reševanju globalnih problemov, kot so klimatske spremembe in terorizem, čas je, da se ponovno vrnemo k ideji o svetu, v katerem ne bo atomskega orožja." Nekateri pravijo, da Obama v Berlinu ni izrekel nič takšnega, kar bi ostalo v zgodovinskem spominu tako kot Kennedyjeva izjava: "Ich bin ein Berliner."Toda, ali ne kaže iskati nove "zgodovinskosti" prav v Obamovih "atomskih sanjah" in Obamovem "graditeljstvu mostov", če bo vse to kot morebitni novi predsednik ZDA poskušal tudi uresničiti? Če Obama govori, da so nujni na obeh straneh, ameriški in evropski,novi napori "za krepitev odnosov", potem to pomeni, da hkrati tudi priznava, da doslej z evropsko-ameriškimi odnosi vendarle ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. ZDA in Evropa sta padli v različne nesporazume predvsem takrat, ko se je zdelo, da Združene države svet dojemajo in projicirajo predvsem (ali celo samo) skozi svoje vrednostne kriterije in interese. Ali lahko potemtakem upamo, da najnovejša Obamova opozorila, da Amerika ne more vojevati vojne proti talibanom v Afganistanu sama in da potrebuje tudi pomoč drugih, pomenijo tudi zavedanje, da se je treba v vseh (skupnih) mednarodnih akcijah (in intervencijah) pogovarjati in odločati skupaj, torej drugače kot doslej? Barack Obama je menda v Berlinu dejal, da je "državljan sveta". Upajmo, da kot tak poskuša čutiti in deliti vse radosti in tegobe z vsemi na tem svetu. Od ameriškega predsednika je v marsičem - dobrem in slabem - odvisen ves svet. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor z Urško Vučak Pozitivna v življenju, pozitivna na odru Z Urško Vučak, ptujsko igralko, ki se je te dni za nekaj časa poslovila od svoje najnovejše vloge, Jožice v Ovinku 2, na dopustu pa je tudi preostali del ekipe, smo se pogovarjali v Kavarni pod odrom. Prišla je s hčerkico Nino, ki bo kmalu dopolnila eno leto. Foto: Črtomir Goznik Urška Vučak: »Jožico je bilo potrebno šele narediti. Zanjo se ni natanko vedelo, kdo je in od kod prihaja.« Sprva sva načrtovali kratek pogovor, a se je kmalu razvlekel v enourni intervju, iz katerega sem za objavo povzela le najbolj zanimive dele. Delno ga je pomagala soustvarjati tudi mala Nina, ki je pridno jedla vitaminčke, maline, banane, marelice. Mama Urška je takoj pristavila, da je takšna kot ona. Materinstvo doživlja kot nekaj enkratnega. Dokler ga sam ne doživiš, ne veš, kako je lepo, je povedala. Zdaj se je pri njej začelo obdobje otrok, želi si, da bi Nina dobila sestrico, imela pa bi tudi tri otroke, razmišlja na glas. Tudi za obdobje materinstva je pomembno, da se čim manj komplicira, ker gre potem vse lažje. Ko sem jo zaprosila, da se predstavi, se je najprej prisrčno nasmejala, nato pa odgovorila, da se ji včasih zdi, da je nekaj drugega, kot si ljudje o njej mislijo. V prvi vrsti pa lahko reče o sebi, da je pozitivno naravnana osebnost, pripravljena na dobre akcije, na smeh in podobne stvari, ker je življenje prekratko, da bi se preveč sekirali in obremenjevali. Priznava pa, da tudi sama zna ob kakšni priložnosti zakomplicirati, na primer o tem, kako je neka stvar zložena v mapah, kako so zloženi kozarci, ker isti kozarci morajo vedno stati skupaj. To nje sicer ne obremenjuje, zdi pa se ji, da obremenjuje druge, ker mislijo, da ona zaradi tega trpi. Če toaletni papir ni tako obrnjen, kot mora biti, ga pač obrne. Navajena pa je, da se s težavami spoprijema na humoren način. Rodila se je na Ptuju, kjer je najprej obiskovala OŠ Franca Osojnika, današnji Ljudski vrt, zatem pa OŠ Olge Meglič. V OŠ Franca Osojnika so imeli v tistih časih še triizmenski pouk. Ker doma niso želeli, da bi tudi mlajša sestra hodila v to šolo, so tudi njo po četrtem razredu prepisali. Pozneje se je izkazalo, da je bila to dobra odločitev. Tudi nekatere druge podobne stvari, ki so se ji doslej zgodile v življenju, so se enostavno morale zgoditi, razlaga. V začetku ji ni bilo najbolj po godu, da je menjala šolo, kot novo v petem razredu so jo vsi tako gledali, povrhu pa je bila vedno malo zakompleksana, ker je imela nekaj več kilogramov. V osnovni šoli so se začeli tudi njeni nastopi, spominja se, da pa jih ni bilo toliko, kot si je sama želela. Vedno je imela občutek, da ko je bilo potrebno recitirati, nastopati, da so ji dali vsega premalo. Imela je tudi občutek, da v njej takrat še niso prepoznali tistega nekaj več. Srednjo šolo je obiskovala v času, ko še ni bilo gimnazij, ampak t. i. usmerjeno izobraževanje. V osnovni šoli je imela odlično učiteljico za biologijo in kemijo Mijo Vaupotič, bila je prepričana, da bo tudi njeno izobraževanje šlo v tej smeri, biotehniška fakulteta in podobno. Tudi zato se je odločila za naravoslovno-ma-tematično smer. Prijateljica Romana Ercegovic pa jo je nagovorila, da sta šli v gledališče, k Branki Bezeljak Glazer, ki ni zavrnila nobenega mladega, ki je želel igrati, za vsakega je našla tekst. V srednji šoli, na katero jo vežejo najlepši spomini, bili so najboljša generacija, najboljši sošolci, pa ji je zanimanje za biologijo in kemijo uplahnilo, ker je ugotovila, da bi ona študirala vse, hkrati pa nič. Upa, da se bodo kmalu ponovno srečali, nimajo nič okroglega, vsi pa si že dolgo želijo, da bi se dobili, pravi. Zgleda, da čakajo nanjo, ker jo vsi sprašujejo: »Urša, kdaj bo?« Ona pa jim odgovarja, da srečanja ne bo organizirala, dokler ne bo diplomirala. Ker takoj po srednji šoli ni vedela, kaj bi, je šla delat. Veliko je delala v Kava baru Orfej, se veliko srečevala s turisti. Ptuj je po njenem še vedno zelo turistično podhranjeno mesto. Pogosto je imela težave, da je turistom razložila, zakaj je turistično informativni center zaprt ob nedeljah, zdaj je sicer že odprt tudi na ta dan, radi bi pojedli sendvič, pa ga niso mogli, ker ga v barih ni bilo zaradi kadilskega zakona in podobno. Pa grad je bil zaprt, turisti, ki so prišli na Ptuj, ga niso mogli doživeti, čeprav še ni bila noč, to je bilo za njih nerazumljivo. V gostinstvu je delala vrsto let, verjetno toliko ne bo delala več v nobeni drugi službi, pravi. Priznava, da pogreša ljudi iz tistega obdobja. Včasih razmišlja, da bi pa na kakšen petek le šla pogledat, kako je danes. Včasih je znalo biti zelo zanimivo, zakaj ne bi bilo tudi še danes. Matematika »premagala« AGRFT Testi so ji pred študijem pokazali, da bi lahko bila učiteljica. Še zdaj, ko pomisli na to, se ji zdi smešno. Vsi so ji govorili, da bi morala delati z ljudmi. Po dveh letih dela se je odločila za študij ekonomije, za katerega pa je tudi kmalu ugotovila, da ni zanjo. Od vseh izpitov je opravila le matematične. V tistem času pa je nekako ugotovila, da bi lahko bil pravi študij matematika in pa AGRFT, kjer pa ji pri sprejemnem izpitu ni uspelo, ker se tudi ni nič pripravljala. Odločila se je, še danes ne ve, zakaj se je tako odločila, da ne bo nič pokazala, če je kaj talenta v njej, naj pač sami to ugotovijo. Ker se ni nič pripravila, tudi oni niso mogli videti nič posebnega v njej, razlaga. Pet tekstov se je sicer lepo naučila, ni pa jih igrala, kar takoj so jo odpravili, odšla je brez besed, mislila pa si je svoje, saj bom tako in tako študirala matematiko. Študij, vzela ga je zelo resno, je bil vse prej kot lahak, podlaga je bila slaba, saj v srednji šoli pri matematiki ni ravno blestela. Po tretjem letniku si je dve leti vzelo pavzo, tako je bilo naporno, srečala se je z matematiko, ki ji ni bila več zanimiva. Vmes med študijem pa se je že ponovno dogajalo gledališče, Na odprtem morju, Zaprta vrata ... Zatem pa je prišlo obdobje ptujskega gledališča, ko so vloge dodeljevali le študirajočim igralcem oziroma poklicnim igralcem, dokler se ni zgodil Nagon. Na nek način je bilo dobro, da še ni doštudirala, pravi, da ni bila v službi, ker se sicer nihče ne bi spomnil nanjo in jo angažiral kot igralko, ker če bi bila že učiteljica, dopoldne ne bi mogli imeti vaj. Vskočila je namesto ene igralke, kolesje se je zavrtelo, videl jo je Matjaž Latin, pa Rok Vilčnik, Vinči Anžlovar, pa Rene, pa še kdo drug. Zgodila pa se ji je tudi Naša mala klinika. Poklicali so jo, da bi vskočila namesto Alenke Tetičkovič, ki je bila noseča. Ne vem, kako bo, ker sem tudi sama noseča, jih je takoj seznanila. Imela pa je srečo, da v nosečnosti ni pridobila veliko kilogramov, občutneje se je zredila šest tednov pred porodom, tako da je še junija lani lahko snemala zadnje epizode, avgusta pa je rodila. »To ni bila avdicija, oni računajo na to, da ti prideš in narediš. Nihče te nič ne vpraša, ti prideš, odigraš in greš, odigrati pa moraš v redu. Igraš pa ob prekaljenih asih, mojstrih improvizacij, ki vse delajo z lahkoto, ti pa si nervozen. Dodatno pa te zmede, da ti obvladaš tekst v celoti, tako kot piše v scenariju, realnost pa druga, profesionalci znajo igrati tudi mimo napisanega teksta, zato se je bilo potrebno znajti, ne glede na zapisano. Kmalu tudi spoznaš, da se vse skupaj snema po sekvencah in da je dovolj, da si malo pred snemanjem dobro pogledaš tekst. Ekipa me je dobro sprejela, ko si med samimi profesionalnimi igralci, ne čutiš nobene razlike. Tako se moraš obnašati in tako delati, to je po moje bistveno. Meni ni nikoli vseeno, kako zaigram, vedno želim odigrati najbolje in dodati še nekaj več, dušo, entuziazem, ker ne igram veliko in ker igranje zame ni rutina tako kot pri profesionalnih igralcih. Razlika je, če igraš eno predstavo na dve leti, kot pa če jih imaš nekaj na leto.« Pred Tonatom in Rudatom jo je bilo malo strah Zdaj, ko ima Nino, se na vloge malo težje pripravlja. Čez dan nima časa, zvečer pa gre spat, se je pošalila. Kako pa je potem nastal Ovinek2? Hvala bogu, da smo se malo čakali vmes, pravi. Drugi člani ekipe so se ji malo smejali, ker je vedno hodila naokrog s tekstom, ker je želela svojo vlogo odigrati najbolje in ker je v vsakem primeru profesionalka ne glede na to, da ni obiskovala AGRFT. Malo jo je že bilo strah zaigrati v Ovin-ku2, ker sta Ruda in Tona taka tipa, o njima se je govorilo še deset let po predstavi. Onadva sta imela vlogi narejeni, vedela sta, kdo sta, Jožico pa je bilo potrebno šele narediti. Za njo se ni natanko vedelo, kdo je in od kod prihaja. Tudi Dule je bil že narejen. »Jožica je pozitivna osebnost, malo 'smotana', nič kaj dosti se ne sekira, preprosta, v življenju ji ni bilo postlano z rožicami. Težave in problemi je niso uničili, z njimi se je naučila živeti, na nek način so ji tudi pomagali, da je ne glede na vse ostala pozitivna osebnost. Če je bilo treba seksati s šefom, se je pač vdala in seksa-la ...,« je povedala Urša, ki je s tem, kako je izgradila nov lik v Ovinku 2, zadovoljna. Odzivi na predstavo so zelo dobri, čeprav je veliko primerjanja z Ovinkom 1, nekaterim je prva predstava tudi bolj všeč, tam pa njene Jožice ni bilo. V vsakem primeru pa jim je Jožica všeč. Ob koncu avgusta se bo serija predstav ponovila. Trenutno na vidiku ni nove vloge, zagotovo pa se bo ponovno zgodila, ker se mora, kot se je doslej že veliko vsega v njenem življenju. Posebnih vzornikov, idolov med igralci, pa tudi med športniki, nima. Še najbolj pa se je dotaknil Bruce Willis, pa tudi ne tako, da bi zakričala od navdušenja, evforičnosti. Tip ji je bil zgolj zaradi vlog, ki jih je igral, ugajal ji je njegov odnos, da je vse »kul«, da se vse da rešiti. Evfo-rija je zanjo nekaj tujega, zato bi lahko bila tudi odlična inšpektorica, kritičarka. V vsaki stvari, če je treba, lahko najde napake. Do konca študija sta ji ostala še dva izpita in diploma, Nina bo šla v jeseni v jasli, tako da bo imela dopoldne čas za študij. Odločena je doštudirati, saj bi že diplomirala, a ji diploma že doslej ni tako visela nad glavo, kot morda komu drugemu, pojasni. Tudi v igralstvu se še vidi, čeprav se prepušča toku in sama ne išče vlog, bolj vloge iščejo njo, vedno pa ji bosta ostala matematika in učitelje-vanje, ko bo za to tudi napočil čas. Ve pa, da bo v vsaki vlogi dala vse od sebe, ne glede na to, kaj bo igrala. Občinstvo to zna nagraditi. Lahko bi delala tudi v pisarni, ker rada sortira, zlaga, računa, piše v tabele in listke, organizira. Zna pa si ustvariti tudi svet tišine. Na odrske deske je stopil tudi Urškin partner Matjaž. Vesela je, da je izziv sprejel, da malo spozna gledališče, da ga vidi kot ona, tako jo bo tudi lažje razumel. Ker je po poklicu tapetnik, je tudi s te plati za gledališče dobrodošel. Preden je stopil na oder, jim je tudi marsikatero pohištvo na novo oblekel. Urška pravi, da je ugotovila, da je rojena pod srečno zvezdo, čeprav pogosto ni mislila tako. Saj bi lahko bilo še boljše, ampak to ne pomeni, da tudi sedaj ni dobro. Tako kot si naravnan, tako pride, je prepričana. Želi si tudi resnih vlog, ne bi rada večno ostala komedijantka. Občinstvo želi prepričati vsaj z eno resno vlogo. Če pa je ne bo, bo tudi dobra učiteljica, a stroga, to pa že. Ptuj • Pogovor s ptujskim županom ob 13. prazniku MO Ptuj »Vse oblike civilnih pobud so zelo dobrodošle« V obdobju med dvema praznikoma je MO Ptuj največ pozornosti posvetila pripravi ustrezne projektne dokumentacije za investicije v prihodnjih letih. Največ energije pa jim je vzela priprava ekološkega projekta varovanja pitnih vodnih virov. Od civilnih iniciativ, v zadnjem času jih je nastalo kar nekaj, pa ptujski župan dr. Štefan Čelan tudi v bodoče pričakuje predvsem iskanje dobrih rešitev, ne pa zgolj groženj in nerealnih izsiljevanj. Foto: Črtomir Goznik Dr: Štefan Celan, župan MO Ptuj, je zadovoljen, ker bo na Ptuju tudi v prihodnjih letih zagnanih precej novih investicij, ki bodo v to okolje prinesle novo kvaliteto. Foto: Črtomir Goznik Ob prenovi nekaterih fasad v starem mestnem jedru je MO Ptuj v zadnjem letu največ sredstev vložila v obnovo Narodnega doma. Letošnji praznik MO Ptuj je že trinajsti po vrsti v samostojni Sloveniji. Na kaj velja ob tej priložnosti še posebej opozoriti? Katerim projektom je MO Ptuj dala prednost v zadnjem letu? »Leto, ki je za nami, je minilo predvsem v pripravi ustrezne projektne dokumentacije za investicije, ki bodo sledile v prihodnjih letih. Tisti, ki ste spremljali seje mestnega sveta, ste lahko opazili, da smo praktično na vsaki seji potrjevali nove investicijske projekte. Največ energije smo zagotovo vložili v ekološki projekt varovanja pitnih vodnih virov, ki se je pričel izvajati v začetku letošnjega leta in je sofinanciran s strani EU in države v višini dobrih 35 milijonov evrov. Na področju kulture smo se mnogi najbolj razveselili prenove Mestnega gledališča. Ljubitelji vodnih športov pa so zagotovo veseli novih pridobitev na našem jezeru, kjer smo skupaj z občino Markovci zaključili prvo fazo tega projekta. Na Ministrstvo za šolstvo in šport smo oddali vloge za sofinanciranje izgradnje šolskih kapacitet v OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Breg in OŠ dr. Ljudevita Pivka. V tem obdobju smo sprejeli akt o jav-no-zasebnem partnerstvu, kjer pričakujemo, da bomo do konca letošnjega leta imeli izbranega zasebnega partnerja, ki bo investiral na Osojnikovi cesti v izgradnjo vrtca, poslovno-sta-novanjskih objektov in prestavitev avtobusne postaje. Hkrati mora ta investitor zgraditi še parkirno hišo na Potrčevi in prispevati del sredstev v Sklad za izgradnjo kulturne dvorane nad parkirno hišo na Potrčevi. Na področju cestne infrastrukture smo veliko postorili v če-trtnih skupnostih izven mesta, saj ocenjujemo, da so varne poti do delovnega mesta in domov osnovna človekova potreba. Ob prenovi nekaterih fasad v starem mestnem jedru smo največ sredstev vložili v prenovo Narodnega doma. V Podvin-cih in Velovleku pa smo največ sredstev vložili v športno in gasilsko infrastrukturo. Spisek nalog, ki so bile v tem obdobju opravljene, je še znatno daljši, a ga ob tej priložnosti ni moč v celoti navesti.