169. številka. Ljubljana, v četrtek 25. julija. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poftti prejemati za avstro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. DpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Izvoz in valuta. Spisal Vaso Petričič. II. Jednake prikazni videli smo tudi v Avstriji v letih 1848-, 1859., in 1866., ko je vladal visok ažijo za kovinski denar, da se je razvil nenadno živaben promet in da je vsakdo gledal znebiti s • denarja, kateremu je bila zakonita veljava podkopana. Vpraša se samo, ali je tak promet koristen ali škodljiv, ali brez pomena. Koristen je za one, kateri posedujejo blago ali druga dobra dvomljive vrednosti; škodljiv onim, katerih dohodki obstoje iz denarja, kakor v obče nam je zma-trati naš vek kot vek denarnega gospodarstva, dočim so se prejšnje gospodarske dobe smele nazivati dobe naturalnega gospodarstva, ko so se celo plače javnih uradnikov dajale v žitu, jedilih, obleki, leau, itd. ter se denar ni zmatral motorjem javnega prometa. Razveljavljeni denar imel je torej te žalostne posledice, da so naši sodržavljaui izgubili prave pojme o denarji, da ga dokaj laže izdajejo, da so takorekoč večji zapravljivci postali nego državljani kovinskih držav. Kar je Angležu šiling, Nemcu marka, Latincu frank, to je pri nas goldinar 1 in nespametno je bilo od našib finančnih ženijev, ki so prvič dali tiskati papirne goldinarje, ko je prej bila dvajsetinka sicer ne postavna nego faktična zastopnica jednote in merilo denarne vrednosti. Zapravljivost je stopila na dnevni red javnega prometa; namesto ščedljivosti, prvega etičnega pogoja zdravega gospodarstva in nravstvene odgoje in uporabljevanja naših produktivnih močij. Jaz se torej ne skladam z gospoda Plegshoerla nazori, v tem namreč, da on zmatra povzdigo izvoza kot sredstvo za zboljšanje narodne blaginje, nasprotno pa da se ne strinjam s sredstvi, katere on nasve-tuje, da bi se namreč naš denar umetno ali nalašč razveljavil. Posebno pa moram poudariti, da se mi dozdeva, da primera ruskih odnošajev z avstrijskimi od nošnji ni čisto trdna. Avstrija nahaja se v najtesnejših političnih in gospodarstvenih zvezah z zapadno, v gospodarskem oziru dokaj naprednejšo Evropo, Čuti najobčutneje vsak preobrat njen in mora zategadel vse storiti, da uredi svoje razdejane valutne odnošaje in da potem takem laže izpolni svoje vsako leto se obnavljajoče dolžnosti do inozemstva ter da konečno ni primorana drago plačevati svojega znatnega uvoza inozemskih dober, ki jih nikakor pogrešati ne more. Vsekakor pa je živahen izvoz najnaravnejše sredstvo do tega. Vse drugače Rusija. Rusija je v srečnem položaji, da potrebuje vsled svojih posebnih, od inozemstva neodvisnih odnošajev, dokaj manj uvažati in ker more v mejah svojega preogroranega, vse zooe obsegajočega ozemlja malone vso svojo konsumcijo oskrbeti s proizvodi svojega domaČega izvora, in ker je Rusija takorekoč svet za se, sestavljen v veliki večini iz homogenih elementov, zato se tam komaj da čuti potreba po uredbi valute. Rusija more s svojim papirnim denarjem dotle izhajati, dokler država v obče ima upanje v svoj obstoj. Da ima ruski papirni denar v zapadni Evropi zelo nizki kurz, to škoduje zapadni Evropi več, nego Rusiji sami, ker zadnja mora s tem nehati, da nastopa v zapadni Evropi kot imeniten in debel kupec, nasprotno pa je Rusija neposredno prisiljena, da razvija svojo industrijo z vso svojo razpoloženo močjo. O tem razraotrivanji usiljuje se nam važno vprašanje, ali ni nespamet onih držav s kovinsko valuto, da, dočim teže po trgovinski svobodi, z uvajanjem in vzdržavanjem ažija, postavljajo same proti sebi največjo umetno, carinsko ograjo, da si same zapirajo svojim umetnim in industrijal-nim proizvodom pot v inozemstvo ter da inozemstvu temu naravnemu konsumentu podražujejo ponujani produkt. Z rednim ogromnim izvažanjem prisvojila bi bode Rudija naposled dosti kovinskega denarja in v tem slučaji bode nehala nadaljevati tako izvažanje, razven onih svot, ki preostajajo notranjemu konsumu. Dokler pa ni nastopil ta moment, je pospeševanje izvoza res v interesu vsake države — vender brez umetnega padanja kurza — in v tem oziru pogodil je pravo gospod Pflegshoerl. (Konec puh.) LISTEK Blodne duše. Roman. ČeSki Bpisal Vftcslav BeneS - Tfebizsky, preložil I. Gornik. XII. (Daljo.) Refunda se je tudi oddahnil in zopet je korakal z dvigneno glavo in s prsmi napetimi, kakor knez Švarcenberk, kadar mu je najbolje pri srci. Čez malo časa pa je prišel do mesteca. A potem dvignil je glavo še više in prsi napel še vidneje. Iz gostilne prihiteli so trije možje s posmehljivim hohotom. Jednemu belela je še na oteklih ustnih pena iz poluneizpitega mednega vrča. „Hej, boter! — Ali ne bodete pri nas ostali?" Refunda se ni niti ozrl. „On je! — Kdo bi tudi znal tako korakati? Sicer ga ni bilo tukaj že nekoliko let, a jaz se ga jako dobro spominjam. Kdo pa bi tudi mogel kedaj pozabiti njegovega suhega, upalega obraza iz katerega piha ostreje, kakor so zimski vetrovi, kadar prepihajo človeka tija do kosti! Rečem, Pastejfik : Ko sem bil majhen deček, videl sem v Kvilicih na zvoniku strahu, ali verjamete, da ga vidim do današnjega dne? Refunda