Ž21. številka.
Ljubljana, v torek 29. septembra.
XXIV. leto, 1891.
Lsaaia vsak dan sveeer,. iaimfii nedelje in prasnike, ter relja po polti prejemao aa av»tro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj nbljano brea pošiljanja na dom m vse leto 13 gld, za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — 2» taj »'delele toliko ved, kolikor poštnina znata, lila p 1 a C. nje se od četiristonne petit-vrate po 6 kr., ce ee oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če s Dopisi naj M izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni! 2      Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j.
Za* oznani
če s« dvakrat, in po 4 kr., če ee trikrat ali večkrat tiska, ifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na nor« naročbo, stare gospode narodni k p pa, katerim bo potekla koncem mesec« naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobć vae številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja sia Ljubljanske naročnike brea pošilja* n|a nn dom t
Vse leto . . . gld. IS— I Četrt leta  . . (Id. 8-8© Pol leta ...    m    6-501 Jeden mesec.     „ l*lo Za potilljanje nn dom se računa 10 kr. nn mesec, 80 kr. za četrt leta. 8 pošiljanjem po potiti veljat Vse leto . . . gld. IS— I Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ...    „    8*— I Jeden meaee .   „ 1*40 BJaF*" Naročaje »e laiiko a vsakim dnevom* a h kratn se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oairamo na dotično naroČilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Evropsko politično vreme.
Upravo aprilu podobno je evropsko politično vreme. Danes jasno in lepo, zatemni se že jutri politično nebo, temni oblaki se gonijo po njem v podobi razburljivih in vznemirjajočih vesti in strah obdaja vse, ki žele obraniti mir. Kmalu pa se »opet razprše ti oblaki, jasno posije zopet solnce zaupanja in pozabljen je veB strab pred hudo aro, katere se vse boji, o kateri pa nikdo ne ve, kdaj bode prišla.
Ako primerjamo sedanje večkrat precej napeto Btanje političnih razmer a preteklostjo, prihaja nam na misel neka knjižurica, ki je vzbudila velik hrup pred sedmimi leti. Izšla je leta 1884. knjižica z naslovom „Bitka pri Varšavi" in se je takrat mnogu govorilo in pisalo o fantazije polni knjižici, ki je vzbudila opravičeno pozornost vseh krogov. Kar je takrat, ko so se še skrbno negovale prijateljske razmere mej Nemčijo in Rusijo, bilo de neverojetno, pridobilo je v teku let mnogo podobnosti resnici.
Pisatelj omenjeno knjižice nastavil je takrat kot hipotezo svoji razpravi, da bode prišlo I. 1892. do boja mej Nemčijo in Rusijo, v kateri boj bode zapletena tudi Avstrija ter da bode glavna bitka
pri Varšavi in da bodo tako konec neznosnemu stanji. Nebote prihaja nam na misel ta Se pozabljena knjižica, ako pogledamo na dogodke zadnjega Časa in vidimo, kako se nabira povsodi preobilo politične elektricitete v podobi pomenljivih dogođeb, katere sicer za zdaj neso rodile resnejih zapletk, katerih vsaka pa je vzbudila manj ali več razdraže-nosti v dotičnih: krogih.
Dardanelsko upralanje in odnošaji mej Rusijo in Turčijo, sigriski po Angležih uprizorjeni inter-mezzo in pa poslednji govor nemškega cesarja v Erfurtu so poleg Kronstadtakih slavnosti le n&jpo-glaviteje dogodbe, katere kažejo, da je politični barometer evropski sicer jako premenljiv, da se pa vedno bolj nagiba na ono stran, ki oznanuje nevihto. Temu pridružuje se važni dogodek, da ruski car, akopram je vsled smrti velike kneginje Aleksandre bil primoran potovat) preko Berolina in pruske zemlje, ni bil nikjer vsprejet oficijelno, ker je to izrecno odklonil in zatrdil, da je njegovo potovanje preko nemške zemlje prouzročeno le po smrti v carski obitelji in povsem privatnega značaja. Vse kombinacije, da se bodeta sefila, Če tudi le za kratke trenotke, nemški cesar in ruski car, razpršile so se v nič, ruski car vozil se je preko nemških tal, ne da bi bil roko stisnil nemškemu cesarju.
Tn i« tom Knlj pntn«nlfl«o,   k*»r   an   jo sploh
pričakovalo, da se snideta oba vladarja in je car Se dolžan posetiti cesarja Viljema. Da se to ni zgodilo, kaže, da so odnošaji mej vladarjema Rusije in Nemčije vedno tako hladni kakor so bili. Sodi se, da je zadnji govor nemškega cesarja v Erfurtu raz-Žalil tudi na ruskem dvoru in da je car zdaj dal tih a razumen odgovor na to.
Naj si bode kakor hoče, toliko je gotovo, da je zadnje potovanje carjevo preko nemške zemlje zopet znak, da bode politično vreme tudi nadalje ostalo jako premenljivo, da pa imamo, žalibog, le malo upanja, da se za stalno zvedri, pač pa vse kaže na nasprotno. Mogoče, da nam še nekaj časa prizanese huda ura, a dolgo ne bode moglo iti tako naprej, kajti, kjer je preveč elektricitete zbrane, tam mora priti prej ali slej do viharja.
Pisma iz Zagreba.
Zagreb, 23. septembra 1891. Jubilejska razstava.
V. '
Dane-i končana je domače živine razstava, ki je bila otvorjena dne 6, Beptembra, isti dan, ko je prvi posebni vlak dopeljal toliko Slovencev v Zagreb. Naj poprej bila so razstavljena goveda, potem so prišli konji, naposled pa je bila ob jednem razstava svinj, psov in domače perotnine.
Brez domače živine ni si moči misliti gospodarstva, ker vsak ve, da se brez domače živine da kaj slabo opravlja poljedelstvo. Poljedelstvo in živinoreja sta tesno vezana mej seboj, jedno se oslanja na drugo. Brez živinoreje pravo za pravo ni poljedelstva, in oboje vkup zasluži Še le pravo ime : gospodarstvo ali kmetijstvo. Zato je hrvatBka „gospodarsko-Šumarska" razstava prav popolnjens še le s temporerno razstavo domače živine, ki je imela pokazati, kako je na Hrvatskem tudi s to znamenito gospodarsko stroko, ki se imenuje živinoreja. Prav veseli nas, da smo tudi tukaj opazili lep napredek.