« Pokrajina z regijskim središčem na Ptuju je še vedno zelo negotova. V koliki meri lahko padec pokrajine ogrozi razvoj MO Ptuj? »V tem primeru pa žal ne morem deliti mnenja z vami. Z zadnjim referendumom smo v Sloveniji praktično izčrpali vse oblike odločanja o bodoči pokrajinski členitvi Slovenije. Na podlagi jasno izražene volje županov velike večine slovenskih občin, občinskih svetov ter državljank in državljanov je sporočilo politiki popolnoma jasno in govori v prid ustanovitvi najmanj enajst pokrajin. Prav tako so vse politične stranke v svojih pozicijskih ali opozicijskih vlogah v dosedanjih letih zagovarjale ustanovitev štirinajst pokrajin. Z izvolitvijo nove oblasti si praktično ne znam predstavljati, kako bi bilo mogoče ustanoviti manj kot enajst pokrajin, saj bo za ustanovitev potrebno imeti dvotretjinsko podporo v DZ. Zaviranje procesa ustanavljanja pokrajin pa bo predvsem škodovalo pospešenemu razvoju na način, kot si ga ljudje na terenu želijo. Še naprej bomo namreč priča tako imenovanemu vsiljenemu načinu razvoja, ki ga predpisuje neka centralna oblast, lokalna pa ga mora upoštevati, ker drugače ostane brez državnega in evropskega denarja.« V zadnjem času se tako mesto kot njegovo okolje na veliko ukvarjata z zahtevami civilnih iniciativ. Kaj jim lahko sporočite? »Osebno si nikoli nisem znal predstavljati kakovostnega razvoja brez učinkovite civilne družbe. Zato so vse oblike civilnih pobud zelo dobrodošle. Še zlasti tiste, ki resnično ponujajo konkretne rešitve. Preko tovrstnih oblik dela smo v mojem mandatu rešili veliko navidezno nerešljivih problemov. Spomnimo se samo iniciative v Grajeni za izgradnjo mobilnega signala za telefonijo, pa nakupa zemljišč za nogometno igrišče v Grajeni in legalizacijo pomožnih objektov ob igrišču, nato izgradnjo športnega parka v Podvincih in Velovleku, prenovo stare steklarske delavnice in še bi lahko naštevali. Od civilnih iniciativ tudi v bodoče pričakujem predvsem iskanje dobrih rešitev in ne zgolj groženj in nerealnih izsiljevanj.« V državnem zboru je bil pred kratkim sprejet predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. V bistvu gre za nadaljevanje zakona o kulturnem tolarju oziroma kulturnem evru, ki bo zagotovil denar za nekatere kulturne projekte tudi v MO Ptuj, ki so v nekaterih primerih vezani tudi na 50-odstotno sofinanciranje občine v obdobju 2009/13. Je besedilo zakona takšno, kot ste pričakovali, upoštevaje ambicije Ptuja v projektu Kulturne prestolnice Evrope 2012? Za dva projekta (grad Turnišče in Ptuj - grad) pa je zagotovljeno 100-odstotno financiranje. »Po pregledu spremembe zakona je mogoče razbrati, da gre za nadaljevanje zakona o kulturnem tolarju, njegova veljavnost se podaljšuje na obdobje 2009/2013. Zakon prične veljati 1. januarja leta 2009. Kot so pojasnili predlagatelji, gre za podaljšanje financiranja in ne za dodatna sredstva. Prvenstveno naj bi sprememba zakona zagotavljala sredstva za do sedaj nerealizirane projekte iz programov navedenih v osnovnem zakonu, v višini, ki še ni bila realizirana. Tako kot v prvotnem zakonu je tudi v tej spremembi 100 % delež financiranja zagotovljen za spomenike državnega pomena (grad Ptuj in grad Turnišče), občinski spomeniki pa so financirani v 50-odstotnem deležu. Pogoj za črpanje sredstev je prijava lokalnih skupnosti na vsakoletni razpis oziroma poziv (projekti morajo imeti izdelano ustrezno projektno in tehnično dokumentacijo - DIIP, PGD ...). V MO Ptuj načrtujemo, da bomo iz tega naslova lahko v tem časovnem obdobju prejeli slaba dva in pol milijona evrov. Prav tako sprememba zakona zagotavlja sredstva za knjižnice (nakup knjig, bibliobus, informatizacijo), sredstva za ljubiteljsko kulturo, opremo in prostore, informatiko in mladinske centre. V preteklih letih so naši zavodi kandidirali tudi za ta sredstva, CID, ZKD in sredstva za vzpodbujanje kulturniških mrež (knjigarniška mreža, nakup kinotečnih filmov, mreža art kinematografov, centri za digitalne medije).« ČISTO MESTO PTUJ, Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.0.0. DCKNAVSKAC26 - 2250FItJJ-TEL(++38Q027809020, FAX(++38QQ278090 30 Ob prazniku mestne občine Ptuj čestitamo vsem občankam in občanom! V skibi za varovanje našega okolja, vas ob tej priložnosti spoštovane občanke in občani želimo opomniti, da si bomo le s skupnimi napori in z doslednim spoštovanjem navodil pri ločenem zbiranju odpadkov zagotovili kvalitetne življenjske pogoje. Obveščamo vas, da ni dovoljeno odpadkov odlagati izven posod, še posebej ne na lokacijah za ločeno zbiranje, zato jih raje odpeljite na zbirni center Gajke! Obratovalni čas centra: VZIIVEKEM VLETNEM ČASU ČASU VSAK CD 8.00 DO 17.00 OD 8.00 DO 20.00 DELOVMK OB SOBOTAH C» 8.00 DO 14.00 OD 8.00 DO 14.00 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH JE CENTER ZAPRT ZA VSE DOVOZE! PRED VHOIXM GAJKE MIXWOLJEM) ODLAGANJE ODPADKOV! Čisto mesto Ptuj doa Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Ormoška cesta 25, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www. kgz-ptuj .si V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU. DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS VSEM OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA. Pričakujemo vas v naših poslovalnicah. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim strankam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. nlbO www.nlb.si Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Korpar, predsednik Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik rt Ü A « ® « o a « 9 primernimi za perutninsko meso. Zraven vina za marinado uporabljamo še limonin sok in oljčno olje. Pri mariniranju na primer rulade naj bo marinade toliko, da meso prekrije. Kasneje pri toplotni obdelavi pa jo uporabljamo zraven pri pečenju in iz nje naredimo okusno omako. S polnjenjem perutnine prav tako dodatno vplivamo na boljši okus in videz hrane. Začinjen nadev ne izpopolni samo okusa perutnine, ampak tudi lepo obliko cele perutnine po peki. Če za polnjenje uporabimo belo vrsto perutnine, pripravimo temen nadev in obratno. Hkrati pa je perutnina s po večini belim mesom najprimernejša za polnjenje, ker vsebuje manj maščob in tako nadevu ne grozi, da se med peko prepoji z maščobo in zaradi tega razpade. Kot osnovo za nadeve pogosto uporabljamo živila iz ogljikovih hidratov, kruh, žita, riž, drobtine in podobno. Z aromatičnimi dodatki, zelišči, čebulo dobimo zakro-žene okuse nadevov. Čebula poudari okus večini nadevov, zato jo dodajamo fino naseklja-no. Če nadevu dodamo orehe, ta pridobi na trdnosti. Kadar uporabljamo za nadevanje manjšega piščanca, je dobro, da mu odstranimo kosti. Nadev pa pripravimo na osnovi teletine, svinjine in gnjati. Da bo razmerje med perutnino in nadevom primerno, si je pomembno zapomniti, da na pol kilograma perutnine uporabimo okrog 20 dekagramov nadeva. Čas pečenja pri nadevani perutnini pa se podaljša za pol ure v primerjavi z nenadevano perutnino. Če perutnino polnimo, jo pred peko še dresiramo oziroma lepo oblikujemo. K trupu stisnemo vse štrleče dele, da se pri peki primerno zapečejo in da pečeno perutnino po peki lepše in lažje režemo. Nadevano perutnino pogosto tudi zašijemo s kuhinjsko iglo in nitko, da preprečimo izhajanje nadeva. Zraven nadevane perutnine pripravljamo tudi puranje in perutninske rulade, prav tako polnjene s številnimi nadevi. Od toplotnih postopkov pa lahko za tako pripravljeno meso uporabimo pečenje, dušenje in kuhane. Za to priložnost je pomembno, da meso začinimo oziroma prav tako mariniramo, da bo po peki čim bolj okusno. Nadevamo jih lahko s kuhano in pretlačeno zelenjavo, z drugo temno vrsto mesa, s kombinacijo kuhane zelenjave in delikatesnih izdelkov, s suhim sadjem, danes pa vse pogosteje tudi s pistacijami in drugo vrsto mesa ter žitaricami. Tovrstne jedi od nas ne zahtevajo veliko znanja, hkrati pa dobimo okusne in všečne jedi, ki jih lahko ponudimo ob vsaki priložnosti. Pri pripravi nadevov je pomembno, da uporabimo čim več sočnih dodatkov, kot so fino sesekljana čebula in druge vrste zelenjave ter da dobimo dobro barvno kombinacijo. Ko tako pripravljeno meso pečemo, je pomembno, da ga pečemo z zelenjavo, v kateri smo meso marinirali oziroma pazimo, da bo meso čim bolj sočno tudi po peki. Vlado Pignar I a Mačji FIV - aids Bralka Tadeja iz okolice Ptuja ima muca starega 5 let. V zadnjem času je bil večkrat bolan in zdravljen. Veterinar je postavil diagnozo mačji FIV oziroma imenovan tudi mačji aids in svetoval bralki evtanazijo muca. Lastnica je šokirana zaradi tega, saj se ji ne zdi, da bi bilo treba muca evtanazirati. Sprašuje, kako ravnati v takih primerih in kakšna je prognoza za njenega muca. mama bolna. Bolezen lahko nastopa v pritajeni subklinič-ni obliki, ko prizadete živali ne kažejo znakov bolezni. V nekem trenutku, ki vpliva na padec odpornosti pri živali, denimo pri močni parazitozi, driski, pljučnici ali kateri drugi bolezni, lahko aids izbruhne v klinično zaznavni obliki. Od takrat dalje se začnejo hudi zdravstveni problemi v obliki ponavljajočih se bolezenskih stanj. V začetku zdravljenja take živali odreagirajo pozitivno na terapijo z antibiotiki in ostalimi zdravili. Problem je v tem, da se bolezen po prenehanju terapije lahko zelo hitro ponovi in to vse do takrat, ko muc več ne odreagira na zdravljenje zaradi uničenega in neaktivnega imunskega sistema. Tako kot pri človeku je tudi pri živali zelo pomemben močan imunski sistem, saj le v sodelovanju med terapijo in imunskim sistemom lahko pričakujemo rezultate v smislu ozdravitve. Ko pa imunski sistem več ne sodeluje pri zdravljenju in obrambi organizma, je pro-gnoza dubiozna. In prav to se pri mačjem aidsu zgodi. Diagnoza bolezni je v današnjem času zelo enostavna. Obstajajo hitri testi, za katere potrebujemo nekaj kapljic krvi. Rezultati so v povezavi s kliničnimi znaki zelo zanesljivi in pokažejo tudi stopnjo okuženosti živali. Močno pozitivne muce je na žalost treba evtanazirati, saj ozdravitev ni možna in tudi s terapijo ne morejo kvalitetno živeti. Podobno je pri srednje pozitivnih živalih, tam presojamo prognozo glede na klinični stadij bolezni. Rahlo pozitivne živali pa po navadi na željo lastnika zdravimo in jim tako podaljšamo življenje lahko tudi za Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. nekaj let. Potrebno je udarno dajanje vitaminov, predvsem vitamina C in ostalih kvalitetnih preparatov, ki so namenjeni dvigu odpornosti živali. Teh preparatov je na srečo tudi v veterinarski medicini kar nekaj, dajati pa jih je potrebno v skladu z navodilom veterinarja. Bolne muce, ki so na terapiji, je potrebno osamiti in vsekakor kastrirati ali sterilizirati, tako da preprečimo, da bi okužili zdrave živali. Preventiva je pri preprečevanju okužbe z mačjim aidsom najvažnejša. S pravočasno kastracijo ali sterilizacijo v mladosti preprečimo marsikateri pretep med mački in oploditve pri mucah. Cepivo zoper bolezen ne obstaja. Bralki Tadeji svetujem, da se z mucem oglasi v naši ambulanti. Če nima natančnega rezultata testa krvi, bomo test naredili, ugotovili stopnjo bolezni in se glede na rezultate pogovorili, kako ukrepati vnaprej. V primeru terapije bomo poskrbeli za dvig imunskega sistema s kvalitetnimi novimi preparati, ki so novost pri nas in so na voljo v naši specializirani trgovini DR. ZOO. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu V zraku se že čuti vonj po jeseni Pričel se je mesec avgust, najprijetnej-ši poletni mesec, ko pojenja poletna vročina in pogoste vročinske nevihte, zelena narava pa se začne razdajati s svojimi darovi. Vzdevek je dobil po prvem rimskem cesarju Augustusu, kar prevedeno pomeni vzvišeni, v poljedelski deželi, kot je naša, pa smo osmi mesec v letu v prenesenem pomenu besede povzeli v čas velike žetve s srpom, od tod mu vzdevek veliki srpan. V SADNEM VRTU obiramo zgodaj zoreče sorte jabolk in hrušk. Obiranje sadja zahteva svojo pozornost, da ohranimo sadju kakovost, na drevesu pa ne povzročimo poškodb. Najprej oberemo plodove s sončne strani drevesne krošnje, kjer najprej dozorijo. Zreli so, ko se obarvajo značilno sadni sorti, ko so peške obarvane temnorja-vo ter jih je ob rahlem prijemu in zasuku zlahka odtrgati. Plodove obiramo skrbno, da z napačnim prijemom ne lomimo brstik, ker so te že cvetne zasnove za rod v naslednjem letu. Na drevesu poškodovane in odpadle plodove ter odlomljene vejice sproti odstranjujemo, da ne ostanejo vir okužb sadne gnilobe in drugih glivičnih bolezni na zdrave organe sadnega drevesa. V avgustu je primeren čas, ko sadno drevo preide v muževno stanje, da opravimo cepljenje na speče oko na način očeslanja ali okulacije. Nižanje vrhov ter izrezovanje pregostih in v rasti napačno usmerjenih vej orehov je najprimerneje opraviti v avgustu, ko je solzenje najmanjše, nastale rane pri rezi pa se najlažje že v kratkem času zacelijo. V prvi polovici meseca avgusta je najprimernejši čas za obnovo in sajenje jagodnjaka. Jagode sadimo v globoko prekopana in z zrelim hlevskim gnojem, kompostom ali drugim organskim gnojilom pognojena tla. Za sajenje porabimo zdrave, predvsem virusov proste, dobro ukoreninjene sadike, vzgojene v vsebniku s koreninsko grudo. V OKRASNEM VRTU še lahko v začetku meseca avgusta opravimo rez okrasnih drevnin in grmovnic, ki zacve-to spomladi. Oblikovalno, vzgojno ter pomlajevalno rez okrasnih drevnin vselej opravimo šele po cvetenju, ker bi jim, preden zacveto, lahko odstranili preveč vejic ob-raščenih s cvetnimi brsti. Okrasne drevnine se namreč po cvetenju, ki je lahko v katerem koli letnem obdobju, odpravijo h krajšemu počitku, nato pa se pričnejo obnavljati ter obraščati z novimi cvetnimi brsti. Z letno zeleno rezjo drevesa ali grme oblikujemo, hkrati pa jih s tem vzpodbujamo k razraščanju ter tvorbi cvetnih brstov. Oblikovalna rez drevesnih krošenj in grmovnic okrasnih drevnin je lahko usmerjena v oblikovanje in ohranitev čimbolj naravnega videza, kjer izrezujemo poškodovane, bolne, pregoste in izrojene veje ter vzpostavljamo dobro osvetlitev v njihovo notranjost in senčno stran. Rez pa je lahko usmerjena pri okrasnih drevninah v oblikovanje strogo geometrijskih do umetniško oblikovanih živih mej, okrasnih ograj ter parkovnih nasadov. Pri okrasnih drevninah, ki jih vzgajamo zaradi cvetja, je razen oblikovanja njihovih krošenj ali grmov še pomembno slediti, kje tvorijo cvetne brste. Vsaka drevesna vrsta ima neke svoje posebnosti, kjer nekatere tvorijo cvetne brste le na enoletnem lesu, druge pa le na starem, ene v bližini osnove vejice, druge pa le v vrhovih in podobno. V ZELENJAVNEM VRTU dorašča in dozoreva vse več vrst vrtnin, ki jih za sprotno uporabo nabiramo sveže. Rastline, od katerih ne pričakujemo obnavljanja, obrašča-nja ter pridelka, izpulimo s koreninami vred, poberemo njihove ostanke ter jih kompostiramo. Izpraznjene dele gredic z rahljalnikom plitvo prerahljamo in posadimo s sadikami endivije, radiča, zeljea, kolerabice. Vrtnine, ki jih bomo sejali v avgustu, nam bodo dajale, če bo ugodna in lepa jesen, še kasno v jesen sveže pridelke. Čas je za presajanje čebule majskega srebrnjaka, setev motovilca, kitajskega zelja, kodrastolistnatega ohrovta, nizkega graha, rdeče pese in črne redkve. Miran Glušič, ing. agr. Diumeaar: l avgusta - Z avgusta 1-petek 2-sobota è 3-nedelja è 4-ponedeljek ê 5-torek èy 6-sreda 7-četrtek y Foto: CG Simboli • Reka o nezavednem Krog večne usode (2) - ob zori mističnega znanja V prejšnji številki smo si ogledali simboliko znamenj od Ovna do Raka in tako obdelali prva štiri znamenja zodiaka. Danes so na vrsti druga štiri od Leva do Škorpijona. Zanimivo je, da bomo izvedeli, da Lev predstavlja življenje in tako so se ljudje veselili tega znamenja, narava nam je podarila veliko možnosti za vztrajanje, ko je bila na vrsti Devica (konec avgusta), so se zahtevale pridne roke, da so vse pridelke, lahko pospravili, oktobra so se oddahnili (Tehtnica), kajti tedaj je bil čas za počitek in pripravo na začetek zime (Škorpijon). 14. julij - Marko Novak, Jastrebci 35; Andreja Prijol, Trnovci 30; Boris Vuk, Strmec 16/a; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Jožef Kump, Moravci v Slovenskih Goricah; Robert Štampar, Brcetova 2, Središče ob Dravi; Petra Lovrec, Savci 32/a; Franc Kump, Sen-čak 11; Tomaž Jurtela, Zg. Hajdina 44/a; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Milan Marinič, Kicar 111/a; Jure Novak, Cirkovce 22; Ivan Nahberger, Zg. Hajdina 37/a; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Ivan Sledič, Stoperce 23; Branko Mlakar, Šikole 78; Robert Hvalec, Cesta v Hotinje 14, Miklavž na Dravskem polju; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c; Zvonko Gregorc, Zg. Jablane 12; Štefan Trčko, Sp. Jablane 11; Hermina Zajc, Mihovce 54/a; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Miha Novak, Cirkovce 49/a; Matej Perkovič, Starošince 28; Frančiška Černel, Slav-šina 42; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Gregor Maruh, Puhova ulica 12, Ptuj; Franc Trčko, Cir-kovce 59/a; Andrej Rodošek, Cirkovce 30; Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Alen Milinovic, Cirkovce 49/a; Matej Go-ljat, Cirkovce 19; Mateja Rajh, Apače 294; Robert Belca, Dragonja vas 22; Danilo Jevšovar, Šikole 64/a; Miran Koser, Vintarovci 29/b; Miran Fras, Cirkovce 68; Branko Mlinarič, Štuki 35; Stanko Lah, Pongrce 15; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Marija Kostanjevec, Stojnci 58; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Mitja Kova-čič, Orešje 100, Ptuj; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Milan Kvar, Grlinci 9; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Andrija Hojski, Zg. Duplek 49; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Zvonko Perkovič, Starošince 28; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Roman Fras, Trnovska vas 30; Franc Štih, Savinjsko 39; Stanko Solina, Jiršovci 59; Marijan Milinovic, Cirkovce 49/a; Jožica Kancler, Njiver-ce vas 11; Vlado Motaln, Bukovec 58, Zgornja Polskava; Mario Štih, Savinjsko 39; Matej Reš, Ulica Milke Volk 69, Orehova vas. 21. julij - Darja Škvorc Bes, Sodinci 1; Aleksander Dogša, Libanja 27; Neža Skrbinšek, Ulica Lackove čete 21; Vesna Emeršič, Mezgovci 3; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Stanislav Vrtič, Dornava 55 b; Dušan Mastnak, Vinta-rovci 72; Anton Deželak, Mezgovci ob Pesnici 6; Janez Cep, Majšperk 60 b; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Marjana Kosi, Grabonoš 23; Marica Flajs, Pobrežje 88 a; Olga Golob, Prerad 49; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28; Franc Hajšek, Prepuž. 24. julij - Boris Golob, Strelci 10 a; Miran Medved, Podgorci 1 a; Robert Majč, Cvetlična 2; Miroslav Govedič, Prežihova ulica 12; Dragica Dobič, Dornava 88 b; Dragan Kokot, Svetinje 7; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Dušana Brodnjak, Gorišnica 24 a; Robert Pehar, Pleterje 35; Dušan Vrečko, C. ob ribniku 28; Andrej Polanič, Dorna-vska c. 13; Matej Munda, Mladinska ulica 6; Gregor Ljubič, Pacinje 27 a; Ana Firbas, Ciril Metodov drevored; Karmen Gajser, Gubčeva ulica 27; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Tamara Škri-njar, Gorišnica 66; Boris Ilec, Gorca 81 a; Andrejka Plohl, Mestni trg 3; Marjan Korpar, Mezgovci 53 a; Sonja Šneber-ger, Mestni Vrh 22; Pavel Firbas, Ciril Metodov drevored; Kristina Vidovič, Mezgovci 51 a; Jožef Florjanič, Dornava 131 b; Saša Brodnjak, Gorišnica 24 a; Betka Ameršek, Mestni Vrh 1; Primož Babič, Ul. Heroja Nandeta 50; Jernej Šenica, Spuhlja 107 a; Milan Hebar, Trubarjeva 11; Jerneja Bom-bek, Trubarjeva 19; Franc Vidovič, Me-zgovci 51 a; Milica Petek-Filipovič, Ul. 25. maja 9; Milan Šegula, Podvinci 91 a; Branko Lenart, Maistrova 24; Maja Kelenc, Kajuhova ulica 1; Aleksander Šeruga, Kajuhova 5; Tomica Indžič, Osojnikova 25; Suzana Hentak, Dornava 119; Robert Zemljič, Bodislavci 24; Davorin Arnuga, Belšakova 31. Lev (23. julija do 22. avgusta) Lev je peto znamenje zodiaka in zaseda sredino poletja. Torej ga opredeljuje razcvet narave pod toplimi žarki, kajti ravno Sonce je njegov planetni vladar. Lev, ki je v srcu zodiaka, izraža veselje do življenja, ponos in vzvišenost. Z Levom smo spet pri elementu ognja (poleg Ovna), toda razlika je v tem, da je blisk (Oven), postane prava poletna nevihta. Simbolika se skriva v svetlobi med nevihto. Tu gre za prehod iz pomladnih zor v veličastne poletne popoldneve. Znamenje predstavlja figuro kralja živali, emblem surove in plemenite moči. V paru s Soncem skupaj vladata življenju, velikodušni svetlobi, sijaju, moči in plemenitosti. Temu zodiakalnemu tipu pripada najvišja sila in vendarle je ta sila istočasno usmerjena k razvoju in napredku. Gre tudi za moč narave, ki išče največji smisel in voljo. Ponavadi ljudje, ki so rojeni v tem znamenju, plemenito stojijo Ko spoznamo, kaj smo napačno počeli, priznamo in sprevidimo, kaj nam je škodilo - tega ne počnimo več. Tu nastopi kesanje. Tu je moč naše spremembe - tukaj sem sedaj sam s svojo notranjostjo in se vprašam, kaj bom delal in razmišljal v bodoče. Ko ugotovimo, kaj je bilo narobe v naši preteklosti, malo poča-kajmo, naredimo inventuro pri sebi, v svoji notranjosti, vzemimo si čas zase. Vsaka stvar potrebuje svoj čas, da dozori. Dovolimo sebi, tej novi notranjosti, ki jo spoznavamo, da zaživi na novo, da si odpočije od starih navad, da se naše rane zacelijo. Notranje rane so lahko mnogo težje kot zunanje, čeprav jih ne vidimo, notranje rane so tiste, ki jih občutimo z vsemi notranjimi organi. Vzemimo si čas in se razvajajmo, tako notranje, kot zunanje. Kar želimo, da nam drugi nudijo, dajmo sebi, svoji notranjosti, tako bomo pozdravili svoje rane, ki smo si jih prizadeli, ali pa smo dovolili drugim, da so nam jih zadali. Po kesanju, priznanju tega, kar smo delali v svojem življenju napačno, se nam od srca odkotali velik kamen, odpre se nam lupina, ki smo jo tako trdo zagovarjali lep del svojega življenja. Sprevidimo, da je škoda časa, za svojimi dejanji in so jasno opaženi. Devica (23. avgusta do 22. septembra) Devica je šesto znamenje v zodiaku, postavljeno tik pred jesensko enakonočje. Je simbol žetve, dela, ročnih spretnosti, natančnosti in je drugo znamenje pod okriljem planeta Merkurja (prvo znamenje je Dvojčka). Devica je na koncu letnega ciklusa elementa Zemlje in pred hladno Kozorogovo zimsko prstjo; v obdobju Bika je bila zemlja mastna, vlažna in topla, pokrita z zelenim in dišečim pomladnimi rastlinami. V času Device je zemlja ki smo ga preživeli v skrbeh, jezi, strahu, pomanjkanju in da je zaradi vseh teh negativnih čustev, ki so bila v nas, nastopilo naše nezadovoljstvo s seboj in z ljudmi okrog nas. Spremenimo odnos do sebe, odnos do ljubezni, ki je v nas, notranje se spravimo s seboj in nastopila bo notranja ozdravitev. Potem smo srečni, zdravi, se dobro počutimo, zaupamo silam, ki so v nas, a jih prej nismo občutili, zaupamo silam, ki nas vodijo v našem življenju in želijo za nas vse tisto, kar je najboljše, ker je že vse v nas, samo prej je bilo skrito pod plastmi, pod jezo, skrbmi, trdimi besedami. Notranje ozdravljenje, bi Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. izsušena od poletnega sonca, tako so njene hranilne moči izčrpane, na njej leži požeto žito in čaka, da se zrno loči od klasa. Rastlinski ciklus se končuje na novi zemlji, ki je deviško pripravljena sprejeti novo seme. Zato to znamenje predstavlja dekle, krilata deklica s klasom ali snopom v roki. Pri tem znamenju gre za splošno vzdržanost, zadržanost in nego svojega telesa. Seveda je življenje borba in trud je nekoč poplačan, je njihovo moto. Število šest je simbolika duha. lahko imenovali tudi prebujenje, saj se prebudi tudi vse, kar je v nas tako dolgo prebivalo in spalo. Komaj tedaj spoznamo sebe, spoznamo, kdo dejansko smo - tisti, ki se je skrival pred vsemi drugimi ljudmi, ki ga nismo dovolili, da bi ga drugi spoznali. Morda smo v svoji notranjosti tako lepi, tako svetli, da tega nismo upali priznati pred drugimi, ker nam je bilo nerodno, ker to ni bilo v navadi, ker se nam je to zdelo čudno. Ali pa si tega enostavno nismo upali priznati pred samim seboj!!! Milena De Viktory, predsednica društva Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354 Tehtnica (23. septembra do 22. oktobra) Pri vstopu v to znamenju je Soncu v središču astronomskega leta. Njegov prehod iz severne v južno hemisfero označuje ravnotežje med zgrajeno stavbo in silami, ki rušijo ravnotežje med dnevi in nočmi. To se predstavlja s tehtnico, s kazalcem in s skledicami. Ta točka je zlata sredina, okoli katere vse niha, priča o nihanju med somrakom zunanje jeseni in zoro notranje pomladi. Na tej središčni točki se na enaki oddaljenosti označujeta skodelici motorja in zavore, zanosa in zadržanosti. Zanimiv je simbolika zraka, ki stremi po napredku komunikaciji in pogovorih. Zračna sredina Tehtnice je sredina Dvojčkov, kakor je kraj srca, na kraju duha. Znamenje ljubezenskega praznovanja je postavljeno pod vodstvo Venere, ki ji Saturn prinaša sproščenosti in poduhovljenosti. V tem primeru gre za Venero (Afrodita) jesenskih rož, boginjo idealne lepote, krhke in ljubeče duše. Škorpijon (23. oktobra do 21. novembra) V astrologiji je Škorpijon osmo znamenje živalskega kroga, ki zaseda sredino jesenskega trimestra, ko veter trga porumenelo listje in ko se živali in drevesa pripravljajo na novo eksistenco. Je hkrati simbol odpornosti, kvašenja in smrti, dinamike, vztrajnosti in bojev; ta del neba ima planetarnega gospodarja Marsa. Škorpijon predstavlja naravo ob prazniku mrtvih, ko listi odpadajo in rastline umirajo, to je vračanje v kaos surove materije, to je preporod med izvirno vodo (Rak), ki se zliva z vodami, ki se vrnejo v ocean (Ribi). Škorpijon je črna žival, ki beži pred svetlobo, živi v skrivališčih in ima strupeno želo. Vendarle je ravno to tudi možnost za veliki preporod in razumevanje sveta duhovnih načel. Tako so to ljudje, ki so skrivnostni in so jim blizu duhovna načela in ezoterični vidiki. Zanimivo je, da so na svojih pet minut pripravljeni čakati dolgo, tako kot seme v zemlji čaka na toplo pomladno jutro. (nadaljevanje prihodnjič) Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Svetovanje za vas, za vse nas... Kaj je skrivnost notranjega ozdravljenja? Spoznavanje samega sebe, tega, kar smo počeli napačno, priznanje svojih napak - grehov. V krščanstvu to imenujemo spoved, ponekod so to terapije, pogovori, s pomočjo katerih ljudje spoznajo, kaj je v njihovem življenje dobro in kaj delajo narobe. Duševno zdravje Skoki čez plot Najnovejše raziskave kažejo, da vse več