138
Umno gospodarstvo.
Naše predrage „Noviceu se že blizo 20 let trudijo za povzdigo gospodarstva in obrtnije na Slovenskem in ne more se tajiti, da so dosegle že veliko, pa še veliko več bi se moglo doseči, ako bi nase narodne učilnice primerno vredjene bile. Al ne dajmo se prestrašiti, če nam vse še ne gre po naših željah; posijalo bode miliše solnce tudi pred naše prage; saj se čuje pravični Bog nad nami. — Glejmo, da se naši rojaki, posebno v svojem mlajšem zarodu, podučijo v natornih postavah, da si bodo potem v svoj prid vedili obračati poznanje naravnih moči, kakor se to že davno godi v drugih izobraženih deželah, postavimo na Angležkem, Holandskem, v Belgii, na Švicarskem in tudi blizo nas na Lombardo-Beneškem, kjer je sila in veliko število stanov-nikov ljudstvo primorala, živo se poprijeti umnega gospodarstva. — Tudi mi Slovenci imamo milo podnebje; pri nas ne rodi samo polje raznorastne plode, ampak mi tudi že pridelujemo žlahno vinsko kapljico; tudi živinoreja bi se mogla na višo stopnjo povzdigniti in za sadjorejo, gojzd-narstvo, bčelarstvo in svilorejo se pri nas nahaja dober temelj, na kterega je le treba pogumno zidati novo, močno poslopje telesnega blagostanja in sreče narodne, kajti kdor nima kruha za zobe in ne sliši celo leto cvenka v svojem žepu , kako se mu bode ljubilo pečati se za dušni razvitek in občne zadeve svoje preljube slovenske domovine? — Dušno in telesno blagostanje našega naroda nam bodi toraj vsigdar na srcu, kakor tudi človek obstaja iz duše in telesa, kakor tudi zakon božji po tej dvojni natori človeški veleva : moli in delaj!
V ta namen so Vodnikovi častivci v Gradcu zložili 12 for., namreč: gosp. dr. Jožef Muršec 3 gold., gosp. Mat. Pa k, c. k. profesor 2 gold., gosp. Koloman Kvas, profesor 1 gold., gospodična Jerica Gomilščakova 1 gld., gospa Vekoslava Razlagova 1 gold., gosp. Fr. Sam peri, mestjan v Gradcu 1 gold., gosp. Jožef Kopač, doktorand pravoslovja 1 gold., in pisatelj teh vrstic 2 gold., da se s temi denarji nakupi petnajst iztisov koristne knjige: „Umno gospodarstvo in kmetovanje", ktero je spisal mno-gozasluženi gosp. fajmošter Zalokar in jo je že leta 1854 izdalo slavno c. k. gospodarsko društvo na Kranjskem, ter se le po 80 novih krajcarjev prodaja. Za te tukaj priložene denarje vas toraj prosimo, da izvolite poslati pet iztisov na slovensko čitavnico v Mariboru za prvega nedeljskega šolarja slovenske županije predmestne v Mariboru, pri sv. Petru, sv. Marjeti na Pesnici, v Jareniui in pri sv. Lenartu; potem šest iztisov na gosp. dr. Antona Klemenčiča, župnika v Ljutomeru, za prvega nedeljskega šolarja v Ljutomeru, Veržeju, pri sv. Križu, sv. Jurju na Ščavnici, pri Mali Nedelji in sv. Tomažu, potem štiri iztise, in če se kteri povrh da, na slovensko čitavnico v Celju za prvega nedeljskega šolarja celjske okolice, v Zavcu, pri sv. Petru v savinski dolini in sv. Jurju blizo Celja. Prosimo, da se ne pozabi tudi na podobe gospodarskega orodja. — Več prineskov za nakupovanje tega šolskega darila še nabira podpisani. Tudi pričakujemo, da se bode ta občeko-ristna imenitna knjiga skoro razširila po celem Slovenskem, ker si jo bodo gotovo premožniši kmetovavci za se in za svoje otroke radi omišljevali. Cena 80 nov. kraje, za obširno delo od 386 strani v veliki osmerki s podobami vred je tako niska, da bi se po 2 do 3 gold. prodajalo, ako bi za Lahe ali Nemce spisana bila, in že v prvem letu se mora tak strošek deseterim poplačati, če se nje imetnik po nje le nauči, svoje gnojišče umno vrediti, da žlahnega rast-
linskega živeža (kar je gnoj) ne bode spirala dežnica in ga solnce sušilo, ter da ne bode gnojnica po vaseh se stekaje v zgubo šla.
Kadar bode slavno gospodarsko društvo to knjigo v drugi natis dalo, bi samo želeli, da se pomnoži po skušnjah novejih let in da se spiše glede jezika v oblikah „Novic" in vseh boljših slovstvenih del.
Ne vemo, zakaj slovenske poddružnice štajarskega gospodarskega društva ne skrbijo za razširjanje teh koristnih bukev med Slovenci na spodnjem Štajarskem, ker brez dvombe spoznajo, da je ravno gospodarstvo poglavitna podlaga blagostanja avstrijanskih narodov in te poddružnice menda niso za to razstavljene med 400.000 štajarskih Slo-vencov, da bi — izvzemši le hvalevredno početje celjske poddružnice, ki razglaša zdaj svoje delovanje v „Novicaha — slovensko ljudstvo od njihovega delovanja le toliko zvedlo, kolikor že ravno po nemških časnikih in nemškem posvetovanji pri sejah poddružnice zvediti more. Jasno je kot beli dan, da tako to obče koristno gospodarsko družtvo, ktero ima v svojem osrednjem vodstvu velikanske duševne in telesne moči, ne more svojih korenik v naš slovenski narod zdatno poganjati.
V Gradcu na veliki četrtek 1862.
Dr. J. R. Razlag.