A. Razstava goved. •   Goveja živina dobiva od leta do leta večjo ceno,
Irci*.  S*r»«»il« 1».  r.#»   •• j,--"*'*"-"-
nehoma rase. Čeravno se goveda vse več in več goji, ipak se ne more reči, da je goveda kedaj zadosti ali pa preveč. Zato pametni gospodarji, ki govedu za mesarje redijo, niso bili nikdar v nepri-liki. kako bi jih prodali, vselej se jim je trud prav lepo poplačal. Obžalovati je samo, da število tacih pametnih gospodarjev ni baš veliko, ni na Hrvatskem, ni na Slovenskem, gotovo pa je res, da bi takih gospodarjev moglo in moralo biti daleko več, ako hočemo, da se nam vse gospodarstvo povzdigne. Zdaj so minili stari, lepi časi, ko se je s par ranjškov poplačala štibra, ko so gorico dobro rodile, ko je toča bila celo redka prikazen, o povodnji pa $e slišati ni bilo; v zdanjih časih ima poljedelec veliko več štibre plačati, a veliko manj prihoda dobi, kakn bo torej vzdržati v ravnotežji? Le na poljske in vinske pridelke računiti, ni pametno, ker toča in
LISTEK.
Pik dama.
Povest, spiBal A. S. Puškin, poBlovonil Z. D.
(Daljo.)
Herman je trepetal lik tigru, ki pričakuje določenega čana. Že ob desetih zvečer je stal pred grofinje hišo. Vreme je bilo grozno. Veter je tulil, sneg je padal v gostih snežinkah, svetilnice so le malo svetile, ulice so bile puste. Včasih se je mirno peljal kak voznik z mršavim kljusetom, pričakuje kakega zakasnelega pasažirja. Herman je samo surko imel na sebi, a vender ni čutil niti vetra niti snega. Naposled se je vender prikazal grofinje voz. Videl je, kako so nesli lakaji staro grofinjo, oblečeno v sobolovsk kožuh, in kako je za njo v plašči, glavo okrašeno s svežimi cveticami, hitro njena rejenka mimo hitela. Vrata so se zaprla. Voz je težavno drdral po mehkem snegu. Portir je zaprl dven, okna so oteinnela. Herman je začel hoditi okolu osamele hiše; stopil je k svetilnici in je pogledal na uro; manJcalo je Se deset minut do puiudva.-iajstih. Ostal je pod svetilnico, oči uprfii na kazalec pričakujoč pretek bodočih minut. Točno ob
poludvanajstih je Herman stopil na zunanje stopnice in prišel v močno razsvetljeno lopo. Portirja ni bilo. Herman je zbežal po stopnicah, odprl dveri k predsobi in zapazil strežaja, spečega pod svetilnico na starem, umazanem stolu. Lahkim korakom je del mimo njega. Salon in vsprejemna soba sta bili temni. Svetilka iz predsobe jih je slabo raz-svetljala. Herman je uBtopil v spaluico. Pred svetiščem, napolnjenim s starimi podobami, gorela je zlata svetilnica. S tkaniuo preoblečeni stoli, divani z usnjatimi blazinami in z ostanki nekdanjega po-zlačenja so stali v žalostni simetriji pri stenab, s kinežkimi tapetami obdanih. Na steni sta visela dva portreta, slikana od PariŽke dame Lebrun. Prvi je predstavljal krepkega moža Štiridesetih let v zeleni uniformi in z zvedo; drugi mlado krasotico z orlovim nosom in z rožo v laseh. V kotih se je nahajalo mnogo drugih malenkostij, kakor ure, omarice, pahljače in druge ženBke igrače, izumljene proti koncu preteklega stoletja skupno z magnetizmom Montgoltiera in Mesnerja. Herman je stopil za zaslon. Tam je stala mala železna postelj, na desni strani bo bila vrata, ki bo peljala na koridor , Herman jih je odprl in je zagledal ozke stopnice, 'ki so držale v sobo uboge rejuuku. Pa on sv obrne in stopi v temni kabinet.
URI je počasi tekel. Vse je bilo tiho V sobi za goste bila je ura dvanajst in zopet je nastala smrtna tišina. Herman je stal naslonjen na hladno peč; bil je miren; njegovo srce je jeduakoineruo bilo, liki človeka, ki je sklenil storiti kai nevarnega, pa neizogibnega. Ura je bila jedno, dve in čul je v daljini drdranje voza. Nehote se ga polasti nemir, voz se pripelje in obstoji. On je slišal šum, stopinje. V hiši je postalo vse živo. Ljudje so hiteli sem in tja, glasi so se razširili, hiša se je razsvetila. V spalnico so ustopile tri hišine in stara grotioja je ustopila precej oživela in sedla v Voltaire-ov naslonjač. Herman gledal je skoz špranjico. l.izabeta Ivanovna je šfa mimo njega. Herman jr ćul njene lahke korake po stopnicah in lestvici. V njegovem Brci bo je začela buditi vest, a kmalu jo je pomiril. On je okamnel. Grofinja se je začela slačiti pred zrcalom. Odvzevši ji čepico okrašeno z rožami, sneli bo z sive, skrbno ostrižene glave napudrano lasuljo-Igle so se liki dež usule okoli njo. Rumena, s srebrom nbšita obleka je pala k njenim otečenim nogam. Hermau je bil navzoč pri teh neprijetnih tajnah njene toalete. Konečno je grofinja odela spalno haljo in nočno čepico ; v tej obleki, ki jo bolj pristojala njeni starosti, je bila menj grda.
(Daljo prih.)
trtna uš (pa tudi druge bolezni na vinski trti) vsako leto neizmerno Škodo napravita; tu bode gospodarja iz zadrege izvlekla le živinoreja, če je le količkaj pameten in če ga kdo pouči, koliko dobička mu bode prinesla reja goved in svinj (ker konj ne more vsakdo držati), če se je poSteno poprime. To prepričanje zmagalo je tudi na Hrvatskem in vsi gospodarski krogi skrbijo sedaj prav močno za to, da se živiuoreja čem več povzdigne, da bi dajala posebno kmetu čem več dobička, in razstava nam je pokazala, da jim trud ni bil zaman. Najlepši napredek v Živinoreji opazuje bo v onih krajih, kjer so najstareje gospodarske podružnice (hrv. slav. gospodarskega društva) in ravno tukaj se najbolj vidi, kaku koristonosne so te gospodarske podružnice (njih 53 po številu) za narodno gospodarstvo, njim treba največ pripisati, da se je v zadnjem desetletji močno pomnožilo število goved in svinj, in da je upeljanih več novih, tujih in lepih pasem goved in svinj, pa tudi to, da so se domače pasme, posebno pri kmetih, polepšale in zboljšale, pa tudi pomešale z lepimi tujimi pasmami. Zato si je steklo velikih zaslug hrv. slav. gospodarsko društvo, katero že obstoji 50 let in je priredilo sedanjo sijajuo razstavo v Zagrebu, a storila je mnogo za živinorejo tudi kr. dež. vlada, ki se je v zadnjih letih začela več pečati z narodnim gospodarstvom.