Slovencev vara žene. Na drugi strani pa se povečuje tudi število Slovenk, ki varajo svoje može. Zakaj je za moške skok čez plot tako enostaven in skorajda brez posledic, na nek način opravičljiv, ker so »mačoti«, na drugi strani pa ženske varajo skorajda vedno tudi zaradi močne prisotnosti čustev? Ne vem, zakaj naj bi bila moška nezvestoba bolj opravičljiva kot ženska, toda dejansko ljudje pogosto to tako ocenjujejo, verjetno še z ostanki tradicionalne miselnosti, da so moški več vredni kot ženske. Včasih je namreč veljalo, da je ženska seksualna last moškega in mu zato mora biti zvesta. Toda ženska danes nima prav nobenega razloga videti sebe kot seksualno last moža. Če ima spolne odnose samo z njim, je to izraz njene svobodne volje, ki sloni na globokem občutku ljubezni do moža. Če mož njeno ljubezen zapravi, se nima nad čim pritoževati. Seveda lahko igrajo pri nezvestobi vlogo številni nevrotični vzroki. Tako je na primer znano, da tretjina ljudi izbere partnerja po podobnosti, tretjino pa privlači pri drugem pravo nasprotje. Tisti, ki iščejo podobnosti, želijo srečati v bistvu samega sebe in je zanje značilno, da so njihovi odnosi do partnerja bolj površni, hitreje se naveličajo zveze in so zato manj zvesti. To velja tako za ženske kot za moške. Tako nezvesti moški kot nezveste ženske pa iščejo v izvenzakonski zvezah ali skokih čez plot nujno čustveno dopolnitev, ker v zakonu ni več pravega skladja in je prišlo do duhovne odtujitve med zakoncema. mag. Bojan Šinko www.radio-ptuj.si Slo POP novice Alya v teh dneh na polno koncertira, nastopa, končuje ploščo, ki naj bi izšla v septembru, pripravlja ovitek, novo spletno predstavitev in še kaj. Skratka, punca je res polno zaposlena. Vseeno pa si bo vzela nekaj časa in se za nekaj dni odpravila na Kornate, kjer ima na zasebni plaži popolni mir. ■k-k-k Zgrešeni primeri sopanknrolzasedba iz Ivančne Gorice in njene okolice. So provokativen, žurerski in ustvarjalen bend, ki dela po principu najprej delati in potem proslavljati uspehe, pa spet ustvarjati... Zgrešeni primeri so trenutno bend v vzponu in imajo veliko koncertov. Letos so izdali prvo zgoščenko, posneli videospot in igrali na prazniku vseh slovenskihh rockerjev - Rock Otočcu! Tudi Katja Klemenc je novo ime na slovenski glasbeni sceni. Pevka je izdala nov singel z naslovom Lutka izpapirja, avtor glasbe in aranžmaja je Franci Zabukovec, besedila pa Darja Pristov-nik. Pesem se že vrti na radijskih postajah, zanjo pa lahko tudi glasujete na nekaterih lestvicah. -k-k-k Po Navigaciji (srca) je v skupini Lunn-a-park prišlo do prave zmede in napočil je ravno pravšnji čas za udaren Babilon, ki je sinonim za kaos. Preboj v finale glasbenega dvoboja v nedeljski oddaji NLP na televiziji Slovenija jih je namreč tako zmedel, da so se nemudoma odločili za lansiranje prave rokerske skladbe z naslovom Babilon. ■k-k-k Na glasbeno sceno prihaja nova pevka Klara, ki sije odrsko kilometrino doslej nabirala predvsem na koncertnih odrih po sosednji Avstriji, saj prihaja s Koroške. Med vidnejšimi nastopi Klare lahko omenimo Emo 2007, kjer je kot spremljevalna vokalistka podpirala visoko uvrščeno Zablujeno generacijo. Nekajkrat smo jo lahko na odru videli tudi s Kingstoni, zdaj pa se s singlom Daj, zapri me odpravlja na samostojno glasbeno pot. Klara trenutno veliko nastopa po Avstriji, vsekakor pa si svojo glasbeno pot želi nadaljevati v Sloveniji, kjer na svojih nastopih z veseljem odpoje tudi tuje skladbe, ki jih dobro pozna prav vsako uho. -k-k-k Po nekajletnem festivalskem zatišju v Beli krajini prihaja prvi Schengen fest, ki bo z vrhunskimi glasbenimi gosti popestril slovensko festivalsko sceno. Ob topli in čisti Kolpi se bo na Vinici v Beli krajini prvi vikend v avgustu, tako pod sončnim kot tudi zvezdnatim nebom, med festivalskim in obfestivalskim dogajanjem družilo nekaj tisoč mladih s Slovenije in Hrvaške. Organizacijska ekipa bo poskrbela za številne obfestivalske aktivnosti, ki vam bodo skupaj s festivalskim delom pustile nepozaben pečat. Pričakujejo vas Schengen fest, peščena plaža, športni dogodki, predstavitve in promocije, glasbeni presežki ter številna ostala presenečenja. Pripravila: MZ BTlr 1 O CA D Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. SANJA GROHAR: GREH V PESKU J||||p|plM IN TJA 8. REBEKA DREMELJ: TAKIH VEČ NI 7. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 6. MANCA ŠPIK: QUE SERA, SERA 5. KRISTINA: NISEM TVOJA LUTKA 4. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 3. TABU: PESEK IN DOTIK 2. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 1. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček Kje ste, Tokio Hotel? Nemška fantovska skupina Tokio Hotel je požela številne uspehe. V sklopu koncertne turneje so nameravali nastopiti tudi v Sloveniji, vendar je bil koncert zaradi zdravstvenih težav glavnega vokalista odpovedan. Mlad pevec naj bi namreč imel težave z glasilkami. Težko pričakovanega koncerta so se zelo veselili slovenski oboževalci skupine, ki pa so nad neupselo turnejo skupine zelo razočarani - o tem pričajo tudi odzivi na forumih. »Slovenski fani smo dolgoletnemu čakanju navkljub celo skoraj dočakali prvi koncert omenjene skupine v naši ljubi Sloveniji. Žal so zdravstvene težave pevca skupine Billa Kaulitza kljubovale temu in celotna turneja 1000 Hotels Tours je bila nepričakovano odpovedana - tudi tako pričakovan in željen koncert v Sloveniji. V javnosti se je začelo v zvezi s tem pojavljati čedalje več informacij - namreč, da si tako management skupine Tokio Hotel kot tudi sami člani skupine želijo nadoknaditi odpovedane termine predhodno že potrjenih koncertov,« so med drugim zapisali v odprtem pismu za javnost. FOTO: Tokio Hotel Sedaj pa z besedo na dan -kje torej tiči tako imenovani »problem« slovenskih oboževalcev skupine Tokio Hotel? V Sloveniji, ki je bila prva pod oznako »odpovedana nadaljnja turneja«, nadomestnega termina za resnično željen koncert v bližnji prihodnosti še ni na vidiku. Koncert pa je tudi uradno odpovedan (ne govori se več o prestavi- tvi datumov). Na tej stopnji se nenehno razumevanje oboževalcev glede okoliščin, vezanih na realizacijo koncerta, zaključi. Pravzaprav se razočaranje slovenskih fanov samo še stopnjuje. Veliko je namreč oboževalcev, ki dobesedno trmasto čakajo več kot tri leta, da bi se jim morda nasmehnila sreča in bi bili tako rekoč deležni zasluže- nega koncerta na domačih tleh. In ko so bili 28. marca letos že na dosegu te sreče, se pripeti nepričakovano: poseže višja sila in iskreno navdušenje se je sprevrglo v popolno nezadovoljstvo. Ob tem so tudi razočarani nad dejstvom, da fantje skupine Tokio Hotel vedno znova in znova poudarjajo, kako so jim oboževalci pomembni in da so zanje vsi enaki. Da se veliko nahajajo v Nemčiji, ki je tudi njihova matična država, še razumejo. Da želijo osvojiti Ameriko, tudi razumejo in to podpirajo. Vendar pa ne razumejo, da se v nekaterih državah z nastopi in raznimi drugimi medijskimi nastopi pojavljajo veliko več (npr. v Franciji). Glede na opisano nezadovoljstvo so se slovenski oboževalci skupine odločili, da ne bodo sedeli križem rok. Zato so se potrudili in iz tega poskušajo storiti nekaj dobrega. Na medije so tako naslovili prošnjo, naj opozorimo na njihovo nezadovoljstvo in jim pomagamo uresničiti sanje: skupino Tokio Hotel pripeljati v Slovenijo. Ob koncu lahko zapišemo, da upamo, da bodo sanje oboževalcev uresničene in da bomo Tokio Hotel nekega dne le dočakali v naši podalp-ski deželici. MZ Filmski kotiček Vitez teme Nov javni tožilec Harvey Dent za zapahe spravi večino kriminalcev v Gotham Cityju. Batmanu tako ostane bolj malo dela. Toda čeprav se preostanek mafije trese pred dolgo roko zakona, se nenadoma pojavi psihopatski in izjemno inteligenten morilec po imenu Joker. On in mafija hitro stopijo v španovijo, kajti mafijo zanima denar, Joker pa uživa v tem, da vse ljudi pahne v brezno moralnega in etičnega propada. Njegov načrt je tako filigransko premišljen, da mu nihče ne more stopiti na prste, zato mesto na pomoč pokliče Batmana, čeprav je v očeh javnosti navaden kriminalec za katerim je razpisana tiralica ... Vitez teme, že šesti film o Batmanu, naj bi bil najboljši do sedaj. Pravzaprav naj bi šlo za najboljši film vseh časov - in to ne kričijo le gledalci,temveč tudi vsega hudega navajeni kritiki. Da je pred nekaj meseci, kmalu po snemanju, umrl Heath Ledger, ki igra Jokerja, je filmu kvečjemu pomagalo. Toda bližnji pogled na film prikaže malce drugačno sliko, ki ni tako polna superlativov. Brez dvoma gre (končno!) za drugačno formulo, kot smo je sicer vajeni v filmih po ameriških stripih. Na srečo nismo zopet podvrženi že tisoči ite-raciji klasične zgodbe o gene- gov nastop res vreden Oskarja. Vitez teme je dokaj dober film, ki svoje malce predolgo trajanje na koncu odkupi z bibličnim motivom Jezusovega žrtvovanja za grehe človeštva, čeprav gre -v celoti gledano - bolj za akcijsko policijsko-kriminalistično dramo z veliko avtomobilskimi pregoni in klasičnimi pretepi kot pa film o Batmanu. Vsebinska bogatost in večplastnost, ki jo ponuja žanr superherojskega filma, tako še vedno ostaja bolj ali manj nedotaknjena in čaka na svoj ultimativni film. Ga bomo sploh kdaj dočakali? Matej Frece The Dark Knight igrajo: Christian Bale, Heath Ledger, Aaron Eckhart, Gary Oldman Režija: Christopher Nolan Scenarij: Jonathan Nolan & Christopher Nolan Žanr: akcijski film Dolžina: 152 minut Leto: 2008 Država: ZDA zi superjunaka in njegovega sovražnika, temveč Vitez teme globoko poseže v nekaj, čemur bi lahko rekli grška tragedija. To je vidno šele, če vsem junakom snamemo njihove maske in kostume in ravno v tem leži glavna težava filma: to sploh ni su-perherojski film, še manj pa je batmanovski. Vsi liki v filmu so pravzaprav navadni ljudje, ki se radi preoblačijo v čudna oblačila in imajo nenavaden smisel za make-up. Le eden je resnično iznakažen, pa še to je posledica nesreče. Tudi če bi vsem likom sneli maske, bi film brez težav funkcioniral. V njem je bore malo stripovskega, pa še tisto, kar je, je v zgodbi nepotrebno. Čeprav je po eni strani zelo osvežujoče videti superherojski film, ki ta že izžet žanr končno popelje korak naprej, pa ga popelje ne ravno daleč ali pa morda celo v napačno smer. Strip filmi so trenutno tam nekje, kjer so bili stripi pred štiridesetimi leti oz. dosegajo tisto točko vsebinskega zasičenja, ki so ga bili stripi deležni sredi osemdesetih, ko se je zdelo, da so stripovski superheroji zašli v slepo ulico. Filmi po teh stripih so zašli v podobno slepo ulico danes, najbolj leta 2008, ko se zdi, da so že prevečkrat ponovili eno in isto zgodbo z različ- nimi maskami glavnih junakov. Kot vemo, so se stripi konec 80. let iz te slepe ulice fenomenal-no izvlekli, predvsem z neponovljivo dobrimi Watchmeni ter, ironično, Batmanovo zgodbo The Dark Knight Returns (ki pa kljub podobnosti v naslovu žal ni temelj letošnjega filma). Christian Bale je kot vedno precej aseptičen, saj mu šov ukradeta oba negativca, ki sta seveda izvrstna. Heath Ledger je fantastično ustvaril popolnoma drugačnega Jokerja kot Jack Nicholson, ne da bi s tem Jackovo interpretacijo kakorkoli zasenčil, a vprašanje, ali je nje- CID vabi! Klubski programi Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Vabljeni! Skupine mladih in mladinske organizacije lahko naše prostore za svoje programe uporabljajo brezplačno. O uporabi prostorov se je treba vnaprej dogovoriti v CID Ptuj. Do konca meseca avgusta je na ogled razstava KOŠI V MESTNEM PARKU - ZGODBA PROJEKTA MLADI & MESTO Vsako sredo, od 10. do 12. ure vse počitnice ELEKTRO DELAVNICA Še vedno se je možno priključiti izdelovanju električnih vezij za zabavno elektroniko. Mentor je Danijel Krapša. Potrebne so predhodne prijave. Delavnica je namenjena osnovnošolcem od 12. leta dalje. Delavnice, ki bodo v CID Ptuj potekale v avgustu: ZAČETNI TEČAJ BOBNANJA Osnove igranja na afriške djembe bodo mladi spoznavali z Borisom Magdalen-cem. Potrebne so prijave, cena je 15 EUR. Delavnica bo potekala popoldan od 25. do 29. 8. 2008. Primerna je tako za osnovnošolce kot ostale mlade. ZAČETNI TEČAJ ŠPANŠČINE Osnove pogovorne španščine za vse. Tečaj bo vodila Ana Fras. Potrebne so predhodne prijave, cena je 15 EUR. Delavnica bo potekala od 25. do 29. 8. 2008 od 10.00 do 11.30. Primerna je za mlade. ZAČETNI TEČAJ FLAMENKA Osnove temperamentnega španskega plesa za fante in dekleta. Tečaj bo vodila Ana Fras. Potrebne so predhodne prijave, cena je 15 EUR. Delavnica bo potekala popoldan od 25. do 29. 8. 2008 od 12.00 do 13.30. Primerna je za mlade. V primeru obiskovanja tečajev španščine in flamenka skupaj je cena 20 EUR! Mednarodni programi V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah. ODPIRALNI ČAS CID PTUJ od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure. KAVARNA CID, ki jo vodi Klub ptujskih študentov, je za vas odprta ob petkih in sobotah, med 18. in 01. uro. VABLJENI! CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI PTUJ Osojnikova cesta 9, SI-2250 Ptuj; Tel. +386 (0)2 780 55 40 Fax +386 (0)2 779 21 8; www.cid.si RUSKA FILMSKA REŽISERKA (VERA) RAVNA CRÍA V GEOMETRIJI JUŽNOAMERIŠKA ŽIVAL MODEL MITSUBISHIJA LANCERJA SOLI VINSKE KISLINE ŽABJI PAGLAVEC MESTO V ZAIRU MORSKI RAK BREZ KLEŠČ OLGA REMS ŠPORTNA NAPOVED JOŽE ILC PRITISK PTUJSKI ŽUPAN (JOSEF) OTOK V ALEUTIH OPTIČNI ČITALEC INDIJSKI MAGIČNI IN MISTIČNI SPISI HOTENTONSKI ZLI DEMON ŽENIN OČE SARAJEVO AGITACIJSKA PROPAGANDNA IGRA IT. KOLESAR (FILIPPO) JAMAJSKA GLASBA TITAN KENNETH (KRAJŠE) MLAD SLIKAR BURMANSKI POLITIK AMERIŠKA VOKALNA SKUPINA SANJE MESOJEDA ŽIVAL VRANJI GLAS PANAMSKI BOKSAR (LUIS) ANTON ČEHOV VODNO PLOVILO CUNJA ZA BRISANJE PAVEK OBLAK STREŠNI NAPUŠČ POŠAST, MONSTRUM NIZKO DREVO S TRDIM LESOM VZVIŠENA LIRSKA PESEM REKA NA JUGO ŠKOTSKE IZ BESEDE SEK GLASBA MLADIH Ugankarski slovačrek: AKETI = mesto v Zairu; ATKA = otok v Aleutih; CASAGRANDE = italijanski kolesar (Filippo, 1973-); GAUNAB = zli demon in povzročitelj škode pri grmičarjih v Bocvani; KERANA = stara perzijska trobenta; ORNIG = nekdanji ptujski župan (Josef, 1859 - 1925); OTARD = francoska znamka konjaka; PINEDA = panamski boksar (Luis, 1974_); STROJEVA = sovjetska filmska režiserka (Vera, 1903-). ■d«| 'ov 'ejiuei 'gojej 'epauy 'jsus^s '!19>1V 'joAjUje^ 'e>jiv 'uo>jj>j 'od 'Xd 'II 'lieJiJei 'u|oo 'qeuneo 'yo '0AS '>|s3je>j!