Fottntea plaflum ▼ loMnL Lcto UOL št, 238 Ccm Dfto 1^^ Iznaja va&k dan popoiđne, izvzemfti nedeJje in praznike — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3, veCfl inaeratt petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratnl davek pooebej — »Slovenski Narode velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokoplai a« ne vra£ajo. UBEDNItTVO Of U1BAVNIMVO LJUBLJANA, KmfUm oHem Mm. I Ifelefbn: S1-2S. 31-23. 31-K 81*25 ta 31-2« PođrutnictT MARIBOR, 8truMmayrJewm Sb — NOVO KUTO. T t illfrii*m a, telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8troaamayer^eva ulloa 1, telefon ti. 605 pođralniea uprav«: Kocenova uL 2, telefon ftt. 190 — JSSENIGB: Ob koloO^mm V*U Fottna nnnUntca v Ljubljani *t, 10.301 ■i Odbiti japonski napadi: Uspešna kitajska protiofenziva Kitajska letala so ponovno bombardirala Japonske vojne lad|e ter jih obžntno poškodovala Sanghaj, 18. oktobra, o. Sredile bojev je ?t* oadaije cesta, ki veže Lotien ui Luihang, kjer so dane«! japonske ćete 7aman skuš»ale prodreti utriene kitaisk* postojanke. Potr iujejo z več strani, da so bili vsi današnji napadi na ceeti Lotien—Liuhang odbiti ter da ^o imeli Japonci sitne izgube. Kilajci ce- lo trdijo, da so Japonci v zadnjih 14 dneh izdubili na šanehajski fronti 20.000 mož. Kitajsko letalstvo kaže čedalje več uspa-ho\ Izvršenih je bilo vec uspelih napadov na iaponske postojanke pri Vusuntm, ki so 20 km severno od San^haja. Kitajeki bomb- uikt so ponovno bombardirali japonska vojne ladje, zasidrane na reki Vangpu. Kitaj- ei trdijo. da so zadeli vec taponskih vojnih ladij in iim povzročili veliko <škodo, kar pa Japonci demantiralo. Kitajski letateki napadi s»o mačevanje za napade japonskih letal na kitai^ka mpsta v pokrajinah Kvangtuiijzu in Kvangsiju. Pri italskih napadih na kitajska mesta v ome njenih pokraiinah j? bilo ubi tih okrog 200 ljudi, okoii 400 pa ranjenih. Kita jaki Jetalci beležijo poseben uspeh pri napadu na mašto Juanping. glavni stan ja-oonskih vojnih sil v pokrajini šansi ju. .Tuanpinj?. ki ie 140 km £e verao od Taijua-na, glavnega mesta pokrajine Šansi, je po-stal s^iai glavu i cilj rombnih napadov kitajskih letalskib siL Japonci poročajo o slabem vremenu, ker se je že pričela zima 6 enežnimi zameti in hladnimi vetrovi. Iz Kalgana poroeajo Japonoi, da so ee ie pričela dftla la vzptelavitev redn?^a tele-fonskeua prometa med Mukdenom. Fekin- (?oni. Hsinkinsjom in Dajrenotn. Prepredeno l^krcan]e japonsklli €et Nanking, 18. okt. d. Po poročilu voja-žkega sveta nankinSke vlade je kitajska protiofenziva pred Sanghajem in na sever-ni fronti dosegla znatne uspehe. Dočim so boji pri Sanghaju nekoliko ponehali, so se razvile srdite borbe 70 km severno ob iz-livu Jangceja. Močnim kitajskim oddel-kom se je po kitajskih vesteh posrećilo preprečiti izkrcanje večjih japonskih čet. Japonci so v petek ponoći dvakrat skušali izkrcati svoje Čete. vendar pa so morali nadaljnje poizkuse opustiti zaradi močnega ognja iz kitajskih topov ter strojnic. S severa pokrajine Šansi poročajo Ki- tajci o znatnem uspehu v blizini Juang- pinga. Tamkajšnje japonske kolone so močne kitajske čete nenadoma napadle ter jih v hudih bojih pognale nazaj. Kitajci so v svoji nepričakovani ofenzivi uporabili v veliki meri topništvo in mnogoštevilna letala. Po kitajskih poroci]ih so zajeli Kitajci 24 japonskih tankov, 22 oklopnih av- tomobilov ter mnogo drugega vojnega materijala. Kakor trdijo Kitajci, je padlo na japonski strani nad tisoč vojakov. 50*000 Japoncev obkoljenili hlanking. 18. okt. d. Po došlih vesteh je 8 armija, ki je bila prej komuntstična. iz-vojevala v Sansiju oc}ioč;lno zmago nad jap>onskimi predstražami. Posrećilo se ji je odrezati japonsko predstražo. moćno 50.000 mož, ki je bila na pohodu v Pejuan, od glavnih čet, zaradi česar se more računati z njenim popolnim uničenjem. Kitajska protiofenziva se uspešno razvija tuđi v blizini Velikega zidu. Kitajsko vrhovno poveljstvo poroča o zavzetju Lan-juana, pri Tajčavu pa so kitajske čete započele obkoljevalni manever, da bi osvojile to mesto. Japonsko prodiranje na severu Peking, 18. okt. AA. Japonci so vzdolž t>inchan^kp že!o7.ni^ke pro'jc prodrli ve-c kl-lometrov proti jujrozap^du in ^o 6-Mai o^- ćititml od Sante Fuj* le le 58 km. Njihove prednje straže so zavzele Hantanejne. Japomfca oja^enfa v Mandžuriji Peking, 18. okt. AA. V poslcdnjai dne* so bila iz severne Kitajske poslana v Mandžurijo znatna ojaćenja. Službeno poročajo, da je bilo treba le zamenjati neke japonske posadke, ki so bile doslej v Mandžuriji. Japonska in konf erenca devetih driav Tokiot 18. oktobra. AA. »Ašahi« oknes ^c enkrat rekapitulira razloge, xaradi katarih Japonska ne namerava ^odelovati na konfe-renei devetih siL List jih rea^umira takole: 1. Japoneka »matra, da j« na Kitajskeim sorzeUi položaj nujnr samoobrambe. 2, Ta konJarenoa se bo vr&ila na osnovi neke re-«*oluciie DruŽtva narodov, Jarx)n«ka na nooe niti posredno, niti neposredno sorlelovati t njim. 3. Japonska je na stalieču, da je mo-goce urediti vsa vpraš«nja med njo in Kitaj- i *ko le z nepo6re. neodvisni ?oc:aH?ti 15 (—5), radikalni disidenti 2 (- 1). radikalni socialisti i:S (—42), neodvisni ladikali 119 (—261, ljudski demokrati 20 (:-2>. republikanski !«*vičarji 207 (—34), republikanski demokrati 240 (-J-9), koncervativci 50 (—26), franeoska soe stranka (La Rocque) 14 (+10), franeoska ljudska stranka (Doriot) 2 ( + 1). Pri ožjjp voiitvah so bili izvoljeni Her-riot v l^toriu, poštni minister Lebas (so-cialist). in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu dc Tessan irad. socialist). V Orleansu je bil izvoljen tuđi prosvetni minister Jean Zay. V Havreu je podlegel tamošnji župan in narodni poslanec Mayer radikalni socialist, čigar mesto v okrajnem svetu prevzame komunistićni kandidat. Včerai so voli i i tuđi zastopnike v okrajne (kantonske). Te volitve so važne, ker voliio kantonski svetniki skupaj s pokra-jinskimi člane senata. Včeraj je bilo na drugi volilni dan izvoljenih vseh 1860 čla-nov okrajnih svetov. Njihovi mandati so razHeljeni takoler združeni socialisti 103 (J. S41, komunisti 66 (-+ 43>, rep. soc. zveza 31 (—7). neodvisni socialisti 15 (—18), radikalni disidenti 5 (-^2). radikalni socialisti 544 (—37), neodvisni radikali 114 (—33). ljudski demokrati 54 (-+-9). republikanski levičarii 237 {—78). republikanska dom. zveza 391 ( + 10) konzervativci 68 (+2). franeoska soc. stran ka c, da bi bila sklicana konferenca devetih dr^av, ki so podpisale washingto!iski sporazum. Pač pa je za sedaj se odprto vprasanje, ali bodo tuđi Zedinjcne države izvedl.e reso-lucijo, ki jo je v kita;sko-japonsJvem sporu sprejela skupšćma ND in ki med drugim priporoča vsem članieam DN. na] opuste sleherno akcijo, ki bi škodovala kitajskim interesom. Ameriško zunanje ministrstvo bo riamreč težko izvcdlo ta priporooila zaradi svojega zakona o nevtralnosti. ki ne dopuš-ča i/jem glede prepovedi izvoza orož-ja in vojnega materiala. Doslej je Amerika prakticirali v takih zadevah tako, da je prepovedala izvoi oro/ja enostnvno obemn sprtima strankama, kar se je dejansko in v praksi vselej obrnilo na škodo napadene stranke. Tako bi Amerika tuđi sedaj po svoji zakonodaji ne mogla na primer pre- puvedati izvuza vojnega materiala na Japonsko, ne da bi en3k ukrep sprejela t-udi rtapram Kitaj»ki. Sprioo stališĆa. ki ga je ameriško zunanje ministrstvo zavze-lo v kJtajsJco-japonskem sporu, pa bi strogo izvajanje ncvtralnostnih predpisov ne bilo v skladu r novimi zurLanjepolitićnimi smernicami Zedinjenili držav. Zato napo-vedujejo v intormiranih krogih. da bo že aa izrednem zasedanju kongresa, ki bo med drugim razpravljai tuđi a »mednarodni akciji za ohranitev miru«, stavljen predlos* o delni spremembi nevtralnosrnih doloeb v tem smislu, da bi embargo ne veljal ?a na-padeno stranko, kakor je to /aman skušal uveljaviti Roosevelt žc leta 1°33. To bi po-menjlo znaten korak naprej v pogledu američke pod pore napaden-im drž a vani proti neizzvanim napadalccm in krailcem med-aarodnih dogovorov in pravil. Prazni upi v obnovo Avstroogrske Nadvo] vođa Joief ne veruje v zdmiitev Avstrifc in Madžarske pod habslmrikiin žezlom Budimpešta, 18. oktobra. A A. Nadvojvoda Josip Habebur.iki je poročevaKu varšavske >Pol»ke 7brojne< iziavil, da ne veruje v možno>t ponovn^sra zedinjenia Avstrije in Madžarske pod habsburškim žezlom. Po nje-covem ninenju se z^odctvlvui nikoli ne povra ča na «voio izhodno točko. L. 1918 je $i&-diarska kreni la na do!?o in teiavno pot. Se- dai želi ostati svobodna in neodvisna. Madžarski listi, ki komentirajo to nadvoj-vodovo izjavo, m^mio, Ha ie z^lo zanim^va že po t^n, ker doftlej §e noben madžarski Hab^tiržaa ni dal take izjave. Listi so mne uja. da je prl^el nadvorvoda .ToeLp do svojih taklju^kov na podlaci r«m*» in realna pre-soje ^edanje«a evropske^a po^o^i** Metaxas v Turči|i Atene, 18. okt. Min. predsednik Metaxas je v sobotJ zvečer s križarko *Ave-rov« odpotoval v Carigrad. Spremljajo ga pooblaščeni minister Papadakis, direktor prvega političnega odseka zunanjega mi-nistrstva Rustas, šef »turske« sekcije tega minJ*trstva Romanos. šef kabineta An-drulis, njegov adjutant major Nodelis in uradnik zunanjega ministrstva Papadoku-los. Iz Carigrada odpotuje Metaxas UkoJ v Ankaro, kjer bo ostal 3 dni. Tik pred odhodom iz Aten je bil v dalJSi avdijend pri kralju Juriju. Izpremembe v Sran-coski diplomaciji Pariz, 18. oktobra, o. Ravnatelj odseka za politične in trgovinske poele v zunanjem mi ni£trstvu Rargeton je imenovan za poslanika* v Brusi ju na itiesto Larocha, ki gre v pokoj. Bargetona ho na njegorem sedanjem me«ru zamenjal njsgov pomoćnik Mareigli, tej?a pa Sav«riat, pomoćnik ravnatelja ev-ropakega oddelka. Ka mesto Saveriata bo prišal pomofnik ravnitelja ameriSkega oddelka Roehot Nov ruski komisar xa trgovino PARIZ, 19. okt. AA. Havas poroča iz Moskve, da je bil komisar za notranjo trgovino Weitzer odstavljcn. Na njegovo mesto je bil imenovan Smirnov. General Mileh v Londonu LONDON, 18. okt. AA. Včeraj je prišel v London državni podtajnik v nemikem • letalskem ministrstvu general Bfilch. V Londonu bo ostal več dni. Poslanik Marilnac efcotel l7aršft\*a% 18. oktobra, o. Iz Variave poro-cajo. da ie ju>io«»k>vejiski rmžlapik dr. Mar- tinte oboieL Nadikoi dr. Baner oidravel Zagreb, 18. oktobra, o. Kakor je bilo javljeno, se je zst. lial:inn*ki katotiki sicer po- rdravljajo ibnimje Jveh narodon* ni ikvp-ni nsi, v?i dai pa iim ne more biti vtetno. \' k&kšrti sit unci ii se denes nahajajo A:r-sčf*n$ke cerk\me t S'emčiii. 