Razstava goved delila se je na dvoje: na razstavo goved za pleme (razplod) in na razstavo pitanih in uprežnih goved.
Goved za pleme izloženo je bilo vsega skupaj kakih 360 glav, raznih pasmin in iz raznih krajev cele Hrvatske in Slavonije. Posebno lepa goveda poslala so velika vlastelinstvu, goveda, katera se smejo primerjati z najlepšo živino istih pasmin v drugih deželah, kjer je govedarstvo na celo visoki atopinji. Živina manjših posestnikov in kmetov poprek res ni tako lepa, ali tu in tam najde se tudi pri teh kako prav lepo živinče. Razloček mej govejo živino velikih posestnikov in kmetov je res preveč velik, in temu se ne bode nihče čudil, kdor ve, kako lepo se goji gospodska živina, kako slabo pa se godi kmetskim govedom. Pa vender so tudi tukaj pokazala neka prav lepa goveda, kaj premore kmet, če ei da truda in se pridno peča z živinorejo.
(Daljo prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 29. septembra. Državni zbor* Predsedstvo državnega zbora razposlalo je poslancem prve seje dnevni red. Važnejše oziroma zanimivejše točke tega dnevnega reda so: Poročilo proračunskega odseka, da je zvišati službeno do-klado c. kr. uradnikov in slug, kateri so nastavljeni v Trstu, in sicer zbok tega, ker se je od[>ravila prostu luka. Poročilo odseka za sestavo kazenskega zakona o predlogu, da je nedolžno priprtim osebam plačati primerno odškodnino. Prvo čitanje predloga poslanca dr. Foreggerja, da je odpraviti sedaj ve-liavne zakone o časopisji ter je preustrojiti primerno sedauji dobi.
I>r. Stcinit'ender, \ poslanec Beljaški, poročal je te dni volileem svojim o politiškem položaji v obče in o delovauji nemško-nurodno frakcije napose. Dr. Steinvvender je znan kot Človek, ki rad mnogi govori, zato ni izjav uje-govih jemati ad verbum. Ker pa nemško nacijonalni dr. Steinvvender tudi nekaj Slovencev zastopa, je morda umestno, da izgubimo ž njim nekoliko besedi.
Karakteristično za dr. Steinvvenderja in za ves položaj je tega izvestno dobro informovauega poslanca odkritosrčua izjava, da imamo sedaj najideal-nišo vlado, katoro si je moči predstaviti, in da je to (morda bi se kateri naših čitateljev motil) baš vlada preuzvišonega grofa Tantfea. Kdo bi bil kdaj verjel, da bode dr. Steinwender prepeval slavo Taalloovo in ae izrekel proti stabilni državnozborski večini ter zagovarjal parlarucutarno večino od slučaja do slučaja! Vzlic temu pa ta korenita izpre-memba nekdanjih nazorov dr. Steinvvonderja ni tako emešuu, kakor bi morda kdo sodil na prvi pogled. Steinvvender vo, da Nemci sami zase ne morejo sestaviti večino in da bi morali iskati zaveznikov. Teh imeli so tudi že o svojem času, ko so paaevali Gi8kra, Lusser itd. itd. toda sedaj bila bi zveza mej Nemci, Poljaki in Italijani na tako slabih nogah, tako nezanesljiva, da je bolje, da je ni. Saj se Nemcem itak tako godi, kakor da se zgol njih pristaši zibljejo na mehkih foteljih ministerskih. Grof Taatfo priznal jo slovesno svojo in svojega programa ničnost, in ustreza Nemcem — seveda na našo troške — kjer in kolikor more. Nomineluo vlada grof Taafle, ki zdaj po sodbi Stoiu\veudorjovi stoji ros nad strankami, dejanski pa ukazujejo Plener in tovariši njegovi. Vse to je Steinwenderju
prav dobro znano, a baš zategadelj je smešno, ako pravi, da je stalna večina nenaravna, nepravična in Škodljiva, ker se je ne prime nobena stvar, makari je Se tako pravična in pametna. To so zgol nloso-fične ekspektoracije spominjajoče na deklamacije Ibsenovega „ Volafeinda", to so paradokse, s katerimi slepi dr. Steinwender vedoma svoje volilce. Radi bi znali, je-li bi se branil dr. Steinvvender stalne parlamentarne večine, da jo more sestaviti. Ker je pa to nemogoče, tolsti bo čislani poslanec Beljaikih purgarjev takisto, kakor se je tolažil lisjak, ko je rekel, da je grozdje kislo.
Dr. Steinvvender govoril je tndi o naSe poslanske zbornice gospodarskem delovanji in o usmenih za bodočnost. Govoril je mnogo, povedal pa le malo. Davki in vojaStvo, veliki kapital in mali obrtovalec, kreditni in zavarovalni zavodi, nič mu ni po volji, konkretni njegovi predlogi so pa tndi brez vse važnosti, da jih nočemo obširno omenjati. Da završi svoj govor v zmislu retorskih predpisov, vrnil se je zgovorni dr. Steinvvender zopet na po-litiško polje, ki je dokaj hvaležneje nego narodno gospodarstvo. Naglašal je nemške narodne stranke zadačo, skrbeti za to, da ohranijo Nemci sedanje svoje ozemlje ter si vzdrže baje zgodovinsko in kulturno utrjeno vodstvo v Avstriji, in zato je treba, da se nemški poslanci ne sapredejo v strankarske in frakcijske intrigue nego se postavijo zgol na program izvirajoč iz želj svojega naroda. Parlamentarno razmerje mej Nemci in vlado pa naj ostane kakor je; zmatra naj se kot jedino naravno ne pa kot prehodno razmerja
Trgovinske pogodbe.