|s '^eu 'ewe| 'sjaney 'vs 'eojwsjd 'spuejgeseo 'eAsioJis 'oauugoA euoz 'pjeio 'js|oj 'rojojg :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H Zanimivosti Soproga britanskega premiera se ne more kosati s francosko prvo damo London, 29. julija (STA) - Soproga britanskega premiera Gordona Brow-na, Sarah je nedavno priznala, da se sploh ne more primerjati s francosko prvo damo Carlo Bruni-Sarkozy, ki je marca s soprogom obiskala Veliko Britanijo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V pogovoru za britanski častnik The Times je zavrnila namigovanja, da je bila pred srečanjem z nekdanjo italijansko vrhunsko manekenko pod pritiskom, kako naj se lepo obleče. "Proti njej nimam nobenih možnosti, saj je vendar supermodel. Sploh ne bi bilo pomembno, kaj bi oblekla. Ne glede na to koliko se spoštujem, sem se zavedala, da se z njo ne bom mogla kosati," je zaupala britanskemu dnevniku. Gospa Sarkozy je očarala britansko javnost. Med državniškim obiskom je njena slika krasila naslovnice številnih časopisov. Neki časopis je celo objavil članek z naslovom: "Nori na Carlo: Kako je francoska prva dama Britancem zmešala glave". Seveso: 30 let po katastrofi še vedno posledice pri dojenčkih Rim/San Francisco, 29. julija (STA) - Več kot 30 letpo kemični katastrofi v mestu Seveso na severu Italije so znanstveniki pri dojenčkih na tem območju ugotovili spremenjeno delovanje žleze ščitnice, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Do podatkov o nepravilnem delovanju žleze ščitnice pri otrocih je prišla raziskovalna ekipa iz Italije in ZDA, pod vodstvom strokovnjakinje z univerze v Milanu Andree Baccarelli. V okviru raziskave so več let opazovali na tisoče žensk in njihovih otrok, ki so leta 1976, ko je v zrak ušel strupeni dioksin, živele v okolici kemične tovarne. Rezultate raziskave so objavili v strokovnem dnevniku PLoS Medicine. Romunska priseljenka rodila 18. otroka Vancouver, 29. julija (STA) - Romunska priseljenka, ki živi v mestu Abbotsford v kanadski provinci Britanska Kolumbija, je rodila že 18. otroka, kar jo uvršča v sam vrh po številu porodov v zadnjih dvajsetih letih, poroča angleška tiskovna agencija AP. Ponosni očka Alexandru Ionce je v soboto povedal, da je njegova soproga Livia minuli torek rodila punčko, ki je tehtala 3,5 kilograma. "Nikoli se nisva dogovorila o številu, ampak sva se prepustila božji volji, saj močno verjameva, da življenje prihaja od boga in prav zato ga ne želiva vzeti." je povedal srečni očka. Par se je iz Romunije preselil v Kanado leta 1990. Preostalih 17 otrok je starih od 20 mesecev pa do 23 let. Ionce je povedal, da ne ve, ali bosta imela še kaj otrok. Trenutno imata 10 deklic in osem fantov. "Želiva si še enega sina, da bo razmerje bolj uravnoteženo, hkrati pa sva hvaležna, da so vsi zdravi in srečni." Ionce pravi, da so ju že poklicali mediji iz Nemčije, Romunije in Anglije ter številni kanadski mediji. RADIOPTUJ 89,8 °98,2 ° 104,3MHz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 02. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). NEDELJA, 03. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 04. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 05. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 06. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 07. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po- dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). PETEK, 08. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN V petek se bo dovršil mlaj, kar v vašem primeru vnaša določene spremembe In novosti. Odločno boste šli naprej po svoji poti in soočili se boste z novo in svežo energijo. Na ljubezenskem področju vas bosta spremljali sreča in radost. V službi sledijo skupinski uspehi. BIK Soočite se z neko svežo in dinamično energijo. Odločite se in naredite neko selekcijo In tako ugotovite, kdo vašo pomoč zares potrebuje in kdo ne. Doma se boste počutili zelo dobro in ugodnosti se bodo stopnjevale. Zvezde bodo na vaši strani v ljubezni. DVOJČKA , Zavihali boste rokave In imeli J veliko delovnih obveznosti. Odpravite se lahko v naravo In do-živite osebno preobrazbo. Stvari se bodo dogajale hitro in učinkovito. Pozanimali se boste o novem in drugačnem. Ljubezensko življenje bo kot pesem in zvezdne noči bodo romantične. RAK Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Napredek je videti na odločen in dinamičen način. Soočite se z novostmi na delovnem mestu. Razbrati je tudi finančni napredek. Odpravite se na kakšen izlet in na gozdni jasni boste pozabili na skrbi. LEV Pred vami je zanimiv teden. Sprva vas bo označeval vikend, v katerem bo veliko nekih opravil in dodatne motivacije. Če imate rojstni dan v teh dneh, se bodo zvezde sreče spustile z neba. Drugim ljudem boste z veseljem in ljubeznijo delili nasvete. Srečen dan: petek. DEVICA Resnica je lahko univerzalna. V tem tednu boste intenzivno iskali svojo pot in naredili vse, kar je v vaši moči, da greste naprej. Še vedno vas bo označevala skromnost in posvetite se duhovnim načelom. Odpravite se lahko v naravo. Delajte tisto, kar vas sprosti. TEHTNICA Zdelo se bo, da ste na morski obali in da uživate v življenju. Na delovnem mestu boste dobili krila in zadeve se bodo uredile v vašo korist. Spoznali boste, da lahko v ljubezni napredujete. Pomembno pa je, da partnerju prisluhnete. Sprostilo vas bo plavanje in vodna aerobika. ŠKORPIJON Pred vami je teden, poln nekih prijetnosti in načrtov. Ljubljeno osebo boste na pravilen način osrečili in tako se bo dogodilo, da se vam bodo odprle nove možnosti in dinamična energija vam bo dala polet v vseh pogledih. Največ načrtov in obveznosti bo na delovnem mestu. STRELEC Zastavljenih nalog in projektov se lotite na dinamičen način. Dogodkov ne smete prehitevati, ampak je pravilno, da se naučite ločevati zrno od plev. Včasih je potrebno zelo malo, da dosežete velike korake na razpotjih življenja. Lotite se joge in pojdite v gore. KOZOROG Rdeča nit tedna bodo uspehi. Nekateri se odvijajo hitreje in za druge se potrebuje čas. Odločno se soočite z novostmi in naredite veliko zase. Ne smete hiteti in ravno zdrava mera previdnosti je tista, ki vnaša rezultate. Pri ljubezni boste morali stvari uvideti drugače. VODNAR Časa za počitek ne bo, seveda je spodbudno, da naredite načrte In si določite prioritete. Nadvse pomembno vam je lahko plezanje po statusni lestvici. V ljubezni bo vladala nekoliko bolj dinamična energija. Avgustovske noči bodo romantične - le-to pa je odvisno od vas. RIBI V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z energijo. Z njihovo pomočjo boste postali odločni in zavedali se boste, da se morate postaviti zase. Raziskovanja vam bodo koristila in moč za nadaljnja potovanja boste črpali v pogovorih z drugimi. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog S Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si KLARIČ ERBIJ Lendava-Strunjan • Kolesarji za Sonček Novih 330 kilometrov za dober namen V soboto, 26. julija, je potekala že druga humanitarna akcija kolesarskega maratonca Zvoneta Hasemalija, Kolesarji za Sonček. Skupaj s svojimi športnimi prijatelji so v enem dnevu prevozili več kot 300 km na relaciji od Lendave do Strunjana. Z akcijo so zbirali sredstva za dejavnost Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, hkrati pa tudi promovirali kolesarstvo. Na celi poti so imeli več postankov, povsod so se jim pridruževali novi prijatelji, vsi tisti, ki imajo posluh za potrebe drugih. Zvone Hasemali je povedal, da priprave na ta kolesarski maraton niso bile težke oziroma se nanj ni posebej pripravljal, saj trenira petkrat na teden. Dvakrat je že sodeloval na dirki okrog Slovenije, dolgi 1200 km, med svoje podvige pa šteje tudi prevoženih tisoč km v dveh dneh. Zvone pravi, da se kakšna podobna akcija humanitarnega kolesar- jenja lahko zgodi še letos, če ga bodo podprli prijatelji in mediji. Zagotovo pa bo organiziral tudi tretjo humanitarno akcijo v letu 2009, če mu bo zdravje še naprej služilo. Na krajšem postanku v Termah Ptuj je Zvone Hasemali povedal, da upa, da bodo akcijo podprli tudi drugi, vključno s podjetji, institucijami in drugimi, ki so jih prosili za pomoč, da bi lahko bili mladostniki tudi po 18. letu starosti deležni nevrofizioterapije in hipote-rapije ter da bi se otroci lahko Foto: Črtomir Goznik Skupinski posnetek udeležencev humanitarnega kolesarjenja pred grand hotelom Primus na Ptuju udeležili zdravstveno-terapev-tskih kolonij. S potekom in izvedbo akcije je bila zadovoljna tudi predsednica Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Brigita Pulko. »Nadvse sem presenečena, da se je zbralo toliko ljudi in da se jih je toliko tudi Absolutno najstarejši tekmovalec na letošnjem teku je bil Polde Dolenc, ki s svojimi 77 leti velja že za pravega veterana med tekači. Na startu letošnjega drugega Aninskega teka se je sicer pojavilo 14 tekačic in kar 57 tekačev najrazličnejših starosti, ki so vsi zmogli začrtano razdaljo. Najhitrejši med moškimi je bil Jože Čeh iz Sp. Gasteraja, drugo mesto si je pritekel Bojan Purgaj iz Gori-šnice, tretje pa Bojan Brus iz Žepovcev. Čast Čirkulanča-nov pa je še najbolje obranil David Hameršak z doseženim petim mestom v skupni konkurenci. Med 14 tekačicami je bila najhitrejša Daneja Grandovec iz Maribora, za njo je na cilj odzvalo na našo akcijo. Glede na potek akcije je sklepati, da bo uspela, vsaj tako je videti, da bo društvo lahko izvedlo večji obseg terapij, hidrotera-pij in hipoterapij za otroke in :rtomir Goznik Humanitarni akciji Kolesarji za Sonček se je pridružila tudi Mojca Sagadin. Na fotografiji z očetom Janezom Sagadinom, ki je aktivno sodeloval pri izvedbi akcije. Cirkulane • Drugi Aninski tek Startalo 71 navdušencev Odkar je občina Cirkulane samostojna, se je preimenoval in letos tudi nekoliko spremenil sicer že tradicionalni tek ob aninem. Še lani je tako proga tekla od Borla proti Cirkulanam, letos pa je bil tek prvič speljan v samem središču občine. »Tek je letos prvič potekal v krogih. In sicer so ženske morale odteči dva kroga v skupni dolžini 4,7 kilometra, moški pa tri kroge v dolžini 7 kilometrov. Za vse tekmovalce je bilo dobro poskrbljeno, predvsem z zdravstvenega in varnostnega vidika, saj je bila cesta tudi občasno zaprta, po koncu teka pa je sledil družaben večer z živo glasbo pred OŠ Cirkulane, kjer je bilo tudi zbirno mesto za prijave pred tekom,« je povedal Ivan He-metek, predsednik Športnega društva Cirkulane, ki je bilo organizator teka. Foto: SM Organizatorji so bili s prireditvijo zadovoljni, tudi vreme ni nagajalo, le v kategoriji žensk so pričakovali več tekmovalk (na sliki: letošnje udeleženke 2. Aninskega teka). mladostnike. Izvedli pa bomo lahko tudi druge dejavnosti, ki sodijo zraven.« MG Tisti, ki želijo pomagati, lahko donacijska sredstva nakažejo na račun: Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, NKBM: 04202 - 0000 833070, s pripisom Kolesarji za Sonček. Foto: Črtomir Goznik Opravičilo V Štajerskem tedniku št. 58, ki je izšel 25. julija 2008, se nam je v sestavku z naslovom Dišalo je po gibanicah in - politični juhici na strani 26zapisala neljuba napaka. Pri odprtju razstave je namreč sodeloval župnik Slavko Štefka in ne pokojni Jožef Kramberger. Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo pritekla Bernarda Ivančič iz Ormoža, tretja pa je bila Manuela Horvat iz Markovcev. Le za las je tretje mesto zgrešila domačinka Andreja Anžel, ki je v skupni ženski konkurenci tako zasedla četrto mesto. Najboljši tekači in najboljše tekačice so seveda prejeli medalje in nagrade; posebne nagrade pa so si prislužili tudi najstarejši in najmlajši tekač in tekačici; najstarejša tekača sta bila Polde Dolenc ( 77 let) in Lojzka Bratuša (69 let), najmlajša pa Dejan Kosi (12 let) in Minea Kristovič (11 let). SM Zvone Hasemali je srečen, ker lahko pomaga. S potekom in izvedbo akcije pa je bila zadovoljna tudi predsednica Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Brigita Pulko. Prlekija • Enološki dnevi na Kogu Pridobivali so znanja iz vinarstva Prvi enološki dnevi, ki jih je pripravilo Kulturno in izobraževalno društvo Kelih pod vodstvom sester Tjaše Kos in Katje Koroša, so se v štirih dneh zvrstili v vinogradniški kmetiji Hlebec na Kogu v ormoški občini. Udeleženci, bilo jih je 16 iz Prlekije in Prekmurja, v starosti med 19 in 21 let, so si pridobivali splošna znanja s področja vinogradništva in vinarstva, sicer pa je bil poudarek na spoznavanju kulturnega pitja vina. Seznanili so se z vinskimi sortami, pridobili so osnove degustiranja vina in spoznali vino kot dopolnilo k hrani. Izvedena so bila tudi enološka in jezikoslovna predavanja, ki so se navezovala na ustvarjalne delavnice, povezane z etnologijo, kulinariko in kulturo Slovenije, predvsem Meldje Enološki dnevi na Kogu NS _ Foto: SM Stoperce • Člani ZRPT na izletu Bilo je kaj videti ... Člani združenja rejcev plemenskih telic (ZRPT) iz Stoperc so se tudi letos udeležili enodnevne ekskurzije po Sloveniji. Na ta način po izvedbi mnogih društvenih aktivnosti med letom, okronajo svoj trud in veliko vložene energije, z namenom da vidijo kaj novega, spoznajo nove kraje in nove ljudi, njihove dejavnosti in pristop k dandanašnji vse bolj pomembnima ponudbi in trženju. Tudi tokratni program je bil zanimiv, poučen, pester in bogat. Udeležence je pot najprej popeljala v kraj Kapele pri Brežicah, kjer so videli naravno mokrišče Jovsi, ki spada pod zaščiteno območje Natura 2000. Za opazovalnice za ptice, ureditev mo-krišča, poučno pot, razstavo z multimedijskim prikazom ter spremljajoče gradivo so kandidirali na javni razpis EU in uspeli pripraviti zanimivo zbirko lokalnih značilnosti. V sklopu ogleda se je predstavilo še specializirano podjetje za predelavo konjskega mesa PAG Kapele, d. o. o. Predstavitvi