podoben mu je kakor bratu." Krčmar podprl si je boka, razkoračil se in gledal za Refundo. Naglo se je obrnil in dejal resno : „In zato ni varno klicati za njim." In pri tem pogledal je mojstra Potčhnika, kateremu je bela pena na ustnih zmrznila. Bilo je namreč jako mrzlo. „Saj ni slišal! — In ako bil — Za Živa vender ne straši!" „A mnogo ume! In ali verjamete, da so taki ljudje, kateri mnogo umejo, hujši kakor strahovi ?" Krojač Potčhnik streznil se je o teh besedah in tudi nekako vidno zbledel. Še le zdaj otrl si je peno z usten in si mel oči. Ko pa je segel na čelo, očutil je gorke potne kaplje. Mojster Potčhnik bal se je čarovnij, kakor svoje žene, kadar se je vrnil s semnja, računil je, kaj je stržil, a zračuniti ni mogel. (Jedenkrat vračali so se iz Kornauza že na večer. Morali so skozi „Črni dol". Ko so bili blizu sredi gozda, pospešil je Potčhnik korak, ni mogel niti sape ujeti, niti se ni ozrl po tovariših, le Poli t i ču i razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 25. julija. Nemci na (]cNkem ne marajo za nikako spravo, to se vidi iz članka, katerega je nemški deželni poslanec priobčil v „Reiebenberger Zeitung". Ta Nemec pravi, da upanje na boljšo prihodnjost Nemcev se more opirati le na njihov narodni ponos, na njihovo odločnost, neupogljivost, slogo in vstraj-nost. Da bi se s Cehi vzajemno v deželnem zboru posvetovali o deželnih zadevah, temu bh Nemci tem ložje odreko, Če varujejo narodne koristi svoje z vsemi sredstvi in vso opreznostjo. To je jedino pravo in uspešno javno delovanje pri sedanjih razmerah. Će vsi Nemci tako sodijo, je pač ves trud Cehov, da bi se sporazumeli ž njimi, le bob ob steno. — Čehi pač najbolje store, če Nemcem jednako z jednakim povračajo in z isto odločnostjo in brezozirnoBtjo branijo svoje koristi. OallAkl namestnik hoče baje ustanoviti za Galicijo nov uraden list v rusinščini. S tem hoče vlada pokazati, da je tudi Rusinom pravična Namen temu listu bode pa tudi zavračati napade druzih rusinskih listov proti vladi. V avstrijskej vojski bo Čuti pomanjkanje častnikov. Število višjih častniških mest se je pomnožilo, kadetne šole so pa vedno slabše obiskane. Naravno je torej, da je moralo začeti pomanjkovati častnikov in kadetov. Da bh pomanjkanju častnikov odpomore, hoče vojno miniaterstvo reset vne častnike vsprejemati v trajno aktivno službo. S tem se pa ne bode dosti doseglo, če se bode zahtevalo od vsacega, da mora 6 mesecev na lastne stroške bIu-žiti za poskušnjo, predno ga bodo uvrstili mej aktivne častnike. I naiije države. Regent NrltMkl Ristić zdravi se sedaj v Vanji. Nekateri sodijo, da se je oddaljil iz Belegagrada, ker se ni hotel »niti s kraljem Milanom. Drugi hočejo vedeti, da je res bolen, ker ga je baje nedavno zadel mrtvoud. Govori se pa tudi, da je že naveličal se vladanja in je bolezen njegova le pret veza, da bode mogel odstopiti. Nemški listi imeli so izvestja iz Belegagrada, da so mej regentstvom in vlado nastali veliki razpori, ki se bodo s tem končali, da sedanji regenti narede prostor radikalcem. Več stvari; kaže, da v Italiji nemajo prav trdnega upanja, da bi se ohranil mir. V Vatikanu se že resno pečajo z mislijo, kam se papež preseli, če bi se začela vojna. V Rimu ostati ne bode mogel, ker bi ga Italija utegnila ovirati v občevanji z ono VBkriknil je, a tako, kakor bi mu kdo stiskal grlo : „Tovariši — ali nema kdo molka saboj ?u — Neka sopotnica ga je imela saboj, posodila ga je Potčh-niku, a krojač vrnil ga ji ni poprej, dokler ni bil na pragu svoje hiše. V sobo planil je bled, kakor mrtvec, ko pa je začela žena na njega kričati, kje ima „skupilo", pregledal je vse žepe, a našel ni niti vinarja. „Ono me je je pregnalo!" zastokal je, ko ga je pa žena ozmerjala in mu ni dala niti grižljeja, legel je s praznim želodcem, a predno je legel, pokropil se je še trikrat z blagoslovljeno vodo. In vender ni vso noč niti očesa zatisnil.) Za cerkvijo razlegalo se je najedenkrat. „Primite ga!u „Puntar !° „ Postopač !" „Davno smo že gledali po tebi. A zdaj nam ne uideš!" „Hej, fantje ! — Ne bojte se! Nič se vam ne bo zgodilo ! — Slepar!" In v burni krik umešavalo se je prođimo lajanje p80V. „Aha! — Mušketirje! — Vocasek , Plašil, Kropaček . . . Tepež bo! Idimo raje v sobo. S tem ni nič. Refunda ne pozna norčije!" drŽavo, s katero bode imela vojno. Pa tudi v vna-njem ministerstvu kaže se, do so prepričani, da mir ne bode trajen. V poslednjem ministerskem svetu je Crispi se izjavil, da letos zaradi resnega položaja le za malo časa ostavi Rim. Oboroževanja se hitro nadaljujejo. Posebno v pomorskih arzenalih hite z delom. Dela se celo po noči pri električnej luči. Crispi pa vzlic temu misli, da se oboroževanja prepočasi nadaljujejo, ker utegnejo dogodki vojno upravo prehiteti. Grajal je nedavno zaradi tega vojnega in pomorskega ministra, ki sta potem že hotela dati ostavko, pa ja je kralj pogovoril, da še ostaneta. Mestni zbor v Sevilli je prišel v precejšnjo zadreeo, ker je papežu ponudil pribežališče, če pojde iz Rima, ne da bi bil poprej vprašal šp"iijnko vlado. Sedaj vlada zahteva, da mestni zbor prekliče svojo ponudbo. V prihodnje bodo mestni očetje pač malo previdneje ravnali. Dopisi. Iz kooevMliega političnega okraja 22. julija. (Po volitvah.) — Že je preteklo par tednov, odkar je končana volilna borba. Svet se je nekoliko pomiril, kar nas mora le veseliti. Le tu in tam so še čuje kaka osobna praska ter se ugiblje, je li po kazenskem zakonu dovoljeno zvrševati sodbo nad onimi, ki so si jo sami izrekli za slučaj, ako ne volijo tega ali onega kandidata, to je, ako se smejo njihovi obrazi na prav prozajičen način seznaniti s tujo slino. Ako bi se tudi dalo to mnenje opravičevati po kazenskem zakonu, vender bi taka ekBe-kucija ne bila ni čaBtna ni krščanska, kajti, ako 8e ne mot mo, zadeue tacega človeka sodnega dne, da bode moral mačjo kri lizati. Nekateri moralisti tudi trde, da pri volilnih borbah dana moška beseda moža ne veže, ampak da tu velja le pravilo: „Ende gut, alles gut!tt Nam pa ugaja najbolje mnenje onega moža, ki ni hotel eksekvirati ozna čene sodbe rekoč, da je njegove sline škoda za take ljudi. Najprvo človek, potem Slovenec I Ne bodemo dalje preiskavah, koliko je resnice in koliko pretiranega na zloglasnem razgovoru dveh slovenskih poslancev z justičnim ministrom, ki dela sedaj toliko hrupa po časnikih in vznemirja slovenski svet. Tudi mi smo Čuli o njem še pred volitvami. Razsodni čitatelj, ki je čital dotične članke v raznih listih pro in contra, ali jo celo za kulisami čul iz ust kompetentne strani oni razgovor, lahko si bode napravil sodbo o tem. Za sedaj bi pa sve tovali, da naj bi prenohai boj o besedah, kajti po našem mnenji je stvar dovolj važna in resna, da pride le ob svojem času na dnevni red in da nam „kompetentna stran", poda „avtentični tekst". — Ne bodemo dalje razkrivali marog, ki so se v volilnem boji pokazale na narodnem telesu, ho čemo le še nekoliko besed spregovoriti v obrambo nasproti očitanjem, da smo nemškutarji iu narodni „Samojedi". Z dobro vestjo prepuščamo zavednim čitateljem sodbo o tem, je li oni poslanec, ki si prizadeva na pr. volilcem pridobiti kako lokalno korist ali popraviti kako občinsko pot ob deželnih stroških, ali kdor z živimi barvami nariše neusmiljeno ravnanje davčnih eksekutorjev, bolj naroden, kakor oni, ki se poleg teh vprašanj zanima tudi za deželne zadeve, recimo na primer za deželno gledališče. Tudi prvim nečemo ničesar očitati, naveli smo le par izgledov. Vsak poslanec je dolžan zastopati v prvi vrsti svoj okraj ter si prizadevati, da odpravi kake krivice, ki se morebiti gode v nje- Mojster PotČhnik zgind je prvi v krčmo iu izpil na jeden dušek, kar mu je še ostalo v vrči. Pil je na strah, katerega mu je prouzročil krčmar z Refundovimi čarovnijami. Za cerkvijo stal je oprt ob zid visok mož v grobi balji, irhastih hlačah in s kučmo na glavi, kakor razpadajoča soba, kadar se jata psov s peklenskim lajanjem zaganja vanjo. Stari mož imel je suhi ustni tesno stisnjeni, oči pod pepelnatimi gostimi obrvmi prihmurene, levico ovešeno in desnico na palici, kakor bi v istini ne bil živ stvor temveč stara soha. Nekaj mladcev, brzih kakor jegulje in razdraženih kakor hrčki v žitnem polji, obstopilo ga je, da bi jim ne utekel. A bili so lahko brez skrbij. Stari mož se ni niti genil. Stal je tako tiho, kakor ne bi imel očij ne ušes. Videti je bilo, kakor bi bile brazde na upalem obrazi njegovem nekamo preveč otrple, kakor bi se jih bila dotaknila smrt. Mladci so za trenotek utihnili, pogledali drugega in si čitali v očeh prašanje: „ Ali je živ, ali mrtev?" A nikomur se ni hotelo pristopiti bliže dotakniti se ga, potresti in ga zgrabiti. (Daljo prih.) govem okraji, a biti mora pravičen tudi drugim ter ne sme pozabiti, da zastopa tudi deželo, kateri je dolžan pripomoči do občega blagostanja, časti in spoštovanja. Ako se dvema kandidatoma v našem okraji očitajo glasovi kočevsko-nemških volilnih mož, kateri bo ostali z redko disciplino raožbeseda, nasprotno se pa hvalijo pred svetom besedolomci , vprašamo : kaj pa je naš program, kaj zahtevamo Slovenci ? Borimo se za pravice utemeljene v državnih temeljnih zakonih in nam zagotovljene tudi po narodnih zakonih. Ako pa iščemo pravice, je naravno, da moramo biti tudi mi pravični. Pravičnost je najvišji nravstveni zakon, kateri nas mora voditi tudi v politiki, ako hočemo, da nas bodo tudi nasprotniki spoštovali. Stoječ na tem stališči, raviiali smo se pri poslednjih volitvah v našem okraji. Kdor trdi, da bi bili lahko pridobili še tretji mandat, ne pozna dejanskih razmer, ali se pa neče poučiti o njih. Iz sodnih okrajev Kočevje, Ribnica in Velike Lašče obstoječi politični kočevski okraj broji 41.794 prebivalcev, 26.703 slovenske, 14.674 nemških in 32 druge narodnosti. Ves okraj voli z mestom vred tri poslance v deželni zbor, tako da pride na jed-nega poslanca 13.931 prebivalcev. Ker je 14.G74 Nemcev, je skoro umestno, ako jim prepustimo jednega zastopnika, katerega so si letos izvolili iz svoje srede. Sicer pa gotovo tudi na lokalne razmere blagodejno upliva mir mej sosedi, katere veže mnogo skupnih interesov mej seboj. *) X. Iz Mozirju 23. julija. [Izvirni dopis.] Nad našim trgom so pred kratkim regulacijo Savinje pod vodstvom c. kr. inženirja Butta dokončali; a delalo se je tako slabo, da je danes mala povodenj velik del tega razrušila in je celo novi jez v nevarnosti. Kmetje so jako nezadovoljni, ker morajo veliko k tej regulaciji prilagati; kajti, akoravno se že toliko let za uravnanje Savinje dela, vender še nikjer ni delo dopolnjeno, in skoro vsaka mala po vodenj zruši s teškimi denarji napravljeni delo. Opozarjamo naše poslance na to, da naj pravočasuo v deželnem zboru potrebne korake store. *) Hazmere bile bo res take, da bi slovenski kandidat v Kocevji ne bil prodrl. Da se je doseglo Bporaz-umljenjo, temu niti mi nosmo nasproti, ker zinatramo za dobro znamenje, da so se „a limine" odstranili taki elementi, kakor sta Linhart in Loy Pričakujemo pa, da bodo Kočevci to nado pravičnost tudi v bodoče uvažali. Uredn. Domače stvari. — (Osobna vest.) Finančni minister vitez Dunaj evski šel je 23. t. m. na -1 tedenski dopust v toplice Badeu-Badenske. Odsotnega ministra na-domestoval bode trgovski minister marki pl. Bac-queh e m. — (Na vseučilišči v Gradci) bila sta te dni doktorjema prava promovirana: Henrik Ste-pančič iz Temnice na Primorskem in Fr. Fossel iz Ljubljane. — (Pri volitvi v Celjski okolici) bili so odborniki izvoljeni gg JoBip Jesenu k, Peter Majdi č, Andrej Š ribar, Martin Ledni k, Janez Z a v r š e k , Matej C o c e j, Karol Šah in Janez Knez Namestuiki pa: Jarnej Čečko, Fr. Bora, Miha Žnidar in Anton Fazarinc. Nemškutarska volilna komisija bila je toli brezozirna, da je odobrila celo pet neveljavnih glasov. Razmerje glasov bilo je torej 48 oziroma 47 proti 41 in narodaa Btranka zmagala je v resnici za 6 glasov večine. — (Za okrajni z a s to p Slovensko-Bistriški) bile so volitve dne 16., 18. in 22. t. m. Prodrli so narodni kandidatje. — (Levstikova slavnost.) Županstvo v Velikih Laščah je dovolilo, da se postavi spomenik na sredi Glavnega trga pred cerkvijo, mej župnijo in šolo, na čemer naj mu bo izrečena iskrena zahvala. — Danes, dne 24. t. m., pričelo se je z raz-pošiljatvijo vabil. Vabila so res krasna, okusna in umetniški izdelana in si je „Narodna Tiskarna" v Ljubljani stekla s tem renommeVdelom zopet občo pohvalo in priznanje. — (Vabilo k slavnosti,) katero priredi „Slovensko pevsko društvo" v nedeljo dne 4. avgusta 1889. leta v Celji A. Vspored za V. veliki zbor, ki bode ob 11. uri dopoludne v dvorani Celjske čitalnice. I Pozdrav predsednika. II Poročilo tajnika. III. Poročilo blagajnika. IV. Poročilo računskih preglednikov. V. Volitev a) predsednika in odbora, b) računskih preglednikov. VI Razni nasveti. B. Ob '/a 12. uri dopoludne skupna pevska vaja v čitalnični dvorani. Vsi častiti pevci in pevki nje se prosijo, da urede" svoj prihod tako, da jim bode mogoče udeležiti se pevske vaje. C. Ob '/a2. uri popoludne banket v dvorani g. Košerja (gostilna »pri belem volu"). Couvert stane 1 gld. 20 kr. Udeleženci naj se pri »Slavnostnem odboru" v roke g. dr. Serneca v Celji Baj do 2. avgusta oglase. Pri banketu svira vojaška godba. D Vspored pevskega zbora s sodelovanjem godbe c. kr. 17. peš-polka fcm. baron Khun na vrtu g. Košerja. 1. Ko-pezky: „Koračnica", svira vojaška godba. 2. a) Dr. B. Ipavec: „Slovanska pesem", moški zbor s samospevom za bariton in tenor; b) Ant. Nedvčd: „Slovenska dežela", moški zbor s čveterospevom. 3. Khomp: Ouvertura k narodni igri „BleŠke žene", svira vojaška godba. 4. Ant. Foerster: „Naše gore", mešani zbor. 5. Kaulich: „V Planinah", valček, svira vojaška godba. 6. Anton Nedvčd: „Slovo", moški zbor b samospevom za tenor. 7. Leibold: „Pesnij venec", potpourri, svira vojaška godba. 8. Dr. G. Ipavec: a) „Pozdravljam domovina te"; b) „Slovo od lastovke"; mešana zbora. 9. VVetašek: „Podoknica na Iavto", svira vojaška godba. 10. Dav. Jenko: „Na moru", moški zbor. 11. Dr. Ipavec: „Domovina", svira vojaška £odba. 12. Hug. Sattner: „Opomin k petju", mešani zbor. Začetek točno ob Va5- uri popoludne. Ustopnina: a) za neude 1 gld., b) za podpirajoče ude 50 kr., c) za kmete in dijake 30 kr. od osobe, d) pevci in pevkinje prosti. Ustop imajo p. n. častiti udje, povabljeni in upe-ljaui gostje. £. Po koncertu prosta zabava s petjem in godbo. Pri prosti zabavi nastopijo posamezna pevska društva in svira vojaška godba. Odbor. — (Odbor „Slovenskega pevskega društva") naznanja da so se danes začele razpošiljati vabila za pevsko slavnost. Da se prihrani nekaj poštnine, bodo se v one kraje, v katerih so nastavljeni poverjeniki, jim poslale vabila, katere blagovolijo razdeliti mej ude kakor tudi mej drugo občinstvo, katero se želi udeležiti slavnosti. Vsi udje „Slovenskega pevskega društva" naj se torej oglase za vabila pri svojih poverjenikih. — (O ljudskej veselici v Divači) pelo bode pevsko društvo „Adrija" iz Barkovelj pri Trstu sledeče zbore: 1. „Pozdrav Samoboru", 2. „Hrva-ticam", 3. „Danes tukaj, jutri tam". — (Pevski večer) s sodelovanjem vojaške godbe in s kegljanjem na dobitke (od sobote 7. ure zvečer do nedelje 10. ure zvečer) priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec* v nedeljo dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer na čitalničnem vrtu. — Obširnejši spored priobčimo prihodnjič. — (Za okrajnega živinozdranika v Črno ml ji) je imenovala deželna vlada, po priporočilu deželnega živinozdravnikti Wagnerja, (kateri je zagrizen nemčur) zopet tujca, nekega Poljaka, navzlic temu, da je bilo dovolj domačih prosilcev in še celo tacih, ki imajo državni izpit. Zadnjič bil je kočevski in ribniški okraj imenovan trd Nemec okrajnim živinozdravnikom, sedaj pa zopet tujec in to, ko je polno domačih kompetentov! Res ne vemo, zakaj se štipendije razpisujejo za kranjske dijake, ki se na Dunaji uče živinozdravstva, 'ako se vedno le tujci nastavljajo v deželne službe, domačini pa prezirajo, ako so še tako zmožni! Torej si mora domačin le na tujem kruha iskati in to le zato, ker deželni živinozdravnik "VVagner kot Nemec ni naklonjen domačinom. — (Pot mimo strelišča) na Gorenji Rožnik je od sedaj naprej zaprt. — Dolga pravda mej posestnikom strelišča in Matijo na Gorenjem Rožniku končala se je neugodno zanj in za občinstvo. — (Iz Celja.) Preiskava proti pričama v dvoboji Poglayen-Gyujto (grofu Sermage in majorju Noe pl. Nordberg) ustavila se je vsled odločbe cesarjeve. — (V Zagorji in Trbovljah) ustavili so delavci delo. Iz Ljubljane odšel je v Zagorje včeraj popoludne četrti batalijon v Trbovlje pa zvečer s posebnim vlakom tretji batalijon domaČega pešpolka štev. 17. Batalijon ni odšel polnoštevilen, ampak od vsake kompanije po 15 mož. Število strajkujočih delavcev iznaša 1G00. Pogajanja so se pričela, a doslej še ni uspeha. Rudarji iu drugi delavci zahtevajo, da se jim mezda zviša za 60 °/0, družba je pa doslej obljubila samo 10°/0- Razloček je torej Se velik. Strajk vrši se dosti mirno in velicih izgredov še ni bilo. Le ko so žandarmi prijeli iz Nemčije došlega agitatorja Trinkausa, ki je delavce hujskal, hoteli so delavci šiloma oprostiti ga, kar se jim pa ni posrečilo. Vojaki so se v Zagorje in Trbovlje poslali deloma zaradi toga, da atražijo skladišča smodnika in dinamita, ker je premalo žandarmov. — (Razpisano) je mesto davčnega višjega nadzornika v VIII. eventuelno mesto davčnega nad zornika v IX. razredu na Kranjskem. Prošnje v 14 dneh. _ _ Poročila o nevihti. — (Ljubljanica) je vsled deževja silno narasla in trditi se sme, da meseca julija še nikdar ni bila tolika. Barje je deloma preplavljeno in škoda bode izvestno zopet velika, kajti včeraj popoludne bilo jo videti mnogo šote in sena, ki je je Ljub Ijanica z barja odnesla. — (S Krškega) se nam prše: Preteklo noč in danes (24. t. m.) imeli smo strašno nevihto. Grmelo in bliskalo se je, kakor bi se k sodnemu dnevu bližalo. V Krški okolici — sosebno po vinogradih nevihta napravila obilo škode. Po nekaterih krajih voda odnesla z višave v nižave mnogo prBti ter s tem na večih mestih pota popolnoma s prstjo in s peskom pokrila. Pod Leskoviem na okrajni cesti proti Kostanjevici voda podrla lesen most. Sploh pa okrajne ceste Krškega okraja po raznih uimah letos mnogo trpe. Podrobnosti o tej nevihti iz sosednjih krajev še ne morem poročati Bati se je veliko škod. Kaj bode? Bog nas obiskuje z nesrečo na nesrečo. — (Treščilo je) 20. t. m. ob 71/*. uri zjutraj v streho v sredi Zatiškega gradu BtojeČe cerkve, katera se pa ni užgala in je strela le razbila mnogo opeke in poškodovala nekaj zidu. Dne 23. t. m. je pa treščilo v kozolec Jožeta Nadraha na Mlešovem blizu Zatičine, ki je popolnoma pogorel. Kozolec bil je poln mrve, penice in rži in škode je nad 800 gld.; kozolec ni bil zavarovan. — (Silovit vihar) je razsajal predvčera-njim zvečer ob devetih po Savinjski dolini, kateri je napravil veliko škode. Izruval je na stotine sadnih dreves, katera leže polomljena, a daleč vsakBebi razvznešenim vejevjem po vaseh in ob državni cesti; razdrl je opečnate strehe po mnogih hišah, pomandral vso koruzo, podrl in navskriž pometal vse hmeljeve nasade ter združen z grozovito ploho v tla potolkel sploh vse silje. Vsa okolica, zlasti okrog Žalca, podobna je velikemu bojišču, po katerem leže kakor suopje, žrtve razuzdanih elementarnih sil, da je žalostno videti. In vsa dolina je preplavljena s kalnim vodovjem, kakor po občnem potopu. Ljudje se ne spominjajo take nevihte in povodnji v teh krajih o poletnem času. — (Iz Žalca) se nam piše: Due 23. t. m. nastal je pri nas po 9. uri zvečer silen rihar, kateri je, dasi je trajal le 2—3 minute, pouzročil velik strah in še večjo škodo. Najhujša so bila prizadeta hmeljišča na južno-vzhodni strani trga; tretjina in še več hmelovk leži na tleh. Dva velika vrha črne topoli pred Tržanovo hišo odlomil je vihar ter vrgel sredi državne ceste. Poleg Godo-molje pri Roblekovi hiši podrl je tri laške topole; jedna je padla pred hišo, dve je pa na streho naslonil. Vrh tega je padlo mnogo drugih dreveB; sadna drevesa na veliki cesti so zelo poškodovana. Odlomljene vrhe in veje zanesel je veter 40—50 korakov daleč. Drevored od velike ceste do novega Celja je deloma uničen, velike smreke in divji kostanji ležijo kar križem in zapirajo pot. Debela debla prelomilo je, kakor tanke šibice. Nekatera drevesa je vihar celo s korenino iz zemlje izruval. Brzojavna žica je na dveh krajih pretrgana. Starim kozolcem naše okolice bila je včeraj zadnja ura, ker jih je vihar spremenil v kup, ki se popisati ne da. V Gotovljah odkril je celo novo zidano hišo in zidovje tako poškodoval, da se je obok nad ku hinjo udri. Kamenje in opeka zasulo je malo dete, katero je pa bilo oteto Na treh krajih je gorelo. Padlo je tudi nekoliko toče. In vse to zvršilo se je v 2—3 minutah. Žalosten prizor kaže danes naša lepa okolica. — (Iz Žalca) se nam piše: V torek dne 23. t. m. ob ValO. uri zvečer bila je okolu Žalca taka huda nevihta, da jednake še nesmo doživeli. Drevje je 8 koreninami ruvalo in lomilo. Na državni cesti nenla je nevihta vrhove sadnih dreves do 70 metrov daleč. V trgu je bila cesta s samimi zlomljenimi drevesi iu vejami popolnoma založena, da se je moralo takoj po noči začeti odpravljati te zapreke. Polomljena drevesa pretrgala so brzojavno žico na dveh krajih. — V drevoredu proti Novemu Celju, so smereke, katere je odrasel človek komaj obsegel, deloma zlomljene, deloma izruvane. Jednako hudo godilo se je staremu drevju. Samo v Žilski okolici podrla je nevihta 9 kozolcev. Na hmeljiščih je več nego dve tretjini drogov podrtih, tudi žita bo veliko trpela. Škoda iznaša samo v Žalski občini nad 50000 gld. Prebivalstvo je potrto. Bog pomagaj ! — (Iz Š m a r i j a pri Jelšah) se nam piše : Dne 24. t. m. opoludne imeli smo v Šmariji „ Benetke". Grozna ploha preplavila je v kratkem času vso dolino, trg pa je bil tudi pod vodo; v cerkvi stala je voda skoro pol metra visoko. Najstarši ljudje ne pomnijo kaj takega. Par obitelij rešilo se je komaj iz svojega prit lesnega stanovanja. Škoda po vrtih, njivah in polji precejšnja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": | Beligrad 24. julija. Prebivalstvo je kralja Milana hladno vsprejelo. Občinstva bilo sploh malo videti. Metropolitu Mihaelu je rekel kralj Milan: Kar je bilo, bodi pozabljeno. Prisotnost Mihaelova je dokaz njegove udanosti do Aleksandra in dinastije. Peterburg 24. julija. Velikemu knezu Konstantinu se je na bolje obrnilo, da že more nekoliko govoriti. Pariz 24. julija. Kralj grški obiskal izložbo, posebno grški oddelek. Lord Lvtton priredi jutri zajutrek kralju na čast. Dunaj 25. julija. „Wiener Zeitung" ob-Ijavlja imenovanje Jagrovo deželnim predsednikom v Šleziji. — Davčni nadzornik Dobida iu finančni komisar Lenarčič imenova finančnima tajnikoma pri finančnem ravnatel jsvtu v Ljubljani. Dunaj 24. julija. „Fremdenblatt" javlja : Deželnim predsednikom v Sleziji imenovan dr. Karol vitez Jitger, ministerski svetnik v predsedstvu ministerskega sveta. Novoimeno-vanec je kar njega prednika Bacquehem in Merveldt iz upravnega osobja. Deloval je mnogo let v obližji Taattejevem in poznaje njegove intencije. On združuje veliko uradniško izkušenost s strogo narodno objektivnostjo. Beli grad 25. julija. Govorica, da bi bila Ristića zadela kap, se oficijalno odločno zanikuje. London 25. julija. „Times" objavlja izjavo Salisburvjevo, ki zanikava, da bi bil v svojem zadnjem govoru rekel, da se bode Kreta naposled morala ločiti od Turčije. Razne vesti. * (Ulom.) V kr. solni urad v Požunu ulo-mili bo 20 t. m. zgodaj zjutraj nepoznati lopovi. Skozi roagacin došle tatove straža ni zapazila. Veliki blagajni, katero so močno obdelavali in razbijali, neso bili kos in so se morali zadovoljiti z malovrednimi stvarmi ter urno pobegniti, ker jim je bila straža prehitro za petami. Ulom zvršil se je na isti način, kakor pred 16 leti; a tedaj bili so lopovi srečnejši, kajti odnesli so bili soboj 20 tisoč goldinarjev. * (Čudna in smešna stava.) V Ročk Islandu v državi lllinoisu dobil je te dni nek W i 1-liamson čudno in smešno stavo. Nosil je namreč 36 ur dve opeki na cjsti z jedne strani na drugo in zopet nazaj, vsakokrat položii opeki na tla, ju vzdignil ter nesel zopet na nasprotno stran. Za kosilo odločili so mu jedno uro počitka in vsake dve uri je lahko počival četrt ure. Mož prejel je za svoj junaški čin 100 dolarjev. Vrhu tega pa je priredila junaku godba Ročk Islandskega gledališča podoknico in najlepše gospice izročile so mu prekrasne vence. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) V. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je slavna c. kr. deželna vlada poslala zbornici predloženo premembo § 4. pravil svobodnih in dopuščanih obrtov v Radečah. Po § 4. teh pravil mora vsak član, ki na novo stopi v zadrugo, plačati 1 gld. vsprejemnino, katera se sme s privolitvijo načelništva plačevati tudi v obrokih. Zadruga je pa v zadružnem zboru dne 27. decembra 1888. sklenila, da je vsprejemnina zvišati na 5 gld. Uzrok temu je, da zdaj malone vsak vzame obrtni list, če tudi nema toliko, da bi mogel davek plačevati. Taki obrtniki delajo navadno dolgove ter tako ne le sami sebi, ampak tudi drugim delajo škodo, ki dobe zelo težko pomočnike. Ko bi se vsprejemnina povikšala na 5 gold., opomogla bi si zadružna blagajnica ter bi si marsikdo premislil vzeti obrtni list. Po zadružuem sklepu glasil bi se dotični odstavek § 4 tako: „ Vsak član, ki na novo ustopi v zadrugo, mora plačati 5 gld. vsprejemnine, katera -e sme s privolitvijo zadružnega načelništva plačevati tudi v obrokih." Ces. kr. okrajno glavarstvo ne priporoča potrditve premernbe § 4., ker so tnali obrtniki večinoma ubogi in še sedanjo vsprejemnino le težko plačujejo. Ako bi se povečala, b li bi le prisiljeni izvrševati obrte brez obrtnega lista, in to bi obrtnikom in tudi zadrugi nič ne koristilo Skoro se sme soditi, da s tem povekšaujem hote dosedanji člani zadruge, kateri so plačali malo vsprejemnino, zabraniti, da bi drugi ne mogli ž njimi tekmovati. Odsek se je s stvarjo natanko bavil ter se prepričal, da je v celem sodnem okraji Radeškem obrtuost le mala in cela zadruga šteje le malo nail 110 članov, od katerega le jeden plačuje nad 4 gold. 20 kr. pridobitnega davka, blizu 30 po 4 gld. 20 kr. in okolu 80 pa po 2 gold. 10 kr. brez doklad. Iz tega se lahko sklepa, da ni pričakovati velikih obrtnikov, ampak le malih, ter vsprejemnina, katera bi presegala davek nad dvakrat, bila bi vender previsoka in bi v resnici ovirala nastop novih obrtov. To bi bilo pa tudi krivično, ako bi dosedanji člani štirikrat manj plačevali nego pa novi. Odsek se torej ne more sprijazniti s spremembo pravil iu nasvetuje: „Slavna zbornica naj so v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade izreče v zmislu tega poročila." Predlog je bil vsprejet. VI. Gospod zbornični svetnik Iv. Itaumgartner poroča o pravilih delovršbene bolniške blagajnice tvrdke: „Albert Samassa v Ljubljani". Po izjavi goupoda obrtnega nadzornika presezajo dajatve bla gajnice res da ono mero, ki je določena v §§ 6. in 8. zakona za bolniške blagajnice, vender visokost v pravilih določenih prispevkov ne bode v posebno nevarnost za delovanje blagajnice. Nasproti temu, da le malo mrjo delavci Samassove delovršbe, pričakovati je, da bodo delavci in tvrdka s svojimi upla-čili podajali dovoljna sredstva, s katerimi se bodo poravnale dolžne dajatve, ne glede na to, da so upravni troški blagajnice zelo neznatni Izkušnja prvih let bode učila, ali bode treba prenarediti pravila glede na dajatve. Odsek se pridružuje mnenju gospoda obrtnega nadzornika ter predlaga: „Slavna zbornica izreče naj se v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade za potrlitev pravil. Predlog je bil vsprejet. VII. Gosp. zbornični svetnik Makao K r e n e r poroča o pravilih delovršbenih bolniških blagajnic tvrdke: „Gustav Czap, G. Tonnies in Avg. Drelse". O pravilih delovršbeue bolniške blagajnice tvrdke Gustav Czap pravi gospod obrtni nadzornik, četudi delavci v tvornicah za Izdelovanje netilnega blaga v obče navadno manj mrjo, nego pri drugih industrijah, da se vender pri večkratnem, natančnem nadzorovanji Gustava Czapa Ljubljanske tvornice za izdelovanje netilnega blaga ni še prigodilo, kar bi upravičevalo trditi, da pri delavcih t« delovršbe nastopajo večkratne bolezni ali pu posebne bolezenske oblike. Glede na to neso v pravilih določene zbolj-šatve o visokosti dajatev bolniške blagajnice nikakor nevarne. Kar se tiče obeh drugih bolniških blagajnic, tvrdke A. Divlse in livarnice In strojarnice Gustav Tonnies, niso oduošaji teh delovršb taki, da bi bilo treba drugače urediti dajatve dotičnih blagujnic, nego so te dajatve urejene pri drugih dovršbenih blagajnicah Ljubljanskih. Ker je odsek trdno preverjen, da bodo rečene bolniške blagajnice mogle izpolnjevati svoje dolžnosti zategadel predlaga: Zbornica blagoizvoli naj v svojem poročilu do c kr. deželne vlade priporočati potrditev teh treh pravil. - Predlog je bil vsprejet. rDalje prih.) — (ZuNlet--^♦.Pt--r*7 r>i--r^i^r-----n »lP>t----S& T ii J o i : 24. julija. — Skrabner iz Gradca Pečuha. — Gorjup 'z Fleigcher, Krum z Du- Pri Mali«l i Rešetar iz (»toč. — Kalcher iz Kopra- — Nerevc iz Trata. — Scharfetter, Freudenthal, nuja. — Marizze iz Gorice. Pri Slomi : Brumatti iz Trsta. — Schar, Traun, Nuss bamii, Fuchs, Pohl z I)un»ja — Mattonjr iz Bistrice — Ililb iz Stutgartit. — Fochs (z Prag*. —Schoiiegeriz Sen felda. — Goldstaule iz Frankohroda. Pri .Iii/.ih niK oludvorn : Lo\vy iz Prage. — Čop iz Velikih Lašč. — Kletnar iz Bruha. Golevšek iz Gorice — Engelhardt iz Gradca. Umrli »o v Ljubljani: 23. Julija: Koza Zupane, gostija, 77 let, Hradeckega vas št. 28, za oslabljenjem. — Josip Jevc, gostač, 81 let, Črna vas št. 26, za oslab1 jenjem. — Josipina Lavrič, paz-nikova hči. 4'/i letu, Žitni trg št. 1, ztt grižo. 24. julija: Marija Erblich, kondukterjeva žena, 30 let, Frančiškanske ulice št. ti, za jetiko. Tržne cene v IJiiblja »I dne 24. julija t l. Speh povojen, kgr. Ki. kr. Pšenica, hktl. . 6 66 — 7U Rež, n • * 4 0' Surovo maslo, , — 70! Ječmen, ■ • • 4 — Jajce, jedno : . , . —j 21 Oves, v • * I 3 — Mleko, liter .... - 7 Ajda, f> Iti Goveje meso, kgr. 64 Proso, ff • ■ 5 — Telečje „ . „ — 50 Koruza, v * • • 4 B8 Svinjsko „ „ —i«o! Krompir, 3 — Koštrunovo „ n — 32 Leča, fl • • • 1 19 - Pišanec...... — 50 (Iran, 1 • • 1 18 — 18 Fižol, R • • • 11 Seno, 100 kilo . . . 9 14 Mhslo, kgr. . — 84 Slama, „ B . . . a 23 Mast, II — JO Drva trda, 4 Qnietr., a ao Speli frišen „ _ BO ., mehka, 4 „ 4 15 Meteorologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina i mm. 24. julija 7. zjutraj 2. popol. i*, zvečer 732 7 mm. 7332 mm. 735*4 mm. 17 0° C 1^0" C 15-4° C al. svz. al. sev. al. szh obl. o bi. obl. 58 40nm. dežja. Srednja temperatura 15*8*, za 38° pod oormslom. IDiuaiSkjjEtisa "borza doc 25 julija t \. (Izvirno telegrafično poročilo.) I včeraj — danes Papirna renta ... gld. 83-80 — gld. 8375 Srebrna renta...... 84-70 — „ 84 80 l'.lata renta..... ,109 65 — , 109-55 6' , raarcna renta .... , 9965 — „ 9965 skotit narodne banke. , 907*— — , 908-— Kreditna akcije..... , 303 20 — „ 30425 London...... 11935 — , U9«35 irebro........, —•— — , —•— Sapol. ....., 9-48 »/■ - ■ ^'49 C. kr cekini . , 5-65 — , 5't>5 .lymške rnarkt....., :8-37'/t — „ 58-42»/, 4% državne srečke it 1. 1864 250 gld. 132 gld. — *r. Državne m-ečke iz I. 1S64 10<) , 173 20 Ogerska /.lata renta 4°/0 . ... 99 „ 90 , f'gerska papirna renta 5°/c . . , , 94 „ 95 r/, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. — ,, — „ Dunav* rog, srečke b"i0 . . loo gld. 122 „ -- 2emlj, obv. avstr. 4,/20/0 zlati zast. listi . 118 „ 50 Kreditne srečke.....100 gld. 183 ,, 75 UudolfOVe arečke .... 10 ,, 20 „ — „ Akcije auglo-avBtr. banke . . 120 ,, 123 , 75 ,, •,'immway-druAt. velj. I7t» gld. a v. — „ — „ Štev. 12.745. (569—1) Stanovanje v najem! Za sv. Mihaela rok 1889. leta odda magistrat v mestni poprej Jalenovi hiši v Poljskih ulicah št. 16 v pritličji ležeče stanovanje, obstoječe iz 3 sob, 1 kuhinje, 2 kletij in 2 drvarnic, v najem in vsprejema ustne in pismene ponudbe v navadnih uradnih urah. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 22. julija 1889. F; tentevano Strakcsch-Boner-Jeve stroje za pranje in munge priporoča 157 39) ALEXANDER HERZOG Dunaj, (Irulirn, 1'r'iuiifrstrsue S, Katalogi zastonj in franko. Proti ognju varne železne kasete, ki se dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi rabljene in nove, proti ognju varne prodaja ceno ion. BrJunentr. 'sika kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskušeio zdravilno sredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-tinu. dalje proti boleznim v že- _____C»u" lodci, rnokril, dolgotraj nemu kataru Kopališče Radensko Kopnnjo v Blntini In v julclonici upliva po-Bobno pri: protinu, liolocinah mokril, malokrvnosti, žen-Bkili boleznih, Bla- bosMli i. t. d. BtmiovaliNČe |»o ceni. ProNpekt (brezplačno) oil rav> ■ iiili-l tslvtt : ko- im i i •.«•«■ ltmlence blizu Ljutomera. I€]id«-nslia liislji vodu. ob vznožji Slovenskih goric, ne za« menjati v. KimIkoiimIio, to je ItarikerNlHirger. Čeravno Radenska kisla vofla stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav mučno, ako se I vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To BVOJStVO pa jo odlikuje p-»d mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo na vadno It- prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi iu razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. (264—15) Zaloga Radensko kisle vodr pri F. Plautz-1 in M. Kastner-ji v izubijani. Profesorji C. kr. klinike na PunaJI, prolcnor Rranche, profesor Scbnitalcr, pok. i»rolVwor Onpolter, kakor tudi «lrn»tli »lov«»clli /.aruvntkov >»|> miii*'|<> in prinorocajo 1«» priMtno In m t »»lovno nlavuu e. kr. dvornegt* »ohomiraviilka za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-aervativno sredstvo proti vsem zobnim in u-tnim holeznim, priznana voda za grgranje pri kronirnih vratnih bideznih in DOobhodnn potrebna pri rabi mineralnih v*xl, katera, če se hkratu rabi z Dr. POPP-a zobnim praškom ali zobno pasto, obrani vedno idrave in lepo zobe. iJBF l*ri ii«'|»i *'*.ti«ni min oot-o.jo6i v Trst da poiščejo staro Blo- 1538—6) prosijo .o v '»■'«^6™p„Sarn.o. NBGOZIO VIBNESB Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl svojo odvetniško pisarno Poštne ulice št. 42, poleg c. kr. okrožne sodnije. Dr. Josip Vrečko, (563-2) odvetnik:. C. kr- pri v. železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—40) Koiiierencgn litega blaga, peči v vrli k. j izberi, OK"jiNĆ in ogujlftčiiili *ilclo>, kotlov v vsakoršnJGj obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za Mtnvbe: stebrov, oprijemačev, svctilničnih stebrov' priprostih in olepsanih, palic za okrižja, celih držalisfi, polževih stopnic, strešnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, rudni&kih prlprwv: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fiiiln-Mkili niiprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, strojnih dejov surovo litih in zlikanih, parnili strojev do 50 konjskih sil, rasti in i ako t in pmvili|ouov iz litega in kovanega železa, uiliiiNkib priprav, papirnienili priprav9 ovnov za vodne tavbe, reMervarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvidovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, ti-unsiiiisijsliili priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev vodoslolpiiic, odvajajocib vododržiiilt strojev« vodnik koles iz litega in kovanega železa, iagnili delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkujarnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskaluice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in oslj iz kovanega pretopljenega MT Vprašanja glede oon se hitro odgovore. (314-10) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teli praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sani lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — "Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri PRAN CHRISTOPH, TITATVTTT T TinVTUT A xtkt TT izumitelj iu jedini izdelovatelj pristnega 1VAJN u IjUUKMApJN - u. svetlega laka za tla, PRAUA & BEU0L1N. 9 i Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".