Dogovori zaradi novih trgovinskih pogodb z Nemčijo in Italijo še niso končani in tudi, kakor se kaže vse bolje, ne bodo še tako kmalu dognani. Osvedočenje, da je odstraniti marsikatero oviro, utrdilo se je močno, kajti oficijozni Dunajski organi javljajo, da nove trgovinske pogodbe 5e do konca bodočega leta ne bodo gotove. Vlada pripravlja zategadelj primerne predloge na državni zbor, da se bodo podaljšale sedaj veljavne trgovinske pogodbe do konca 1. 1892.
V nanje države.
Ruski car v Berolinu. Nemški politiški krogi so močno pobiti, ker car ni vsprejel na svojem potu skozi Berolin niti nemškega cesarja Viljema niti državnega kancelarja Caprivija. Govorilo se je sicer, da se bode Caprivi poklonil ruskemu carju na kolodvoru, a zgodilo se to ni. Navzočen je bil jedini princ Leopold, povsem neznaten član nemške cesarske obitelji. Đerolinaki listi trde sicer, da se je car nasproti princu Leopoldu izrekel, da pride v Berolin, kakor hitro bode moguće cesarju v njemu vsprejeti ga, venuer se zmatra
to le za ljubeznivo frazo in skesani nemški listi niti temu ne ugovarjajo.
Rusko / po so j f to in Nemoi,9 Židovska banka Mendelson v Berolinu razgalila je baje narodni čut Nemcev, ker je ukrenila, da bode zbirala po nalogu francoskih bank podpise za novo rusko posojilo. Nemci agitujejo na vse načine proti temu, da bi se udeleževali nemški kapitalisti ruskega posojila. Ugovarja se proti temu z naroduih in gospodarskih, najbolj pa iz politiških razlogov. Tudi izjavo ruske vlade, da se bode izposojena vsota 350 milijonov frankov porabila za zidanje železnic, pobijajo nemški listi, katerim se je celo pridružil sam Bismarck v svojem organu. Rusi dobili bodo svoje milijone vzlic temu prav lahko.
Turška okrožnica glede ruako-turškega dogovora o plovbi ruskih ladij sko/.i Dardanele, zmatrala se je kot začetek diplomatičke akcije, ki bi utegnila imeti resnih posledic. Baš z ozirom na-to, da bi vsakemu takemu koraku mogle slediti opasne komplikacije, katerih se vse boji, izdala se je iz interesovanih krogov parola, da je to okrožnico zmatrati za epilog vsej afdri, ki je s tem končno odstranjena. Turčija sklenila je, kakor se sodi na Dunaji in v Berolinu, ta dogovor z Rusijo le zato, da s tem onemogoči za vse čase večne prepire zaradi ustavi jenih ruskih ladij, katere so hotele skozi Dardanele. Dogovor je torej takšne naravi, da ne bode vzbudil rekriminacij nego zadovoljil vse države, ker je s tem odstranjena mogočnost bodočih prepirov. — To ukrepanje je pa po sodbi angleških novin le posilno, kajti povsod se boj6, da bi Rusija zahtevala glede Dardanel novih koncesij, katerih bi Turčija ne mogla dovoliti.
Dopisi.
Iz Kobarida 21. septembra. [Izv. dop.] (Konec.) Drugo jutro vzbudili bo nas pokajoči topiči in milo zvonenje. Pa je bil tudi prekrasen dan, toli veder in mil, da ga letos še nismo doživeli. In pisane trume vernikov vrele so skozi tri uhode v bujno okrašeni trg in Že davno pred napovedano mašo je bila prostorna cerkev natlačena do poslednjega kotička. In na domu so se poklanjale gospodu zlatomašniku razne deputacije, katere so mu prinesle primerne čestitke in darila.
Ob desetih je dolga procesija duhovnikov iz vse osrednje Soške doline uvedla častitljivega zlato-
mašnika skozi velika vrata v cerkev. Ko so odpeli pred velikim al farjem himno .Veni creator Spiritus", obrnil se je .gospod zlatomašnik. proti ljudstvu, ter govoril sam sebi takoimenovano slavnostno propoved. V prirojeni svoji skromnosti odklonil je bil namreč, da bi ga kdo proslavljal, kakor je to o jednakih prilikah obično, rekli, povem sam par besed, ps fe! In kak6 jih je povedal! Zahvalivši Boga, da mu je dal učakati današnji dan, razvil je pred nami sliko duhovnega svojega življenja v preprostih, kla-siški kratkih, a jedrnatih potezah. Na temelji sta-tistiskm podatkov iz dekanijske kronike za njegovega pastirovanja povedal nam je tolikanj modrih, dobro premišljenih naukov, da smo kar strmeli. Naštel je namreč, koliko se jih je v teh jedoointridesetih letih narodilo, koliko se jih oženilo, koliko umrlo ter ponesrečilo in iz dotičnih številk je proizvedel kaj pretresujočo moralo! Ko pa ga je začela prevladovati sentimentalnost, zavil je govor na humoristiško polje ter nam pripovedal, da so ga nekoč, ko je rabil potni list v Ljubljano, v Tolminu popisovali, »kako je mičken" itd., iz česar je razvil resnobni opomin, da treba imeti tudi za potovanje na oni svet pripravljen veduo * potni list" ter je sklenil izvirni Svoj govor z besedami: „In kadar boste slišali zvoniti in Vam porečejo, ta stari dehant je umrl, takrat pa molite za me!" Pri teh besedah, ki so pretresle vse poslušalce, obrnil se je prečastiti starček naglo k oltarju in ko je potem molil za svoje „pokojne starise", ni ga pač bilo menda suhega očesa po vsej cerkvi . . .
S krepkim glasom peval nam je potem pet-^sedemdesetletni mož svojo .zlato mašo". Pevci na koru, mej jimi štirje duhovniki, pa so peli latinsko mašo VVittovo. Tu se je posebno odlikoval po vsem Goriškem sloveči tenorist č. g. Kurinčič, vikar Ser-peniški. Maša je uglasbena v strogo cecilijanskem dubu, toda je toli umetno sestavljena in prenapor-ljiva, da je neutrudni pevovodja g. Jan Sedej moral uporabiti vso svojo glasbeno spretnost, da so jo pevci zmagali, dasi jih je z orglami spremljal veščak g. Danijel Fajgelj.
Ob jedni uri popoludne bil je v gostilni gosp. Gabrijela Devetaka banket, na katerega je zlatomašnik povabil okolo sto gostov. Banket se je vršil v prvem nadstropji, v treh prostranih sobanah in £aat, komar fnat • imenovani gostilničar ga je priredil jako elegantno, ter nam postregel s ukusni mi jedili in z izbornimi pijačami, kar je tem večjega priznanja vredno, ker se take pojedine tu v gorab ne dajo tako lehko uprizoriti, kakor v kakšnem mestnem hotelu.
V prvi sobani zbrali so bo ob zlatomašniku cerkveni in posvetni dostojanstveniki, daljni gostje in njega sorodniki, v postranskih obeh sobanah pa ostali duhovniki, katerih je bilo vseh Bkupaj dvajset in šest, potem učitelji, pevci in odlični tržani Kobariški.
Prvo napitnico g. zlatomašniku je govoril c. kr. okrajni glavar, grof Marenzi, in sicer (kar se umeje samo ob sebi) v slovenskem jeziku. Na to je napil državni poslanec g. dr. Anton Gregorčič presvetlemu cesarju, sv. Očetu papežu in knezonadškofu Goriškemu, na kar so pevci zapeli cesarsko pesem. Za temi so se vrstili drugi govorniki. G. Tončič, vikar v Drežnici, čestital je zlatomašniku v imenu vse duhovščine in to v verzih, g. Kurinčič pa v pesniški sestavljenem govoru v imenu hvaležnih Ko-baricev in g. Volarič v imenu učiteljstva vsega okraja. Naposled pa se dvigne naš planinski slavec Simon Gregorčič ter recituje z zvenečim svojim glasom novo peBem zlatomašniku. Bil vam je to divon prizor! Tu doli smelo po konci stoječ pesnik, ki vznesen prošlu vi ja izredne kreposti B vrlega moža", tam gori na čelu mize pa osiveli starček, milo zroč nekdanjemu pomočniku svojemu v duhovito obličje. In ko je poet na konci svojo pesmi VBkliknil: „Ta zlata duša naj živi!" zaorili so gromoviti Živio-klici, da je odmevalo po vsem trgu. — Da pri banketu tudi petja nismo pogrešali, ter da smo se sploh prav izvrstno imeli, tega mi pač ni treba omenjati še posebej! Došlo je mej banketom zlatomašniku tudi mnogo brzojav, izmej katerih mi ja posebno naglasiti prisrčne Čestitke, s katero je počastil slavij ene a c. kr. namestnik Rinaldini.
Po banketu je bila na „Žganovem dvorišči" slavnostna beBeda, katero je »Čitalnica" Kobariška priredila zlatomašniku na čast. Ko bo pevci odpeli pod spretnim vodstvom Hr. Volariča „Jadransko morje", nastopil je g. Jan Sedej, vikar Borjanski, ter v oduševljenem govoru proslavljal nagega zlato-
mašnika, kl je bil do tista dobe navzočen navzlic vsej utrujenosti. Ali naposled se je poslovil ter šel počivat, nti pa smo nadaljevali besedo in se smejali nasledujoči šaloigri .Zapirajte vrata I" Igra sama je sicer pusta ali nje predstavljala so jo vedeli oživeti; zlasti sta se v nji obnesla gospica Roza Urbančičeva in pa prijatelj Ivančic, ki je bil pristen samec-skopuh.
In tako smo proslavili in po veličali .vrlemu možu* najlepši dan njegovega Življenja in to duhovniki in posvetnjaki, združeni vsi v blaženi slogi in prepričan Bem, da se bode vssk udeleženec te prekrasne slavnosti še dolgo let spominjal, kdaj se je pela .zlata maša" v Kobaridu.
Preblagomu zlatomašniku pa kličemo s slavnostnim govornikom: Bog Vas ohrani še mnogaja leta, uživa j oče g a zasluženi počitek v zavetji predi vne Soške doline ter Vam daj učakati slovesni dan — dijamantne maše!      V. Holz-Kretanov.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) C. kr. glavni učitelji na učiteljski pripravnici gg. Jakob Praedika, Vilibald Zupančič in Viljem Linhart premeščeni so is IX. dijetnoga razreda v VIII. razred. Poslednja dva službujeta na učiteljišči že od 1. 1872. oziroma 1871., prvi pa je bil poprej na meščanski šoli v Gelji.
— (Prva Št. Peterska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani ima svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 4. oktobra t- 1. ob 3. uri popoludne na Št. Peterski mitnici št. 20 pritlično. K obilni udeležbi najuljudneje vabi vse rodoljubne gospe in gospodične odbor
— („(JMasbena Matica") razpošilja svojim Članom XXII. in XXIII. vezek svoje zbirke, ki izhaja pod naslovom „Glasbena Matica". V prvem so trije mešani zbori Antona Nedveda: 1. Naša Zvezda", 2. Veseli pastir, 3. Vijolčin vonj. V drugem pa osem moških zborov, tudi skladbe NVd vodove, namreč : 1. Zastavenička■ (kantata), 2. Po-nočni pozdrav (za zbor in baniton-solo), 3. Ne zabi me, 4. Podoknica (za zbor in teoor-solo), 5. Ko gledam ti v oči (čveterospev), 6. Dekletu, 7. Nagrobna pesem, 8. Avstrija moja. Tako dobe slovenske pevke in pevci zopet lepo zbirko novih skladb, kajti ime skladateljevo samo nam je najbolji porok za to, da so skladbe izborne in da jih bodo z veseljem pozdravili povsod.
— (Vreme.) Že nekaj dni kaže toplomer v jutranjih urah le prav malo stopinj gorkote. Čez dan sicer solnce še malo ogreje zrak, vender je le temperatura precej nizka in v raznih krajih padel je že sneg- Sicer imamo pa lepe solnčne dneve.
— (Lokalna železnica iz Maribora v E i bis w al d.) Odboru za zgradbo železnice mej Mariborom in Eibisvvaldom dovolil je mestni zastop Mariborski v svoji zadnji seji podporo 200 gld. za potrebna pripravljalna dela.
— (Južna železnica.) Z dnem l oktobra stopi v veljavo zimski vozni red. Od tega dne bode se tudi uvedel na vseh progah srednjeevropski čas, ki je za dve minuti naprej Praškemu času, po katerem so je dozdaj vozilo v tostranski držuvni polovici na vseh železnicah.
— (Vabilo k zabavnemu večeru,) ki gu priredi Viška in Glinška čitalnicu za odhodnico svojemu bivšemu tajniku g. Ivanu Travnu v sredo 30. t. m. v gostilni „Amerika*. Začetek ob 8. uri zvečer. Častiti društveniki naj blagovolijo udeležiti se v polnem številu. Odbor.
— (Narodna čitalnica v Št. Vidu uad L j ubij u no) obhaja petindvajsetletnico svojega obstoja v nedeljo, dne 4. oktobra 1891. Dopoludne: 1. Ob 9. uri: Vsprejem čč. gostov pri narodni čitalnici. 2. Ob "/»10. uri: Slovesna božja služba. 8. Ob 11. uri po sv. maši: Odkritje spominske plošče pokojnemu večletnemu Šentvidskemu župniku in ustanovitelju narodne čitalnice Blažu Potočniku na pročelji farne cerkve, a) Pevci pojo" Zvouikar-jevo prvo kitico, b) Slavnostni govor, govori č. g. Ivan Babnik, župnik v Toplicah, c) Pevci pojo Zvo-nikarjevo drugo kitico. 4. Ob 12. uri skupni obed „pri Kraljici", ki stane za osebo 1 gld. 50 kr. Mej obedom svira vojaška godba. Popoludne koncert vojaške godbe na vrtu „pri Kraljici", ob 5. uri šaljiva loterija, zvečer ob 7,7. uri Beseda v čitalnici. Po Besedi vojaška godba in prosta zabava.
— (Slovensko politično društvo „Sloga* v Gorici) imelo je svoj občni zbor dne
24. t. m., ki je bil razmeroma dobro obiskan. Navzočih je bila dobra tretjina duhovnikov. Predsednik dr. Gregorčič pozdravil je zbor in poudarjal korist in potrebo složnega društvenega delovanja. Poročilo tajnika vzelo se je z zadoščenjem na znanje. Društvo skrbelo ni samo za svoje vzgojevalne zavode, nego tudi pri raznih prilikah poseglo v javno življenje. Društvo kot tako imelo je dohodkov 120 gld. lo kr., stroškov pa 116 gld. 39 kr., koncem leta ima društvo 267 gld. 55 kr. naloženih in gotovine 3 gld. 71 kr. Društveni učni zavodi imeli so dohodkov 2715 gld. I Vi kr., večinoma radodarnih doneskov. Stroški so znašali 2256 gld. 37 kr.   Premoženje teh zavodov znaša v naloženi glavnici 572 gld. 66 kr., v delnicah Goriške čitalnice 280 gld., v gotovini 358 gld. 66 Vi kr. Potem so se vsprejnle nekatere nasveto-vane spremembe pravil, katera se pošljejo tiskana društvenikom, kader jih bode potrdila vlada. Novi odbor se je volil z vsklikom  ter je imel koj po občnem zboru svojo prvo sejo.   Voljeni so: Predsednik dr. Gregorčič; odborniki: dr. Al. Roje, A. M. Obizzi, Val. Kancler, Andr. Gabršček, Ant. Fon, vsi v Gorici; Josip Poljšak, župnik; Josip Mašera, vikar; Ant. Klančič iz Podgore; Fr. Budal iz Št. Andreža; namestniki: Fr.  Bavčar v Selu, Josip Hoenig v Kanalu, Miklavž Kocijančič, župnik; Al. Štrekelj v Komnu, Filip Trpin v Sv. Križu. Na to je bil občni zbor zaključen ob  1. uri popoludne. Odbor Be je konstitoval tako-le : Podpredsednik Ant. Klančič, veleposestnik in župan v Podgori; tajnik Andrej Gabršček, urednik v Gorici; denarničar Valentin Kancler, hišni posestnik, učitelj v pokoju, v Gorici.
— (Lahonska drznost.) VPomjanu v Istri so občinske volitve ustavljene, ker je lahonska volilna komisija, ko ni več upala na zmago, začela kar brez vsakega razloga odklanjati slovenske volilce, da je proti toliki drzovitosti vladni komisar odločno in večkrat ugovarjal. Ko vse to ni nič pomagalo, nastala je mej narodom tolika razburjenost, da bi bil nastal poboj, kakeršnega nismo še doživeli pri istrskih volitvah, ako bi slovenski rodoljubi ljudstva ne mirili in ako bi žandarmerija ne bila odvedla z volišča lahonskih agitatorjev in huj-skačev iz Kopra. Vladni komisar je moral zaradi nemira volitev pretrgati Upamo, da se visoka vlada prepriča iz tega dogodka, da se brez njene odločne pomoči te volitve ne dokončajo gladko. Čas bi že bil, da se stori konec predrznosti lahonski.
— (Odkritje Gajevega spomenika v Krapini) vršilo se je prav slovesno in dostojno velicih zaslug, katere si je pridobil preporoditelj hrvatskega naroda. Sodelovala sta pevska društva „Kolo" in „Sloga" iz Zagreba in povzdignila tako lepo slavnost. V cerkvi pelo je društvo „Sloga". Spomenico prečital je g. Štauduar, g. Fijan je pa de-klamoval Kukuljevičevu slavnostno pesem. V imenu mesta Zagreba položil je srebrn lovor-venec grof Kulmer, v imenu „Narodnih Novin" pa g. J. Iblor tudi jednak venec. Slavnostni govor govoril je župnik Jakovina, potem pa je odkril Varaždinski podžupan gosp. Štrbec spomeuik, ki je v poprsji prav mojstersko delo znanega kiparja RendiČa. Položilo se je mnogo vencev od raznih društev. 1 ;a u Ur t a udeležilo se je 150 odličnjakov iz vseh krajev Hrvatske. Telegramov došlo je na stotine in je posebno škofa Strossmajerja pozdrav bil vsprejet naudušeno. Tudi ljudska veselica izvršila se je prav živahno.
— („Matica Hrvatska") razposlala je svojim članom „Izvještaj za upravnu godinu 1890." Glavne točke izrednega občnega zbora prijavili smo ob svojem času. Imeniku članov povzamemo z veseljem, da je mnogo Slovencev mej člani, za.katere je dala Matica Hrvatska tiskati posobeu slovarček, ki ga dobe VHi na novo pristopivši Slovenci. Skupno število članov pri zaključku imenika dne 14. junija
I. leta za upravno leto 1891 kaže lepo število 7.787. Prilično spregovorimo kaj več.
— (Otvorjenje novih čitalničnih prostorov v Šoštanji) ne bode dne 4., ampak dne
II. oktobra. V ta namen najela se je cela Šmarijska godba pod vodstvom Kapelnika Kovača. Vspored naznanimo prilično.
— (Požar.) Dne 25. t. m. zgorelo je posestvo Frana Puntarja v Brezovski gori št. 4, županstvo Krško, z vsem poljskim pridelkom, ogenj je nastal, kakor navadno, po otrocih, igrajočih se z žveplenkami.