proizvodnega programa je sledila degustacija izdelkov, ki je mnoge udeležence prepričala v nakup nekaterih izdelkov. Vojko Šušterič je lastnik podjetja Vilja, d. o. o., v Piršenbergu. V lasti ima 13 ha nasadov jablane in hruške, od tega: 7 ha pokritih z mrežo proti toči, 10 ha ka-pljično namakanih, na dveh hektarjih je uvedel oroševal-ni sistem proti zmrzali. Gospodar je potožil nad resnim problemom z voluharji v nasadih, zoper katere se bori po svojih najboljših močeh. Proizvodni program obsega predelavo in sušenje sadja v kr-hlje, proizvodnjo jabolčnega kisa za eno izmed slovenskih trgovskih verig ter proizvodnjo žganja, viljamovke. Podjetje zaposluje nekaj delavcev, kar je za te kraje, po besedah svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji s KZGS, zavoda Novo mesto, ge. Marije Le-vak pomembna pridobitev. Povedala je, da je ravno ta regija utrpela močne posledice zaradi uvedbe meddržavne meje s Hrvaško, saj je veliko ljudi tod zelo dobro in tradicionalno tržilo svoje tržne proizvode vse do Zagreba, do koder je zgolj okoli 30 km. Da je situacija še bolj neugodna, so na tem območju zaprli še številne podružnice uspe- Foto: Jože Murko Člani ZRPT so na izletu videli in spoznali veliko zanimivega. šnih podjetij, tako da je veliko ljudi ostalo brez zaposlitve, s tem pa z zelo omejenimi prihodki. Udeleženci so kosili na turistični kmetiji Pri Martinovih v kraju Globočice, tik ob naši južni meji. Izba, ki služi kot prostor za obed, je stara 250 let in je po besedah gospodarja gostila že mnoge znane in pomembne veljake. Foto: Jože Murko Foto: Jože Murko Repnica Najger na Bizeljskem Utrinek s poučnega izleta Po okusnem kosilu so udeleženci lahko občudovali še čredo 40 konj posavske pasme, v goste pa jih je na krožni poti povabil še čebelar Jože Tom-še, ki je iz rokava stresal veliko znanja in izkušenj, da ga je bilo veselje poslušati. Odprl je vrata v svoj čebelnjak, pokazal pridne čebele ter končno povabil obiskovalce še v svojo trgovinico, kjer je po kratkem predavanju in de-gustaciji čebeljih dobrot le-te ponudil tudi v nakup. Sledil je ogled repnice Najger na Bizeljskem, v Brezovici. Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Že pred 200 leti so te jame uporabljali izključno za hrambo poljedelskih pridelkov. Temperatura v pred dvajset leti izkopanih prostorih (130 m2) znaša od 9 do 12 °C, zračna vlaga pa dosega celih 85 % in tako je bila degu- stacija primerno hranjenega vina naravnost v slast. Danes repnico uporabljajo za vodene oglede gospe Repnice, ki tega nadimka sicer ne mara, saj je veliko raje kar Jožica, ter za hrambo in staranje sortnih vin. Je pa gospa do solz nasmejala udeležence s svojim monologom in modrovanjem ter s sebi lastno interpretacijo stropnih fresk, ki jih je izrisala narava. Na improvizirani, a lični stojnici ob repnici je prav tako ponudila veliko spominkov, promocijskega gradiva ter dobre kapljice iz lastnih vinogradov. Ekskurzijo so zaključili z veselim delom na turistični kmetiji Marjanca v Sp. Ko-strivnici. In končno je na svoj račun znova izdatno prišel Stoperški band, ki je dodobra nabrusil pete veselim in zadovoljnim udeležencem letošnje ekskurzije ... Jože Murko, dipl. ing. kmet. Ptuj • MDSS aktivno skozi vse leto Izjemno zanimivo in poučno letovanje Ptujsko Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS), ki se ponaša že s 60-letno zgodovino, nenehno skrbi za svoje člane, ki jih je na ptujsko-ormoškem območju več kot 220. Kot pravi tajnica tega društva Brigita Primožič, poteka med letom kar 28 socialnih programov, ki zajemajo bistvena področja človeškega udejstvovanja in izobraževanja. Slepi in slabovidni se zbirajo ob učenju tujih jezikov, računalništva, poslušajo različna zdravstvena predavanja, mnogi so aktivni pri rekreaciji in športni dejavnosti, marsikomu pa to znanje pomaga tudi za delovanje zunaj društvenih okvirov. »Člani prostovoljno in z veseljem sodelujemo pri izvajanju večine programov. Del našega zdravja je tudi zadovoljstvo in dobro počutje. Tega pa smo deležni, če živimo v miru in prijateljstvu z vsemi, ki nas obkrožajo. Človek - tridimenzionalno bitje - fizično, duhovno in duševno, ne živi samo od kruha, ampak mu je potrebna tudi duševna hrana, od katere je največkrat odvisno naše fizično in duševno zdravje«, je povedal Franc Vuk, član z najdaljšim stažem. Pred časom so se člani MDSS vrnili iz Izole, s petdnevnega seminarja, ki se ga je udeležilo 46 znanja željnih članov in njihovih svojcev. V Domu oddiha Mimi Breznik so poslušali predavanja, ude- leževali so se pogovorov, delavnic, v manjših skupinah so izmenjavali mnenja, učili so se iz praktičnih prikazov. Teme njihovega delovnega druženja so bile: pomoč kasneje oslepelim in slabovidnim osebam, pomoč starejšim osebam z okvaro vida, pomoč družini s slepim in slabovidnim članom z dodatnimi motnjami v telesnem ali duševnem razvoju in usposabljanje svojcev in drugih oseb za življenje ter delo s slepo in slabovidno osebo. Izvajalci predavanj in delavnic so bili: Majda Šerona, univ. dipl. socialna delavka, Dejan Kozel, psiholog, Sonja Pungartnik, defekto-loginja, ter delavki društva Brigita Primožič in Cvetka Leva. V delavnicah so se udeleženci seznanili s prvimi koraki k samostojnemu gibanju, z možnostmi gibanja slepe osebe od pomoči spremljevalca, z uporabo bele palice ali spremstvom psa vodiča. Spoznali so osnove varnega gibanja kot npr. varnostna drža, tipajoča hoja, varno tipanje, izvedeli so za njihove prednosti in pomanjkljivosti. Razmišljali so o značilnostih staranja, sprejemanju starosti, strahovih pred starostjo in smrtjo ter ugotavljali, kakšno vlogo v pripravi na starost ima invalidnost. Spregovorili so tudi o odnosih med slepo in videčo osebo v luči etičnih načel, o pisni komunikaciji, o samospoštovanju, o teoriji izbire - potrebah, pričakovanjih ... Zaradi oviranosti, ki so posledica slepote in s tem povezane odvisnosti po pomoči, obstaja nevarnost, da slepa Foto: arhiv društva Po delavnicah se prileže tudi rekreacija. oseba postane pasivna in drugim prepusti tudi odločanje o sebi. Predstavljeni so bili različni tehnični pripomočki za slabovidne osebe. Dolgoletna zunanja sodelavka društva Majda Šerona je predstavila tudi pristojnosti Centrov za socialno delo in spregovorila o pravicah ter ugodnostih slepih in slabovidnih oseb. Člani društva so ji izjemno hvaležni za njeno dolgoletno prizadevno strokovno delo, ki ga brezplačno opravlja tudi v svojem prostem času, Hvaležni pa so tudi tajnici Brigiti Primožič, ki je bila na srečanju uvodna predavateljica. Spregovorila je o organiziranosti društev ZS in republiške zveze. »Vsem ljudem ne sije sonce, vsem ne sveti luč, a dokler bodo z nami ljudje, kot je naša Brigita, ki nikoli ne zavrne nobenega člana, četudi pridemo k njej v pisarno izven uradnih ur, bomo svojo usodo lažje prenašali,, je naš pogovor zaključil Franc Vuk. S. Brodnjak MMP Gruškovje • Cariniki uspešni Zaseženih 62.000 evrov in 3600 cigaret! Minula nedelja in ponedeljek sta bila na mednarodnem mejnem prehodu v Gruškovju za zaposlene precej delovna, ne samo zaradi številnih potnikov, ampak tudi zaradi odkritja velike vsote denarja in cigaret. Odkrite cigarete so bile spravljene celo v sami pnevmatiki ... Tako je pri opravljanju carinske kontrole carinik pri nemškem potniku v hlačnih žepih in v predalu armaturne plošče pred sovoznikovim sedežem v kombiniranem vozilu VW Multivan, v ponedeljek našel neprijavljeno gotovino v znesku kar 62.100 EUR, ki jo je potnik želel prepeljati na območje EU brez prijave carinskemu organu. S tem dejanjem je storil prekršek iz 1. odstavka 16 čl. Zakona o deviznem poslova- nju ZDP-2. Carinski delavec mu je gotovino začasno zasegel, saj zakonodaja vsem, ki vstopajo na to območje nalaga, da prijavijo gotovino in vrednostne papirje v znesku več kot 10.000 EUR. Potnik je v postopku povedal, da je gotovino dvignil na banki iz očetovega računa in jo želel položiti na očetov račun, odprt v Nemčiji. Da bi moral prenos gotovine v znesku nad 10.000 EUR prijaviti carinskemu organu, ni vedel, čeprav so na vseh mejnih prehodili postavljene obvestilne Ptuj • Terasafest Daj še'n litro navdušila Terasafest je uspešen projekt Kluba ptujskih študentov, katerih cilj je v slovensko najstarejše mesto privabiti najboljše glasbene izvajalce v Sloveniji. Minuli petek se je pred množico Ptujčanov predstavila ena najbolj nenavadnih slovenskih glasbenih zasedb zadnjega časa, primorski orkester Daj še en'litro. Na prizorišču ob mestnem gledališču Ptuj je potekal poseben, vroč in nenavaden petkov večer. Na koncert skupine Daj še 'n litro je prišlo veliko število mladih in starejših poslušalcev, ki so več ur uživali in plesali ob balkanskih, pop in etno zvokih. Skupino sestavlja trinajst mladih godbenikov, ki za sebe pravijo, da izvajajo glasbo s poreklom: Matej Bažec, Miha Kovačič, Rok Nemanič, Bojan Volk, Mitja Mahnič, Damjan Jurič, Bojan Krajšek, Nejc Kovačič, Matija Mlakar, Jernej Žakelj, Jure Nemec, Damijan Štolfa in Uroš Nemanič. Glasbena skupina je nastala leta 1999 v študentskih domovih v Ljubljani, ker se je na žurih pojavila potreba po živi glasbi. Postopoma so pričeli širiti zasedbo in repertoar. Program je raznolik in obsega slovenske in balkanske narodno-zabavne Glasbena skupina Daj še'n litro. glasbe do popa in jazza. Njihov nastop je zmeraj ocenjen kot nekonvencionalen, kar je verjetno vzrok velikega števila poslušalcev. Leta 2004 so se udeležili tekmovanja v Guči in v kategoriji tujcev dosegli drugo mesto. Odmeven je bil nastop na Arianofolkfestivalu v bližini Napolija. Skupina je sodelovala z mnogimi glasbe- niki in drugimi zasedbami, igrali pa so že na različnih festivalih v Italiji, Srbiji, Grčiji, Nemčiji in Sloveniji. Njihov namen je predvsem ohranjati in gojiti tradicijo godbeništva, ki je pomemben kulturni ele- ment Slovenije. Maja letos so fantje izdali svojo zgoščenko in po prvih promocijskih koncertih izjemno navdušili poslušalce in oboževalce v Sloveniji in tujini. Ines Selič petovfebvto Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si PONUDBA RABLJENIH VOZIL MODEL LETNIK CENA KM BARVA FIAT PANDA YOUNG (40 Kw) 2003 3.400 61.922 BELA FORD FOCUS 1.GT0CI STYLE KARAVAN 2006 9.900 88.282 ČRNA DMW 320 D FUTURA KARAVAN 2004 12.900 37.342 ČRNA PEUGEOT 407 SW2.0/16VHDI SPORT 2006 14.500 123.260 ČRNA PEUGEOT 407 SW2.0/16VHDI SPORT 2005 12.900 127.955 SREBRNA FIAT ST1L01.9 JTD ACTUAL KARAVAN 2005 6.400 127.847 SIVA RE SCENIC 1.5DCI/80KNI EXPRESSION 2004 7.500 137.720 SV. SIVA RE CLIO 1.2/126V0YNA. (VEČ VOZIL) 2007 007.500 0-15.000 VEČ VOZIL RE LAGUNA 1.9DCI/13DKM KARAVAN 2006 13.400 47.268 SREBRNA RECLIO 1.2/16V EXTREME 2005 6.150 66.000 ČRNA RE SCENIC 1.5DCI/100KM EXPRESSION 2005 8.200 196.645 SIVA DMW 530 D LIMUZINA 2004 22.000 117.000 SV. SIVA RE SCENIC 1.9DCI PRIVILEGE LUX 2005 11.700 62.578 GRAFIT OPEL ASTRA 1.7TDCI KARAVAN 2006 10.900 156.800 SREBRNA Velika izbira motorjev in skuterjev! Bočna vrata avtomobila so dokaj znano »skrivališče« tihotapcev s cigareti. table, ki potnike obveščajo o dolžnostih, ki jih morajo spoštovati pri vstopu na območje Evropske skupnosti. Po ugotovitvi vseh okoliščin in predložitvi vseh dokazov bo o zadevi odločil sodnik za prekrške, zakonodaja pa v opisanem primeru kot sankcijo nalaga odvzem gotovine. Cigarete skrite tudi v rezervni pnevmatiki Dan prej, v nedeljo popoldne, pa se je na MMP Gru-škovje s kombijem avstrijskih registrskih oznak pripeljal bosanski državljan, ki ima stalno prebivališče prijavljeno v Avstriji. Cariniku je sicer prijavil 200 kosov cigaret, ki jih je po veljavni zakonodaji mogoče pripeljati na območje EU brez plačila dajatev. Razen prijave omenjenih cigaret ni carinski kontroli predložil ničesar. Carinik pa se je odločil kombinirano vozilo podrobneje pregledati v garaži, namenjeni pregledu osebnih avtomobilov in kombijev, in pri tem našel še 3600 cigaret skritih na različnih mestih. 1000 cigaret je bilo skritih v desnih bočnih vratih pod tovarniško tapeto vrat, ostalih 2400 cigaret pa je bilo skritih v rezervnem kolesu na podvozju kombiniranega vozila, do katerih je carinik prišel, ko je prerezal platišče kolesa. Pri samem postopku je bilo ugotovljeno, da je isti kršitelj na tem mejnem prehodu že bil obravnavan prav tako zaradi tihotapljenja cigaret v lanskem letu, ko je skušal brez plačila dajatev prenesti 4290 kosov cigaret. Ker je ponovno kršil določila 5. točke, prvega odstavka, 87. člena zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti, so mu bile cigarete odvzete, proti plačilu varščine v višini 600 EUR, iz katere bo v primeru neplačila globe leta poravnana, pa je nadaljeval pot v Republiko Avstrijo. Peter Kirič, izpostava Gruškovje DiTiOVNI tftllFlMT E2 □ H Družini fHijawo podjetje PTUJ SAVA HOTELS & RESORTS K sodelovanju vabimo KOOHDINATORJA VZDRŽEVANJA (m/ž) Pri svojem delu boste: - usklajevali delo skupine vzdrževalcev, - iskali optimalne rešitve na področju vzdrževanja, - opravljali preventivna vzdrževanja in odpravljali napake. Pričaltujenui: * ustvarjalnega sodelavca z višjo Izobrazbo strojne, elektro ali druge ustrezne smeri, - smisel za tehnično področje, - izkušnje na delovnih področjih, za katera boste skrbeli, - zaželen je vozniški izpit B kategorije. Izbranega kandidata bomo sprejeli v delovno razmerje za določen čas, z možnostjo naknadne zaposlitve za nedoločen čas. Vabimo vas, da nam v roku 8 dri od objave pošljete pisno ponudbo in življenjepis na naslov: Terme Ptuj, d.o.o., Pot v toplice 9, 2251 Ptuj. Foto: PK Foto: PK Mali oglasi STORITVE 36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice. BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cemen-tninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si. FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204. Hjvst^ KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21. KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26. PRODAM belo vino (mešano - mu-škatni silvanec, laški rizling, šipon) po 1,1 € za količine nad 20l. Tel.: 031 733 157 (popoldan). PRODAM odojke. Telefon 755 3121. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01. SEME mnogocvetne ljuljke tetraforum prodam. 02 790 72 21. UGODNO prodam zelo dobro ohranjeno elektrohidravlično prešo, 350 l, ter razno vinogradniško in kletarsko opremo. Tel. 051 346 644. PRODAM pujske od 20 do 25 kg. Tel. 041 394 361. PRODAM bukova in suha mešana drva. Tel. 051 257 092. PRODAM 6 solčavski ovc. Tel. 761 02 89. NESNICE, rjave, grahaste, stare 14 tednov, prodam, 3 € / kos, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. PRODAM telico simentalko v 9 mesecu brejosti. Tel. 769 28 71. PRODAM telico, brejo v osmem mesecu. Tel. 757 47 41. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo na telefon 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. KUPIM tekoči trak, dolg 6 m, za spravilo koruznih storžev, in Pajek SIP na dve vreteni. Tel. 041 261 676. KUPIM traktor IMT ali Ursus in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937. PRODAM bika LS, 120 kg, svinjo, težko 120 kg, in hlevski gnoj ter kupim teličko ali bikca LS, starega do 14 dni. Tel. 041 387 979. PRODAM dvoosno prikolico Mlaz F205, 5 t nosilnosti, silažna nadgradnja, kot nova, registrirana. GSM 051 368 302. KOZICE IN KOZLIČKE burske pasme prodaja ekološka kmetija. GSM 041 783 224. DOM-STANOVANJE PRODAMO več stanovanj na Ptuju, Gregorčičev drevored, enosobno, 36,6 m2,43.900 EUR; 1,5-sobno, 44,6 m2, 53.500 EUR; dvosobno, 50,3 m2, 60.300 EUR; 2,5-sobno, 66,6 m2, 79.900 EUR. Popolnoma prenovljena 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanja so prazna in takoj vseljiva. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finace.com/nepremicnine ali 031 602 396. V KRČEVINI PRI VURBERGU oddam v najem dvosobno stanovanje. Telefon 02 751 32 31. PRODAM stanovanje na Ptuju. Tel. 041 328 431. DELO ZAPOSLIMO FRIZERJA/-KO z najmanj dvema letoma delovne dobe, pisne ponudbe na naslov Frizerstvo Brigita, Osojnikova cesta 3, Ptuj. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. PRODAM kamen za oblaganje ograje in cokla, cena 120 €/paleta. Tel. 031 733 112. GLISER g 370 s prikolico in motorjem Yamaha 40 (registracija do 2013) in vinjeto za hrvaško morje prodam. Lokacija Ptuj. Cena 1950 evrov. Telefon 031 530 185. UGODNO prodam skoraj novo kotno sedežno garnituro. Tel. 745 76 11 ali 031 221 588. ZARADI selitve ugodno prodam razne stvari. Tel. 031 256 078. PRODAM tri psičke, nemške ovčarje, stare tri mesece. Tel. 758 03 21. PRODAM harmoniko Hohner Lucijo, 96-basno, cena 560 €. Tel. 031 677 513. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Prireditvenik SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptu| (ob Mariborski osti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH možnost obročnega odplačila O ASFALTIRANJE WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711 E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si PRODAM stropne nosilce, 17 kosov, dolžine 3,80 m, in 240 polnil (8 kosov za kvadratni meter), vse skupaj v kompletu za 400 evrov. Telefon 051 689 330. PRODAM več klopotcev različne velikosti. Telefon 74 5 6 3 51, 031 683 355. PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831. PRODAM suha mešana drva po ugodni ceni. Dostava na dom. 02 769 15 91 ali 041 610 210. íPoíüuíajtz naí na íuztounzm iplehií RADIOPTUJ «<* áfiiettc www. ra d i o-plu j^sT^ GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! « Mariborska e. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760 UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si PONUDBA RABLJENIH VOZIL Znamka Letnik Cena Oprema Barva 2003 2001 2002 2000 2000 2002 2001 2004 2003 2002 2002 2002 2004 2001 2005 2006 2004 6.750 6950 6.400 2990 7850 6.890 6890 13.990 12.290 7.250 7.990 5.890 16500 6.990 9.750 16.900 9800 15.900 KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA ČRNA KOV. ČRNA K0V.S REBRNA BELA BELA KOV. SREBRNA BELA KOV. MODRA KOV .RDEČA KOV. MODRA KOV. RUMENA KOV. SIVA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SIVA RDEČA GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST) VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO! NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL! PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 VW P0L01.2 TWING0 1.2 AUDI A3 VW P0L01.2 PEUGEOT 3071.61 AUDI A41.9 TDI KARAVAN VWSHARAN1.9TDI PEUGEOT 3071.61 VW GOLF 1.9 TDI OPEL CORSA 1.7 D AUDIA4KARAVAN PEUGEOT 3071.61 LASTNIK PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAPIC 1.9 DCI FORD C-MAX VW TRANSPORTER 1.9 TDI 9 SEDEŽ. 2004 CITROEN XSARA PICAS0 2.0 HDI 2000 CITROEN C3 2003 0PELMERIVA 1.61 LASTNIK 2004 AUDI A3 2.0 TDI 2003 CITROEN C31.4 PEUGEOT 3071.6 VW PASSAT 1.9 T VWT0U AUDI A3 2.0. 0PELZAFI VWT0UREG VW P0L01.2 AVT.KLIMA5VRAT KLIMA KLIMA ^ KLIMA 5 VRAT KLIMA 5 VRAT KLIMA 5 VRAT KLIMA AVT.KLIMA5VRAT AVT.KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA AVT.KLIMA5VRAT KLIMA KLIMA.9 SEDEŽEV KLIMA, KLIMA 1 LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA AVT.KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA 5 VRAT KLIMA KLIMA ALU PLATIŠČA AVT.KLIMA KLIMA KLIMA5VRAT Petek, 1. avgust 2008 17.00 Ptuj, Miheličeva galerija, Art Stays Open 2008, odprtje razstave sodobne umetnosti 20.00 dvorišče Minoritskega samostana na Ptuju, osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Ptuj 22.00 Mestni trg na Ptuju, Miss Štajerske za Miss Slovenije - Velika Nedelja, aktivne počitnice, športne igre in piknik v naravi v Spodnjih Ključarovcih - Turistična kmetija Hlebec, mednarodna slikarska kolonija (do 7. avgusta) - ptujska poletna noč, nastopi glasbenih skupin: Holiday band (Mestni trg), Ansambel bratov Gašperič (Novi trg), DJ Stanč (Muzejski trg in Prešernova ulica - mini Etnoart festival), Dejaleža, Čiča in bunker, DJ (Slovenski trg), Pop design (Vinarski trg), Štajerski Brendi (Minoritski trg) Sobota, 2. avgust 2008 8.00 9.00 9.00 10.00 10.00 10.00 10.00 14.00 18.00 22.30 ribnik Rogoznica, 7. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov za Slovenijo v lovu rib s plovcem zbirališče Mestni trg Ptuj, pohod na najvišji vrh mestne občine Ptuj - Dolgi kamen v Grajenščaku Dravci, pričetek celodnevnega kulturno-etnološkega dogajanja s postavitvijo klopotca; ob 9. uri ribiško tekmovanje, ob 14. uri kulturni program ter nastopi folklornih skupin in pevcev, ob 16. uri tekmovanje v luščenju in mletju koruze ter ob 18. uri postavitev klopotca z družabnim srečanjem in ansamblom Mestni trg na Ptuju, informativna tržnica sodobne umetnosti z umetniki in organizatorji mednarodne razstave sodobne umetnosti Art Stays Open 2008; do 12. ure Mestni trg na Ptuju, športne aktivnosti, kulturni program ter predstavitev športne šole Juhuhu Novi trg na Ptuju, košarka - igranje trojk Slovenski trg na Ptuju, žonglerji in animacija otrok pristanišče Ranca, 16. ptujska rancarija ob 30-letnici ptujskega jezera in 35. obletnici delovanja Brodarskega društva Ranca Ptuj Žamenci, začetek 35. gobarskega praznika Ptuj, veliki ognjemet z desnega brega Drave planinski izlet PD Hajdina, Triglavska jezera - Lepo špičje Ptujska poletna noč, nastopi glasbenih skupin: Ptujskih 5 in Natalija Kol-šek (Mestni trg), Ansambel bratov Gašperič, Skater (Novi trg), Štajerski frajtonarji, glasba in plesi iz Lancove vasi, nočni ogledi zbirk Pokrajinskega muzeja v dominikanskem samostanu, ogledi dokumentarnih filmov Pokrajinskega muzeja Ptuj na dvorišču starih zaporov, vinski šampioni iz Ptujske kleti v družbi vinskih kraljic, francoski šansoni Matjaža Puža in Edija Klasinca, ptujski žonglerji, funk rock ansambel Zen, Dj Igor&Aleš (Muzejski trg in Prešernova ulica - mini Etnoart festival), summer house parade 2008 (parkirišče za avtobusno postajo na Ptuju), koncert glasbenikov CID, skupine Oko in Musungu ter Drugo dugme (Slovenski trg), Vlado Kalember (Vinarski trg), Trio Buggy (Minoritski trg), Gitano band (Ulica heroja Lacka) Nedelja, 3. avgust 2008 12.00 kartodrom Hajdoše, motociklistična dirka Super moto za državno in pokalno prvenstvo CID Ptuj Zbiranje prijav za začetne tečaje bobnanja, španščine in flamenka, ki bodo konec meseca avgusta; informacije o mednarodnih programih in taborih; kavarna CID pa je odprta ob petkih in sobotah med 18. in 1. uro Televizija Ptuj Izbrana kmetija leta MO Ptuj, 12. mednarodni balonarski praznik, Najboljši skakalci z višin v vodo - Terme Ptuj, Kolesarski maratonec Zvone Hazemali kolesari za Sonček, Mednarodno srečanje motoristov, Haloze prikazane v avtorskem filmu Kristjana Sandeta, Maja Kampl z novim videospotom, Koncert pevcev ljudskih pesmi na Grajeni »Zapojmo prijatelji«, 1. del www.tednik.si nmimím < S Si»/221011 [\ SoliS d.o.o. J Razlagava 24, Maribor Ponudba rabljenih vozil Znamka RENAULT SCENIC 1,9 DCI VWSHARAN 1,9 TDI liTMiliMllilliTMHiMil SKODA FABIA COMB11,4 TDI FIAT CROMA 1,916V MULTIJET RENAULT MASTER DCI 80 FURGON Irii; i i PliffiUürM illiii tiliI CITOREN XSARA COUPE 1.4 3V RENAULT TWING01,2 AUDI A4 AVANT 1,9 Till FIAT PUTNO 1,23V LANCIA TRESIS 2,0 TURBO EXECUTIVE 5V MERCEDES BENZ SPRINTER 311FURGON Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Barva Letnik Cena. KOV. T. SIVA KOV. S. MODRA TEMNO ZELENA SREBRNA TEMN QVSr h ČRNA ČRNA TEMNO MODRI SIVA BELA 2006 2005 2002 1999 1999 2004 2004 2003 2004 8.590 10.490 :.690 11.000 15.990 11.590 8.990 2.690 2.490 13.690 5.590 12.990 13.990 GUME KUMHO -35% SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA KMETIJSTVO PRODAM par pritlikavih koz ter vietnamskega prašiča samica. Telefon 753 75 91. PRODAM mlado kravo, dobro mle-karico, s teletom in telico, staro 18 mesecev, brejo, simentalko. Telefon 031 532 785. NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Želite postati poklicni vojak ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske? Želite prostovoljno služiti vojaški rok v vojašnici Murska Sobota od 8. septembra 2008 do 24. decembra 2008? Ste dijak ali študent in vas zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske? Vabimo vas, da postanete štipendist Ministrstva za obrambo. Informacije dobite v Izpostavi za obrambo Ptuj, pisarnah v Lenartu in Ormožu, ter brezplačni telefonski številki: 08013 22. fbi I ¿oosNN MUZEJSKI TRG IN PREŠERNOVA ULICA Park hotel Ptuj in gostilna Amadeus petek, 1. avgust 2008 DJ STANČ (CHILI OUT, LOUNGE, JAZZ, FUNKY) SOBOTA, 2. AVGUST2008 ŠTAJERSKI FRAJTONARJI, GIA5BA IN PLESI FOLKLORNE SKUPINE IZ LANCOVE VASI, NOČNI OGLEDI ZBIRK POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ V DOMINIKANSKEM SAMOSTANU, OGLEDI DOKUMENTARNIH FILMOV POKRAIINSKEGA MUZEJA PTUJ NA DVORIŠČU STARIH ZAPOROV (UPRAVA MUZEIA), VINSKI SAMPIONI IZ PTUJSKE KLETI V DRUŽBI VINSKIH KRALJIC, FRANCOSKI ŠANSONI MATIJE PUŽA IN EDUA KlASINCA, PTUJSKI ŽONGLERJI, FUNK ROČK ANSAMBEL ZEN, DJ IGOR & ALEŠ (CHIU OUT, lOUNGE, ETNO, JAZZ) MESTNI TRG OKREPČEVALNICA EVROPA IN BAR FLORUAN PETEK, 1. AVGUST 2008 HOLUDAYBAND 22.00 MISS ŠTAJERSKE ZA MISS SLOVENIJE SOBOTA, 2. AVGUST 2008 Ptujskih S in Natalija Koišek 10.00 ŠPORTNE AKTIVNOSTI - BADMINTON, SPOKTNASOLAJUHUHU,... 10.00-13.00 KULTURNI PROGRAM VINARSKI TRG SUPER Ll petek, 1. avgust 2008 Pop Design sobota, 2. avgust 2008 vlado kaiember SLOVENSKI TRG Klub Ptujskih Študentov UL. HEROJA LACKA GOSTILNA PRI POŠTI SOBOTA, 2. AVGUST2008 PETEK, 1. AVGUST2008 GlTANO BAND 22.00 koncertskupineDEJALEŽA 23.00 koncert skupine ČIČA IN BUNKER 01.00 zabava z DJ-em SOBOTA, 2. AVGUST2008 10.00-13.00 2ongl£rji,animacijaotrok 20.00 koncertglasbenikovCID-a 21.00 nastopskupineOKO 21.30 nastopskupine MUSUNGU (afriški bobni) 22.30 nastop skupine DRUGO DUGME MINORITSKI TRG bar Cheers PETEK, 1. AVGUST 2008 štajerski brendi SOBOTA, 2. AVGUST 2008 Trio Buggy iz hrvaške Na ulicah in trgih starega mestnega jedra bo živahno tudi v času, ko mestna občina Ptuj praznuje svoj praznik. 1. IN 2. AVGUSTA 2008 SE BODO OD 20. DO 4. URE ZJUTRAJ NASLEDNJEGA DNE, NA KAR OSMIH LOKACIJAH MESTA PTUJ, PREDSTAVILE ŠTEVILNE SKUPINE IN DJ-JI Z GLASBO ZA VSE OKUSE. OB DOBRI GLASBI, PESTRI GOSTINSKI PONUDBI, PONUDBI NA STOJNICAH, BOGATEM SPREMLJEVALNEM PROGRAMU IN DRUGIH PRESENEČENJIH, BOSTE LAHKO PREŽIVEU DVE NOČI DOBRE VEČERNE ZABAVE, KI JO BO 2. AVGUSTA OB 22.30 DODATNO POPESTRIL VEUK OGNJEMET IZ DESNEGA BREGA REKE DRAVE. V SOBOTO, 2. AVGUSTA, BODO POTEKALE RAZNE AKTIVNOSTI TUDI ČEZ DAN (KULTURNI PROGRAM, ŠPORTNE AKTIVNOSTI -BADMINTON, KOŠARKA, PLEZANJE, OTROŠKE DELAVNICE, ŽONGLERJI, ANIMATORJI, PROJEKT POT DO BESEDE - PREDSTAVITEV EVROPSKEGA PARLAMENTA,...). DOGAJANJA BODO POTEKALA OD 10. URE DAUE NA MESTNEM TRGU, NOVEM trgu in Slovenskem trgu. PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSNO POSTAJO Fit 2000 in bar Saš soboto, 2. avgust 2008, ob 21. uri DJ SID TEMPLER (House in the House) DJ T & MAG IX (Distant House) DJ DEAN DEEN (House FM) DJ D FURIOUS (REEL HOUSE) NOVI TRG bar Maska in PP gostinstvo petek, 1. avgust 2008 ansambel bratov gašperič SOBOTA, 2. AVGUST 2008 ANSAMBEL BRATOV GAŠPERIČ, SKaTER 10.00 KOŠARKA-IGRANJETROJK,PLEZANJE TV SliffipHflSi lEEfeSijfflil pis^pssras® ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 SPORED ODDAJ PETEK 1.8. 8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno SOBOTA 2.8. 8.00 Žetev v Prvencih 9.00 Sedmo Platno 10.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 V1DE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER Hm odd. 14.00 SIP lestvica-odd. 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovcl NEDELJA 3.8. 8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Občine Hajdina 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik PONEDELJEK 4.8. 8.00 Rožmarin test 06 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Oddaja Občine Markovcl KLEPARSTVO ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ 02/787-88-30, 031/500-598 Izdelujemo in montiramo - pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in kleparski izdelki Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti S VINSKI IN HIPOTEKARNII znnm UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950 E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor Sponzorja prireditve: LIHM mEsio Organizator prireditve: Mestna občina Ptuj Meduski sponzor: . RADIOPTUJ V— B9,8.98,£.