7 abialo\'&\}em nad tezkim polofalem teh cerkvtt *e mora družiti tuđi sfrjh. da bi temejte sodeloi'a« n/e med Itatijo in \cmčijo ne im«/o n*?-ugodnega i-p/fva tuđi n« ktrtolfJtko živliente v Italiji.* Ta člunek ie vzbudil v JtnJiji sptošno pozornost, pred rwn se\*eda v vladnih in političnih kro&h, saf xe je zgodilo pt> dolgih letih pr\'iĆ, da *e je ka* katoliiki list v Itahfi osmettl jmTto tereH svoje pr>mis!eke proti vladni runann politiki. Ter senzaciji je tak oj sledila drvfa: Papei Pij XI. je izdai enciktiko o rođtnem vencu De\*ice Marije, kjer priporoča roien-venske pobožnosfi, »ki j© slasti učinkova-le pri vpadu mohamedance\'-Turko*' v Evto-po in drugod v trenutkih velikih nesreč.* I' tej endkltki je papei opozorU na ne-varnost, ki grozi kršČanskemu svetu & strani komunizma in — fašizma Komunizem in fzšizem ptrviročata, da čfo\*ešt\r> poza-bi na evangeljsko modrost in ži\H v zmotah in poganstvu, tako pravi papei in hontoj* z vzklfkom: »Val hrezbošt\'a grozi porušiti vso kulturo!« V Italiji so smnHratt. da je ta enciklika naperjena satno proti komunizmu, drugače pa so jo pojmtrvati \*odt\n\ italtjanski driaimlki. ki *o bili prm* takrat v Berlinu. Nm}* je ućlnkovaia er*dkUke kakor bomba, '.rže** iz V Mi kuna prxj4i političnim smemicam omi Rim—Berlin VtH-ko €*£orčen)e vtmda med ttaltjmukimi ifiav niki. Kot od&ovot na to tnelkliko fr na-pisal Benito Mussoiini po svojem poviuAu iz S'emćije v svojem listu »Popoit* d*Hm~ lia* Ćttmek »E\*rf>pa in faMiem« V t$m članku poudarja Mussotini, da bo bodot* Evropa fašistična in zaključuje ta n-o-; &*• rtek takole: »Jasno je, da *o v*i 'i, ki rr#-nutno predsttn'ljaio kontervatiimmi in r+-itkcijo — kapttalizem, demokracija, tociali-rem. komunizem in g o f ove »fru/t v kat olicizrnu, s kateri mi borno d a n e s ali jutri obračunati po s v o tem 3\-nhodnem preudarku. — proti nam, ki predali se morajo za\*edatt% da *r> sinovi enega *lo-vanskega naroda na jugu Ki-rr*pe in da jfm nihče ne more vzeti zavesti tega edinstva. ako si sami taga ne puste odvzeti. Slovenci si morajo zapomniti: Mali s o, ali v separatizmu bodo še m a n j š i in ta se par at i ze m je zapreka n j ih ove mu gospodarske m u i n kutturnemu razmahu v veliki b e 11 ive t. . . Tri načela nas Jugovlovene morajo voditi v bodoč nos t i: Fn narod, en vladar, en a država od B e I} m k a do Soluna i n — mnogo, mnogo svobode!*— " '"»•> „Svetoima drama v španifl" V Chicagu v Ameriki je pred kratkim jela izhajati nova slovenska revija, ki nosi ime »Cankarjev glasnik*. Izhpja vsak me-sec, izdaja pm jo Cankarjeva ustmova. Urednik je znani pisatefj Etbin Kristan. L rejevana je prav dobro in ima raznovrtt-no pestro vsebino. V zadnji septembrskl štei-irki ima 'imimfv tfanefc, naslovi}m »Svet ovna drama v Sponi ji«. V članku Ci' tamo, dm ae bori nm špmnskih bofiičih rmz-meroma malo Rusov. mnogo Potjmkov, Če-hoslovakov, a tuđi prte) Jt^toslovenov. Posebno itevtlan j# arrmHiki oddtltk Vsi *i se bore na vladni strani. Poumljntk prt ameriikem oddelku fm gtnmrml Copić, Hr-va/. ki je bil avojm dmi *mwvm^i pomtmnec v SarodMd jJtaoHU * *«*■*. Stran 2 * »SLOVENSKI NARODA pcn-MJ*. lft. cfctobm 1OT. Sfev. 238 Zborovanje ljubljanskega živilskega delavstva jy V£*r*] to zboMVall skrpao »u m drt Iti pe*#vđU |ioutil>ntlrt LjubijftIMU 18, oktobra. Zanimati)« ta ljubljansko llvilskc deJav* ttvo je v jivnosti V«*je od fMKkvAt fctavkt mesinkih mMHod«lv»t% zato m«ičart« le terft bolj z! ni trt*, kak&th bo reftUttAt ttđ*njegi mezdncp-a gfb«n|i mtiarskth poiimtn'kdv. Včeraj dopoldrt« %xy tbnrnvlh * restavm-ci«i pri LIovdu skupno mesarski in pekov-ski pomo^niKi. Znorovanja se ie uacležilo vee mfMTskfh pomnčnikov. ker je pač 5e vednn miprtn vprašanje ureditv* đelovrs'h odnrtfiov Y fne-ftafskt striki. Vc>r*j so ime!! tudi sejo mesarski mojstri. Clnnt IjubHsn-skega združenja. Razpravlrait so o 7ahtcvi pomočnikov po sktenitvi kolektivne pogodbe. Svojih sklepov pa nišo sporoči'i pomoćnikom. Zhofovanj* Je vodi! namettnk pred«ed-rika 2*veze živtlskih delavcev § Lah Tajnik /veze lv. Tome je v obsirnem poroci-lu nredvsem poročal zborovaicem o anketi, ki jo je sklfea'a banska uprava zaradi sp'ememb nove narrdbe o odpiranju in /a-pirartju trguvsltih in obrtnih obratovalnfe. Pekov^ki pomočnfki so se slasti razveselili, ker hrt ostala Nadalje v veljavi omejitev ročnoga dclfl v pekarnah Na anketi in v o/jem posvetu pc je zastopnik pekovskih pndjctij zlasti skliceval na ra/rrere v pe-icamnh v clrugin pokrajinah držale, češ da ni nikjer uvedeno nočno delo. Na^la^l je tud', da je treba naše kraje prištevati med letovi *carske ter da bi /.arndi tega ne »melo bi*i ameieno nočno delo. Toda predpi-fii o omeiitvi nočnega dela se gibl.iejo v okviru ministrOce uredbe, zato morajo ostati v veljavi. V drugih pokrajinah bi Bi pe-kov&ki pomočniki pnv tako lahko izvoje-vali noćni pneitek. a si ga n?«*o znali. Tako irDjjo pekovski pomočniki v dravski banovini prvi v dr/.ivi uvedeno omejitev noč-neg;i deta v pekarnah. — Govornik ne ic v drugem defu poročila l>svil tuđi z vpra- IttAjMA podftUftillji Um skltftjtAt kolek-tlvflc jiogodbt tfltd fckovsltni fflOJrtfi in pomo&iki. Dokftovii je, dt jt tftfei «kle- nitt ttlotno kot«ltti¥ttft pogodbo i* Vtd ba-novittfr. Najdclj jt ttbr&*ti*Val fnctdap gibanje mftiirllkih pOmofcnikoV. PosebtJ je rtttoiori! ni nekater* ntf*ke poMofritkot nttd itiv-kt>. t\>močnđif bo se lr dobro držilt fteUe na to. da so £ele leto dni or^anisirani. Pre-cej jini je šk od oralo, ker &o moja tri obto- žili 6 pomuLTiikov na policiji, češ dt jih ; hočeio napasti, in pcltcij« je osirmtjence prijela. da jih zasliši. Stavkafi s© preneha-lii ko »o me^nf^k? mojstn. ki so pokazali razum«vanie za pogajanj*t pristali, da me* stna obrina skličt sestanek mojstrov znra-di pagajanj. Toda pomoiniki so bili zelo t-ajtf»čarđni, kcr s«» mojstH ni»o hoteli udt-težiti sestanka kljub vabilom me^tne obline. Pozneje ie interven;r*Sa ^** Infekcija dela, da bi prišlo d<» mir:ieg« sporazuma. Načelnik zdruJenja A. BrecHjrtik ie kon-čno pristal. do bo ndbor združenla rarprđv-Ijal o zadevi n« svoji seji v nedeljo (vče-raj). Zdaj je v|>rfi5nie kaj naj Ukrenejo pomočniki, če *o mojs^ri kljub vsem poiz-kusom odbi'i potiaian ja: ah na i zopet §tav-kqjo (odnosno nadaliujejo prvo »tarko. kl ni b:lft likvidirana v pra>em pomenu bese-de. ampak je po nji nastopilo ^amo premir-je) a!i pa naj stav'ko odlože do ugodnejše-C.A "asa? Kaže, da letos r.e bo veČ prišlo do ostTej-ših oblik me7dnega boja, četudi mojstri ne bodo pokazali nobcncffa razurnevanja »a zjhteve po-ir>«:nikov. Pomočniki se bodo samo pripravljali nj učinkovitejšo akcijo tlo pomladi. Končno *o 5e razpravljali o vpfa^anju organirncliske kontrole v peknvskih obra-tih in sklenili so. da bodo določili na pri-hodnji seji elane tako zvane leteće kontrole. SS MT % O R ML Pestra sportna neđelja V ligi ni bilo presenećen] — Vođi BSK — V tenisu sto* jitno proti Italiji 2:2 — Hermesov poraz v Zagrebu Ljubljana, 18. oktobra Fo tritedenskem odmoru, povzročenem po Uveli lTieauržavnili tekjnaii, se je vćeraj nadaljevalo ligino prvenstvo. Presenectinj ni bilo nobenih, a je tega le malo manjkalo. V Ljubljani je na prenovijenem igri-6cu, ki je zlasii glede blagajničke služoe oa^ovarjalo vsem zaiitevaiii, na.stopil moj-ster z niarja. Zanimanje za tekmo je bilo izi'edilo. Ukoll 3000 gledalcev se je zbraio na igrišču, ki je s svojimi popravljenimi nasipi dovoljevaio ftemoten piegleci sJetier- j ne akcije. Ljubljana je nastupila Z izjenio Slaparja, kl Se vetlno ni t>kreval od doblje-ne poSkodbe, kompletna. Nudila je prav dobro igro, ki je v efekUvnosU znatno pre-kaš&Ja Hajdukovo, bilanca bi pa bila lahko za domaće 5e ugodnejša, da se ni po ne-potrebnem forsiral sistem, ki je onemo-gooil uspeSen zakljutek marsikatere ziele priilke. Hajduk nam je ostal marsikaj dol-žan. Njegava enajslonca je sicer pokazala tehnlčne ctdlike in tuđi nekaj lepih potez notranjega trla, veridar je manjkala ona poteza na gol, ki smo jo pri Hajduku va-jeni. Cetudi niti najvećji optinilsti nišo pricakovaii popolnega U3peha, bi se včeraj prav lahko zgodilo, da bi se SplitCani rr-nili Jomov brez gola. K delitvi toćk so mu tok rat pomagali Ljubi jančani, ki so sami storili to, kar ni zmogel njihov napad. Ne-odločen rezultat zaradi dveh lastnih golov nasproLiiika, je za. Hajduka kaj malo laskav. Hajduk je bil v začetku v premoći, vendar je padel vodilni gol iz popolnoma nenevarne situacije. Bertoncelj Stanko je tako nerotlno odbil zogo, da je pogodiJ la-stna vrata- Krasno izvedena akcija domaćega napada je Se pred odmorom prinesla po Pepckovem voliejru izenačenje. V 17. min. druge polovice je Marušić viatavil ug^oclno pia^iranega Ježa s tem, da je z rako spremenil smer žoge. Enajstko je si-giimo pretvoril Fupc. V 29. min. je Alu- jević centriral in se je žoga od Pupota odbila v lastni gol, s 6emer je bil postavljen končni rezultat. Igra je bila zelo oštra, da pa ni prešla meje dovoljenega, je bila zasluga odllfnega i jjlijanskega sodRika Scorzonija. S^**ajevo je bilo že marsikateremu liga-Žu ugodno. To 1e tokrat na lastni koži oku-s;? tuđi dozdaj neprenvagani Gradjanski. Do odmora je bila SJavijn odloCno boljSe moštvo iii je dds^gla dva goia. Po odmoru je pokaza? Gradjanski krasno Igro do polovico drugpga polčasa in je v tem tielu zmanjšal razllko z& en gol. Do konca je nato sledila premoć domačih, a je ostalo pri rezultatu 2 : 1 z«i Slavijo. V Zagrebu je tekma med Ha&kom in Coneordio Klo trpeli zaradi slabega sodhika. ki je rlasti ožkodoval Coneordio. Ha5k je zmagal 4 : 1 (1 : ), kar pa nikakor ne odgovarja predviđeni igri. V Beogradu sta bili dve tekmi. Jugoslavija je sigurno odpravild Jedinstvo s 3 : 0. BSK je nasproti Basku že do odmora Babil 4 gole In se nato ni vee dosti napenjal. Le tako je mogrel Bask po od-inoni zmanjšati na 4:2. V prvenstveni tabeli vodi zdaj BSK z 8 toekami, slede mu Hažk s 7, Gradjanski, Hajluk in Sl^vi^a s po 6, Jugoslavija, Ljubljana in Concordia s po 4. Jedinstvo 3 ih Bask 2. V domaćem prvenstvu so bili naslednji rezultati: Svoboda : Jadran 3 : 1, fteka : Mars 2 : 1. Bratstvo : Slovan 4 :1, Kranj : ITermeš Ž : 1, ŽelezriiCar : Rapid 4 : 0, Maribor : Mura 5 : 0, CSK Gradjanski 4 : 0, Olimp • frbovlje 2 : i. V tenisu je v teku sfeCaiije med Italijo in Jugoslavljo v Milanu, ki eteje za sred-njetvfopski pdk«U. %ti&6 Je lzglibil nasproti ckhepellu 4 : H, 3 : 6. f r 5, 4 : fi, Ku-ktiljev^ j* ^pretriagai firortija fi : 4, 5:7, 4 : S, 0:3 6:3. dVojiča Kukuijevie^iitfC njilljeriSH! |>ar ft6sši-C:art<*t»ellfe turnir - - _ ., — —^. «* 1*WAttA 4A Mf^A ^l^m^^^Aa^^ ^^^J^^^m^^ med Tretom in Ljubljano. Po pr\rem dne-vu je bilo stanje 1 : 1. fiivic je premag"al Tržačarta Sadera 6:4, 8:3, Smerdu pa je podlegel Cataneu v treh setih. V Mariboru je bil start za banovinsko kolesarsko prvenstvo. Pri seniorjih je na 116 km ćolgi progi do Slovenjgraoca ema-gal Vrhničan Stirn v 3 : 54 : 59 pred Mi-slinjčanom Gregoričem in Ljubljančanom Gartnerjem. pri junior jih pa na progi Celje—Slovenjgradec (51 km) Hermežaa Premk v 1 : 39 : 02 pred klubs-k-im tovari-šem Gregoričem. Na proslavi 50-letnice HKB v Zagrebu je nastopil tuđi Maribor-čan Rozman. Najveć uspeha je imel Prose-nik, Rozman pa je v seniorski dirki zasedel za njim drUgo meato pred Grgcem. Državni prvak v table tenisu Hermes jev gostoval v Zagrebu nasproti Makabiju in nepričakovano izgubil 4 : 5. Prvak Marin-ko je po vrsti prema^al Weilerja 21 : 14, 19, Merksamerja 21 : 18, 18 in Her&kovića 21 : 16, 19 : 21, 21 : 12. četrto toCko je do-bil Kosmina z zniago nad Weilerjem 21 : 18, 17, Otrok zažgal gospodarsko poslopje Poljtane, 17. oklot-ra V7 petek okroti 3. popoldne ie nenac^oiiia i7bruhnil požar pri posestniku Koroš^-u Vik-toriu v Razsoru, katerega posestvo je na sanioiu^m gricku poldrugo uro od Poljčan. Kakor ^o upotovili oroiniki, ki eo zaslišali o nesr?e: obupanega Lrois;>{xlarja, je požar ža krivil njegov 41etni sinček A;IoH, ko ^e ie igral z vžisfRh'.-arai. Bil je sam doma s 7me-«e?no se^truo. ki ji je bil v odsotnostl etai-šev določen za \-aruha. Oče in mati sta od-sla. kalrnr je pač to na dpželi navada, z doma po opravkih: mati ria njlro, oče pa ko-Bii na bližnM travnik. Ko sta bila otroka sama, sta s* nekaj čaea okupim igrala. Adolf je nato ?,\še\ stikati po hi^i. Kmalu je siak-nil na p^či vži*i«iice. Mikalo ga je «ipeči ko-stanj. In 7? jo prinese! kup t^lame, fr»"edi hi-še in KnUjiril. Kazen v hi^i je napravil oaeni Je v veži iu pred hišo tik pred skeo>lopje v o^niu. Kaj bi ?e žudilo z otrokoma v bi-i. ako bi m«fe£* laUoj ne opazila mati na bližnji njivi. -' -^hko mislimo. Obupno }e raklimla na pomo*!, Prihitel je taoi, pritekli eo so^edie. ^ajprer j»o spravili na varno otroka. potern pa £e živino. Gajenje je bilo teiavno. IvPr i tv!a voda dat^f ^podaj v dolini. H'čo so cendarle obvaroA'ali, med-terti ko je co?fX)'i-.irfko poslopje po^orelo do tat, z njim vred tuđi veria količina sena. koru?.*-, fižola. dwi pluga, 3 polornjaki dro-ži in neka i obipk*? ?avarov^lnina zna5a 1U.(KX> din. Star*;, k' jih i? zadela usodna n^sre^a, pa ^odo jfotovo odelej ctede nad-zorstva svojih oirok previdnejši. ?icer pa ffe vek nikoli n*? ve, kje ga caka nesreća ... Iz Pt»s!a — Trgat^v je pri nas veftnoma konća-na. Zadnje de*evje je sicer vinako letino kvaHtativBo rierttaj pckvaailo, rendar r*a je kn^mtitativno še precej dobra. l»ovpra-Sevanje po vinu je Že seđaj veuko In ?e cena od 3 đo 5 o^n. Tuđi cetta sađju je nekoliko poskočila in moSanjckarji proda-j&jo po 1.50 do 2 din kg. Obilo je bilo letos tudi oretaov ter se giWje cena od 3 do 4 din kg- Nekoliko slabfia pa je bila let ina poljsluh pridelkov zaradi deževja> zlasti krompfcr in ajda, W je bila po ne-katerih krajlh uničena po toći. — MAie *#e efttisa. Zadružna elektrartia I je t Badnjem čaaru razftirUa stoj€ onru-e*-Je na mrtferijo inarita, ker ao biU gotovi mgoV M orirak fiS^inS^Na RtjUati-iffc tomJBije namrtć pootsMla popotoo- jCl>JUf ^J ^^^m {W ^M^^^B ^^^^VA, ^H^^^^M —° KUHUikovmUl M *+# čMi mi prfloiujt^ Cee uptiVPt« ^» dvolMa H predstAvA « kurjeđA. Aiiaj je pooMti 2e precej Hlftio in UMJ^f fte gx«, ćtk M obi&kovsM ki ptećaji #lfb vstojUM, povrhu 91 ■nrzujejo ft tf^t uri. \Jp*m* naj vti*oiWnevni red je bil zeilo pester in obSiren. Zanimanje za sejo zelo veliko. Burne debato ja I povzrotilo vpraš3Hj> ustauovitve me^ttne- | Ta oisefca za t&lesno vsgojo. Odatit ee j mflMA m m ustanovi. ICMkno, da tudl (tetr^beo ni. Sokol v Mariboru v potai mert )^potQjQ jo &wj& BH099 sa Mwm v*9f ■lili—, OMA U MM irmtm **- vo tmm&vifmime. Jitk$*h Umm pa •o ffttpođ^/š fiDne flMftflVfll £. JtMI fla r«f«MAta Hrt oMidl sa Mesno mtojo. Mii<1 išSmj..... Ji po*Miila -~ *W da •* pit r**n — «*va f^odba m pj-god^Bja flttMičence meMŠil podj^UJ. Wm ktat«|| gVVMBtfki 90 »i*—** ^ođUjUJ pfft vitraji li mŠmiMoet lomi pogodbe. MmI- ni mmm |l 1* izvajanja naiflrai z m}$m>, đa MŠtm mtŠ^A občinskl «vet pogodbo \tkrat*. Tako p^tcj asiji ni y intereflu «a<-čtn«la JfcčaflOt! -^ flUfluliUg v t«Nk arftftr ob 30. ponovi itfhavAt kom««>> >lf»Jboi^a &ep tete *****- 1^rv. G4m-ten}* trgovcov za meato Maribor nam apoffioće, da bo uradni dan zbornice toi za mesto Maribor r torek 19. t .m. od s. c?o 12. xvet v plattrtli ofne^JeMeifa zda-u4e- — 5Ragonetna *roft, V vftsi Bo«po|lna so domaći nadK mrtvim i&rttnr** poee^t- nikoveg-a sto a Antona Pac'arič'?.. V roki je c*rž3l !o\-?ko pužlco, dočim >e bil nje-?fcv vat pretiireljen. X: 5? dosrnano^ uli se je mladenič po nesreći ustrr1:! ali ^a je čei v prosto^^oijJio s^nrt. -— Vs© jlm je »y*<'*!*e- V **>& n» rt*^ e-\jo ie i^bruhnil rx#«»* v vini^aril!! Joaipn Oreška pri Sv. Trojci. Ubc^^n ^ni^ai*-ju Je Bgmalo vve, domači bo se kotnaj 92-mi resili. Kako je požir uastal š.^ n* u^o-+*yf\ j«i€>. s»irmi>o pa, da fifr* «a ?*f»b«*» ?o- — G rajsko >«lrt pre\*xafn*% fvatt Ijn^tn^k V soboto smo perač ali. da se po mestu govori, da. bo pro\*sel Grajj^ko klet bivši hotelir na Ble-iu g. Konda. Ta vest pa ni točna. Grajsko klot prevraane kuninjski Sef iz Ljubljane g. Iveđi Babinek. »Navihanka« in »Prodana ne vesta« Dve zanimivi reppizi z novim! solisti — Vldalljeva, Smerkol}eva in Franci so želi velik uspeh Ljubljana. 1S. oktobra | Ga.. Vali SnterKoljeva je v sobeto pr- vic na3topila v viogi navilianks. Saliy. Z radost jo ugo ta vi ja m, da 3i je ta izr**dno streniljiva igralka s svojo modno, neomaj-no voljo in železno vztrajnostjo v teku enega same^^a leta učenja ( n-ejprej pri ge. Lan v Ljubljani in nato pri ge. Rado Danielli na Dusnaju) resnično pridobila g-lasoiii^ in pev^ke kvaliteto, t-iko 6a nno-ramo pcičaikovati ž njo za naš oder pravo pristao ^omaCo operetoo subretc. Njen gi?sovnd materijal je pridobil na moči in obseg-u in njeno petje na tepoti in tf.hnić-iu pravilnoati. Gi. VaLiy v reznici poje in priaaiam, da pojc lepo. prijatno, icteligont no, da prinaJa ^/oje to^ke vseskozi prav zadovoljivo, da tudi govori z večjo bistro-stjo m y oeloti predaja vlogo iskreno in po možnosti veri etno V igri daje ćelo preveč in bi z večjo mirnoetjo, z veCjo Stedljrvostjo v gesta h in prejnikanju svojih udov ustrezala izbra-nemu okusu §e bolje. Ne strinjajn se n. pr. z njenim naćinoin stoje; noge nikakor ndfto lepde ali miftnejSe, ako so krivenče-ne in ie redkakdao V25>aredno postavljene. Preetavljanje nožnih prstov na koni-co, je pač baletsko, a v t&ki vlogi nenaravno. Toda vse take pretiranosti ji bo lahko opusti, saj je zmerom bolje, ako imaš česa preveč kakor premalo. V splcšneni sono bili pevke, igralke in plesalke Smeckoljeve, naSe nedvoanno na-darjeiie; zelo sposotaie in marljive dom3-činke veseli, iB veliki aplav'Z z ro£a>mi v spremstvu ji je dokazal, da je žela pri ob-činstvu 3 svojo neoporečno šarmantnostjo resničen uspeh. Od njenega nadaljnjega razvoja v aubretni operetni stroki at to-rej lahko obetamo vse najbolje. Sicer pa moram na sploSno g-rajati akrajno zanikaiiiio in često docela nerazumljivo govorjeaje većine sodslavcev v ■ tej predstavi. Proza se pri naa bagateli- | žira, mečka in Čeača, pa zavlaču^e, da j moramo že prositi režiser ja šesta, naj energično poseže po vseh sredstvih, da se ! ta nedostatek radikalno odpravi. Da tre- ; ba epevni tekst izgovarjati umljivo ,a se i , lo tudi vcC^krat ne godi. mi ni potrebno ponavljati. Strašno puste in dolg^časne so na5e operetne družbe•? ve-se^Jakov. Prizor 0U0-li bife ja je bil obupno Joževen. V aploš-nem pa kritrmje Li beganje ne prinađr. dramatičnosti in će kđo viti svoje ofi kakor božjaatnik in našoblja svoja usta v oblrko trompe-e. ne nioretno najti zadovoljstva. > Prodana nevesta^ z vWalijevo in Frsnc lom ter s Križajom in Banovcc;m pa je sneći p:inesla \'elik, \-pnav preSenetljivo rao<^an uapeh. Ga Viđalijeva je po s\oji naturi In zu-nanjosti, xla«t: pa po svojem lepem grla-3U pristna Alarinlc^. Ko se v vlogi ucniri in ciocela udoniači, ko se Iznebi treme in vplivov režije, bo narav nos t odlićoa. Njen sočni lirski sopran z\'eni zvonko In pri-jetno, njene visine so sveže in probojne, njene nizane docela zadovoljive, 2lacti nje na srednja, lega pa zdrava, lepa. Zelo je še mlada, igraiski in pevaki brea rutine, v upoiabljanju rok nerazvita, v izrablja-nju dJiamike še ne dovolj spretna; v&l-sih zapade brez razloga v pp in »koci v ff itd. Ali \"Se te nedostatke ji otipravi prakjsa. V celoti je podajada Marinko pev-ski zelo simpatično, prisi-ćno IH iskreao ter je žela prav zaslužen usp^h. Iavrsten Janko je bil Francei. Takele kmetiške poredne facite daje zmiiram pri-stno, iealistićno, tudi mimitno inteligentno. V apevu je zelo napredoval in mu mo-remo za većino prav oT.ausno predrvajanih točk, bodisi samoapevov ali duetov izreći primianje. Arija »Kdo bi verjel . . . < se mu še ni posrećila docela, ker je ni pravilno graduiral in zmagovito zaključi^ toda v kratkem jo sraaga. Vse v vsem Se je Francei sinoči postavil kot peveo in igralec ter je občinstvo vidno za dovolj il. ! Da je Krilaj vzoren Kec?-d in Banovec ' imenitefi Vadek, aem pcvedal že zacinjlč. ! Tudi se*kst©t je sinoć iz^val aplav« ter je bil zbor kakor balet povsem živahen in ! navduženo stvari. Tako je ostavila vsa ; predstava najugodnej&i stik. i Fr. G. Lep večer v šoštanju Soštanj. 17. oktobra V torek zvečer je priredila tu^aj^nja po-dmžnie« ev. Cirila in Metoda v Snkolskem domu slovenski ve?er po^vefen oblemiri koro>keTa pleoi^c^a. »'ovci«'.:: kulturi ia Življu sploh. Spore^ je bil l«V in boprat. <»leher-na točka je rezala v živo, spominjala in opo-minjata. Uvodno besedo je jrovoril učitelj £. Vreže, ki je v sloboko zasnovanih be?e-!lah prikazal trag!k0 elove^eke rvz^ekano-?ti in razt-r^rane^t!. Brez j>ri7ana5anja je iz.prasal v:*t nam \-stin, kl ia tej Strani meja le prpni;i]o mislimo nn brate n:i pr-veni in zahod«. Vt^ka niroina manjina, je pouvoi većinski na'o«L knrlar ep bo ob nj^m krepila in opo-:Miilj:i-la. Zato 60 tak i večeri in tak^ priredit vc krvavo potref ni. zlasM tu ▼ prnezdu r*»m-čurstva in hitlerjarsrva, r>otrebni t;i b'izu meje. kj^r moramo biti mi trHni «!■!. **-stavljen 11 na?ih jnanitnih src. Irvnjanju ^. Vreieja je polna dvorana par.no F'oiila, p.p'.avt of> koncu pa je nriffal, da ni pa dio na pesek. rčiteljski pev^ki oktet je 7«-;el *(";or trt i'aro* in 5e nefcfn dnKrih »ako^ obftater.o, da je pesrm pronikla v *\i\*n eienernrka v dvorani. Morn? in feleri po vpc-bini in poda ja nju «»ta bMi 7iv>rni dekl"iT!:»-ciH »l^iM zvon* in 7e!iljar?ka^. odobravanja pa 60 bile de!ežne ta'i T^ ^taie deklainacije in rrcita^ije. izmed katerin je bila 7a naš č,-^ nadvve aktualna Cankar)'-va o nisi -iomnv^ni. Pazno ?o y> poslušali vsi: ti?ti. ki jili je foiacrhvala in jm»_ pre-rokovala pravico, pa twH oni. k: jim }o maws;ka.i ofitala. Tudi tej toT-k: je eleMI mo<*an in »kren aplavz. Pred^v^nje o slovenski kulturi je imel akademik e, da ntora biti repnič-nn knlturn vedrn in pov*«oi nflj*e*r»e;e Tiov^an-* t liii^tvom. biti n^ra »let-oVvarjpn prdukt njegove^a življenja in rteJovania. ?odeluioti Tai*1užijo7.a tako lep veeer. ki • je že druiri v dobi dveh let. ns-o najle-fv^ zahvalo in priznanje K'»o s- ?>a!i n^ if od ra/nih nttaui. PrJMjemo *e enkrat. da f> elićne prireditve zlaeti v &>>»-"■'u :n njegovi bližnji okolici 'potrebne kakor kruh. . Zato: kmalii »pet kžij takega. J SOKOL — Večer sokolskega bratstva. Svojim Hratom. ki oihajaio te dni v aktivno vo-jaško službovanje. Je priredi! viški Soka! V gObOto zvečer v dvorani Sokol. doni;i pre-erčen tx>s!ovi]ni večer, ki &c tra je ude'e-Žilo predvtveni te!ova.le<5e članstvo Vi^ke soko'eke vrete bo zapustilo 10 bratov, ki si> se vneto u lettovali }K>di?i pri telovad-bi. bo.isj pri ijoko'*kein prt>evetneni delu. . \-&rj večer, ki je potekel v bratski ftlofri in » vt-ćelem raz polože nju ie otvoril frtr»ro«ta br. Pavle Borštnik, ki ge je v lepem »rovo-ru poslovi! o\ bratov, k: za nekij ijasa ?&~ pu.^oajo sokolske \ rt*fp. di s'u/iio svojemu V7vi?enpfnu kralju Petru II in ujedinjeni Jngros-Iaviji. V svoji ni ko!*tvo **no, kar 9,0 pokazali ravno !eto$nji t^loviMlni nr^ropi. kjer sta manifps+rrala nr*.ša hrabra vojeka in eokotetvo ?a ju^osloveiisko nafijonabi« idejo. Zelel j* rira^oni v novem px>k':ru r/kik> la-io vol istra, da ee 7,'rari in pie/.e*! pravera borbene«a duha vrnejo v vi§rke sokolske vrste in nadalpt^jo evoje delo. Xavzočni 50 zak.licali o Ih;»>a.,k~Čim hraffif krepak sokoleki »Zdravo«. na*o na jtr 7a-orila nar-iiisono »Pt^em sokockiii le-'fj-. Viškeea Sokola bodo v priho.'njih ilr^h 7a-ju*irili 1 ralje Srećko Ambrcž, !•-■ .-ni Batfe-Mno, Dani^, Cerkvenlk, pam'-i Furbn. A:ir j-n Gale, Sr^ne KavČIČ, Ra*to Kra 1 ar č, Fiante Krča, Milnn LnVmrii in Milan 7\-rovnlk. 7.eliiro vrHm l>iatcrn v nov«*m pokliku mna^o zadovolistva in er^Cen povr-i-tek. — Nemei s^ že pripravijajo za PraRO. Uspehi, ki so jih ne.rnSk: telova Jri doseli v zadnjih medri'ircKinili t?kmah :n ra olimpia.di v Bfilnu. j'h erl'jo. da ^o uiekže mednarodnih teke-m v Pri?i. Zato 90 se if srvapnjaznili z mtelijo. c'a ^o treba sestaviti kar na1b->ijšo vrsto za pra- , ške tekme. Imeli so že n:i:aj pripra ljal-alh teksm. pKprav'i 4o pa >e nove. _ Soisc!*fet cVdali^i od^r n* Viču >2 s^ofi ponovit ha£ikome*f d — Krma} — L,Jul+lpgkn — Majibor — Ia Sa-veia »KJ — P««čilA I* žup Karlovac - -Bc«*prmd — Petrc*xr&A — Pred VTsto: Ma-saryk kot flovrtc In Sotool — Slwaju^;o sc>K<5Mtvo — Iz naAe domovine — Objavi-— Knjige, časopisi in revije — Pet minut telo\'adbe zjutraj — Koledar 2a brale prosvetarj« — Ratiio. Tednik, ki stane let-no samo Din 24, vsern toplo pripor^čamo. — Ć«&ki glas o »Sokolski Volji«. Brat Avguštin Očenašek. odlični sokolski dcla-vec, se je uredništvu »Sokolske Volie« za-hvalil za otmvo njegovih »pmninov na t-elj ske svečanosti leta 1897. O »SokolsKi Volji« piše med drugim: »Čitam jo z resnič-1ilih navduSefijefd, flasti. ker zntjo njeni urednfki za svoje čitatelje izbirati ]** naj-važnejSe stvari, ki jih podajajo v zgoftrenl obliki. tods» jafmo in prepričujoČe. V/or l)ud^kega poliudnega sokolske^a lista. V duhu slovanuke vzajemno^ti se »Sokol ka Volj»« nrnlma ludi za življenje ostnTh s\n van^kih sokolskih zvez in narodov, kar ji da.ie fastno mesto v slovanskem tisku.« K O 1- E D A H Danes; Ponedeljek, 18. oktotra katoliča-ai: Luka. DANAŠNJE PRIKKDITVE KINO MATICA: HajjcveH cvei. KINO IDEAL: Primka in niutikant. KINO SUKiA: Mali pomoršodk (Shirley Temple). KINO UNION: Njenn ljubt:*»en —niena bol. KINO MOSTE: Ovi ^jomija in Moj najlep-5i dan. KINO SIPKA: Mesto Anatol. DEŽCRNELEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, GocšfKr-v^tska cesta 4, bohinac ded., Cet,.a 2J. oktobra M. Ži\rel je . . . Tako se zučenju vtaki* dobra pruvljicn. Suša se zitčenju nekoliko družice. ?Av*\a stet. . recimo dva kmetu, sasv-da. So\'raŽi!a »ta *e in si nap,a).ila. kjer sta le moolu, če je stopila kokos prveča na gnojisče drugega, je bil tok oj vgenj v strehi, pj tudi kurja pečenka na mi', i. Za vsa-ko ped zemlje sta se tožarila in §c njuni otroci so se morali ^ovTai://, ne da hi ve-deli, zttkaj in čemu. Prvi kmet je imel kotel, ki je r njem ku-h:tl žgonje. Ta kotel je hil nekaj posebnega. V njem se je dalo kuhati psedo\fega kotla! Xđj le kuha bo ie nehal, če £a ne bo prej razneslo, si je mUlil. Toda prvi kmet je šel in povedu! oružnikom, da mu je drugi kmet razbil kotel. Prišli so oroiniki. S sebin so imeli psa sledosleda. Ustavi! se je pes pred hišo, povohul sem. povohal tja, po-tem jo je pa ubral kar nuruvnost v hiso in obstal pred njenim gospodarjem. Ođkritje kraljevega spomenika na Rakek« Ljubljana, 18. v^ktobra Vćeraj je bila na Rakeku lepa manifestacija; Notranjska je postavila kralju Ze-dinitelju. na RaJteku lep spamenik. Slovesnosti so se udeležili zastopniki raa> nih dništev. Nj. Vel. kralja Je pa zastopal divizijski general L.. Tonić, vojnega ministra brigadni general D. Dodić, prisostvo-vali so tudi: ban dr. NatlaĆen, ljubljanski župan dr. Adlešić in franeoski konzul Re-merand. Slovesnost se je začela s pesmijo. 2 Slovan na dan', ki jo jo zapel mo*ki zbor -Slogee, nakar je predsednik pripravljal-ne^a odbora za posta vite v spomenika Fr. Tavčar poaadravil zastopnike in obćinstvo. Očrtal je zgodovino prlprav 2a posta vi tev spomenika, ki je delo kipar ja I. Sajovica. Potom je spregovoril tajnik pripravljaine-ga odbora T. Gaspari, nakar je zopet pov-zel besedo predsednik Tavčar in odkril spomenik, ki gra je izro^il v varstvo do-mačemu županu Modicu. Končno so pevci še zapeli ?Buči morje Adrijansko«. Ob odhodu veCemegra vlaka je vojažka godba ifrraJa na peronu in v vlaku brez prenehanja ?Himno sokolskih leg;ij*. Ob 20.38 se je peljal skozi Rakek prcAlsednik vlade dr. Milin Stojadinović. Delo v strojnih tovarnah počiva Ljubljana 18. oktobra. Danes se ie po vsem ustavilo delo v Strojnih tovamah in 1i\-arnah na Tvršcvi cesti. Zaposlenih je hi-o oneroj« 3etek so pa d<»bi!i -akontacijo varno uradnlki na raČTjn septeml*r ' tovnmc rxlrtovi>ri!n ra-ipr^om na . > po i/r>'f.- Ćilu. Zuittntki 10 ^e vfrti'i r<»:i!nm. da ravnatelja ni v Liub!j-,^i in d«. jim v p;-^nrrr ne morejo irplaC^ati mezd. Ceš naj po-ča'vajo. dr4:lcr se ravnate?i ne vruć D?l*\-stvo je ik'en:1<\ (\n pocrka na i/p'a'ilo ▼ toTarni in da ne del«. dokler ne dobi me/ii. 0UVAJMO JVOOSLAVUV. Stev. ^38 - >S£0VEN9KT NSROfc* peHaMgrii. ft. cMObm 1MT« Sfrtt* DNEVNE VESTI — Poncsrereni Filip Vodopivec dobi sp«-minsko ploščo. V sredo ee je ¥ tkolfai Gr»-euplja na lovu smrtno ponesre&l med nafti* mi lovci spložno znani in priljubljeni že-iezuiSki upokgjenec Filip Vođopivec. Njegovi prijatelji «o *kl©niU postaviti imi na I kraju nesreće spominski križ z marmolni* < to pložoo. na kateri bo z ziatimi črkami na- ' pijano, kdai se je ponesreiiL Spominski križ s pl«£co bo postavljen §€ pred Vsemi svMi. — Dopust eUnt>m lovskih drnStev ta. lov-sko raasi.ivo ▼ Berlina. Osrednja zveza lov-«kih združen] v Beogradu se je obrnila na ministrski svet s prošnjo, da bi dovolila državnim uradnikom Članom lovskih druMev 10 dni dopusta za po^et lovske razstave v Berlinu. Dopust j? odobren in se ne bo Mel v redni dopust. Na*o državo bo zast opala na otvorirvi razstave deputacija lovcev, v kateri Ik> tuđi banani ravnatelj ix Maribora g. Boffd^n PonaČnik. — ATt«mohil*kft t«*ta od Splitu do Sara-jer«. Truovski zbornici v Splitu in Sarajevu ©ta ponovno pokrenili akcijo, da bi se iim prej 7(rradila velika avtomobilska cesta med Splitom in Sarajevom. Tehnič«i o*Me-|pk banske uprave je že izd^lal wič«*no eki-co, *d«f todo pa izd.*lali če potrebne naCr-te. Cesta bo dolga okrog 220 km, t«ko da se bo prišlo i«, Splita v Sarajevo r. nvtomobi-lom v 2 urah in pol. Stro^ki bo-lo inasali 117 milijonov din. RgP a *P 8P K Sli KmI Vesela glasbena komedija MALI POMOR&CAK u priljubljeno malo Shirlejr Temple Ljubka in duhovita filmska drama o ljubezni RAZCVELI CVET Danielle Darrieux Veličasten film visoke pesmi prave Ijubezni z Magdo Schneider in Svetislav Pt tro vičem NJENA LJUIiEZKJN — NJENA BOL (Frauenliebe — Frauenieid) V filmu sodeiuje dunajska Filharmonija. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Dobrepoljska dolina ▼ evetju. Po strašni vremenski katastrofi, ki je zadela Dobre-poljsko dolino, ko je tooa okrstila tuđi vee eadno drevj^, je začelo ^ledtije na novo ze-leneti in nekaj dreves je ćelo v cvelju ka-kor spomladi. Zadnje dni je pa padla slana in je vse cve-tje na dreviu pomorila. Po toči oškodovnnih kmetov se polašča obup, k?r ni od nikoder pomoći. Lakota trka na duri in beila ie tem hujSa. ker e*? Miža_ zima. Po dolini hodijo truine bosih in lažnih olrok, ki jim starci ne morejo dati hrane, ker ie toča uničila vee poljske pridelke. — Olieir^ki m Bo-ene in Hercegovine. Zaradili so sza ofic_irji sarajevske sarnizije, ki imajo svoj smiuear-eki klub. Hom ima telefon, kopalnice, te!o lepo {Dvlilnico ter lepe sobe. — Za«rcl> ima 26H.556 prebivalccv. Po Ijiidskem Mutju iz leta 1931 je imel Zajzreb 1SF).581 prebivalcev. Povpreeni letni prira-stek se TH^una s 6*/»* tako da ima zdaj Zagreb 203.156 prebivalcev. Č? pa računamo še najbližjo okolico ;ih ima 327.510. Po šte-vilu učeče fte mladine je Za?"»K ^"'"^ -^*-Bto v Jugoslaviji. — Slovenci v Ameriki. Miha Pkraba v Ritt manu \^ iz^ubil lOletnecra sinPka Ix>jzka. ki ga je, ko se je s tovarili igra!, zasuia plast tenilje. X?srpr-ni de^'ek je bi I takaj nirtev. V Cievelandu t=o utnrli Marija Jak^otiT1. rojena Sestan. s'.ara 47 let, doma i?, va^i Ko-ležeTO pri Ilirski Bistrici, Jane« Tratar, star 14 let. roien v Ameriki, Marija Praznik, rojena Krajček. stara 57 let, doma od Sv. Križa pri Li'iji in Anton Planinžek, star 50 ljt. flonia s Peči nad Višnjo goro. odkoder je pri^el t Ameriko pred 82 leti. V Violet-tu je umri Jo»ip Panjan. star 81 let, doma iz okolice Metlike. V Walker^ville je unni Franc Benc-ic. star G2 let, doma iz Umornija. — Bre2plač:io prejinete najnovej.^« praktično nt-no knjigo mednaro-.lneira je/ika esperanto, pripravno tuđi za samouke Po-žljifo natanoeii naslov in Din 8 v znaniSah »a {K>štnino na Klub esperantistov Ljuljlja-na, CilnkaritMo nabrežje 7 1. — Otvoritev pu>iaje Dobota. Z odobrenjem c- direktorja je bila otroriena 17. oktobra postaja Dobova za celokupni robni ^mmet. — 0 Vs»eh svetih v fiorico in Trst. Informacije v vseh l)iljeUirnicah Pu'nika in iz-le'ni pi*5arni M. Okorn, Ljubljana hotel Slon. telefon 26-45. Vhod \t Pretcrnove ulice. — Vrnie. Vremenska napdved pravi, da bx> iiitranjn megia, deloina oblačno in 6ta-novitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 1S, v Mariboru in Zagrebu 15. v B?ourarlu in Skopliu 14. v Ljubljani 13.1, v Sarajevu 13. Davi je kazal ba-rometer v Ljubljani 775, temperatura je znasaln 4.7. — l.Tttfl.lMM) din bo morala plaćati. V «o-boto je bila končana v Somboru obravnava proti soproiri i>okojnejxa inilijcnarja Martina L6wyia. Milijonarj^va vdova je imela veliko trgovino skupaj s Stefanom Sinsieneni. ko sta ee pa razšla, bi bila morala piačatl Sin.crerju 1.7*10.000 din. Ker ?e je pa upirala. je prišla zadeva pred sodiSče. ki je vdovo otrv>d:io. Plahti bo morala 1.700.000 din Sincerju. ražen teea pa 5e 3000 din globe, ker je ozmpriala so«lnike. — Solnfna roia. ki ima 150 evetov. Na vrtu nekena kmeta v Kaeunu blizu Varaždina raste polnrria roža, ki je Imela le'o* 150 cvptorv. Kaj takeca niti na.istarejjfii Ijudje ne poni n; to. — 8Ž5 ka: težka dirja svinja. V fjoz-iu bližu Varaždina je ustrelil lovski čuvaj oni d«n 9*?."i K2 težkn divjo svinjo. -;- Pozor pred sleparji! Ljubljanska po-linja je prejela iz Beograda obvestilo, da so se po'astili tri je trgovski potniki, izmed katerih je eden Slovenec. legitimacij in tiskovin Udruženja vojriih irivalidov V Beogradu, nafcar so ođpotovall tiajbrž v Slovenijo, kjer bođo skuSali slepariti na škodo omenjene organizacije. Svarimo javnost pred amlaparji Jtdor bi kaj vedel o njih, na) obvesti varnostne oblasti. Iz Ljubljane —lj Se ena l«pa jesenska aedelja. Za Ljubi Jano je nekaj izrednega, da so bile ie 4 zaporedne jesenske nedMje lepe. Posebno včeraj je mareikoga prese&etilo Ispo vreme, kar te je v eoboto ttisalo ter ni kazalo ni* dobroga. Secotia veejih o1«4dv je mmila in me&Šani se ob nedeljah drfe {* većini doma. Rooiajo pa v bliinjo ekolico, kamor jih jeseni r lafet i vlečejo jesenske spe* cialite4e. Toda letos so pritadeti, ker kal«, da si ob nedeljah ne bodo mogli pritoUiti niti kfelesa želja, ki je vendar sastavni del krvavic in moSta. Okohiki ffoetilniatfii toii-jo, da ne vpliva na razpoloženje meičana* niti upanje na * - * ^ * -Zato Ljubiiančani raje iičejo' teobe t roini-ških gozdovih, da lažje pocabijo na druge nedrlj^kp užitka. Vendar tuđi ne more nifc-Če reoi, da so v Ljubljani sami asketi; tato so bili Ljubljaneani včeraj zastop&ni poVaod častno. kakor pravimo, —li l'rotnja poštni upravi Ze veokrat *s ie j>ripetilo, da je prejelo na5e uredništvo dopise i* raznih krajev prepotno in ko amo >e zaniintili. kte ti^i vzrok, ee ie izkazalo. da je kriva pošta ? Ljubljani. Posebno po«o*»to 8 3 to domaja z dopisi iz Celja. Tuđi v soboto nismo pravocasno prejeli pUma iz Celja. (M-dano ie bilo v Celju na posto ob 22.45, xa kar je na razpolaico priča. Pismo je §lo z vlakom, ki odhaja iz Celja ob 23.22, pa je prišlo v uredništvo žele v soboto popoldne. Prosimo poitno upravo, naj poskrbi, da Sfr to ne bo več domaja!o. —lj Sentjakobčani otvorijo letoSnjO spio-no v soboto 23. t. m.. Vpr.zori 6e prviC hjnnifna drama »Lincolu« od lv ina Mraka v avtorjevi režiji. Pri prelistav- sodeiuje ves ajieambel odra. Za predstavo je f.tikrbela uprava odra novo ecenerijo in nove kosrume. V neJel}o 24. t. ai. ob 20.15 se igra ponovi. u_ O(l>tranitPv prometne ovire. V Gp-eipoeki ulici tik ob hi^i Kmetjske družbe je postavila stavhna tvrdka Curk raradi zida-ve vseueili^ke knjižnice prav ob hodniku leseno osrajo. Na tem ozkem prelazu se dva pasanta z odprtiini dežniki ne nior?ta sre?ati. Turli kolešarji so tako brpzot kamnose^ka de!a za plankami £e končana in je dolični prosior razbreme-njen, prosijo prizadeti pasanti merodajn? faktorje, da si oiiledaio to prometno oviro in odredijo eimprejšnjo pre^tavilev le.-ene o^iraje vsaj ia pol metra, da bodo odtočni jažki oz. jarki ob hodniku ta ud tok vode prosti. Tuđi o-Jmetavanje snji?a in snezne brozue it- nemopoče, ker stoji let^ena otjraia na bodEuku. Prizadeti pasanti prosijo hitro odpoinoi', predno za pade sneg. —lj Združenje čevljarjev v Ljubljani n;\-7nanja7 da priredi v začetku uiet?e. a novembra t. 1. ekskurzijo v kapit.irno »Win-kle« Sevnira. Inieios^nti naj ee javijo do 25. t. ni. v zdru/-enju. IistoTasno ^e 6j«reje-ma tuđi prija\e za pYik roje valni tečaj. Uprava. — 1] Dr. Artliur Liehert, profesor filozofije in pedacoilike na bc-ograj^kj univerzi in predvodnik dru?tva ->Philosophta^. bo pre-daval na t-voji poti k preda valni turneii po ftvii'i v sredo 20. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloJkpiia instituta na univerti o selo zanimivi temi »Vziroja na razpotju- (l»ie Erzi?humi am Srheideweue). Predavanje \k> v neinckem jeziku. Priredi «a -Pedapo-ško dru-5*TO v TJubliank. ki vabi iskreno k udeležl i vse čiane in prijatelje društva. —! j Pravi gorenjskj želodec in novu por-tugalko ter vse dru^re dobrote ima v t3l.q%\ delikatna Jane, Židovska. —lj Smuška telovadba SPD se frične v četrtek 21. t. m. ob 19.30 v telovadnici II. državne realne srimnazije na Potjaneki cesti. Prijave s-firejenia pifiarna SPD na Aleksandrovi cesti 4/1. ^muftka telovadba je nujno potrebna, ker eis einatično pripravlja t^!o na jribe. ki se u|x>rabljajo pri tanuea-nju. S predhcfino pimnastiko v telovadni^i se pripravlja smuear na Vet?jo cilpornoet in na skladnost ailov, S s-nm^kimi va)imi &e kiepi mišioevje. ki mora t>iti zadostno razvilo porazni erno 6 težo Tr1et*a i u mora imeti pri razjiih obratih smučarja dovoljno proznost. Končno Be 5 frimisko telovaibo krepiio tuđi notranji organi kot srce in plju-ča. Telovadba ni potrebna Ie 7a začetnike, marvt'č za vsake^a t>mue^r>a predno š\ro\ g svoj i mi siniiri :ii po pr^et ranih smu^i^cih. Planincem se nuli izredno ujroilna prilika, ki se }e naj v Čim večjem §'evilu poslu-žujejo. ! —lj S liijirn korfe^om je hittH odpotovati. | Včeraj popoldne je prihitela na peron glav- 1 nega kolodvora šivilja Nežika Mežck iz Vevč in prijavila slušbujočemu stražniku, da ji je bil ukraden iz K^nfeževega bifeja 1 na Masarvkovi cesti r;av kovče2. t kate-rerh je imela 200 din in pa za 10(10 din oble-ke Str:ižnik je prijel že precej pozno zve-čer Ivana Stiplovik-a. bivSega pekovskega mojstra. stanujoče^a sedaj na Zrdanem moslu, ki se je hotel odpebati t ukradenim kuvčcRom s polnočnim vlakam domov. Sti- i piovšek se je vedel zelo sumljivo in je ho- ! tel kovče« skrivati pa je stražnik takoj po-stal pozorcn nanj. V kovčegu so naSli v»o ukradeno obleko in pa 100 din, a drugi sto-tak je bil Stiplovšek že zapil. —lj Aretiran nasilnež. V Kr^žmanovo jio-stilno na Viču št. 90 je vrišel včeraj zju-traj domaći sin Albin, ki pa živi ločeno od doma, in se jel v pijanosti prepirati najprvo z maćeho. Ker je postajal čedalje bolj nasilen, se je Vmešal v prepir delavec Jernej Črtanec, s katerim pa je Albin kar na kratko op-rnvii. Skočil je vanj, ga podrl na tla in ga jel obdelavati s kosom opeke po glavi. Na krik domaćih je prihltel na pomoć sobosklikar Mak* Bernik, ki je na-silneža potejjnil s Črtiinca. pa je tuđi sU-bo rialetel. Albin je v hipu pograbrl stol i in jel udrihati po Bernikii. Prizadejal mu je već težjih poškodb po glavi. Njegovemu početju sta napravila konec sele dva straž-nika. ki sta prihitela v gostilno na telefd-ničen poziv Stražnika sta nasilneža spravila na polieijo, kjer so ga po zasliianju izroeili sodi§ču. —lj ŽrtTe pretepov In rieftrM. V neki gosti Ini v Mosta h so arioM neznaoci na-padli 291etnegra delavca Edvarda Loža* ja, kl jim je pa^ušej, naJuu- ao ga tatovi fo-iskali zuaaj in ga premlatili s kcttl. Frl-a^dejali so mu tako tefike poSkodtoe, da ao ga morali z reSevalnim avtom prepe-Ijati v bolnico, žrtev pijanih pretepaćev >e postal včerai tuđi kliučavTiliars'ci pomoćnik Ludovik Preve te Rožne doline Prevca bo napadli pred Liovcero grstimo m gA pošhošvrali j*e glavi ta po štirfftiL i m HMoMU CMtt 168, «e je Yt*r*} popol- J* vCeraJ ali^ilniliiatai v raid mmmMt*> In gm. teftko in^imiVinuU (u. trebuhu* S A H •aliortkl kime V taloibi rWUnđca H. Wittkowskej{a je ieSel Šahovski priročnik, tako imenovani >3ain»v«ki kljufc^ ki obravnava najobioajnejSe «tvaritve. Delo bodo Šahisti prav gotovo eprejeli z naj većini veee-liam, tem tolj, ker ni v obltki knjige, tem-veČ je to nekakSna krolna plodta t 200 va-riantami 40 otroriter. Ključ je sastavljen izredao duhovito In ker «o mu avtorji «ve-tovni prvak dr. Euwe. Teleinojtter Fine in mojster Landau, je ibrano grMivo popol-noma pravilno in v veakem pof^l^du zane* šljivo. Ni et|da, da so delo pri znane avtori- tete kakor Flohr. dr. Tart5kower, Grtinfeld, dr. Se i li, Rmoch i. dr. sprejele t navdu^e-ajem, k 6emer je v n&mali meh pripomogla izr»dno praktifna oblika. Kamen pri ročni ka *e oinogo^Hl mojfnejšim ^ahifitoni takoi^en pregled najobftajnejših otvoritev in na ta način omoffoeiti naglo in enoBtavno vežbanje. Z« elaMe Šahiste je tiovi ključ skoraj nenadomesttilv. Prednost taheb je v tem, da eo otvoritf# fisteroatiS-no urejene in da je ob^ajno ofrieovanje in razlaganje, ki samo moti, por^etll odpadlo. šahovski kliuc ima obliko polkroffa, pritr-jenega s središčem na dvojno iteno. Ste na ima z^oraj na ot)oxiu in niije na levi in deč>ni čtrani odortine, gpodaj pa po vrstnih ^t^vilkah 40 najra*HPnej5ih in naiobHtojnei-ših otvoritev in sicer na felni sirani otvo-ritve e kraljevskim, na obratni strani pa z damskim kmetom. Čelna stran nosi raaen tega že sliki evetovn^a prvaka dr. Euwe|a in velemo.lstra Fine ja, ki sta obenem z iiioj-Mrom Lnndauom kliu5 izdelala. Upravljanje kljuca \e rovpem eno?tavno. Kdor i^če gotovo olvorilev, mu je treba po'^kati t imeniku dotično Stsvilko in na obodu vrte-ti ploSco, dokler se ne pokaže dotična Me-vilka. Isločaoiio se prikazejo pri obeh spod-njih odprtinah uairazličnej^e variant« te otvoritve in eicer z opazkami ali «»o ugodne j^e za t-el?aa oziroma fruesa in eploh !-:aksr»e i7iTle-?e ima dotična varianta. Izdaiatelj II. Wittkowski (Amsterdam, Centrum Kegulieregracht 9H) zatrjuje, da bo ključ :z5el tuđi v elovenšeini. Nove skladbe l'eter Jereb. osem zborov. Ob skladateljevi 70 letnici 7a.l07.ila iu i/dala HuUadova žu|)a Južnosloveiiikt^a pcv«keira ?aveza. V komVi>ki zalojri knjigarne Gla«5*.ene Matice. Ct*n;i zvezku 10 dinar je v. Vsebina. Moški z'ori: Perec, Pisemce, Moj deklič, O kreten. S-mo fantj« « vaši, Dektetcu, Me-šana ilvora: Zimska, Dotra Žena. Peter Jereb. dolgoletni obćioski tajnik in or^an:t-t v Litiji. sf j*1 ojrh«c»il e ?vojo prvo «*kla Ibo ?ž v "Ir. O. Krekovih Novih akoi že prej objavijpnih več njegovih cerkvenili permi v Cerkvenern Giasbeniku. 01 t.^.krat je preteklo že tnno-go let. Ko £o izhajaii »Zl»orW. se je pridno v n)ih 0£Wal in na^a f»eveka društva &o liaš njeuove pe^mi zelo rada prepevala. Najl>o]j zna4n je nje^rov moški zN>: ^Pelin roža« z bariton&kini eolom, ki je posne* tmli na gramofo-n^ki plo^Ci (S!ov. vokalni kvintet). Selaj pa je v pričujoei zbirki zbra-uih esem zborov . večinema fee neobjavljenih. Vs-i so pevni, priprosto pitani, name-njeni predvsem na?im podeželekim zborom. Q|>ozarđamo nanje in jih priporočajno v na-kup in izvajanje. Ker je eena izilaji ni?ica, je veako razmnfrževanje prepovedanc. Hva-le^Tedno ?p je f; tem *rla.<»*>enim da'om Hu-hadova župa JPS ?pomni!a "0 letnice ra-elužne^ra ^lovenske£ia skladatelja. Emil Adanrč: t*tt mešanih zborov na na-ro.lno brc;e»lilo. Edicija Gl^.fbene Matir« v Ljubljani. Vs^bina: ^m" sinek inoj!. Slavi-ček, Z* njedra vse >ortrpim Komarjeva že-nit^v, I^ej)a Jana. — Ncdvomno eo to naj-lep.^i ploiori m;i7e rnnocro prerano umrle-^ra mojstra zboro\ske^a petja Emila Ada-miča. Ko se jebeni odpirajo pev^ke dvorane, naj bi fce naM pecovodje ozrli na te prekrasne ftkla'lbe in bi jih izvajaJi. Brex truda eevetla ne bo što, amptvk se bo izpla-eal. Itupuite domaCe blago! Tik za Američani v fotografiji Fres€9etqiv ospeh Fotokluba L|flbl|MUi t Mtrl om«* Ljcrtđjans, 18. ofctofcra Kaliforaijalu a»c«ečni »Camera Craft« je fettg nwpk«| Aa#rttri«» t«km©vanje ta fo-tokhfc« «Mi M^v ta kra*«n, «kon) meter viaok srebrn pokal in aicei se tekmu)c ne-pr«Wg»no v«o Wko, oskonu v**k mePec. Za ▼•«k »eaec je raapisanib tuđi po pet nagrađ 1« najboliS« vpo&Una dela. Kajbolj-Sa tUk« dobi v oceni pet točk in še »rebr-my plakelo, a <1ru?a Dafrrajeoa »lika Miri toik«; tretja toi, četrta dv0 ia peta eno. Šlevilo do««ienUi took od vsake^a m nairra-do, a v eef>t€mbru ie z;u*tal za najhuj?vim konkurentom Fort Dearlorn C^nifra Clu-bom. ki je daseeel do talirat 30 točk, L>ub-ijarv^Ani pa 20 in to med §tirilnet tek-amjočimi kJubi. Borba med Američani in Ljubljani ni pa postaja vedno bolj zAniuiva in napeta. V oktoiiru ^e naniree položaj ni bistveno :t-premenil, saj sta rf-a klub.i prejela po hiti to^ke, tako da jih ima s^lai Fort Deorbon Camera C-lub 34, Fotoklub Lj'ii'-l^ana pfi «^3-Zadnja stevilka rt'amera Ciafr« prinaša bid ftktobnske^a tekinovanjn, ki jv za uae na»)nioi;la. da Ljubljana ni 7.ao«tala v tej borbi 7a ve<' ne*ro /a eno to6ko, tako kakor prejšnji nu-se •. Snlošn»> stanje tekmujocih klut»ov fo to^k.ili ]e na-eJednje: 1. Fort De«rborn Crn^ra Club 31 toČk 2. Fotokiub Ljul>!jana S:\ točk 3. I^os Anijeipfi Tamera Club 18 toik 4. Phorofrraphlc Societv of San Franci-sko 11 točk 5. Fotoklu/* Zacrreb 4 toi^e (i. Miniature L'amera C!;ift of >'e-,v York 2 točki. Za Fotoklub Ljubljana tekmujcjo .Tni:iter-ji Lojt* Erjavee, Peter Ko^janći'C, M«r>nn Pfeifer, Oskar Kocjan^ie in Ante KorniP. v zadnjem eafeu «»0 se pa Se udeležili tek-movanja nekateri dni'jri tako Ooznla, peTl» v di«eda:ijem tekmovanj;i: Slavko Siuo'ej 1 prvo in 2 tretji naj:ra li, skupaj tt točk. Ante Ko-rnič 1 prvo in 3 pete, eVupa) 8 točk, Erjavec Lojzg 1 prvo (a\ Kocjan^ić Petcr 1 dFii^o (4\ Pt^iftr Uvrfa t «r#t>o (S>. in Kooj£ii>čič Oekar 1 ftotrto f^ To t*kfnov.tfl^ je r«a doJtai vinoke »top» nje nn»•» apTejtla v««fra fkupaj \e 19 Ul ?elo m;U**no nam je pri ra/'leljevarifti na-irrad pritMHlila Ie ono brooa#to plaketo, Za»-gret^-anoni. ki đoslej un v«akl ras^t^Tl, bo-»li«i doma ali na tujem. ve<4no uoMajali ta nami, pa je velikodušno poklonila eno tla*-to, eno srebrno m dre bron.fi*i plakati. Za nas «0 u^otovili v kritikah Ie t^ da muo ppe^ef napredovali. Za na« p«a ni merfnl^^io evkr*rčtko (rieda^ nje Zaprrebčanov. t«rr\eV Ie f»». kar đk. 1W. oklnrra: /aprto (n**nfralha). Sreda. 20. oktobra: Lincia di ChamouniX. Premiera. Premierski abonmt. SPORT Caii J. l.uther soprt med nami. Znan! nemški 5fx>rfiri no\-inar in ptibliciet Caii J. Lnther, zvan tuđi CFL. |wir:»'V novembra ▼ LjubljaiK«. kjcr \x* prikivaj o preteklo«tl in !lj;i:ii v franci.banski dvorani dne G. novem*Va, iw/ji»*j«» pa tuđi v Cei ju in ov. v Mariboru ali ZautJi<^r je te lani & svojim |»relj kot pio je izkoristij snojc potovanje r Sloveniji za proparan« lo naSih krajev In naših sportnih 7.n.imenit<06ti. TRI FOTOGRAFU Dama: Ali bo ^lika lepa? __H^vp.la. prekrasna bo. Niti ftami ee M betite spo/nnli nn nji. NA- 2ENO SE JE SPOMNIL. — T^ajii peni doživel hnd potres nA Javi. V«a hi^a §e je tresla, slike so f^adale m 1 t^ten, pomola j^ f^ala po z.raku ... — Oprosti. ,ia te motiin. ?.poninil »ero ee, vi poslednji potlt posebno Se članom lovskega društva. Ker ml ni mo^oče pismeno se zahvaliti vsem, ki so nii pismeno ali ustmeno izrasili svoje sožalje, se tem potom najtopleje zahvaljujem. Ma&a aaduSnica se bo darovala v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani v petek, 22. X., ob 7. uri zjutraj. V LJUBLJANI, 18. oktobra 1937. M1MI VODOPIVEC in ostalo sorodstvo MALI OGLASI Beseda 50 par. dave* pose&ej Preklici, irjave oeaeOa Uto 1-—> da veli po*ebej ŽM pismene odgovore gteue malin ogt&sov \% treba pri toli U oamka * Popustom ea male ogiBMe oe prtftnAmo. Beseda W par. dave« poaeDej. Najmanj&i zneseH 8 Din Frilik* ueodneea uakupa iren*kotOT, httbertusov. ohleke. perja >»U 14. KLIŠEJt 511 I'AH bVlLASJfc rtžuriranie^ *-y**ni»» zave«.. pe- rila, morun* ruti tov. %>utnBnte. lin. >.»iliiadiic, Uospdstfetsk* ee%tt 12; BeMđa 90 par. da Tek poaebe} HajmanJM ncMJi 8 Olo tiAJHOLJSI TftBOVEUSKt p r c m o g «Oka ŠtUA DftvA. I* POĆAĆNIK EMUnHeeva 6 — FMef oa t»—4» 24. L. Oeaeda te par. đavek paaent^ Najmaojal intatU 8 Dio DO 20 ŠTBVCEV električnih, 220 Volt* S dp 6 ampfcrov ra. i^lesnierni tok in enega za 2*20 Volt 30 antp., kupim. Ponudbe % navedbo cene ni Zadružno elektiafno, Rađ-tnl^je. 241* NAJNOVEJŠI VZORCI ZA JESENSKE I PLASCE ] IN OBLKKE I RAVNOKAR DOSPETJ BOGATA IZBIRA A.&KSKABERNfi LJUBLJANA Makulaturni papir proda ^ oprava ,tSl#venskega Narođau LioMfana, Ktiafljcva alJta ittv. f Stran? >«EOV»Mg*I Mi:aOlk niiMt*. I«. <**ate» MW. Sfev. 288 Narodni plebiscit: Že 65.000 pođpisov za zahteve zobotehnikov LjuUjaaa, 18. oktobra Boj za pravice zobotehnikov se nadalju-je. V začetku meseca je imela Zvcza ne-samostoinih zobotehnikov Jugoslavije kongres v Zagrebu; nanj se je zdo dobro pripravila. Dobra priprava za kongres je bila že brošura »Za pravice zobotehnikov«, ki je izšla v slovenščini In srbohrvalčini in ki smo o nji že poročali. Toda po kongresu se delo ni ustavilo. Medtem je bila tuđi deputacija nesamostojnih zobotehnikov na pristojnih mestih v Beogradu. Izvojevala si je dostop v mini9trstva In k načelnikom. Zasitopniki organizacije so podrobno in z utemeljitvijo obrazložili svoje zahteve po-sameznim načelnikom. Opazili so, da je bil £e povsod pripravljen teren za njihov na-stop. kar je treba pripisovati vplivu brošure, ki so jo v ministrstvih v resnici prc-čitali. Nišo pa mogli govoriti z ministrom za socialno politiko Cvetkovićem. ker se je tcdai mudil na č^eškoslovaškem. Do nove-lizacije znkona o zobotfdravnikih in zobo-tejinikih je lahka pot, če pokaže za stvar dovolj razumevanja minrster za socialno politiko in zdravstvo, ker odlo^a sam; sa-nitetni svet ima samo pravico nasvetov. O boju zobotehnikov za svoje pravice pišemo predvsem zaradi tega. ker ne gre samo za stanpvske zadeve zobarjev, tem-več za pomembno zdravstveno vprašanje. Vedavno smo opozorili na statistiko, objavljeno v brošuri zobotehnikov; po nji bi bilo treba v rmšt državi šc najmanj 3000 zobarjev, LJbna di Cb*mou-nJK je bila L 1842. na Dunaju v Karntner-tortheatni, ob udeleži>i teenem polju. ' >Lin/Uc je pisana v sloga tedanjega 6ft-sa, ki je zah-teva! predv«em za pevce bl»-stečo pevsko partijo, kjer je tnogel pokapati vse vriine svojega glasu v efektnih koloraturnih arijah, duet ih. tercetih in velikih ansamblih. V tej operi at* poecDno zamenita finale 'Prvega in zadnjega deja-nja ter celo drugo dejanje. Zgrodfca se -sraja v evetovno rnanem eportnem kraju Chamounir. med bednim goiekim Ijudetvom. Glavni motiv je Lin*1ina ueoda. Linda 66 'zaljubi v slikar ja in ne v«, da je ein e-ta-re^ra markija, ^ospodarja, či^ar posesnrSki najemnik je njen oče. Da bi je rešij pred zal©7X)vanjem e^re^a markija jo posije o«e s Savovardi v Pari«. Tu yo vzđižuje slikar Artur, ki ji je menda ra7odcl, da fa marki-zov sin. Linda živi kot odlična dama in se smatra za Arturjevo zaročenko. Stari marki jo boce pridobiti in ji pomija udobno iivijenje, toda Licvia ga lavrne. Artuj ji rarodene, da ga hočejo poručiti z ujrlednim dekletotn. Vea zmedena sprejme i>erada. v kaierem spolna svojega očeta, ki jo smatra ta vlačurva ga n«, sporna, koneno pa ee ji vrne razum in v kropii rodbine najde erečo z Arturjem Z našim o'ličnim ansamblom smo khko iivretno lasedli partije v tej operi. Lindo bo pela pr^^na Zupevcera, tenorsko partijo jr. Banovec očeta ff. Primoži^- prf*fekta (j. Betetto, posebno uSinkovita je komična partija «tareni'ka (Goraki). ' OMskovalei friedališča bodo gotovo t ve- mtim po^MiiH dejrtto, da bo peto bU>-Btefio kolorvlvrno partijo Linde jrdA. io- uevčev«, ki je leto<» čhui ia^rebske opere hi nam bo redno drag in dotvodotal gost. Vojvoda Winđsorski sodalni preporoditelj Fo Berlinu •? je razftirila vest, da je počet vojrod* Windsorskeffa ▼ Nemiiji v zve-zi a pripravama velikega mednarodnega na-ferta, ki naj bi se uresničil pod imenom eo-cialni preporod. Pokret naj bi ei pri zađe val skupno z državno industrijo velikih držav in mednarednimi tnpovBkimi zbornieami tbolj-fiati aoeiam-3 razmere na evetu. K deiu bodo baie pritefnjena rsa poinembnejda dru-dtva in of^anizactje, delujoce xa mir in so-eialno pravičnost Vojroda Windaoreki naj bi pa stopil na telo tega pokreta kot častni predsednik. Nacrt socialnega preporoda je bil baje zasnovan, ko 6e \s vojvoda Win4«orski mudil pri ameriškem industrijcu Bedauxu, kjer so bili zbrani na posveto van ju mnogi industrij-ei, zlasti američki. Vojvoda je baje tako na-vdužen za ta nacrt, da namerava izdati razna dela in brošure, v kateri^ bo nacrt podrobno pojasniL, obenem pa opisal svoje yl-kuAnJ3 in opazovanja. Iz Nemiije krene baie na studijsko potovanje v A me riko, po-zneje pa v Italijo in na švedsko. Seznaniti ee hoče z delovnimi pogoji in 6ocialnimi raz-mera-mi v avtoritativnih in demokratičnih državah, potem bo pa na podlaci svojih opa zovanj zasnoval svoj nacrt. Bedauz je imel ▼elik vpliv na vojvodov 6kl?p, on je baje dal pobudo, da je vojvoda obiskal NemČijo in da se je &estal z vodjo nemlke deLovne fronte Leyeon. Po Nemžiji se tuđi govori, da namerava vojvoda ustanoviti tam veliko tovarno za ljudska avtomobile, v katari bi ee delalo po Bedauxovih metodah. Te metode epomi-njajo močno na tako zvano stananovščino v Sovjetski Rusriji. Nesrecna milifonarjeva hči riči kaiifornijskega miiijoaarja Ann He-wittova, kJ ja njen epor z materjo zbudil v Ameriki veliko poaornoet, se je omožila % lafitnikora velikih ga raž y Oaklandu pri San Franoiscu. Obenem je izjavila, da se ne bo ▼eČ pravdala s svojo materjo. Ann Hewitto-va bi morala podedovati po ocetu milijon-sko premoienje. Toda v oporoki ji bila dolocba, da pri pade vee premoženje nje-ni mateBi, ki je tuđi že mlada, Že bi h5i ne imela otrok. Ann je bila milijonarjesva nezakonska hči, rojena žtiri leta pred poroko svojega o^eta % baronico Erlangerjevo. Bilo ji je le 10 let, ko je oče izposloval, da je bila proglaSena za njegovo zakonsko h£erko. Krnalu potem je pa milijcnar uuirl. Njegova žena ni knela rada nezakonskega otroka. Pustila jo i 3 rasti ločeno od sveta, sramovala se je je in njeno vzgojo je nalaze zanemarjala. Ko jo je pot em že odraslo pokazala v družbi, je storila vse, da se je po-* znalo, da dekle ni doraslo svoji okolici, da je duševno manj vredno. Pot em je pa prižla senzacionalna pravda. Anu je postala zrela in otdolžila je svojo mater, da jo je dala eterilizirati, da bi ee polastila mi li jonske dedščine. Dekleta so oregovorili, da si mora dati operirati ebpič in dva zdravrrika ^ta >o sterilizirala. Oba eta to priznala, če5, da sta sterilizirala dekleta na zahtevo n^ene maoehe. Le-ta je pa trdila, da je ravnala v dobri veri, da bi hči ne imela otrok, ki bi hili itak dedno obr?menjeni. Sodisče v San Franciscu je pa mater in oba zdravmka oprostilo. Mili iona rjeva vdova se je pT€«eH-la v New Jersev in "»javila >e. da je pripravljena odstopiti del deđščine svoji pastorki Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Roosevelta Na}bol]il svcto^alec, najslavnejia tafnica, karikaturist in iet kabineta Z^odovinski govor ameriSkega prezideo-ta Roosevelta je vzbudil po vsem »vetu veliko pozornost. In kdo bi mislil. da izvira besedilo tega govora od moža, znanega iz-ven NVaahingtonji zelo malo ali pa sploh ne? Bivši politični poročevalec Stephen Ear)y ima nalogo sestaviti in napisati be-sedilo vseh oficielnih prezidentovili govo-rov. Early, ki mu je že 64 let. je navzlic svoji starosti še iz redno mladost eo in tem-peramenten. Kdo so drugi Rooseveltovi poroocnđci? V prvi vrsti je treba omeniti njegovo o©eb-no tajtiico, izredno intenligentno črnolasko Franoozinjo Margaret Le Hand. V njenih beležk&h se prvič po javi jo prezidentove misli in ona je tuđi psihološko dobe* po-skuani kamen, kajti kadar se ona nasmeh-ne, Roofievelt takoj ve. da bo dotični od-stavek u njegovoga govom vzbudil krobot pos4usalcev. Roosevelt se je seTmanil z njo, ko je bil Še guverner države New Yodc Takrat «o mu jo predstavili kot zmagoval-ko na tekmi strojepiak. Povabil jo je k sebi in ker ni irod dovolj spretne strojepi»-kc. jo je arprejel v skzžlbo. Kadar zapusti osebna tajnica prezideo-tov kabinet, pritisne RooseveH na bei gu-mb. pri katerem je napis DarliAg. Ne smete pa misliti, da prihiri v kabinet lepa plavolaska. Nasprorno, na pragu se pojavi precej 7„avaljen maž nizke postave, o»tre-ga, ptičjega profila. To je C. F. Darling. aajboljši prijatelj in naiostrejši preziden-tov kritik. On je eden najboljše plaćanih uradnikov v Ameriki, čeprav nima xa se-boj nobene »uradne kariere*. Začel je z risanjem kn rika tur in pred štirimi leti so pripomogle njegove duhovite karikature Rooseveitu do 2mage nad Hooverom. Dar-lin^ovi odeovoru skrbno spravljeni v pre-zidentovi korespond^nci v arhivu Belcga doma, so menda nujčudovitejši državni akti na svetu. To nišo dolgovezni referati na belem papirju in pisani na pisainem stroju, temveč zbirka Darlingovih kankatur in risb. In te povedo često več. nego skrbno pisani, dolgi referati. O novinarski konferencL, ki je voak te-den pod Rooseve-ltovkn predsednižtvotn ▼ Belem domu, sedi za prezidentovim brb-tom njegov šef kabineta Mac Intvre. Ta mož ona za seboj precej burno življenje, Bil je nosač premoga, mornar, novinar in docent. Končrvo je pa posta 1 Rooseveltova deaoa roka. Mac Intyre spremi ja preiiden-ta na vseh njegovih potovanjih in pomaga n>u ne samo pri njegovih političnih načr- tfh, temvei je obeiirm prvi krmar velika prezidentove ladje »RooseveJt«. Posrednik med prezidentom in američkim kongresom je že nad leto dni njegov sin James Koo-severL Te^ga, zdaj 30 let starega moža. ornti' čujejo Custo za »prestok»nafiTeoto 381etaa dcLavćeva žena Franćižka Go*rju- pova, —c Usoden padec z voza. v petek se je 751etn.esmu trgovcu in posestnlku Ivanu Oblaku iz Radec med vožnjo na cesti splašil konj. Oblak je padel z voza in se hudo pođkodovtal po obrazu. Zći&vi se v celjski bolnici. —c Olimp : Trbovlje 2 : 1 (0 : 1). V neđeljo pop<>t<|ne je Olimp na Bvojesn igri S6u po trdi borbi tesno zanagral enajstori-oo Trbovelj. Tekma je bUa samo v dru-grem polčasu nekoliko zanimiva. Obe mo-&tvl ata prcdvajaii preprosto igro im »ta. se iačrpoli v nabijanju toge. Obe ož+i o-b-rambi sta bili dobri. Oba napada sta igrala raztrgeno, vendar pa je bil trbo*v«ajskl napad boljši. IgTa je bila pove»cini izena-ćena in zlasti na trboa-eli^ki strani pre-ostra. V drugem poltasu je prišlo kon^no do pretspa med igrralci. Castni gol za Tr-bovrje je zaJbU Relinc v 17. min. prvegn poleasa- Trboveljcani so vodali vse do 14. Twin drugrega jx>lcasa, !:o je koneno Olimp po Vovku izena otvorila meetna ohB-na v projektirani TkaUki ulici pri Sp. La-novru med IpavČevo in Keranilcovo ulico. —c Paviljon pri kolodvoru, v katerem j« namaščena tujskoprometna {Msarna in pi«ir na za pobiranje mesfcne u^oenine, bo Tuj-skoprometaa zveza v Mariboru povećala, tako da bo pridobila Se eno sobo. St^ofica v zne^ku 50.000 din bo krila zvesa sarna t» po-bojilom, sa katerega bo pr»vxek iamttvo rnaettna občona celjska, ki bo prepustila novi lokal zvezi v bre^rpla^iio uporabo. —c V turistični odbor v smislu flena 4. uredbe o pospesevanju turizma »a iz vol d mestni svet podžupana {?. Sternket-ke^a kot predsednika, ^. Franja Bona kot referenta ter gg. dr. Skobemeta, Preloga in Goio-ilranca. V odbor bodo delegirani 6© po en ?lan Zdrnženja trPri kriiuc na Kralja Petra cesti. —c Štetj© obiskovaleeT grobov na obeh celjskih pokopali^čih o vseh svetih bo tuđi letos prirediiio dru&tvo Rdači krrž. Veakdo naj se oddolži &pominu dragih pokojnih vaaj z 1 din za Rdeči križ. —c Otvoriter nove seson© na l^jvdskem rseufilišiu bo danes. Predavanja bodo r«d-iio vsak ponedelj3k ob 20. v riaahiici deška m°=^ans4ce Sole. Previ ob 20. bo predaval pisatelj prof. dr. Ferdo Kozak iz Ljubljana o T. G. Masaryku kot modernem fUovan-pkem reformatorju — apostolu demokracija Opozar>anK) obiinstvo na to zanunivo pu*etia* vanje. —c la moetnf sluibe. G. Vnjem Koren, koinifear pri predstojni^tvu mestne policije v Celju, je imenovan za. pocodi>ene«a politii no upravnega uradnika pri mentnem poglavarstvu. Kot policijski strainiki so s 1. oktobrom pogodbeno namežčent doeedanji pri-pravnik i Pranc lU*vrn p ti — In... vi ste jo vzeS? — je s&nil Hawksto- ne, — I>a! Pustite pri miru svoj pređalčeik, tuda jaz sem oborožen. Mfljamdetrjev obraz je postal bled. Njegova usta 9o se 'skrivila in njegovi prsti krAervtto stasniU, kakor čsl nekoga davijo. Lo je pa še vedoo mirno st&l im malomarno gledal Roberta. — 25đaj, — je nadaljeval grof, — pa teiiko kon-čava to, če hoćete. Nisem pzišei k vam zato, da bi zjabjteval obračun za življenje osžh nearečsiežev, ki ste jih dali postreliti__to je stvar drugih. Vpra- Sam vas pa, kaj ste storili s Sta&o? Hawkstonov obraz je postal groseu. — Kaj hoćete reci s tetn? — je mjecljaL Robert je že iagmbtjal srvoj nur. — Ah, ne, — je dejal, — ostanite v svoji igri, saj ni brez nevarnosti za vas. Niti Tada, niti moja noga ne ptoptapi praga te adbe, dofeler mi ne po-veste, kam ste jo ođrlekfi, ko ste jo dali ugrabiti! Hswk3taae je jel jeci jati: —Moja žena... ugreUJena ... — ocrveSera? Šlepa beanost je preamila Rdberta. Planil je na Hawkstana in ga zgraMi kl vrst. — Ti podlei nesramtii, kaj mi»tts, da boš tako poceni odneoel svojo kožo? Zftdoaiel je uđarec na goo^. I>vaJ9et rok je Bgrabfio Roberta m ga potegnik> nazaj. Lo je mnaikntl paMćioo od goivg& m se ozri na srrofa. Iztrgal ma Je aamoaires iz roke in ga ođinil s pogledom, ptmUhu vmkega sovraitva. Grof je opazil na tem zagooetnecn ofaraoa fcomaj viđen ameMjaj, ki se pa ni daA omji^iieiHU. — Nepotreben trod, — je miepetal Lo kakor da ve, kdo bo pravni to flfcst). Hawks9booe si je putjtavft avualuk. — Vsi -vod! — je zakftcai s ltjpečim glasom. E6 so skdbeftmiki odBOi, ae Je obmfi k Roberta, — IavoMte se imsiti točneje. O kekfci ngrahi-tvi ste govorili? De BnMiceS&i je skamigpail z ■ *j»jw«. — Pa vendar ne boste taoM, da ne veste, d& je btt ^Ai^rf vfafc napađm. — Tecra ne trđbn... toda v kafcsni sveo jt to? MHjafderjev dnz je postal imlnniifciij bled in njegove ssotine roke so se jele tresti. Robert je »ftSel dvomtti. Kaj pa, cje Hawkstooe ni zasnoval ugrabitve?... Kaj će je imel svoje prste vmes ado drugi? — Stasa je Ut ▼ nsjiadMifii v4aka, — Je cU-JaL Hawkstxjne se je opotelcel, Icakor <*a ga je z?đe-la streCa iz jasoega neba. — Dokaz! — je zahropel. Robert umi je pomolil brzojavko, ki jo je bil pnejel prejšnji dan. Hawkstoc*e jo je prcMtal, po« tem se je pa sesedel moloe, ves posinel m se pri-jeil za glsAno. Bilo je jasno, da mu j€ usoda iztr^a-la edino bitje na svetu, katerega se je ta vladar oldepail. Robert na več đvomil. Tuđi on je bil vee strt. V Havrtatooovih rokah je bifla Stas«, V3ai ix>đ njegovo zadčito. Ce pa on ni imel prstov v tej ugiralbitvi, je bHo mogoče danaievati vse, Dcdgo sta. oba molcs^a. Lo je atal še vetino vzravnan, kakor da je okaznenel. Slednrpč so se njegova usta komaj vidno odprta in tiho je iasgo-voff41 ime: — Ladv KiUf enorova! IflDOBVl Hawkatooe se je zcftrznU in vzravnal. Njegov preetraćeni pogled se je ustavil na. tolma-6a. Le-4ia Je meano prikirraan z glavx>. Hawk»txD«iovo eefto se je 2anracilo. Njegove misli so se jele ure-Jpvati v gtevi in izgtKvarjal jih je glasao, brez lo-gične sveze: — Da ... da .., prav praviš .. . Ona edina je knela svoje račune pri tem... Njena rivalinja?... Osvetiti se? Da, najprej to... potem pa, kj«na. Havvkatone je tnapenjal moigane, dA bi našel p^-vo ozadje u^rabitve. — Da, toda zakaj me je potem obves&la, — je razmiSljal na glas, — ko je koncem konoev to njena stvar. .. če je odrviano od nje, . , Op&zH je, da g^a Robert Ttefpreami&no j^eda in zađržal je priznanje. — N2jj bo, — je natdaljevaJ, — fcoda eno Je go* tovo: ostala je v Sajighaju. Le ks&o je torej mogla, organizirati to ugTaMtev? Lo je ae vedno brezbriimo zri predse in izgovori! je drwgo iaaae: — Volskin, Hawk9tone se je prija! za gtevo. — K?ko, da našem takoj pomiri! najnj? Vol-sadn! Tristo vra^ov, saj to je jasno. Bi! je že moj mož v času. ko sva ona in jaz .. . PoiskaJLa ga je v gang"haju! Volslon! . . . oficiekii agent S5o«vj»tov torej v Ćasteh pri Fecg-Hu-Sian«u - • - A lirksuasii vlak ic bil napaden pri UnČenu rdečSh armad.. . Voliikin... Z obema rokama si je stiska! čelo. — In oe pomislite, da sem dal ubiti edine može, ki bi jo biti mogli offvoboditt! IDssMi Jssfe MpaBs) — lm ilftioisis tislrar— f Wmn Imam — Za upravo m ineeratni del Usta Oton Oiztrtof — Vav Ljubljasi