— (Iz Leskovca.) Dne 26. t. m. pogorela je koča in poljski pridelki Frana Zorka, postiIjona
v Leskovcn, poleg tega tudi IValetni otrok. Požarna bramba Videmska in Krška sta bili takoj na mestu pogorišča ter zaprečili daljno nezgodo.
— (Stare pisemske znamke.) Jutri je zadnji dan, da se mogo še zamenjati stare znamke, potem zgube vso veljavnost.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 28. septembra. Eventuelno se bodo provizorično podaljšale trgovinske zveze s Švico, Srbijo in Portugalom.
LeVOV 28. septembra. Grško-katoliška sinoda izrekla se je proti uvrščenji Ignacija Loyole v unirano cerkev in proti odpravi celibata.
Beligrad 26. septembra. Nemčija odpovedala je trgovinsko zvezo s Srbijo.
Praga 29. septembra. Zjutraj proti 9. uri ogledal cesar zgradbo stolne cerkve, pričakoval ga pri stolni cerkvi namestnik Tinin, kardinal Schonbora z vsem kapitelnom, odbor za zgradbo cerkve in stolne cerkve graditelj z vsemi delavci. Ob 10. uri zjutraj bile avdijence. Oglasilo se 84 prosilcev za avdijenco, mej njimi dr. Rieger.
Praga 29. septembra. Cesar včeraj posetil soprogo deželnega maršala, dalje gro-fiujo Ernst Waldsteinovo in grofinjo Osvald Thunovo.
Praga 21). septembra. Minister Falken-hayn došel.
Dunaj 29. septembra. Taaffe ustal bode v najkrajem času. Poročila v zdravji se ne izdajajo več.
Beligrad 29. septembra. Oficijozno se zagotavlja v merodajnih krogili, da ni absolutno ničesar znano o nameravani zaroki kralja Aleksandra s črnogorsko princesinjo Heleno.
Razne vesti.
* (Spomenik maršalu Radeckemu.) Drugo leto odkril se bode na Duuaji spomenik maršalu Radeckemu. Doslej javilo se je sumo iz Avstrije do 8000 veteranov iz leta 1848. in 1849. da se udeleže odkritja. Iz Ogerske in Hrvatske se še pričakujejo prijave, katerih bode gotovo tudi obilo.
* (Usmrtenjo.) V Oseku obesili so včeraj zjutraj ob 7. uri na dvorišči tamošnjega sodišča kmeta Štefaua in Miloša Dubarca, ki sta v novembru lanskega leta na grozovit način umorila gOBtilni-Čarsko zakonsko dvojico v Slobodni. Štefan je bil ves potrt, Miloš pa se je vedel do zadnjega trenutka jako drzno. Zadnje besede obeh so bile: .Odpusti nam ljudstvo!"
* (Povodnji na Španjskem.) Strahovite reči poročujo se o velicih škodah, katere so napravile poslednje povodnji v raznih krajih Španije. Najhuje so trpeli okraii Nova Kastilja, Valeucija in velik del Andaluzije. Consuegra in Amerija sta najhuje prizadeta mesta Prvo bode morda popolnoma zginilo, ker ni mogoče zopet zgraditi podrtih hiš, pač pa se bo moralo požgati in podreti vse, da se preprečijo vse daljne nevarnosti, posebno pa da ne nastauejo kužne bolezui. Na stotine mrtvih trupel ljudij in živali) ki so poginole v vodi, ležalo je skoro ves teden pod razvalinami hiš, po poljih in v vodi, ker ni bilo dovolj delavnih rok, ki bi bile pospravile vse. Zdaj so poslali vojake, da opravijo uajuuinejša dela. Boda je neizmerna. Vlada je odposlala komisijo, ki ima nalogo, podpirati oblastva, da se vsaj nekoliko napravi red. Povsod se snujejo odbori, ki uabirajo milu darove, narodna subkribcija dospela je na 300.000 pezet (frankov,) ki se bodo po mestnih upraviteljstvih razdelili mej najpotrebnejše poškodovance.
* (Strel v železnišk vagon.) Ko ie te dni] došel z Dunaja v Gradec, zapazili so, da je bilo steklo jednega okna pri koridorskein vagonu prestreljeno. Zgodilo se je to mej postajami Krieg-lach in Mitterndorf. Veščaki so izrekli, da je luknjo v steklu prouzročila mala kroglja iz lovske puške ter da je krogljica bržkone po naključji pri lovu zadela v okno. Dognalo so je potem, da je bil isti dun v omenjenem kraji res velik lov.
* (Nesreča na železnici.) Te dni zadela sta mej poBtajama Galczovv in Wilbrom blizu nemške meje dva železniška vlaku. Deset osob je mrtvih, mnogo pa ranjenih. Tudi škoda ua Železniškem materijalu je precej velika.
* (Eksplozija na parobrodu.) Na parobrodu »Leopold VI" v Antverpenu razpočil se je kotel. Tri osebe bile so ubite, jednajst pa je bilo težko ranjenih.
* (Ladij a se je potopila.) Parobrod „Dunmurv" potopil Be je na potu iz Autverpena v Meksiko. Devet oBeb je utonilo, ostale potnike je rešil parobrod ki je baš vozil blizu.
* ( 100.000 in 50.000 goldinarjev) sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svojo čitatelje, da bode žrebanje že dne 15, oktobra.
lfnoajoletua opaaovanja. Pri slabem prebavi je-
i in pomankanji slasti do jedy, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ S e i dl i t z - p r a Ik i " selo ođHknjejo k ».kor nobeno drngo sredstvo s svojim želodec krepcujocim ter kri cistecim uplivom. Cena Ikatljici 1 ffld. Po poltnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tachlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o ve preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (4-18)
ts- Anatberiaova ostna voda in zobni prašek 3
obrani usta, kropča čeljustno meso  ter odpravlja slabo
sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 fer.: jedna Skatlja tobneffa praska 20 kr.;  Vi steklenic 4 ftld.; 1£ fikatelj samo 2 fld. (81—120)
Lekarna Piccoli, „prl anaelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvrlujejn z obratno poito proti povzetja zneska.
sMkfsM
* atoji
leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta lotr.; Ufitčettt leta 1 gld. 15 k*.
sa vse
a gin: 30
Umrli so t IJulilJttiil:
25. septembra: Fran)a Zupančič, kuharica, 39 let, ■v. Jakoba trg It 11, da vica.
26. septembra: Ivan Jereb, delavčev sin, 3 mesece, Cesta v mestni log 6t. 13, katar v telođfcu. —Edvard Ar-nold, ulitninski paznik, 37 let, Hradeckega vat št. 3, jetika.
27. septembra i Ciril Peksa, crevljarjev sin, 3 leta, Streliike ulice It. 11, davioa. — Fran Past, mizarjev sin, 16 dnij, llradockega vas At. 12, driska.
28. septembra: Ana JanoVSki,' učiteljeva hči, 2 meseca, Florijanske ulice It. 4, katar v črevih. — Julij Gli-nek, natakarjev sin, 5 mesecev, Hrenove ulice It. 16, katar v želodcu in črevih. — Aloj/ij Maestek, delavcev sin, 3 mesece, Tržaška cesta It. 24, katar v črevih.
V deie1 a i bolnici:
Marija  Jamnik, gostija, 83 let,
24. septembra plučnica.
Meteorologično poročilo.
1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
'28 sept.	7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer	7407 mm. 7407 mm. 742-7 mm.	9 4" C 19 6° C 120° C	brezv. si. BVZ. si. svz.	d. jas. d. jas. obl.	ooo sm
Srednja temperatura 13'7U, za 0-1° pod normalom.
3DiajaeJertKGL borza dn< 29. septembra 1.1.
(lavirno talegrafično poročilo.)
uii mir'I   ni nt    U %i im		včeraj			dan««
Papirna renta   .   .   . .	. gld.	9115	_	gld.	91-30
Srebrna renta   .   .   . .	■	91*10	—,	n	91*20
Zlata renta.....	•	109-95	—	n	109-90
5*/n' marčna renta .   . .		102 —	—		10195
Akcij« narodne- hunke .	.    „ 1008-		_	m 1009—	
Kreditne akcije....	•	280 25	—	*	281—
London    .   .   ,   .   . .	n	117-25	—		11715
Srebro.......				I	_•_
Napol........ C kr.'cekini.....	■	ik*	lj—j	•	
		67 66	—	•	67-56
v dobrem stanu je za 45 gld. na prodaj.
Kje? pove upravniltvo „Slov. Naroda". (818—1)
ica
preskulena ali vsaj popolnoma zmožna, vaprejme ee v •la* bo na deželi* Poučevala bi tri deklico za IV. razred, a zahteva se, da govori pravilno slovenski in ume igrati na klavirju. Naslov pove rz prijaznosti uredništvo »Slovenskega Naroda4. (816—1)
JJTULN c£ VCČAJ
Izđ-elo-vectolja. pa&jj las grlinastil^ »i^o-vlj Ljubljana Uradiiee, Igriške allee *t. 8
priporočata  slavnemu občinstvu  svojo  veliko salogo
55-pečij iz glinastih snovij.^5
Izdelujeva va«kovri»tne pe#l v raznih oblikah po na | no vej * i h modelih, isto tako v najprlproatejdl obliki, z zagotovilom nt*|ulcje cene in trpežne Hnotl, lične izvršitve in poltene postrežbe. (815—1)
Od pluga do krone.
Obširen zgodovinski roman,
zajet iz kranjske povestnice.
(745—16)
Temeljiti pouk v
ancoseini -38
daje gospodična doma in tndi inns| tlom* proti zmerni nagradi. — NatnriBneje izve se n* Trtađkl eeiitf Si. a,
v pritličji, II. vrata. i (808—3)
Usojam  se slavnemu občinstvu naznaniti,  da sem
na Bregu nt. G
(Irallk«) otvorila od Blavnega oblastva koncesijonovano
pisarno za posredovanje služb, stanovanj in trgovskih lokalitet.
Potrudila se bodem vsekdar, da bodo dobivali delodajalci in delo iskajoče osebe najsanesljfvejia pojasnila. V Ljubljani, dne 25. septembra 1891.
<3-.
(804—2)
Cezarja Jožefa tr*g;. If" Samo nekaj dnij. ~mm
Odprto vsak dan od O. ure ■Jatral
rr'    " do-sVeeer.
F« Bayer-ja
Khfrka mof atenski h nmetniAklb del* katere so saulmlve sia vaakosja. — V«e ,|e predetavUeno v
naravni vellkontl. Ustopnlna za odrasle ljudi lO kr., za otroke, stare pod 10 let in vojake brez sarie 9 kr. Natančneje na plakatih.
<806—2) Z voleapoštovanjem JF. B6C3T©r.
Pri
(45ti—11)
Karolu Till-u|
v Ljubljani, v Špitaiskih ulicah št. 10. Vse
šolske potrebščine
za pisanje, risanje in slikanje, za vse šole po naroČilu gg. profesorjev.
Velika izbora
risalnih skladnikov, risal itd.
Kranjske klobase
x*j*<>l I/, dobrega ftvliijmk«'ga me»a dobe" se vnak dan, vaako nreilo In itoboto pa
tlobasice za speci, krvave in jetrne klobase in mrežna
t
r
t
Štev. 709.
(Bi 7)
Vnanja naročila izvršb ee točno po postnem povzetji.
mesarica isn—d
Naznanilo.
Podpisano županstvo naznanja, da se bodo vršil
prihodnji tukajšnji semeni
v soboto dne 3. oktobra 1891. I.
a da je v ta dan določeni živinski semenj prepovedan
vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji z dne 24. septembra 1891. L, št. 12.391.
Županstvo v Triići
dn« 28. septembra 1891.
Župan: A. Globotschnigg.
t C
Praška ram
Vi!
Glavna dobitka
100.000
inarjev
50.000
inarjev
(707 —1«)
lozi po i m
V Ljubljani se dobivajo lozi pri
«T. C. MAYER-ju.
lozi po 1 gld.
Izdajatolj in odgovorni urodnik i j obi p Nolli.
Lastnina in tlak .Narodne TinkarueV