|04t3 ROLETE, SENČILA ABA IPTU J| PVC OKNA, VRATA Smer Grajena \ Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! revija za sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo b prilogo V poletni reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko preberete o češnjah kot viru zdravja, načrtu pridelave grozdja iz integrirane v ekološko pridelavo, o uporabi tenziometra, o pinciranju paprike ter o ostalih opravilih v sadovnjaku in vinogradu. Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si na sprehod skozi deželo nakupov! Čestitke ob 13. obletnici Mestne občine Ptuj! Vaša Qlandia Podnebje v Qlandii je nakupovalno. Temperature so prek celega leta prijetne, pogosto primerne za vroče nakupe. Za obisk je dežela nakupov primerna v vsakem vremenu. Vabljeni! O QLANDIA Dežela nakupov www.qlandia.si Svet zavoda LEA Spodnje Podravje objavlja na osnovi sklepa zavoda in 14. člena statuta prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. najmanj univerzitetna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri; 2. i zkušnje na mednarodnih projektih; 3. najmanj 8-letne delovne izkušnje in izkušnje na primerljivih delovnih področjih; 4. znanje angleškega jezika; 5.organizacijske in vodstvene sposobnosti ter sposobnost vodenja dela v kolektivu; 6.osnovno tehnično in ekonomsko znanje o nacionalnem in lokalnem energetskem sektorju; 7. predložitev programa razvoja zavoda za obdobje štirih let, ki naj vsebuje vizijo, smotre in cilje na vseh področjih delovanja zavoda. Kandidat bo izbran za štiriletni mandat. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: LEA Spodnje Podravje Svet zavoda Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izbiri. SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj telefaks: 788 55 70, GSM: 040141 262 prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil TIP VOZILA LETNIK CENAeur BARVA AUDI A31.9 TOI 2002 9.690,00 ČRNA BMW 5250 KARAVAN 2005 21.990,00 ČRNA BMW X3 3.00 2004 25.990,00 KOV. SIVA MITSUBISHI PAJERO 3.201 DOLGI 2005 25.400,00 SREBRNA MERCEDES RENCCLK 200 SPORT CUPE 1998 7.500,00 KOV. SREBRNA MERCEDES E 220 COI 2004 17.400,00 ČRNA MERCEDES VITO 112 CDI 2000 6.300,00 RDEČA PEUGEOT 807 2.2 RDI LUX 2004 11.400,00 BELA RENAULT LAGUNA 1.9 DTI 2000 4.600,00 BELA RENAULT TWING01.2 1999 1.970,00 MODRA VW PASSAT 1.9 TDI 2005 10.990,00 SREBRNA VW PASSAT 1.9 TDIHIGLINE 2004 10.990,00 ČRNA PODARIMO VINJETO LEASING, KREDIT BREZ POLOGA!!! O ^^ Y W >*. 3 I il- BÖÜ! A B6LCONT r "Data, éeáeda, oévefuje, Okna za vse letne čase! V poletnih mesecih izbirajte okna in vrata iz programa stavbnega pohištva Belcont, ter izkoristite posebno ugodnost: ALU vhodna vrata za ceno PVC vhodnih vrat! Pohitite in preženite vročino iz vašega doma, vsak kupec prejme tudi darilo. Za več informacij pokličite: 02741 13 80 ali 041316505 OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtocenter-brezje.sl GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA,,, OPREMA BARVA AUDI A3 2.0 TDI 2004 13.990,00 DV.KUMA ČRNA AUDI AE 1,8 T 1998 5.900,00 AVT. KLIMA DELA BMW SERIJA 7:740 IL 2001 12.490,00 KDPLVSLD KOV. MODRA CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD 2003 10.990,00 KLIMA KOV.SRERRNA CITROEN C31.4 i 2004 7.090,00 AVT. KLIMA KOV. D. RDEČA CITROEN XSANTIA 2,016VASX 1990 2.490,00 KLIMA KOV. T. ZELENA FIAT PUNTO GRANDE 1.2 2006 7.690,00 KLIMA KOV. SV. MODRA MERCEDES RAZ. E 270 CDI TIPTRONIC 2004 20.490,00 DV.KUMA KOV.SRERRNA MERCEDES RAZ. E KARAV. 270 CDI 2003 17.990,00 DV.KUMA ČRNA MITSUBISHI GALANT 2.0 19 99/2000 5.290,00 AVT. KLIMA KOV.SRERRNA SKODA FARIA 1.4 2005 6.990,00 KLIMA KOV. SREBRNA VW GOLE V 2,0 TDI 2004 12.990,00 DV.KUMA ČRNA VW SHARAN 1,9 TDI TREND LINE 4X4 2003 12.990,00 DV.KUMA T. MODRA TOYOTA YARIS 1,3 WTi 2002 6.290,00 KLIMA KOV.SRERRNA VW GOLE III 2,8 VRE 1994 1.790,00 KLIMA ČRNA Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI Prodaja vozil Znamka Letnik Ceni?« Oprema Barva PEUGEOT 4061,8 ST 1997 2.650,00 KLIMA KOV. B. RDEČA CITROEN XSARA1.616V SX 1998 2.490,00 SERVO VOLAN KOV. MODRA PEUGEOT 3061,4 XN 1996 1.460,00 5 VRAT KOV. ZLATA OPEL ASTRA 1,7 TD CLUB 4V 1999 4.740,00 SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA ŠKODA FABIA 1,4 MPI 2003 5.500,00 PRVI LAST. KOV. MODRA VW GOLF IV1,9TDI VARIANT 2002 6.700,00 SERV. KNJIGA RDEČA PEUGEOT 2061,11 2000 3.490,00 SERV. KNJIGA KOV. B. RDEČA VOLKSWAGEN POL01,0 COMFORTLINE 2001 4.360,00 SERVO BELA SUZUKI SWIFT 1,3 GX 1996 1.190,00 5 VRAT BELA VOLKSWAGEN POL01,212V 2002 6.150,00 KLIMA RDEČA RENAULT TWING01,2 2004 5.270,00 KLIMA KOV. ČRNA CITROEN SAX01,1 2001 3.480,00 1. REG.2002 KOV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF II11,8 CL 1996 2.800,00 KLIMA RDEČA FORD M0NDE01,8 LIMUZINA 1999 2.920,00 KLIMA KOV. ZELENA PEUGEOT 2061,4i QUIKSILVER 2003 6.580,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1,9 DCIDYNA. LUX 2004 9.450,00 PRVI LAST. KOV. SREBRNA FORD ESC0RT1,616V 1998 2.490,00 KLIMA BELA RENAULT THALIA 1,4 RT 2001 3.760,00 KLIMA KOV. SREBRNA FIAT PUNTO 55 S 1995 1.630,00 PRVI LAST. KOV. ZELENA OPEL ASTRA 1,7 DTI KOMBI 2000 5.140,00 KLIMA RDEČA RAUTH. MEGANE 1,5 DCI GRAND. 2004 8.900,00 KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN SAX01,1 1999 1.990,00 SERVO VOLAN BELA HYUNDAI ACCENT 1,5 CRDI 2002 4.920,00 KLIMA KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 1,8 20V LIM. 1999 4.390,00 KLIMA KOV. T. SIVA ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.s www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A41,9 TDI KARAVAN 2006 19.200,00 AVT. DVOJ. KL SREBRN CITROEN C 8 2,0 HDI 2006 13.500,00 KUMA KOV. T. SIVA FIAT BRAV01,9 JTO MUL1UET 8V SPORT 2007 16.200,00 AVT. KUMA KOV. ČRNA OPEL ASTRA KARAVAN 1,7 CDTi 2006 10.980,00 AVT. KUMA KOV. SIVA RENAULT CU01,5 DCI 2002 5.900,00 KUMA KOV. SREBRN RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDT0UR 2005 10.690,00 AVT. KUMA KOV. MODRA SEAT A1ÜAM8RA 1,9 TDI 1998 6.680,00 KUMATR0NIC BELA SEAT LEON 1,9 TDI 2006 15.300,00 AVT. KUMA KOV. ČRN ŠKODA 0CTAVIA 1,9 TDI KARAVAN 2000 5.650,00 AVT. KUMA BELA TOYOTA C0R0UA 1,4 D 2005 12.400,00 AVT. KUMA KOV. SIVA TOYOTA RAV4 2002 15.550,00 KUMA KOV. SREBRN VOLVO S 80 LIMUZINA 2005 18.400,00 NAVIGACIJA KOV. SIVA WV GOLF 1,9 TDI LIMUZINA 2002 7.880,00 KUMA BELA VW PASSAT 1,9 TDI KARAV. HIGHLINE TIPTRONIC 2003 11.800,00 VEL NAVIGACIJA KOV. SIVO ZELEN VW PASSAT 1,9 TDI KARAV. C0NF0RT 2006 17.300,00 AVT. KUMA KOV. ČRN Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. SPOMIN 3. avgusta mineva 5 let, odkar nas je zapustil dragi Avgust Murko ZGORCE Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi tvoji ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice Terezije Primožič IZ PTUJA, VIKTORINA PTUJSKEGA 7 1.10.1918 t 24. 6. 2008 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku iz župnije sv. Jurija, obema govornicama za izbrane besede slovesa in članom Fran-čiškove družine sv. Jurija. Žalujoči: hči Jerica in sin Valentin z družinama Boriti dolgo si se znal, a v julijskem popoldnevu nemočen si zaspal. Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, očeta, brata in strica Danijela Krušiča IZ REPIŠČ 22, ZG. LESKOVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Hvala g. duhovniku Ediju Vajdu za lepo opravljeno sv. mašo, govorniku Janku Kozelu, pevcem Feguš ter za odigrano Tišino. Posebej hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre, svakinje, tete in sosede Katarine Krajnc IZ SP. GRUŠKOVJA 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in sv. mašo, pogrebnemu podjetju Mir, govornici Darji za ganljive besede slovesa, pevcem, zastavonošem in ge. Ivanki za molitev ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Andrej in vsi njeni www.radio-tednik.si KREDITI VSEH VRST Na zalogi preko 40 vozil. NA ZALOGI TUDI TOVORNA VOZILA > POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nižje od 400 EUR - Poplačila starih kreditov »STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI KREDITI D010 LET za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560. Ptuj • Mis Štajerske 2008 Črn kronika Se bo na ptujskem odru sprehodila že bodoča mis Slovenije? Nocoj bodo na Ptuju izbrali mis Štajerske 2008 in njeni dve spremljevalki. Foto: Črtomir Goznik Kandidatke za mis Štajerske 2008 so se prvič srečale že v sredo. Ob tej priložnosti jih je pozdravil tudi lastnik licence za izbor mis Slovenije za mis sveta Zdravko Geržina, srečale pa so se tudi s stilistko Sanjo Veličkovič. Ptujski izbor je najbolj tradicionalen regijski izbor v okviru izbora mis Slovenije za mis sveta. Letos bodo na Ptuju izbrali že enajsto mis Štajerske, obenem pa je no- cojšnji izbor tretji letošnji regionalni izbor. Organizatorji se vselej potrudijo, da Foto: Črtomir Goznik V prodajalni Tamara so pomerile čevlje. Foto: Črtomir Goznik V prodajalnah Virus in Top moda so jim izbrali oblačila za športni izhod. bi dekletom, ki zberejo pogum za udeležbo, zagotovili čim boljše pogoje, da bi se občinstvu in žiriji predstavile v vsej svoji lepoti. Zato so jih že v sredo povabili na Ptuj, prišlo je devet od petnajstih kandidatk, da so v miru pomerile oblačila in čevlje, ki jih bodo nosile v športnem izhodu. Lastnik licence za izbor mis Slovenije za mis sveta Zdravko Gerži-na, ki jih je ob tej priložnosti tudi pozdravil, je tudi tokrat povedal, da je ptujski izbor eden najbolje organiziranih, ki se lahko kosa tudi s polfi-nalnim oziroma finalnim izborom. Dekleta, ki sodelujejo v izborih za mis Slovenije, so v glavnem zadovoljna, četudi se ne uvrstijo med prve tri. Pogosto pa se odločijo za sodelovanje na drugih regionalnih izborih. Na Ptuju jih vedno čakajo lepe nagrade, vselej pa jih pozdravi tudi ptujski župan dr. Štefan Če-lan. Danes bodo dekleta pomerila še kopalke. Priprave na večerni nastop pa bodo začele že v zgodnjih popoldanskih urah. Prvi izhod je predviden ob 22. uri, čeprav se bo dogajanje na Mestnem trgu pričelo že ob 20. oziroma 21. uri. Najbolj neučakani pa se že sprašujejo, ali se bo na ptujskem odru nocoj že sprehodila bodoča mis Slovenije. MG "VRATKO" Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela Vlomilec ni imel sreče V noči s petka na soboto se je sprožil senzor alarmne naprave varnostne službe, ki opravlja varovanje TC EUROPARK, na Pobreški ulici 18 v Mariboru. Varnostnik je pri pregledu varnostnih kamer opazil, da je nekdo vlomil v TC EUROPARK tako, da je na silo razprl krožna vrata enega izmed vhodov v nakupovalni center. O vlomu je takoj obvestil policijo. Policisti so ob prihodu v center pregledali notranjost in prijeli triindvajsetletnega moškega iz Maribora, ki se je skrival v drugem nadstropju Europarka, v neposredni bližini restavracije. Vlomilec je povzročil približno 500,00 evrov materialne škode. Policisti so mu odvzeli prostost, po zbranih obvestilih pa zoper njega podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve velike tatvine na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Kokain in heroin v nogavicah V torek, 29. julija, opoldne so policisti Policijske postaje Maribor II na Pobrežju ustavili in ugotovili identiteto šestindvajsetletnega kolesarja. V postopku so ugotovili, da ima Mariborčan za nogavico na desni nogi shranjene tri zavitke srebrne alufolije, v katerih je imel 15 manjših zavitkov z neznanim praškom rjave barve in 5 zavitkov, v katerih je bil prašek bele barve. Vsi zavitki so bili zaseženi. Pri testiranju se je pokazalo, da je moški posedoval prepovedano drogo, heroin in kokain. Zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je bila moškemu odvzeta prostost. Policisti ga bodo s kazensko ovadbo privedli preiskovalnemu sodniku v Mariboru. Pri osumljencu so prav tako na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo. Vrednost zasežene droge bi na črnem trgu dosegla okoli 300 evrov, glede na način pakiranja pa bi se lahko z njo oskrbelo tudi do 40 uživalcev prepovedanih drog. Skrit v prtljažniku V torek, 29. julija, zjutraj so policisti na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje odkrili državljana Turčije, starega 16 let, ki je potoval z očetom v Nemčijo. Ker ni izpolnjeval pogojev za vstop, se je hotel izogniti mejni kontroli tako, da se je skril v prtljažni prostor avtomobila. Policist ga je odkril po temeljiti kontroli vozila med prtljago. Ob pregledu listin je bilo ugotovljeno, da nima veljavnega vizuma za vstop v schengensko območje oziroma dovoljenja za prebivanje, zato je bil v skladu z Zakonom o tujcih zavrnjen v Republiko Hrvaško. Očetu je bila izrečena globa zaradi pomoči pri nedovoljenem prehodu državne meje. Otrok stopil pred avto V okolici Svetega Tomaža pri Ormožu se je v sredo, 30. julija, okoli desete ure zvečer zgodila hujša prometna nesreča, kjer se je ena oseba huje telesno poškodovala. Po regionalni cesti iz smeri Ključarovcev proti Ormožu se je pripeljal voznik renaulta R5, doma iz okolice Ormoža. Na ravnem delu ceste izven naselja je na vozišče stopil pešec, doma iz okolice Svetega Tomaža, star 12 let. Voznik renaulta je zadel pešca s sprednjim delom avtomobila, tako da je le-ta padel po cestišču in se pri tem huje telesno poškodoval, zato je bil prepeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. Napoved vremena za Slovenijo Če o Porcjunkuli (2.) vročina, huda bo prihodnja zima! —30/16 J 30/17 7 A. Í-V / fi 33/19 C» 28/13 t ¿zr^ j iL, 30/15 p 29/15 / 30/17 r^i. O Zs 33/18 ■'P """' 31/16 C 31/18 ífO N ^--^33/20 29/15 C? 31/18 31/17 iO j-o S ^ X .T" WS>E r s \ ---^33/21V rx/- Danes bo večinoma sončno, popoldne bodo predvsem v severni Sloveniji vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju 20, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo sončno in vroče. Popoldne bodo v hribovitem svetu vročinske nevihte. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina čma in barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 ¡nfo@t8hcent8r.si www.tehcenter.si TRGOVINA • Čma in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje • Stroji in naprave • Vijačni material in okovje • Barve in laki • Ležaji • Verige in bremenske vrvi PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala